19. Stey. V Novem mestn 1, oktobra. 1886. Dolenjske Novice. Izbajnjo 1. in 15. TBaeega meseca. Cena iim je za celo Kdor £eli kako oznanilo T„DolenjHke Kovice" na-leto 1 gld., za pol leta 60 kr. — Naročnino in dopise tisaiti dati, plača ïb. vsako vrsto z navadnimi črkami sprejema J. KraJec V Ndvem mestu. 8 kr. za, enkrat, dvakrat 12 kr., trikral: 15 kr. Preselitev deželne vino- in sadjerejske âole iz Slapa na Grm. (SpUnl Al Ogaliu, namastiiik načelnika noTomeSko kmetijsko poddrninice.) V novejšem iasu so trije časopisi ob enem pisali o vino- i» sadjerejeld Šoli, ki ima Da Slapu nehati in na Grmu poleg Novomesta se ustanoviti. „Slov. Kar." trdi, da kmečko ljudstvo se ne bo dosti te šole udeleževalo; „Ljubljan. tednik" pa, ki je to trditev po ,Sbv. Nar." poanel, bil je tako prijazen, da je še dostavil, da ni pričakovati iiikakoršne vdeležitve, ker se kmet za to âolo Čisto nič ne briga, „Dol. Nov." v 18, listu priporočajo, da naj Dolenjci Dalmatince poscemajo in m boljši uspeh šolske obiskave po zgledu Dalmatinskih občin vata-nove napravijo. „Narod" in „Tednik" zahtevata, da mora šola dobro obiskovana biti, zato ker je „šola", enako pravilu: stori dobro zaradi dobrega; oba pa poznbita, da se kmet, in ne samo naS kmet, ampak tudi povsod drugod, trduo drži starega kopita in se ne sprijazni z novo stvarjo, dokler se ni očividno o ujej prepričal, Boj za obilno šolsko obiskovanje so nekako podedovale Šole vseh vrst, posebno pa še kmetijske šole tudi drugih kraljestev, čim bolj je ljudstvo izobraženo, tim manj se je treba bojevati. Primera naŠih razmer z Dalmatinsliimi je za nas jako neugodna; pri nas so razen malih izjem, občinaki zastop in kmetovalec v denarnih stiskah, na Dalmatinskem pa je občinski zastop brez izjeme v rokah bogatinov in velikih posestnikov. Pri nas nimamo železnice, le slabe ceste, zato tudi po nizki ceni ne moremo svojih pridelkov prodati ; na Dalmatinskem pa avstrijanski, frau-coski in laški trgovec že Čaka na pridelek, da ga potem s svojim imenom med svet pošlje. Pri nas imamo komaj vožnji pot v vinograd, Daltua-tinec pa iuia svetovno cesto, široko morje na razpolaganje. če so tedaj dalmatinski občni zastopi ustanove napravili, bo to iz prepričanja lastne koristi storili in trditi amem, da so Morlaki v Sinju in prebivalci Krivoščije presneto malo zraven dali. Vsi imenovani trije listi govoré o slabem obisku šole, nobeden pa se ni potrudil iskati vzrokov, kteri 30 jasni in jih ni težko najti ; vzrok je deloma, da je ljudstvo ubožiio; največji vzrok pa je v stavljenih pogojih. Kdor hoČe vsprejet biti, moral je najmanj štiri razrede ljudske šole z dobrim uspehom ohiskavati; na Dolenjskem so pa poleg Novega Mesta le v Krškem, Metliki, Črnomlju in KoČevji štirirazredne šole. če pa kmet svojega sina v drugi kraj v šolo pošilja, ima vselej le namen, ga dalje šolati, ne pa za dom pridržati. Podlistek. Alojznica. Kaj je Alojznica ali Alojzijevišče, paČ mnogi med vami, ljubi Dolenjci, se ne veste. Povem vam ob kratkem. — To je hiša v Ljubljani, v kterej se pripravljajo mládenči, študentje latinskih Kol, za duhovski stan. Namen jej je, da se dobro izuČé reči, ki se učé v latinskih Šolah, da se obvarujejo pod nadzorstvom napak in mot, v ktere mladenič tako lahko zabrede, si oblažijo srcć — in po dovTŠenej osmej Šoli prestopijo v drugo hišo — v knezoškoibvo duhovno seminišče ali alumnat, kjer se izučé za duhovnike. Vsta-novil je to hišo blagi pokojni škof Anton Alojzij zlasti iz tega uamena, da bi se mogli za duhovski stan izšolati tudi ubogih starišev sinovi; kajti po njegovej volji se imajo sprejemati večinoma mladeniči vanjo brez plače. Vstanovljena je za vso kranjsko škofijo, torej tudi za nas Dolenjce, iu ker amo mi najbolj revni, je gotovo tudi najbolj potrebujemo. Večino denarja je založil blagi škof sam ; veliko so ga pa dali