Iz dnevnika 
malega Šiškarja
SREDA
DANES zjutraj se mi je po dolgem času zo-pet nasmehnila sreča, saj se mi ni bilo tre-ba umivati. Da ne bo kdo mi&lil, da se je morda naši mami prikazala Marija, naj po-vem, da je zmanjkalo vode. To se dandanes v našem bloku tako pogosto dogaja, da bom res še začel razmišljati o tem, da sem pod srečno zvezdo rojen. Tudi sasedov Jožko se strinja z menoj, kajti tudi on ni prevelik ljubitelj umivanja. Je pa pri nas nasploh veselo, odkar so crknMe vse elektrarne in imamo vsak svojo baterijo, tako da lahko mami in očiju svetim v oči pa mi nič ne mo-reta. Našo mamo je v temi zelo strah, jaz se skrijem za omaro in ko pride iz kopalnice, rečern buu. Potem me sicer klofne ampak hec je pa lec. Ata je rekel, da bo inkasantu za elektriko vrat zavil, kar pa dvomim, ker si še mami ne upa niti mu reči (namreč naš ata). Dva dni smo jedli samo konzerve in suh kruh, nakar sem jaz izjavil, da je to pasje življenje in se je naša stara mama de-setkrat prekrižala in še rekla, da smo vsi obžrti ter da bomo še videli, kako bo takrat, ko še tega ne bo. Stara mama je sploh teč-na. Zadnjič je šla na procesijo za dež prosit, čeprav je ata ni pustil. Mu je namreč zabru-sila, v tej situaciji samo procesija še lahko pomaga, ko je pa vse drugo fuč.
CETRTEK
Stara mama je svoje delo dobro opravila, kajti vsulo se je kot iz škafa. Jo je ata zbo dei, če so tam gori nenadoma vse prošnje po-tegnili iz predalov, da tako temeljito polivajo, pa ga je stara mama grdo pogledala in mu dejala, da je brezbožnik, ki da se bo še nekoč cvrl. Ne vem, kaj je s tem mislila, vem le to, da je odslej lahko cvrla naša mama na štedilniku, ker je spet zadosti toka. Samo na cestah še ni luči, kar pa ni tako hudo, kot se zdi, samo za lumpe je to najbolj pri-merno. Danes ponoči so odpeljali našo garo (tako ata reče našemu avtomobilu), reveži niso vedeli, kako je razklumpana. Našli smo jo v sosednji ulici — tam so namreč imeli luč in lump je opazil, da ga je palomil. Tako se je razjezil, da je brcnil v blatnik in mamo sedaj še eno luknjo več. Rekel sem atu, naj ne zafrkava več ubogih lumpov in naj garo raje spravi v garažo, pa ni tega sprejel z ra-razumevaojem ampak tako, da sedaj mene boli levo uho.
Ata sosedovega Jožkota dela v tovarni otroških vozičkov in sedaj je Jožko lahko zunaj, kolikor mu paše, saj mora njegov ata delati nadure. Naš ata ima bolj zaguljeno službo in je doma, je pa rekel, da mora Jož-kotov oče delati zaradi redukcije. Jaz ne vem, zakaj bi nenadoma rabili več otroških vozič-kov samo zato, ker en teden ni bilo elektrike, zato sem vprašal mamo, pa je odgovorila, da sem nevzgojen otrok. Na to se jaz spoznam, toda čudno se mi pa vseeno zdi...