r. r- mums Am murnu tap tnron (No. 9m AUTH0R11HD »T fO APT OP POTOMK i. 1PIT. OtfBJiT POST OPF1UM OP TOM, g. T. By Order rftt» President. A. B. k lajvvijl slovsnaki dairaik ▼ Idriinih driavah. ▼•0» «• tolo...... Za pol leta..........8.00 Za New York calo loto...v 6.00 Za inozemstvo celo loto . .7 7.00 NARODA List slovenskih delavcev v AmerikL The Largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 76,000 Readers. Issued ei TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered is Second Class'Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Yn under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 139. — 0TEV. 130. NEW YORK, MONDAY, JUNE 14, 1920. — PONDELJEK, 14. JUNIJA, 1920. VOLUME XXVm. — LETNIK XXVm. HARDIN6REPUBLICAN.PREDSEDNIŠKI KANDIDAT SENATOR HARDING SE JE POSVETOVAL Z GOVERNERJEM LOWDENOM V KOLIZEJU V ČASU, KO JE BIL IMENOVAN REPUBLIKANSKIM KANDIDATOM ZA PREDSEDNI&KO ME STO. — UGOTOVILO NJEGOVEGA TAJNIKA. Chicago, lil.. junija. — Warren G. llarding, notni ni ranec republikanske »trunk«' auglier*/, politični manager senatorja llardiuga, je izdal naslednje ugotovilo: V imenu republikancev dižave Ohio in prav posebno v imenu senatorja Hardinga ii njegovih prijateljev, hoe* m dati izraza republikancem v deželi, n.o/kirn in ženskam, naši odkriti hvaležnosti za zaupanje, kateremu so dali izraza s tem. da so ga nomiturali za predsedniškega kandidata republikanske strank«-. St<»f»ili smo v kampanjo s precejšnjim obotavljali jeni, kajti senator Harding ni bolel uveljaviti mogočne organizaeije, ki bi se • mala za njegovo I an«li«laturo Naš načrt je bil, da izvedemo zmerno kampanjo in d., izročimo *krbi m previdnosti republikancev ^ deželi kotiečno izbor«« prt«Keddtiiškega kandidata. T«-kr»m rrIf k ini|»Miije smo imeli največji r^sjwkt «lo »»pozicijskih kandidatov in njih pristašev. Nikdar nismo vprizorili nobenih napadov na kandidaie «'h njih pristaše in senator Harding bo trotovo deležen vsakega posameznega glasu V deželi, ki hoče glasovati na republikanski tiket. iS tem so so tndi t/p«»lnila pričakovanja vsakega elovewa, ki je količkaj set na nje m z imeriško poltiko. Vnaprej je bilo razvidno, da i «■ ho nominiran noben izmeti najbolj kričečih kaiidi«latov in prav posebno ne senator .*» htison, ki jc bahato izjavljal, tla mu je nominacija zagotovljena in da bo'Tonal*' deželo |»o >-voji prav izraziti ea-lifornijski previdnosti in pameti. V člankih, tikujočih s«« republikanske predsedniške nominacije, smo vedno povdarjali, da bo zmagal j KAJ BO Z NOVIM LAŠKIM KABINETOM Še vedno prevladuje naziranje, da bc sestavil Giolitti novi kabinet. Naziranje konservativcev. LAHOM SLABA PREDE V ALBANIJI 'i ESSAD PAŠA UMORJEN V PARIZU Rim, Italija. 12. junija. — Časopisi so objavili včeraj zvečer, d? je bil prejšnji ministrski predsednik Giolitti naprošen. da ATENTATU JE DALO POVOD SOVRAŠTVO PROTI DIKTATORJU ALBANIJE. — ITALJANI SO ODBILI NAPAD ALBANSKIH USTAŠEV PRI VALONI. — ALBANCI SE BAJE BORE V AMERIŠKIH UNIFORMAH. — ITALJANSKO ČASOPIJE POROČA, DA PODPIRAJO JUGOSLOVANI USTAŠKO GIBANJE Pariz, Francija, Vi junija. — I>anes zjutraj je bil tukaj 'imor-naj'jen Kssad paša, načeln.k albanske mirovne delegacije ter bivši protest a vi kabinet, ki naj bi sledil o-jvizorični piedsednik Albanije. Neki albanski dijak je bil oddal nanj renin Nitti-ja. ki je odstopil dne dva strela. Kssad paša je prišel iz hoteli Continental. K njemu je -top*! neki možki, ki se je pozneje izdal za Rttstema Aveni ter ustrelil. Prvi strel je izgrešil svoj cilj. 1'strelil je vdmgič ter zadel Essad pašo v prsa. Zadeti se je b«ez besede zgrudil. Odnesli so ga v njegovo sobo, kjer je po par trenutkih, izdahnii. Morilca je prijel neki natakar. Na policiji je izjavil, da jp .'lu- jtinija. Messaggero pravi. da je Giolit-i t i pripravljen lotiti se težke nadloge. (■ioriiale d" Italia pravi danes, 'ii;. je dobil prejšnji ministrski predsednik Nitti dovoljenje, da čajno videl priti Essad pašo iz hotela. Prijela ga je strašna jeza. P«»-sme potovati po evropskih deže-]te&nii je revolver ter 'istrelil diktatorja Albanije, ist por«*ča nadalje, da uame- jlah. lava »ni ti tiuli v Ameriko, kjer >»• misli odpočili im! trudapoluega dela. Rim, Italija. 12. junija. —- l*pa-.11 je. da bo ministrska kriza re- Essad paša je imei za seboj jako pestro življenje. Se leta !D13 so ga vse evropske velesile smatrale za bandita. Par let pozneje so ga pa ravno te velesile priznale kot provizoričnega predsednika in vojnega ministra Albanije. To je bilo tedaj, ko je bil strmoglavljci? 4 , . , . |Wilhebn Wied. V prejšnjih letih je bil Essad poveljnik carigrajske ,sena tekom naslednjega tedna,1. . .. .. ,- , T i - i , -i* i . i zandarmerije. Kot tak je dobil tudi povelje leta 1909 obvestit: >ul- S raz ven ce ikkIo naleteli inozte, ka- . .. " . • . . -, , ,- itana Abdula, da je odstavljen ter ga aretirati, termi je izrazil kralj svoje zaupa-1 Inj«. ,,a veliko opozicijo v poslan-! V zadnjem času je začel Essad paša mešetariti z Jugoslovani V ski zbornici iBelgradu so mu baje rekli, da nin bodo zasigurali dosmrtno gospod- Vsakdo se vprašuje, kaj bodo stvo nad Albanijo, če bo po njegovi smrti pripadla dežela dngo-storili italjanski klerikalei. ee se l-odo namreč dejanski vdeležilil Bim- Italija, 13. j.mija. — Sem jc d.