tudi dobri ljudje, zlasti duhovni. Med temi so se Še dolenjski duhovni prav posebno skazali, dobro vedé, kakó je take hiše potreba siromaškim Dolenjcem. Pokojni les-kovški dekan Štrohen je dal sam deset tisuč goldinarjev ; toliko ni dal noben drug duhoven kakor ta gospod, ki je bil Dolenjec in je vedno služil po Doleiyskem. Pred malo časom sem bral imena mladeničev, ktere so letos sprejeli v Alojznico. Ker sem videl med njimi samo dva Dolei^'ca, izmed katerih Če se tedaj želi, da bi se vino- in sadjerejska gola dobro obiskovala, liilj se pOgOji za VHtop olajšajo. Ako se ho6e naSa vino- iu sadjereja povzdigniti, potrebujemo dobrih viuorejeev, in pa priliko, da se v zimskem šolskem tečaju v teli strokah učé, kakor sem v 12. list. „Dol. Nov." obširno povedal. Če bi se vrh tega hotelo vpeljati po zgleda Mariborske vinorejake šole, da bi se mladi ljudje proti mali plači sprejeli za delavce in bi se jim m te plače plačevalo stanovanje zunaj šole, bi šola 8 teii! pridobila /a-se sposobne delavííe, kterl bi pa bili potem tudi douta sposobni delavci. To je istina, da pri vinorejski šoli ni največja važnost veliko število učencev, ampak korist, ki obstoji v razSiijevanJu T kmetijstvu potrebnih vednosti. (To sam vsaj deloma potrjuje dopis s lirke — od kmečke roke. Vredni štvo). Kaj storiti z vinogradi, od trtne uši uničenimi ? Žalostno za vinorejca je res, da mora pričakovati grozne nesreče, ki ga zadene prej aH slej, ko se mu bode vsled trtne uši posušil trs za trsom v njegovem lepem vinogradu, iz katerega je dobival včasih lep dobiček in sam srkal sladko kapljico. Ali ubraiiiti se trtne uši ne moremo. Na ètajerskem, po Bizeljskem, v Sromljali, Pišeeab, pri Kapeli je baje uničenih okoli 800 oral vinogradov. Kjer je popred sladko grozdje zorelo, nasadili so zdaj koruzo ali krompir. Trtna uš je v Kostanjeviškem okraji uničila že 2 tretjini vinogradov; pokazala se je že v Oštercu, v Orehovcu, T Brezovici, ter sega do Gracarjevega turna, torej do novomeškega okraja. Slavna Gadova peč bo dala letos zadnji pridelek, ki bode komaj desetina prejšnjih let. Trtna uš se je pokazala tu pa tam že pri Krškem, na Tržki gori, v Volovniku. Posvetujejo se zdaj vlada in poslanci, kako bi se temu zlu prišlo v okom. Vlada naj bi po izgledu ogerske in hrvatske vlade kupila na milijone ameriških trt, katere naj bi se doma poce-pile. Nasadile naj bi se na več krajih te trte na deželne in vladne stroške, ter cepilo naj bi se ondu, recimo pod vodstvom izvedenih učiteljev in druzih. Vlada je tudi izdala olajšave gledé davka pri vinogradili, katere je uš uničila. Te olajšave se glasé v poglavitnih točkah tako-le : Ako se uničen vinograd z uradnim dovoljenjem na novo zasadi, je vinograd osem let davka prost. Ako se vinograd v drugo obdelovanje porabi, ozira se na to pri davku. O vsem tem mora pa posestnik v 4 tednih, ko je vinograd spremenil, naznaniti davkariji. Ali on mora tudi dokazati po občinskem predstojniStvu, da je bila res trtna us v njegovem vinograda. Gosposke se potem same prepričajo, ali je res vinograd na novo zasajen ali v drugo obdelovanje spremenjen. — Nekaj se torej gosposke brigajo za našo nesrečo. To kaže tudi sledeči razglas, ki ga je te dni krško c. kr. okrajno glavarstvo razposlalo na vse občinske predstojnike. Glasi se tako le: Kako trtna uš vinograde razjeda, to čuti se že v obsegu tukajšnjega c. kr, okrajnega glavarstva. To pa tudi opominja resno posestnike od te škodljivke zadetih vinogradov, da za časa skrbé, da se bodo uničeni vinogradi zopet le za vinorejo porabiti, ker se njih veČina ne dá obrniti v drugo plodonosno obdelovanje. Izdatnega sredstva za pokončanje trtne uM ni do zdaj, da ne bi se ž njim vinoreji škodovalo. Vinorejci imajo zdaj edino upanje le v trpežnili amerikanskih trtah. Visoko C. kr, kmetijsko ministerstvo je pripoznalo te neugodne razmere in je že 1. 