~Pelo poročilo, <1a so ita-li po le podpirali. Na toza- ,janski Alpinei prema-^li albanske vstaše pri Valom. Bcji so bdi tež-vprašanje je eden davnih|ki 4n dolgotrajni. Prelrvalstvo Valone je delalo italjanskim vojakom velike preglaviee. Lani so vjeli tiso«'- mohamedanskih Albancev ter jih deportirali. Albani strašno mučijo vsakega I>aha ki jim pade v roke. Albanski ustaši so izza 6. junija vprizarjali izolirane napade pri KIJEV ZOPET V ROKAH OBNOVUENJE BOUŠEVIŠRE ARMADE ODNOŠAJEV namreč dejanski vdeležili \ ia«le a , , novo črto pri Žitomiru. — Beg na sin v stanu nanovo otvoriti trgov- in da j c notnin««'ija .f«.l iisona izključena, kajti stranka kot je taka je «l«>stt pametna. «la n«»*'e imeti nobenega opravka z demagogi kalibra .tohiis«»na ter za^topicki znanejru principa "Know nothing".) PRELOŽITEV KONFERENCE V SPA t ITALJANI BOMBARDIRAJO ITALJANSKO MESTO. 'Poljaki so so umaknili na sv«»j«» ntaujem p«rgajauja. ki se vrše v ■--Atene, tirško. 11. junija. — Po- "<»v«t «'-rio j»- j Zitomirju. « I.or:«lonu med IJovd Georgc-em London, Anglija, 11. junija. — i .m iI* iz Janine, Alt*aiiija, nazna- j Zailnja |>or«x-ila pravijo. d;< l»o ter Grigorijcm Krasinoni, boljše-V c\ropskih u><• ^ uih me>tih se je i.ajo o zapleteni situaciji v tej tudi odbor aiu«*riškega K«lc«-ega viškHi trgovstim o« 1 poslancem. V pre-clo ra/pra\ljati «» niožnos.t i. | deželi. Albanci so vjeli nekega' -iriza zapusti! m«->i«». Mab« prej. splošnem pa prevladuje tukaj na-- ,• € bo pr« lo/ilo na polnejši «"as italjanske^a generala in nar sto predno s«» pretrgali b:»lj^.'\ iki br- zrrssnj«*. da j«* namen Krasina bolj Uouferriit-o v f t>a, ki je bila dol o- vojakor. Itiljanvkrt artilci-*ja ob-1 >ojavno svežo, je poslal povelju- s'riti boljševiško propagando kot . . m., /., pogajanje zastopniko\ strel ju je mesto Suzati. joči general brzojavko, ila Imi pa otvoriti trgovske odnošaje. r ,.ave/niskih ^lad z zastopniki Washington, II. ('.. 11. junija.jvstrajal, predno ne dobi kakega ?semčije. Oficijelno portw'ilo pravi, da so j t*a«biljnjega navo«lila. I>t»«jbi ne«M|\ isnih socijalistov-— Kram-ozi umaknili iz južno-al-1 Po velikih le/.kočah ^ j«1 neke-ir. r«'ak« ij««naicev pri za«lnjih xm-: l»anske pmvinec Korice. Nad pro- ' «u kurirju pos rečilo «io>i>eti v za l»t>«ih v \ •"»«• i j i. so d«>ve«lli «|o|. nc«> je prevzela poveljstvo al- mesto ter pr;nc<.li poveljujočemu prepričanj« v Kraneiji. tla je bonska vlada. generalu povt I je ila Potniki, ki se vračajo iz Švedske in |>anske. izjavljaj«*. lMii«.kih klprilraWr fi«'prebivalstva, je bil «!ue 11. junija z velikimi žrtvami odbit. Varšavi Poljska. l;i junija. — Berlin, Nemčija. 1J. junija. — '>lte,J »taijanskin kienkaivev, i ..... . ... . J . i , •• , x , . - - . , - • Jie nrav vseeno kdo načel in ie mi-l Italjani niso imeli velikih lZguh. Izpraznenje Kijeva »e popolno. Nemci zasledujejo z velikim zani-'J0 TBtc">» KUO "•»»♦'jnj6' nu . .. . , . ,- ■ .-i • - ;strstvu. dokler so na tehtniei Situacija je boljv, ker so dospela velika ojacenja. rajvišji interesi Italije. (Najvišji| Ideh Natioiiale piše: — Albanski ustaši nosijo ameriške nn.for- interesi Halije obstajajo v ropa-:"»e. Pomaga jim jugoslovanska vlad:, z možmi m munieijo. Jasno je, i ju tujih dežel, ne pa v blagru ita-|,ia je namen te pomoli in te podpore pregnati Italjane z balkanskega Ijauskega naroda samega, ki se!I»olot'oka. mora seliti v vse mogoče deiele,| Italjani bodo najbrže priseljeni zapustiti Bar, ker so Srbi za-ker ne more zaslužiti doma dosti kruha. To naj pomislijo italjanski diploma t je, ki ne stremijo po ni-«-emur drujretn kot razširjenju itaTjanskega dominija.) Nem- i i-i manj kot kedaj priprav- To je vprvie izza decembra le- skega. naj s«« takoj umakne. j Glavni napor tukaj v smeri pro-1 •« na i/vesti doln. be mirovne po ta 1916. da Albanei kontr»Jirajo| Kuski poveljnik, ki je prema- ti obnovljenju odnošajev z Rusi-^o.lh' To prepričanje obenem t vso svojo d?v«'|o. t:al Denikina. general liudenv, je'je je gibanj.katero vodi dr. vrjetnostjo, da bo Giolitti liače-------'«io!mI Aelika ojačenja. {Mueller, ki pit še vedno ni v stanu lo\al novemu ministrstvu v Itali i nadaljni popustljivosti z ozirom Varšava, Poljska. i:». junija. —j črto pri Zitomirju. W m«isto-Jda no«-e za sedaj pospešiti cele za- v«. ki vo«lijo preko I»njtpra, sr» deve ra«li poljsko-mske vojrse, ki uničili. j I,; bilo popolnoma nemogoče do- London, Anglija, l:J. juni.ia. —tl iti dober vpogledi v zadeve, do-Neka brezžična brzojavka ki je do k!er tra.jaj«» sovražnosti. Premisliti dobro, komo boste vročili denar a poslati v stari kraj ali pa za vožojo listke. Rtdaj živimo v eara negotovosti in Klorate, vsak skuša postati hitro bofrat, ne glede ua tvojega bližnjega. Razni' agentj« in zakot m bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh čaaih M stavijo v denarnem prometu nepričakovane za p reke starim izkušenim in premožnim .tvrdkam; kako bo pa malim reizkiiHenim uMnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljo be, je veliko vprašanje Nafte denarna pošiljatve se zadnji ea« po novi zvezi In na novi na« m primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. Včeraj smo raeucali za pošiljat ve jugoslovanskih kron po sledečih eenah: 300 kron ____ $3.60 1,000 kron----$ 12.00 400 kron ____ $4.80 5,000 kron----f 00,00 500 kron ____ $6.00 10,000 kron----$118 00 Vrednost denarju Kedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. Mi računamo po eeui istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali pa Ifew York Bank Draft. Tvrdka Frank flakier, k 82 Cortlandt St.. Hew York, H. Y. |.,__Ystaaovljena lota 1803. / ■ m •-pela danes iz Moskve, naznanja, so boljše vi ki zavzeti Kij^v. London, Anglija. 1H. junija. — Rn^ka vladni, časnikarska atren-tr.ra apelira i.a na delavce vM»ga sveta, naj odločno protestirajo proti divjanju Poljakov v Kijevu. 1'oljaki nameravajo mesto popolnoma uničiti predno ga zapuste. DRUŠTVO PROTI PROHIBI- CUL New Haven, Conn., 13. junija. Gostilničarji države t'onneetieut mi danes razpustili svoje drnštvo, takoj nato pa osnovali 4'Družbo, ki nasprotuje prohibieiji'*. DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, HA GORIŠKO Df NOTRANJSKO. PADEC ČETVERIH TOV. KABINE Komics'ii, kateri namerava na-čelovjc*i dr. Mueller, je popolno-n-a privatno podjetje. Sovjetska vlada hoče. da bi jo nemška vlada priznala in da bi dobila s tem misija dr. Muellorja ofieijelen značaj, čeprav je bil prvotni nameri misije le ta, da dobi informacij.- glede položaja v Rusiji. Poročevalec 44Tribune" je izvedel \y zanesljivega vira, da ne obstajajo skoro nikaki trgovski od-nošaji med Rusijo in Nemčijo. Čeprav dobiva Rusija iz Nemčije malenkostne zaloge zdravil in zdravniških potrebščin, za katere plačuje s papirnatimi rublji, ne importira Nemčija praktično ničesar iz Rusije in trgovski izvedenci tukaj so mnenja, da nima ruski narod ničesar, kar bi mogel eksportirati v zameno za blago, katero bi dobival iz drugih dežel. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za pošilja-tve italjanskih lir po sledečih cenah: sedli železniško progo. Tudi italjanska garnizija v Skadru je jako ogrožena. Albanci so poslali italjanskemu poveljniku v Valoni ultimatum r. zahtevo, naj tekom štiriindvajsetih ur zapusti mesto. Ko je ta rok potekel, so vprizorili napad. Naši vojaki so jih prepodili z nasajenimi bajoneti. Dvesto usta-šev je padlo, nad tisoč jih je bilo pa vjetih. Italjanski general t'avallo je bil tekom težkih bojev v predmestjih vjet. Italjanski bojne ladje so obstreljevale ustaše ter popolnoma porušile vasi Dukati, Trias, Ragio in Kanjo. Tukajšnje časopisje poroča, da je bil general Bobbio odpoklican ter da je prevzel vrhovno poveljstvo nad Valono general Raimondo. London, Anglija, 13. junija. — Neka brzojavka iz Milana -poroča, da so se vršile v petek v Trstu velike demonstracije ter da je po dolgotrajnem prizadevanju končno vojaštvo vendarle napravilo mir. Te demonstracije so bile vprizorjene kot protest proti pošiljanju italjanskih čet v Albanijo. Vdeležilo se jih je tudi kakih 200 vojakov. Iz Milana je bilo poslanih v soboto 2500 arditov v Albanijo. Pristaniški delavci niso hcreli nalagati municije, namenjene italjanskim vojakom v tej deželi. Rim, Italija. l;l. junija. — Kabinetna kriza še vedno traja. — Kralj je sprejel v avdienci bivšega ministrskega predsednika Gio-bttija, pozneje se je pa posvetoval z Nit ti jem. Paris, Francija, 13. junija. — V zadnjem času so resignirali štirje kabineti: italjanski, poljski, ogrski in avstrijski. Splošno prevladuje mnenje, da loč be mirovne pogodbe. Tudi kaše je zgodilo to vsled težkoč, kijbineti drugih držav niso ničkaj jih nalagajo raznim narodom do-jca dobrih nogah. 50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir $ 3.70 $ 7.00 $10.60 $31.36 $02.50 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi raetinaino po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. Denar nam jo podati najbolj po Domestic Portal Money Order, ali pa Hew York Bank Draft Tvrdka Frank Safcser, 82 Cortlandt St., Hew York, H. .Y Vatanorljena lota 1000. rJ^ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLA8 NARODA", NAJ. er VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. PREMEMBA V PLOVBI Cosulieh parobroona družba nam je nastanila, da se je moral odhod parni kov "President Wilson", ki je bil določen, da odpluje 8. jnlija in "Belvedere", ki bi bil imel odpluti 15. julija, iz tehtnih vzrokov preložiti. "Belvedere" odplnje 13. jnlija. 4 * ' i4 * r' "President Wilson" 27. jnlija. " Potniki, ki so se nam prijavili za ta dva parnika, naj to vpo-števajo in se po tem ravnajo. Ker ae odhod parnikov na tej progi vedno prelaga tn raradi tega ne moremo naaim potnikom nikdar natančno povedati kdaj bodo odpotovali, zato svetujemo, da se poslužijo parnikov francoske, holandske ali American proge; zlasti pa še oni potniki, ki želijo v kratkem odpotovati. Potovanje preko Francije je sedaj zelo olajšano, kaji vsak dan redno vozijo potniški vlaki iz Havre naravnost v Švico ter je tudi za varnost prtljage kar najboljše preskrbljeno. \ GLAS NAHODA Sovjetska republika želi skleniti mir z vsemi narodi. To svojo željo ne dokazuje samo z idealnimi in teoretičnimi trditvami, ampak tudi z močno vojaške organizacijo, da se brani pred zunanjimi sovražniki, kakor tudi * občudovanja vredno rekonstrukcijo notranjih razmer. Pri zadnjih sovjetskih volitvah, katerih so se udeležili vsi: boljševiki, manjieviki, socijalni demokratje in izven stranlf ttoje-c skupine, je republika sijajno zmagala. Ni izključeno, da bo Rusija v par mesecih zmajala tudi na zunaj. ILAI NARODA GLAS NARODA, 14. JUN. 1920 Dopisi Lost Springs, Wyo. Večkrat čitani, da se rojaki zelo Zmagoslavni s svojimi peresi. * „ --. .. t "lovek je lahko r:tzd razen ali pa razveseljcn vsprieo novic, da *ta dva nemška irenerala. ki *la skoro «1«» konea vojne veljala za vojaška /'iiij.!, |M.ziu-j- rtv". v družiti tretjega, kojega slava liri v d> jst\u, da >«• i*i'i takoj \ prl«-etku vojne ni posrečila zavzet Pariza, naeromadila lwv»astva > pisanjem knjig svojih z ic^tnih uspehov. < mik raj VI.n Klu« k naim-i ava kupiti z dobički svojega pisatelje vanja ti< ki I« pi irrad v Sviei tn gi ivrala Ludendorff in Hindeuburg s.