1885. na Francoskem nakupilo večjo množico trpežnih amerikanskih trt sorte „Riparia sauvage", ki sose porabile največ za nasad nove trtnice v Kostanjevici ; mali del se je pa oddal dvema vinorejcema v tem okraji, ki sta se bila pravočasno za nje oglasila. Izrejevanje je prej eden obiskaval Novomeško gimnazijo, drugi pa ljubljansko — sem se začudil, ter reč nekoliko bolj na tanko pregledal. Kar vaju bom povedal, Dolenjci, ni za vas prav nič veselo. Leta X880 je bilo 61 študentov v Alojznici, nifd njimi Dolenjcev 2B; 1. 1881 jih je bilo 58, Di'lonjcev 18; 1882 alojznikov 59, Dolenjcev 18; 1. 1883, alojznikov 50, Dolenjcev 15; 1. 1884, alojznikov 43, Dolenjcev 14; 1. 1885, alojznikov 50, Dolenjcev 11; 1. 1886, alojznikov 51, Dolenjcev 9. Dolenjci, ali vidite, kako gré z vami. Leto za letom sprejmejo manj vaših sinov v hišo, kjer se Gorenjcem pogrinja miza zastonj ! V sedmih letih ste prišli od 23 na 9. — Za prihodnje leto sta sprejeta dva, ako niso nobenega spodili, in če ni kdo izstopil, jih bode letos notri Dolenjcev 10. Pa zdi se nam, da, jih bode veliko manj. Vštel sem pa med Dolenjce tudi Kočevarje, Ribničane iu Sodražičane. Bilo pa je 1. 1880 kočevarjev 5; 1. 1881 so bili 4, ravno toliko 1. 1882; 1. 1883 sta bila 2 — pozneje niso sprejeli nobenega KoČevarja več. — Dolenjci torej nimajo sreče; to pričajo številke. Piav posebno pa se bnjé študentov, ki so hodili v šolo tukaj v Novem mestu. Povsem samo 1. 1878 so sprejeli iz Novomešldh šol 2; 1879 tri; 1880 nobenega; 1881 dva; 1882 nobenega ; 1883 tri; 1884 dva; 1885 enega; za šolsko 1. 1886 nobenega in letos za 1. 1887 dva. Kaj bi k temu rekla pokojna knezoškof Anton Alojzij in pa dekan Štrohen? in požlahnovauje amerikanskih trt je do zdaj le ěe poBkuševanje; tudi se ne more posameznim Tinorejcem dati teh trt za nov imsad razdjanih vinogradov. Zgoditi se pa more to, da se ponudi vinogradnikom prilika, da poleg poskusov t cesarski trtnici še sami po svoji moři in svojem veselji, poskušajo vrednost in porabljivost amerikanskih trt. Zato naj vinogradniki toliko teh trt posadé, kolikor jih bodo potrebovali za materinske trte, od katerih bodo dobivali potrebnih rez-nikov, ki se bodo vkoreninili in potem požlabno-vali. Zadostovalo bode torej veřkrat, da si ta pa uni kupi 50^—100 amerikanskih trt; reznik ga bode stal le en krajcar, gotovo majlien strošek. Pri dokazani rievŠčini malih posestnikov more se na njih prošnjo cena za polovico znižati; pa za take izjeme je treba iskati dovoljenja pri vis. c. kr. poljedelskem ministerstvu. To visoko c. kr. ministerstvo je pripravljeno za leto 1887. preskrbeti reznikov po potrebi posestnikov, ki se bodo za nje oglasili. Zato se vsem občinskim predstojnikom nalaga, da ta oglas razglasijo in vse posestnike vinogradov v njegovem smishi poduče, zahtevaje od njih, da se vsi, ki bi radi dobili amerikanskih trt, za nje oglasijo in Število povedó pri tukajšnjem c. kr. okrajnem glavarstvu do konca oktobra 188 6. Zahte-valci naj se zapišejo v izkaz, v katerem je tekoia številka, priimek, krstno ime, bivališče, hiš. štev., število trt ter podpis stranke v dokaz, da je res naročila. Nekaj o koleri. Mishmo, da ne ho odvei, ako spregovorimo v poduk našemu ljudstvu par besedi zdaj, ko je kolera iz Laškega hila zanesena na KrHujsko. A"sak, kteri je že več za kolero bolnih videl, vć, kakošna je ta holezcn. Kolera ni tako naglomorilna, kakor nekteri mislijo. Predenj. zboli človek, očividno se je pasla kolera v njem že po več dni. Po želodcu in po Čevah mu začne brhrati; takó se počuti, kakor da bi se driska pripravljala. Potem se driska po malem res prične in sicer brez vseh bolečin v trebuhu, da! še dobro mu dé ta majhna driska, ker mu zmanjša napetost in zlajša po trebuhu. Taeega, kteri dobi prfec drisko, kolera po 2 ali tri, tuđi 4 dni