- bf^ta tii. 11 kialu p -lali v to ^»»^loljubno deželo ter se tam stal D«> na* k»»v'a prav/; .trav misUri jeznega vzroka ne bo nikdo oči tal *>lar> mu Hindenltuivu, kar m jt. nabral > svojim peresom. Dose daj ni prišlo na dan še ničesar, kar bi delalo za ljubezni vrednega i*io/a m najbrž j«- bil piav tako okrut in divji kot so bili vsi njegov tovariši. Ko pa prijel veliki kon«*e njih auibieij in naertov, pa ni Jlindeuburvr zlnzal niti na llolaudsko. uiti v llcrlin ter ni niti takrat. niti k« 'laj pozne;.- -.kusal zvaliti svojih rauien odgovornosti To zadnjo «ednost je inba mogoče pripisovati dejstvu, da >o bile njegove odgovornosti zelo maloštevilne in r«-tlke jh> krvavi zmagi, katero je izvojeval n.»d Rusi pri jezerih v njegovi lastui mazurski provinci. Slučaja Ludendorffa in von KUnka pa -Ta povM-m različna. Predstavljata nanire«' fn-rmanizeui kot je postal znan tekom vojne. Človeka mora skoro je/iti. «1. sta bila v stanu trte me«e ter vzeli mesto tega v r« >ke pere*»a. K »t pa stoji si v ur. niso razkrili v svojili knjigah' nieesar drujresra kot svoj lastni zna. aj in še to povsem nenaniera-vano. — Kot zgodovinarji *-o s.- izpostavili številnim očitanjem netočnosti ali celo prikrivanji. Nekatera taka očitanja so bila podprta z dokazi in druga so več kot vrjetna. To niso nikaki rekordi junakov ali mucenikov. To so rekordi mož. ki v rasu. ko s,- njih dežela bori proti morju tcikoč. ne mislijo na ni- drugega kot ca t«», da IkxIo odšli v Svi<-o. kupovali gradove ter živeli tam v udobnosti in miru. Sooth Pork, Pa. j Ker nikdo niiua časa, da bi po-( ročal iz tega kraja, sem si ga vzel zanimajo za ameriško državljan-iaz nekoliko. jstvo, kar se mi zdi prav, škodo- valo gotovo ne bo nikomur. ... , . Tudi pri tukajšnjem sodišču v Pomislite, po tri dm na teden pa^^ ^ ^^ ^^ ne še takrat ne manj kakor 4 do o ^ sUušllja je bila zelo ur dnevno. Tojcres ■ .^tro««, ker izmed desetih kandi- ■n samo da se pošteno preživnin«,' 0 . . , . , ; ... . , idatov sva jo prestala le dva, »osebno sedaj, ko je vse tako po-; osem , I pa jih je šlo s ta suho, med njimi ceni. Pa tudi komponisti skrinjo : 0 , -. - , ' , , . . . 'tudi neki poientar. hodnik je ho- N«-ka kompauija. ki ima , . „ ,___ 1 .. ... . i t el oil mene vedet i tudi, ee berem svojo trgovino, ne da vee ziveza . g> . „_,„ ,J . .. . , . , i kak easopis. Povem mu, da sem neki družim kot za en dolar na _ ». , ... . ... i naročen na dva, in sicer na slo- iai je »e tako velika. I o; . ., v . , , , , . venskega in na angleškega. Kak- se vidi. kako nas delavce imajo . . ® . ,. .. _ _____ ' , , .. i , - >en je ta slovenski list? me vpra- radi, kako na nas pa/ijo. . .... .__ .... \ . sa. .laz sem imel slueajno v žepu prevee ne pojedli. S^^v^la. samo , » 1 , ., <.las Naroda, pa mu ga pokažem. s tem razločkom, kadar n»* imam« . . ; , ._____- - ...... . ... K«» ga oeleda e zvišalo v ceni, se je v New Yorku tudi ajskrim podražil za pet centov. • • • Marsikdo Je zagovarjal ameriški mandat nad Armensko, pa se j; premislil, ko mu je skušal Armenec prodat idva dolarja vredno preprogo za šestnajst dolarjev. * • * Politika izprija značaje. To so pa res čudni nazori. Ali imajo politiki sploh kaj značaja * * Vsak. kdor pripada kaki stranki, je strankarski. # * • Kdor izbere politiko za svoj poklic, je izgrešil svoj poklic. Malokaleri politik se je izpod-taknil ob bruno, katero so mu postavili sovražniki na pot,- Skoraj vsak pa pade, ker se izpodtakue ob bilko, katere se oprijema. IttgnaUnmnska Ustanovljena L 1898 KatoL Sriuuita Inkorporirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. MIHAE1. ROVANdSK. OREOOB J. POWBNTA. Box 171, Ni mgh. Pa. Diamond. Wuh. _ LOUIS BALANT. Box LEONARD 8LABODNTK, Ely, Minnesota. JOBN R UPNIK, & B- Box H H. ■fc ■ ii.. mm I.. J roaprcuHQ. 10t, Paar Avenna, Lorata, O. TaJalk: JOSEPH PISHIXB, Blagajnik: GEO. L BROZICH, By, BlasaJaSk nelsplaCanih amrtnta: LOUIS OOSTEIXO, Salida. Colo. las. ravno jim daš vse. I"V .*........_ * Zakaj mora prihajati novica. t edino slovenskemu listu ianvaliti • . . Delavci bi že lahko i^pregbnla-'/a vse, Uar inam c AmeriUi. ker Je ^ k napravila svojo pn»dajaIiio J»ujasiiaat kako postati držav-;mi ue vem. če bo iz te moke kaj jjall y dokaz mu pokažem knji- Amerikaiici s«» kmalu kruha, k«*r preeej p<»«-asni. pa upanje imamo K«» sji bile tukaj volitve, je bi! Bostonu svoje domove bolj kot pa drugod ? Učiteljica je dala m^li Anici pisemce z naročilom, naj ga izroči materi. In v pismu so stale besede: — Pi*i Anici sem našla uš. ltaljanski socijalist o razmerah ▼ Rusiji Ituljanski ^n ijulM |M>^lanee Boml»aeei. ki se je udeležil konferenc« / ruskimi komunisti v Kodanju. pripoveduje o razmerah v sovjetski Husiji sledeče: Komunistična ory. ni«aeija industrije, j»oljetlelstva, trgovine, izobraževanja, družin« in politike napreduje vedno bolj. Notranje polili, no reakriijonarpe vile >o poginoma izgubile. Celo kmetje, ki so bili v ZM*'eikn veliki nasprotniki nove gospodarske uprave, so v xadnj«'iu čas« sklen;!i. da odstopijo dve tretjini svojih pridelkov sovjetskim aproviza.-ijam. Sovjetska republika ima za obrambo pred zunanjimi sovražniki na razpolago vojsko, ki se lahko primerja nem-^ k i vojski \ za« « tku i-v«'tovne vojr;e. Zadnje težkoče bovjrli s,- niso razpustili. k«-r >«► potrebni za našt« ko-muuisiK-no gospodarstvo. T<» xadnjetti kongresu gospodarskih sovje-I o v tovarn«' niso ve«'- avtonomne, ampak jih upravlja in votli poseben sov jet, sestavljen iz Zastopnikov sovjeta za narov«»ja polja n (Mldajsjo <»U> tretjini pridelkov sovjetskim aprovizaeijam. Vsak kiiet se j«- za vera 1 da ne odda ali proda svoje i em I je dmiremu. Veliki kompleksi s«> postali takozvana ''sovjetska lastnina'\ Kjer na razpolago tehuicne mwi. tam je bil najl»oljši iisp«-h. Pomanjkanje poljedelskih strojev je občutno, zato so sovjeti razdelili del "sovjetske lastnine" med kmete: Nekatere tovarne imajo tudi svoja polja ki jih obdelujejo ilelavei. Poljedelska kon-Mimna društva so ostjda in so se celo pomnožila. Kmetje niso več nasprotniki komunistične gospodarske uprave, ker so spoznali, da jim -re sovjetska vlada i.a roke. in ustanavljajo celo svoje strokovne crgatiLzaeije. Prehranjevalne rumere >e preeej izboljšale. Vsled boljše aprovicaeije se je vrnilo v tovarne nad en niiljou dvestotisoč delav-eev. Tekstilna industrija napretluje. V več tovarnah je produkcija \»čja nego je bila prt ti vojno. I peljava najmodernejših sistemov je veliko pripomogla do )M>veeanja produkcije. Pravi vzrok izboljšanja je zadostna aprovizacija ki je za delavce večje vrednosti nego etični in politični motivi. Ker je Rrsija bogata na surovinah, bo mogla sovjetska republi-ga v ugodnih razmerah dovoliti obsežen izvoz nekaterih surovin. Kar se tiče iita in drugih poljedelskih pridelkov, nikakor ui res. d« bi jih primanjkovalo. Kakor hitro se bodo kmetje prepričali, da dobi jO ▼ xameno za svoje pridelke manufakturo in poljedelske stroje, bodo radi dali svoje ra!ofe, ki so jim ostale i* prejaujih let za lastno uporabo in m direktno prodajo. Če se bo zamena vršila v redu, se bo Ukko uvažalo iito v veliki meri. žico, katero sem svoj čas dobil kot darilo od uredništva (»las Na-ri»da. Ko pregleda vprašanja in n«»miniran za senatorja K. Stein-Nagovore, me vpraša, kje je bila man. ki ima svoje premogorove.. tjskana. Ko mu povem, mi vrne l>a Iti ga videli, kak«, j*- bil prija- fenjižieot podpiše prošnjo. . Pa delavee še ne iz5»re-:|,i ji bil uspeh zagotovljen. IJc!,uke delegatmje. vidi. Ne vem. kdaj nas bo pamet mai0 prepočasna je pri pogaja-j To je zopet dokaz, da znajo žen-srečala. uju. Prehitele jo bodo miljonar- boljše govoriti kot možki. Kakor se euje. bomo dobili ske kompanije. Ravnokar je prekmalu iz starega kraja več cvetk. Fantje, na noge. sedaj je čas! Pozdrav vsem eitateljeni in citat el j ica ni (ilasa Naroda. - Naročnik. Skodnln, in posmrtnln Je izplačala Se nad polti rust mil Jon dolarjev. Jednota Meje okrog 8 tiaoC rednih članovi lee) in okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelka. DrnStva Jednota se nahajajo po raznih ulovenskih naselbinah. Tam, kjer Jih fe nI, priporočamo v stanoviten novih. Kdor Zeli postati član naj as aglasi pri tajniku bliiaega dračtva JSKJ. Za vstanovltev novih druMev se pa obrnite na slavnega tajnika. Novo društvo m lahko vaanovi s 8 člani ali Hrovat strastno ljubosumen iu je pove., da je bila lieveeva tisti tlan, pravi de la lluerta. Da. vrag je, če se človek preveč i zaupa svojim pristašem. bil na čikaški vzela Union Company iz Califor-I Politična pesem je grda pesem, ii i je 5000 a k rov tu v bližini. I^ei Vzrok tega so glasovi, malo je še zemlje, da ni že odda na. Za ostalo pa upam, da se bodo že potrudili Slovenci. Pozdrav! Farmer. Iz Slovenije. Republikanskim kandidatom je bil imenovan Harding. Če bodo sprejeli demokrati v svojo platformo mokro planko. bo riegova izvolitev "hard thing". * * * Glavna ovira k napredku «"lo-veškega rodu je človeški rod sam. sklenil svojega nasprotnika «*l-straniti. Ta >.kl«-p je dne 11. maja ob 22. uri (10. zvečer, tudi izvršil. Počakal je Rozmana oborožen z vojaškim bodalom in z nal»it«» lovsko puško v bližini hiše ViL1 Rozman takoj mrtev. Nato je zbežal in >e ko je izginila njena denarnica, ki so jo našli pri lievrevi. na nj«*-in-ni na mesecev težke ječe. po pre-tani kazni se st.ivi pod policijsko nadzorst v o. Tatvina sladkorja. Trgovki Ani Vclkavrh na Rimski «*«->ti št. :; v Ljubljani je ukra- „ . «lel neki tl>»/.šteii in zelo priden mladenič. Nameraval se je z .Marijo Vidmar še to leto poročit i ter prevzeti od svojega priletnega o-četa posestvo in mlin. Bil jc sin edinec. Tudi Hrovat jc sin skozi-inskozi ]x»šteiiili staršev. Njegov oče je bil skozi več let župan «»b-čine Brusnice. Tako j«- sreča treh družin uničena. "Ven iz stanovanja I" je kričal Kosmač nad 351etno Kr-vinovo. kat«*ra je stanovala pri njegovem o«'etu v Ljubljani; nato jo je tepel po slavi in j«> suval z nogami. Krvinova je zb»-žala na eestf>. kričala na pomo<" in onesvestila. Organi rešilne postaje s«» j«» prepeljali v deželno b«»lnico. Veliko škodo je imela delavka Marija Požar Poljanske ceste 41 v Ljubljani. Reva je ležala S tednov v bolnišnici; k«» se je vrnila domov, je zapazila, da je bilo vlomljeno v dve omari, iz katerih je pobral tal raznega blaga v skupni vr«*«inov.ti 10.01)0 kron. Dvakrat kaznovani specialist. Na ljubljansko policijo pri«le mož. ki se je delal pijanega na kolesu in se nespodobno obnašal, vsled česar ga je moral stražnik iiretirati. Na policiji j«- rekel, da se piše Ivan Zidar, trgovčev sin z Dolskega, kar pa ni bilo resni«'* no. Imel je pri sebi 30 K in v l«*j višini se mu j«* tudi globa namerila. Ko jc prišel na c«>sto, se j«' razburil in razgrajal ter psoval policijo, za !ur j.