gladi in boža, potem pa nastane driska nanagloma prav huda, bolnika začne na oba konca budó gnati, koža postane vsa vela in črnikasta, ah vsaj za-tamni, in se grbanči, krči nastopijo in se po vsem životu množijo, in človek postane ves mrirel. ni ga moč ogreti in — ugasne. Taka kolera je mokra. Nekterekrat je pa kolera suha, t. j. brez driske in brez bljuvanja Takemu brbra po želodcu in po trebuhu ; trebuh je napet, na bljuvanje ga nekoliko opominja, glava je nekako težka; potem se oglasi brez driske in brez bljuvanja krč, napada bolnika vedno hujše in gostejše, koža zvene, zatamni in se grbanči, ves život je mrztl, in človek ugasne. Toda ne umrje vaaki. Kakor je pri tifusu ali legarji, tako je pri koleri; bolniki, kteri vode stradajo, večidel umrjó, kterim se pa dobro postreže z vodo, tisti sicer želodec z bljuvanjem in trebuh z drisko spraznujejo, pa navadno ozdravijo. (Kaj pa podgana stori, kadar je mišice dobila? Pije — in bljuva in spet pije in spet bljuva, in tako dolgo pije in bljuva, da mišico iz sebe spravi in se smrti reŠi.) Kaj je vzrok te nevarne bolezni? Prav za gotovo tega Se ne vemo, dasiravno si zdravniki učenjaki mnogo prizadevajo. Nekaj pa ao vender le našli. V izmečkih bolnikov namreč 80 dobili silno majhne stvarice, kterih ni moč videti in natanjko razločiti drugače, kakor 2 drobnogledom ali poveksevalcem ; imenujejo jih bacile, bakterije ali koma t. j. vejice, zato ker 80 tiskanim vejicam {,) podobne. Kar se tiČe plo-denja, so te stvarice podobne tistim glivicam, katere se nahajajo v navadnih drožéh (krovajcih). Kakor se te glivice neznano hitro množé, tako tudi bakterije v želodcu Človeškem in v njegovih čevah. Te bakterije, sodijo učenjaki, da so vzrok kolere. Ko namreč pridejo v život, se naglo in močno pomnožé in povzročijo, da se kri v životu takó razširi, kakor se mleko razširi, ako nekohko kisline, naj bo jesih (ocet) ali diiiga kislina, med nje vtepeš, in na gorko postaviš. Kar se godi z mlekom, to se godi s krvijo v človeškem životu. Kri se razširi ; se loči od gostejšega dela krvi, od fibrina; to krvno vodo posrkajo sesálne bezgalke želodca in Črev, tam se nabira belkasta voda, ktera se je popred s krvjo zmešana po žilah gibala; in pri mokri koleri žene potem Človeka na oba konca. Gosta kri, ker je pregosta in se zato več gibati ne more, zastaja po žilah, tudi kmalo začne gnjiti, draži čutnice, in krči se začnejo po vsem životu. Zato je koža vela, ker krvne vode manjka, zato koža zatamni, zato je život mrzel, zato koprni bolnik same žeje in kliče po vodi. Kako se pa koleri pot zabrani? Premalo še poznamo pota, po kterili se kolerine bakterije ali glivice iz enega kraja v druge zanašajo. Ako je kolerina bakterija zares glivica, ima gotovo tuđi, kakor druge glivice in skrito-cvetnice Bvoje seme; glivice ga imajo v predalčkih pod klobukom ; ako je kolerina glivica tako drobčkina, da se s prostim očesom komaj vidi, kako drob-čkino mora biti Še le njeno seme (Sporen)! Manjše od soinčniga prahu je; po ziaku plava, in ako po svojem potu ue zgubi moči, bi kalilo v vlažni gorkoti ali v gorki vlažnosti povsod. Po tem načinu se zasejejo glive ali gobe, tako 8e zaseje praprot. Nimamo pa posebnih vzrokov, mialitij da se trosi po tem naftinu tudi kolera. Gotovo pa je, da se razširja kolera po izmečkih bolnikov za k«lero boluih. V teh izinečkili so kolerine bakterije; te pridejo ali neposredno ali po onesnaženem perilu bolnikov v tekoÔo ali stoježo vodo. V stoječi gorki vodi se plodijo in močno pomnožijo, ta pa jib zanese v nižje kraje. (Konoo prihodnjič.) Kaj je novegft po avstrijskem cesarstvu? Sitnost! — novic se rado sliši veliko; jaz jih pa nimam! Ali razuii tega mi pa pravi gosp. vrednik : le malo, le ob kratkem, za list imam že veliko preveč, ne morem veliko sprejeti ! — To je sitnost, ali ubogati moram; zato