- bil aretiran in obsojen na 5 dni zapora. Piše se Ivan Bonear in je iz Zgornjega Kašlja doma. S stražnikom se je prepiral, ker so mu zaplenili tobak in cigarete. ki jih je nameraval iztiho-tapiti v zasedeno ozemljo, ključavničarski pomočnik Andrej Slovša v Ljubljani. Za pokoro je plačal 100 K. tobak se mu je od vzel. Slovša je na policiji priznal, da se preživlja s tihotapstvom. Trdovratna tatica je 191etna Ana Beve, katera je bila zaradi tatvine že dvakrat kaznovana. Pred kazenskim senatom ljubljanske deželne sodnije se je morala zagovarjati, ker je ukrad- zapore okrožne- . . - . • i 1 ' i • h i kron: tr: ostale grude je s petrolejem polil, tako da sladkor ni več užiten. v' Ukradeni deli topov. Vineeiic BI« »luikar iti Marjeta fvanič sta 12. aprila t. I. odvila «>d topov, kateri ne/astraže- ni za glavnim kolodvorom Ijub-Ijauskim. s medenih pl«»še. od katerih sta jili 4 prodala tvrdki (i. Toiinies v Ljubljani. Meiltem ko BI * dnikar vs.- priznava, pa pravi lvani«-eva. žu sta hodila za Ma- la gospej Karolini Bolha denarni-rijo Vidmar, po««estnikovo faeerjo co. v kateri je bilo 600 kron. Bev-iz SeL Ker je dajala Marija Vid-|čcva trdovratno trdi. da je denar-imar prednost Rozmanu, je postal nico našla, toda okradena gospa / Zadnja prilika! Parnik "Argentina*' vzame vse naše pošiljatve za stari kraj. Parnik odpljuje 19. junija. Kdor hoče poslati bokso, naj to nemudoma stori. ____ Mi računemo 14 centov od funta. StrukeU & Horak EUROPEAN TRADING COMPANY 88 - 9th Ave. New Y< Jugoslovanska nacija. Dr. Vladimir Ravnihar. j f s r / Z veliko irrtwwi »evolucijo, ki je zrušila stari svet in bi bila morala rušiti stara mišljenja, smo Jugoslovani, zlasti še njih slovenski del, dosegli svobode, rešitev izpod stoletnega tujega gospodstva, lastno sainontojno suv. rtno državnost. "I'lic histoire fini, uue histoi-re cuiiiiufnc« " jc tU-jul pred kratkim Cleinetieeau za franco&ki narod. >e vev velja to glede nas, zakaj izpreuiemba s prevratom pri nas j«* globlja, je temeljna. Pričenjamo novo zgodovino, novo politično življenje, ki globoko posega v gospodarsko in socijalno strukturo našega naroda. H tudi v kulturnem pogledu zahteva povsem no%ih smernic. Anahronizem bi bij, da pustimo veljati predvojne K.zmere, ki s«» lolc prikrojene Tcdanpim časovnim potrebam in zahtevam, ki so se moral ■ uklanjatt višjim silam, ki so uporabljale metod«-, neprimerne srda.«,*i novi «lobi, ker malenkostne in porabne prav samo ia tedanji jiolož ij našega naroda. Pred tem novim problemom stoje tudi politične stranke. To velja seve matije za ol« interuaeijonali: soeijalistično in klerikalno stranko, ki glede svojega programa in svojih eiljev poznata ne državnih, ne narodnostnih meja. Narodna država sta jima več sreil-stevo ne svrha. Velja pa gotovo za nae:jonalistične stranke, kakor je stranka ** Edinosti" tia Primorskem, kakor je bila narodno-napredna slovenska stranka, z glavnim sedežem v Ljubljani, ali narodna stranka na Štajerskem, obe s-o preti prevratom spojeni v jugoslovansko demokratsko stranko. Vse politično delovanje teh strank se je bilo izčrpavalo v okrepitvi mšega naroda, da ga napravimo sposobnim za boj proti neprijateljcir, vnanjim in notranjim, proti sovražnemu \ladneniu sistemu, preti narodnim nasprotnikom. Inter anna silent Musae — pravijo; tenia prav mi smo med ved-itim bojevanjem in wkanjem na levo in desno, morali graditi na svoji kulturni r;isti. Sami z lastnimi sredstvi smo ustanavljali šole v narodno ogro/4 mit k"«.jih. Prosvetni, društva, čitalnice, bralna, pevska društva — so naše delo. V sokolstvu smo zrli svojo narodno vojsko, smo gledali ;»rtvažen činitelj za pravilne vzgojo našega na-ioda, ki naj telesno in duševno krepak, odločen in jeklen kljubuje vsem svojim protivnikoin. Na gospodarskem polju smo poizkušali osamosvojiti se. Ne da se tajiti, da smo vzlie .-.Krivnim svojim sredstvom dosegli uspehov. Ako več ne, vsaj to, tla smo zavlekli odločilno zmago tujerodne gospodarske sile, ki je bila brez pravočasnega odpora našega vže prav blizu svojemu cilju. S tem svojim delom ua kulturnem in gospodarskem polju pa smo dali vie tudi pravee soeijancuiu razvoju našemu: dvigniti svojega malega človek t. Na mestu tujeroduegt delavstva postaviti svoje ljudi; z redko energijo smo zahtevali javnih in zasebnih na-iiiCHČeiiecv iz svojih vi.»t; svojega kmetskega človeka smo vabili v liu-iU, da Re posveti trgovini in obrti. Svoji k svojim tla si ustvarimo svoj kapital kot protiutež proti tujerodnemu, ki nas je duševno, pa tudi telesno re*orbiral. On je bil kriv. tla se je leto za letom konstantno pogrezala naša meja. Svoj kapital! Ne oni veliki kapital, ki je bil dal povod nemškemu socialističnemu gibanju. Takega kapitala uiti dauts nimamo, zato trdim, da ne gre onih socija-I sti< nih teorij kratRoiualo presajati na naša, za njih nerodovitna jugoslovanska tla. Pa m* čudijo, tla soeijalistično gibanje pri nas ne more prav uspeti ter tla zašepa marsikak Marksov aksijoni, ko ga hoče jo aplicirati našitn razmeram ter pri nas uvesti v prakso. One teorije *in vse njihove lepe knjige so pisane za čisto druge razmere, kojih razsežnost in vi 1 te i na sc z našimi niti primerjati ne moreta. Eksotična rdeča roža ne uspeva na naših kraških tleh. V demokratki