bodete bralci gotovo zadovoljni z malim ! Kolera na Kranjskem nas bode menda zapustila. Na Vrhniki in Loškem potoku je zadnji čas bajè ponehala — drugod pa je doslej iii bilo. Tudi v Trstu je boljSe; ali bežala še ni. Po različnih krajih Istre jih je zadnji ías precej zbolelo. Zlasti hudo pa je jela pobirati po Hrvaškem v Karlovcu, Ogulinu in drugod. Madjare pa jako plaâi iz Budapeâte, kjer jih umrć dan na dan okoli 50 za to grozno morilko. Gospod Obreza, državni in deželni poslanec za Notranjsko, je umrl 26. sept, v Cerknici. Bil je blag mož. Bog mu daj dobrega naslednika. 29. septembra se je pričel na Dunaju državni zbor. Slovanski poslanci bodo imeli pač dela čez glavo. Zlasti jim bo treba ministru (lavču nekoliko žilo potipati, kajti ta gospod dela zadnji čas s Slovani po Moravském in drugod, kakor bi povsod prebivali sami Nemci. Govori se, da bomo dobili zopet novo puško za vojake, ki bode ge hitreje morila ljudi, kakor dosedanje. Vojni minister menda hoče imeti zato 40 milijonov goldinarjev. Kaj je novega po širokem svetu? Kaj tacega ne, da bi se bilo bati, čeŽ, svet se bode podrl, ali nekaj bi ae pa vže vjelo. Bulgarska je dobila ruskega generala Kaul-bîiraa za poslanca. Videti je pa, da bode ta gospod doli sam gospodaril po Kuski volji, llusija heče biti gospodarica v tej deželi. Ker je mogočna, bode pač lahko dosegla, da se t(»li njen prijazen — pokoren knez. Angleška misli Irce še dalje stiskati, v državnem zboru so kar odbili njihove tirjatve. Ali Irci 80 žiljavi; veliko so že dosegli, zato smo prepričani, da tudi sedaj ne bodo mirovali, dokler Be ne izpolnijo njihove pravične želje. Na Španjskem so srečno zmagali upor nek-terlh vojakov, ki bo hoteli republiko razglasiti t glavnem mestu Madridu. Nemški cesar Viljem je zarad svoje visoke starosti jako oslabel. Bati se je, da morda kmalo zapusti solzno dolino mogočni vladar. Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu. Zboijšuj pašnike. (Dalje). V današnjih okolnostib je dosledno prav, da si toraj še in v primerni meri pašnike obdržimo. S tem pa stopi na nas kmetovalce važna naloga, da začnemo pašnike rastočim naSim bremenom in težnjam, kakor tudi namenu samemu primerno zboljgevati, to je povekšati vžitek iz njih s pomočjo umnega obdelovanja in oskrbovanja, kar razpravljati mi ostane naloga za prihodnjič. Pride pa uže še čas, ko se bodejo sedanje žalostne razmere obrnile na boljše, ko bode tudi za nas na mestu in boljSe, pašnike na splošno v ravninah odpraviti in predelati v kulture, ki se bodo še bolj splačale, ko bodemo prisiljeni sć zemljo še bolj varčni biti in si vsak košček zemlje v največjo prid obračati. Zato bode treba opreznega in doslednega dela, krepke volje, kakor tudi več prometnega kapitala, kakor ga imamo dandanes v svrho gospodarjenja. Če postanemo Dolenjci še varčni, vestni in pridni v delu, zmerni v življenji, kakoršne lastnosti odlikujejo Vipavca, tem lažje in vspeSneje se bodemo borili in prenašali današnja bremena. Naše srenjake pašnike smo do dandanes popolnoma v nemar in opešati pustili ; prizadevati si moramo toraj, da sedanje pičle dohodke po-vekŠamo s zbolšaujem, vsakoletnim umnim obdelovanjem in umno porabo pašnikov in vkrenemo vse, kar je v to potrebnega in izpeljivega. Sicer se je uže mnogo pisalo o tem in nasvetovalo umno obdelovanje pašnikov, vendar in gotovo ne bode odveč, ako tndi tu podam pota, po katerih naj bi v prihodnje hodili. V splošnem morajo se srenjski pašniki v sledečem izboljšati; Vsi mokrotni, posebno pa močvirni prostori naj se osušijo. Lege pašnika, v katerih zaostaja voda, rodijo le kisle in ojstre trave in škodljiva zelišča; hranitba na takih paSnikih živini ne more biti vspešna — vsaj ji je taka paša večkrat toliko škodljiva, da ji sledijo razne bolezni. Sicer živina kaj nerada vživa kislo pičo in jo mora le !!n»tiio