smeri je šel soeijalui razvoj našega naroda, ker je tako moralo sredstev za vsakdanje življenje, biti, ker mu je tako mnekovala naš; ocijalna politika. Nismo mogli i ker v tem primeru je ojfičena od-in nitmo smeli biti drutračni. S tem vie je bila odlomljena ost soei-Jporna sila celote, je delo uspeš- Slika nam kale član« nekega bostonskega veslaškega kluba. To so baje najboljši veslači v Ameriki in so dosdaj še pri vseh tekmah zmagali krasot in darov, da nam jih lahko j In boj. ki nas je bil združeval i h kuje od predvojne posestrime. zavidajo drugi, tudi kultrumo \ nueijonalnem delu, ki nam je bil'Diferencira narod po čisto drugem starejši narodi. Vs«» kliče na bla-joajal impnlsov, je H na vidiku, da <\ idiku, nego smo bili vajeni do-iiostanje, na gospodarsko in žnjo jbode prejenjal! Ne mislim pri tem sihmal. Ne prihajajte s pomisleki one oskutne borbe pod starim re-fii' skepso. iloteti moramo. Le oni žimom. Proti drugrodeem, ki so J doseže mnogo, ki največ hoče in bili prej stali pod vsemogočno zaščito Dunaja in Berlina, Peste in Kima. uam v notranjosti naše države ni več treba drugega, nego da postanejo lojalni državljani in — dobro bomo izhajali drug poleg drugega. Za svojo osebo sem načeloma proti vsakemu nasilstvu iz političnih nagibov, ker je nasil-stvo ubožno spričevalo za prepri-čevalnost tvojih idej: a naravnost strahopetno se mi zdi. ako rabi* nasilje iz gole maščevalnosti ali julističnemu pokretu. V-i stno vzrasli iz malega človeka. Zato v nas kulturno silo. ki se naravnost vri-mi našemu narodu. Ni li tu za na-eijonalista dovolj prostranega po-lja za naj' "aejše delo? Svoje v trdnem 'i ojačene mišice, svojega z* * » nega duha stavi-n o na u" :;arodu, državi, njeni veličini, i t u: eni ti tekmi z drugimi velikimi narodi. Vsak s: lahko izbere m trst o, kjer hoče zastaviti svojo lopato. Eden na gospodarskem polju, drugi naj orje kulturno ledino. In socijalno vpra sati je! Nacijonalist. zlasti jugoslovanski ne more biti drugačen nego demokrat, po bistvu svojega programa ne. Za dosego svojih ciljev mu je treba vsega naroda, vseh njegovih stilov in slo-j« v, v vzajemni pomoči drug dru-gefnu. ne v medsebojnem prebiranju in izkoriščanju. Nikogar ne more pogrešati za dovršite v veličastne stavbe, oba sta mu enako potrebna in enako vredna, navaden nosač in profesijonist, rudar in stavbenik, kmet in učitelj. kon-;dala zavest, tla sem premagal svo toarist in učenjak, trgovec in obrt jt ga rivala v svobodni tekmi s r.ik; skratka vsi delovni sloji, svojo moralno snairo. s svojim de-Vseui pa mora dajati zadostnih lom, svojim znanjem, svojo marljivostjo, poštenostjo in treznostjo. Na tako zmago sem ponosen. Pred očmi pa imam drugo boj- sega za najvišjim. Ne bojte se posmeha. Zmaga je naša, kedar bodi sleherni Šumadinec ali pa naš Gorjanc nosil v svoji duši: grande nation! Vprašanje jezika Ce pogleda človek pri nas nekoliko za različna pojavi jena in pojavljajoča se "vprašanja", se pa tam. kjer imaš absolutno pre-jie more čisto otresti vtisa, da ni-moč. Tudi ni nikaka sentimental- sc to prav nobena vprašanja, to-nost, ako rečem, če so bili Nemcijiej nujne, skupnosti se tikajoče ošabni, ohol:, surovi in nasilni. —}zadeve, aiupaic marote posamezni treba, tla si tudi tak. marveč j nikov in klik. izvirajoče iz dolgo-pokaži. da si boljši od njih. da sijčasja ali namenov, ki ne morejo kuiturnejši. da si nad njimi. Nobeno zadoščenje mi ni, ako potol-tem svojega naspiotnika s surovo silo vsletl svoje premoči. Aj junaštva! Zadoščenje pa mi bo ni pravega občutka za prevratne socijalistične ideje. Vse grmenje proti "kapitalizmu" je pri nas boj z uilini ua veter, so največ de-luagoškc tirade, ki žnjimi skušajo licitirati socijalistične ali pa stran ke ki jim hočejo biti podobne. Hoj za vsakdanji kruh našemu narodu je tako zelo izčrpaval vse naše sile in naše deio. da smo drugi del svojega programa, liaua-Šajoč<*ga s,- na napredni svetovni nazor, skoro povsem puščali v ne-mar. Pobijali smo ki likalizem, ;di le redkokedaj smo ga zgrabili odnošajih prav tako če m njegovih koreninah, sekali smo bolj po njega vidnim izrastkih. Bo-|holj lipravičena. kakor je bila lili smo «e proti njemu, v kolikor je nasprotoval kulturnim našim ^ rej jn je v Clk.virju njenega stremljenjem, ki smo jih stavili v službo nacijonalističnemu delu. \ eč z narodnostnega stališča smo se obračali proti nejše. gre hitreje od rok. posekaš. uc polje. •Je li obetana svoboda dosegla vse dele našeea naroda? Stotisoče jih je ostalo znnai meje naše svo- svojega konkurenta onstran državnih meja. V tem praven in s tem namenom vrši nacijonalist svoje socijalno delo. Zakaj pripovedujem to* Ker hočem s tem dokazati, da je eksistenca nacijonalistične stranke v je. četudi zadnje gorsko selo, obljudeno z ljudmi moje krvi, osta- reflektirati na javno pozornost. Ir tako vprašanje je danes vprašanje skupnega jezika a* Jugoslaviji. Potratilo se bo preeej drago-cenega časa. popisalo in prelilo irnogo tinte — in rezultat? Življenje bo šlo svojo pot. kakor jt šlo do sedaj preko podobnih enodnevnic. To vprašanje ne datira od da nes, ampak je mnogo starejše in s.