pripomoglo o evojem Ěasu tuđi jpoaojilnioe", âko ne po priftetam vígledn pomiioií in ^sínů b agonoano BToje aoloTBiije, ki bodo gotovo v prid sploSni biftgmji kakor osobito v proípcii knaotijatvu; vsaj iiim on*kL zarodí driMih deïel propriËeralno knïojo, da »o oni k«j rain» iredBtT« ca TgpeĚDo poTidigo kmetijstva, kor «i krastoTftloi Uhko T stiiki I odrajtftvenjem rmiSrriih obresti izposodijo po-trabm d^nw za gospodarjenje, za popUtanje drirkor itd. glad k tej prisiliti. Na takih legali je uujna potreba, da se preobilna in zastajajoča voda odpelje. V to vrežejo se po padu pašnika potrebni jarki, katere je najboljše pokriti, ker jih živina sicer hitro shodi in zasuje; kolikokrat ae pa tudi ne zgodi, da živina po neprevidnosti v jarek pade in ae telesno poškoduje? Pokriti jarki ali podzemeljski odtoki za vodo res več stanejo; za to pa imajo toliko več prednosti kakor nepokriti. Kolikokrat bi v naših razmetali zadostoval samo eden primerno izpeljan jarek in konec bi bilo zastajoČe mokrote in tolikanj škodljivih vplivov iste. Oe odpeljemo preobiluo močo, zataremo kisle trave na paši, ki počasi posahnejo in zginejo, ker smo jim odvzeli v obilni mokroti potrebni pogoj za življenje. Mesto njih pa se zarodijo prave, sladke trave. I)a se osuSeni prostori hitreje zarastejo, je najboljše, da se na spomlad, kakor hitro sueg skopni, ruša popali, krepko z hrano prevlači in pozneje s travo obseje. Tako si lahko dosedaj neporabijive lege pašnika predelamo v trajno dobre. (Dalje prihod.) PilSe se nam: Iz Svibnjega, dné 8. septembra. — (Poslanec Hren pred svojimi volilci.) Y nedeljo 5. t. m. ob 9. uri dopoludne raxlagal je poslanec kmetskih občin, gospod Hren v Radečah v šolski sobi, avoje delovanje v zadnjem zasedanju državnega zbora. Poslušalcev bilo je malo navzočih, znabiti radi tega, ker je bilo v Radečah komaj poludrugo uro popřed razglašeno ; T Svibnjem pa še nič razglašeno ui bilo, ampak izvedli smo po naklučbi. Gospod poslanec je najprvo svoje volilce srčno pozdravil in potem se jel pritoževati, da ko je bil on izvoljen, je upal mnogo uapeha, s sedaj pa prišel pred ?olilce s praznimi rokami. Potem je navajal nekatere potrebne postave, katere so se zbornici predlagale v pretresovanje, in le večji del, kakor nam že popřed znano, brez uspeha. Potem je povdarjal, kako so razmere na Koroškem in Primorskem za Slovence žalostne in da smo Slovánci na Kranjskem v tem oziru na boljšem. Na to se mu je gozdni izvrstnik iz Radeč, gospod" Scbeyer, v imena volilcev zahvalil za njegov trud in naklonjenost ter ga prosil, naj bi on našo vročo željo podpiral, da naj bi se vendar jedenkrát začol preko Save most staviti, in potem pa mu izrekel našo zaupnico. tz Krke 20 sept. — Velikokrat se jo žo presukal dan, kar ste priljubljene nam „Dol. Not." prinesle poslednji dopis s Krke. Letošnji novi naročniki skoro ne vedo z« naŠ kraj. — Ko smo dobili v roke 10. št. „D. N." ter prebrali članek: „Kake dolžnosti imamo Dolenjci proti naši novi kmetijski šoli t Grmu že zdaj?" smo bílí neizrečeno veseli, ker menili smo, da nam bode veliko koristila; in da se bode marsikateri mladi kmetovalec izučil umnega kmetijstva in vinorejstva. — Pa žali Bog, v poslednji štev pa smo se vstrašili, ko preberemo vvodni članek: „Dolenjci naj bi posnemali Dalmatince". Zakaj neki? bodeto vprašali. Iz dveh vzrokov I Prvi je, kakor ae bere, da so v Dalmaciji občine vatanovile 21 vstanov (Štipendij) po 181 gold, na leto za ubožnejSe učence. — Kako bi se mogli mi nadjati občinskih vstanov, ko imajo občine Že sedaj toliko stroškov za bolnike v bolnišnicah in občinske uboge, da je groza, — Drugič pa nas je prestrašilo, ker ni še nič več kakor 10 učencev in sicer štipendistov. Od revnega kmeta ni čudno, ker so preveliki stroški, pač pa čudno od velikih posestnikov in grajščakov, kateri bi lahko za sinove plačevali, kar stane v kmetijski šoli. Kakor vidimo iz razpisa od deželnega odbora kranjskega, je nam kmetovalcem posameznim nemogoče pošiljati sinove v kmetijsko šolo. Ako se računi ono za hrano in stanovanje po 33 kr. na dan, znese na leto 120 gld, 45 kr., s šolnino 140 gld. 45 kr. ; ako pa računimo po 50 kr. na dan, znese na leto s šolnino 192 gld. 50 kr, — to je prevelika svota za dolenjskega kmeta. Ako se kaj ne prenaredi, da se vstanovi veliko štipendij, ali pa da ae zmanjša šolnina in stroški za hrano in stanovanje, nam ne bodo mnogo koristila zaželjens kmetijska šola v Grmu, — le ako bodo „Dol. Not." prinašale uk, kateri se bode tamo uČil^ potem nam bode šola vsaj nekoliko bolj koristna. Z Bogom ! Iz Smartna pri Litiji 24. sept. — 20. t. m. so pri nas v Smartnem mil. g. knezoškof biřmovali. Sprejeli smo Jih prav lepo in dostojno ; obe občini — Litija in Šmartno — ste priredili višemu duhovnemu pastirja veličasten sprejem. Predvečer je bila po Smartnem krasna razsvetljava. Pevci pa so Jim lepo zapeli, ker imamo pod vodstvom g. učitelja Barteljna dober moški pevski kor. Svečanostnega lepega dneva ne bomo pozabili ! Visoki gost so se pa tudi lahko prepričali, kako Jih vse visoko spoštuje — duhoTŠina in ljudstvo. Birmancev je bilo vseh 679- iz Âflliiiela 26. sept. — Poslopje za šolske sestro pri nas je dovršeno, 8t. Mihaela dan bo prišle semkaj dolgo pričakovane sestre učiteljico. Sredi oktobra bodo začele precej podučevati naše dekleta v dveh razredih. Sprejemale bado pa precej tudi gojenke t hišo v 1, in 2. razred. — Posebno važno pa je gotovo to, da bodo sprejemala precej gluhoneme dekleta, ako se jih kaj oglasi. PodučeTiilo todo vse s elovenslîjm jezikom, kar jo gotoTO posebno važno. Kaj koristi, ako se gluhonema sirota na tujem uči v nemškem jeziku, nazaj pa tako rekoč za doniačiiie pride zopet gluhonema. Dolenjci, in sploh Slovenci, ako imate take neerrônice ter jih morete v Soli vzdržati, — le v Šmihcl pri Novem meetu z njimi! — ne bode \am žal. Iz Sent Peterske fare 26. sept. — Yee- lej sem z veeeljem bral „Dol. Nijv.", posebno T zadnjem listu: „NovomešřaTiT, osnujte posojilnico." Zares sem že veikrat sam pri sebi mislil, kako vendar koristno bi bilo za isase prebivalce tak dobrodelen zavod, v katerem bi 86 stiskanému ljudstvu na pomoč prišlo. Jaz mislim, da bi jih precejšno število, kar precej kot udje posojilnice k zavodu, pristopilo. Jaz bi že to storil. Boiiiu^e Tcati. (V Šfflihelu) bode 3. t. m. blagoslovljena nova šola „šolskih sestra". Ob jcdi^em bode odtvorjena dvora z red na šola za deklice iz okolice in pa ^Sola za gluhoneme deklice". Pač prava potreba za te sirote, ki so do sedaj pogrešale večinoma poduka. Sedaj imajo priliko. Poduk na obeh šolah bode v materinem — slovenskem jeziku. Prihodnjič več o tej šoli. (Premembe pri duhovnikih in učitelj i h.) Preč. gospoda kaplana : Tj e s j a k v Trebelnem in Zoree v Zagorji menjala sta a službama. PreČ. g. Prpar, kr-plan v BoŠtanji, gre v Šmarjeto. Iz Šmarjete g. ZupanecvŠent Ruperi VÍBoŠtanjpa pride č g. Ž la k ar z Vrhnike. Č. g. N emanič od sv. Trojice gre v Grad naGorenjfiko; k sv. Trojici gre č. g. Kramar, kaplan v Šempetru ; Č. g. J a k 1 i 6 je šel iz Metlike na Vrhniko. — G. A. F u ii t e k, učitelj v Št. Vidu pri ZfitiÈini, vrli pesnik slovenski, gre na novo šolo na ljubljansko barje. G. L. Vagaj a iz Kopanj na novo šolo v Pirniče (v ljubljan, okraju). V áko-eijanu pri Turjaku je postal učitelj g. Fr. Kozjak, potrjeni učiteljski pripravnik. (VdeSko airotišče)v Ljubljani so z Dolenjskega vsprejeti z deželnimi ustanovami: Lušin Leopold iz Ribnice, Stopař Alojzij iz Šmartna pri Litiji. V dekliško sirotišče pa: Bradula Marija iz Boštanja, Balant Lucija s Studenca. Ročne deželne ustanove po 50 gld. BO dobili; Vašič Ludovik iz Šent Ruperta, Suhi Fran iz Šent Petra pri Rudolfovem. (Požarni brambi v Šmartinu pri Litiji) darovala sta za novo brizgalnico vojvod« MeklenburŘki in graščak Fr, Hren po 55 gold. (Nova šola) se bode letos odprla v Šmi-helu pri Žužemberku. (Po Dolenjskem) pobira in bode še nekaj dni pobiral milodare u5] Uršnasela 27. septembra 1886. Posta: Tojiiiee. Ffauc Jalcše. iiiiaia 5. oktobra, t. j. pervi torek po malem sejmu se bode z ugodnimi pogoji prodala Dobrava, (pol ure od mesta) s poslopjem: hiša, hlev, pod, kozolec, skupaj ali pa na drobno^ t. j. na johe, na tistih prostorih zjutraj ob 8 liri. Kmtitovalcem, kteri se hočejo tu naseliti, je prav lepa prilika, si večji ali manjSi skupno ležeče zemljišče bhzo mesta pridobiti. Kdor želi kaj kupiti, se vabi, da pride kmalo dotičnsk zemljišĚa si ogledati, pismena poizvedovanja pa naj se pošiljajo [aa—2j Vincenc Smoletu, lastniku pri IToTom mostu. PoiU Noyomosto. (Dolenjsko.) M il iïïÉ mm řr H MIK O < CR I tr bogato pozlařenih, s kamnom za stajalo ij> brez istega po praT nizki ceni. Tudi nove Stroje »a krompir in jabolka lupiti, [84-2] V Novem mestu pri Adolf Grustin-u, trgoTcii z železom in speuerijakim hlagoni. (siirovn) najboljši niaillo ca ugoje ae doltiva vBled odpotovanja g, Franc Itus-a v Metliko zdaj pri trgove« Valentinn Oblaku T Novemmestu, [83—2] Mlin in žaga I«- 86 daje v najem pri gtajšeini Podpeb (Thurn-Gallenstein), okrajno glavarstvo Litija, fara Sv. Krli. 1" - 3] Samo za 15 kr- ^mmil mart in po&ljeui aa posktilnjo v pozlačeni kositar-Bki ákatljitíi b podukom in ceno vred SSr Surove vazeline,^ kar je za vsakega neobhodno potrebno in koriatno. Da ni to kaka Hleparija, ee 8i)ri-ćujeiu ia predpÍRom c. k. vojnoga miniBtcrBtva Abt. 7., Bt. 2030 Id premnogo drugih pohval. Tudi uljntJno naznanjam vsem ťastitim naročnikom, da imam »cdaj mojo zalogo za vazelíno in trgovino z meuanim blagom v Metiiki. [76-2] J^anc Rus. rodpisanl naïtianjam, đa nem jako priljubljene kujiïice za mladino, pod nattlovunn „Knjižnica siovenskej mladini," itere je Episal, predelal iu zaloi.il Iv. TomSič, c. Itr, učitelj lia vadnici, prevMl v «Ttt.io nalogo ter se vsi trijB zvezki, ki so do ïdi^j priili na svitlo, po na-vedoiiili cenali vedno dobivajo v moji zalogi iu sicer, knjiîica: spisal Ivan TomSio, meliko vszanu , 18 kr., trdo vezana 26 Vr. spisal Iv. Tomšič, meliko vezana 30 kr., trdo vezana 36 kr. Qrnňa ïï TlPíPCňi »pisal Janez Cigler, mehko ve-i)l Dbtl V UDM Cl/J, /itna 52 kr,, trdo fmtitt 38 kr, popolnoma v platnn U kr. tíledó na to, da bo te knjige jako lepe vsebine, da so prav solidno vezane in ůlepĚane in da se je cena ziiihla, priporoc'ajo se najbolj za Šolske knjiiSiiice, za družine in za raznovrstna darila. Matija Gerber, ["-S] (Jos, C. Gerber) I^itloÍDÍlt 111 Iruuviiiii H i>n|iii>J(.'m in liixii^ovi'^iiii'ii v Ljubljuiii. Drapljnlii! Peter Eoiodelčíč, Feržol, kisle zdrave jabolka, za nîoat f'O 3 kr. kilo, beladono i, t, d, knpnje Strzelba-Robrinan v Ljubljani. Hiša napodaj je v Katidijj pri Novem mestu aè 4 Hobanii, veliko kuliiiij», spodaj ao 3 kleti in dervarnica; zraven je vrt in dvot iiče, iî svinjska hleva, hiša v lepi priliki. — YeĚ o tem izvo se pri [76-2] Janezu Konde-tu gostilničarju v Kandiji- iSuhe drva za kurjavo blizo «este zložene, prodavajo se na Ruperbverhu vsak petek, dokler jih bo kaj, in stane en kubični meter na wostu, pripeljane t Rudolfovo, Kandijo. vejevja i.SO il. 1,50 fl. 1.42 il. kostaujeve polena 1 50 „ 1.85 „ 1,77 „ hrastove , 1,70 . 2.10 , 2,- . bukovb 2 2J 2.G6 2.66 Gozdna mera poštena. Plača se na mestu. Odgovorni urednik, isdigstelj in laloioik J, Krc^ee,' izdelovalec turnekih ur na Mirni (Kranjsko), ima zdaj eno novo lurnsko uro zgotovljeno in naprodaj, prav pripravno za kako malo farno cerkev ali [lodrninico in ae cerkvenim predstolnikom posebno prijKiroČuje. [td-3] Novomeato, ~ Natisnil J. Krajec.