> je pojavilo v tistem času, ko b inain bilo lahko mtnogo bolj škodilo neuro danes. Ko je začela Mirom pogodba z Nemško Avstrijo. $leni 177, 178, 179, 180. Način vojskovanja Avstro-Ogr-! kolikor je v močeh Nemške Av-ske in Nemčije je bil surov. Mar- str i je, popravi, sikateri ve to sam, ker je na svo- Vele važen je potem člen 179! je lastne oči vse videl. Avstro- Naj bi si ga avstrijski Nemci Ogrska in Nemčija se nista voj- vtaknili za klobuk! Ta člen dolo-skovali samo proti oboruženi mo- ča, da se v svrho cenitve te škode či, ampak proti vsem. Če sta za- osnuje takozvana "Commission sedli sovražnikovo deželo, sta jo des reparations" — Nemci pravi-okradli do golih sten. Civilno pre- jo: Wiedergutmachuugsausschuss bivalstvo je izgubilo vse. avstro--katera bo vso šktnlo cenila in ogrska in nemška armada ga je v kolikor gospodarski položaj spravila na beraako palico. (Nemške Avstrije dopušča, da se Severna Francija. Uekgija, Sr- škoda povrne. Ententa se pač mo-bija. Kumunija. foljska in sever-'ra držati pravila: "\V(» nichts ni del Italije so bile plen avstro- ist — hat der Klager sein Reclit ogrske in nemške podivjanosti, j veri oren ali po naše povedano: Ni čuda. da je mirovna konfe-("kjer " lič — niti hudič ne vza-renca zahtevala od Avstrije in me". V tretjem odstavku eitamo Nemčije, da se vsa ta škoda po-|o načrtu plačevanja te škode do-pravi. In tako najdemo v mirovni.besedno: '*\Vie Deutseh Oster-po«otlbi z Nemčijo poseben del,'reieh binnen drcissig Jahren vom ki govori o popravljanju. Isto-jl. Mai 1921 ab jenen Teil der tako se nahajajo v mirovni po- Schuld zu tilgen Jiat, der auf godbi z Avstrijo ista določila. |Deutseh-Osterreieh entfiillt. Solite Te člene bi si Nemci morali do- jedoch im Laufe s Zeitrau-bro zapomniti — ali metoda Ncm-'mes Deutseh-Osterreich mit der eev je. da o mirovni pogodbi (Ik-za h lung seiner Scbuld in Ruck* ploh ne govorijo, ampak saiuo'staude bleiben, so kann die Zah- neslano "*h<*eajo". t len 177 določa, da so Avstrija in njene zaveznice kot povzroči- lung auf spiitere Jahre eersch^beu werden." Ne manj kot :J0 let bo torej teljice vojne odgovorne za vso Nemška Avstrija popravljala ško-škodo in morajo potemtakem tudi do. na^^ravijeno za časa vojne, in Vse povrniti. Iče do tedaj ne bo gotova, se ho ta Ali se je avstrijskim Nemcem t('™»in podaljšal. kdaj sanjalo, da btnlo morali tak člen podpisati? '-Heea!!'* so. da Cleu 180 se glasi dobesedno francosko: '"La Commission des pravi 178: Aliiraue in asoeiirane vlade (to je ententa ali zavezniki) pri-poznajo. da sredstva Nemške Avstrije ne zadostujejo, da bi ona vso škodo povrnila. Kljub temu zahteva ententa. da se škoda, v ti jezikovno vprašanje naredbe-nim potom po svetovanih predlogih, bi ubili pri nas s tem vsako kulturno gibanje za par desetletij. Ali tudi v slučaju eventuelne ti ke možnosti iu častihlepju lite-rjtov. da bi se bali za svojo poznejšo slavo — naj bodo umetniki brez skrbi. Prešerna, Zupančiča namreč poganjati korenine ideja in Cankarja bo bral narod še po- ju gosi o venskega edinstva, so se skušal zal ret i naše prosvetno gibanje, ki je dušil naše Sokolstvo, prosvetna društva na deželi, ki se ni plašil, da je nastopal proti Slov. Matici, proti Ciril-Mct'vlovi družbi ;n ki se mu je končno celo posrečilo, da je zadavil rut&e narodno glcdaliiče. Iz povetlanepa j ■ \«deti, kakti ogromno, da orjaško iu nečlove-Ško tlelo so opravljale one nacijonelistične stranke: med bojem na Vse strani smo morali učvrstiti naiod v njegovi eksistenčni borbi. In te stranke morajo sedaj čuti očitek, da so opravile svoje delo, dn so zrele za pokoj, da so "preperele" stranke. To iz ust ljudi, ki bi jih danes ne bilo iu ki bi danes ne mogli tako govoriti da ni bilo onih "preperelih" strank. Da, prav pripadniki teh strank so pripravljali ono veliko delo csvobojennja, so utrdili našcinu narodu teren za zmagouosiio pot v veliko svobodo! lipovo, pa je, da samo p»cteta še ne daje k temu, zlasti pa ne politični stranki pravice za obstalo k v bodočnosti. Ona mora vzdržati kontinuiteto svojega programa in svojega tlela ali pa mora napraviti prostor drugim. Oboje mora znati prilagoditi novim, iz-premenjenim razmeram ter s pomlajenimi silami korakati napram cilju. Izprenieni tnorda metodo in taktiko, toda cilj ostane iiaeijonaliatični stranki isti: dobrobit in veličina naroda, rast in proevit moč in sila države same. Res je. da nam je po osvoboditvi, živcev in nevrjetne vztrajnosti, ki nas je tudi v najmanjših drobna-iljah tako zelo zaposlevala, da nam je za pozitivno delo preosta-jalo le malo časa. Sedaj po pre-\ ratu pa smo naenkrat stali pred neko praznoto in nastopila je reakcija. kakor po vsakem intenziv-rem delu. Toda le za trenutek! Zakaj na-filo je prišlo spoznanje, da naei-jcnalizem ne izvrši svoje naloge <>b osvoboditvi našega naroda, da je marveč zanj prišla nova doba. novo življenje. Jasno nam je postajo, da bo naše delo odslej dru- hodne države. Zanje brusimo svo-J začeli kar naenkrat pojavljati meče. Kot nacijonalist se nik- preroki, ki so hoteli videti to dar ne sprijaznim z mislijo, da j edinstvo v jeziku iu kulturi — namesto da bi povdarjali politično edinstvo. — No tisto jezikovno edinstvo je končalo svoje življc- lo pod tujim gospodstvom; nikari t*a bi pustil to veljati za naj lep- ko je naenkrat prejenjal napetiignčtto kakor je bilo v pretekli do-boj proti ««ovražni državi in proti b:, da bo pozitivnejše, globlje in našim državnim nasprotnikom ne- j širših potez. Naš narod je dobil kako omahnila roka. Zmagoslavjejširoke meje, od morja, do morja, je polnilo naše duše in vzklikali j ki mu dado mednarodne veljave. smo: završeno. Takrat v prvem Zakaj te meje so hkratu meje trenotku smo zares mislili, da smo opravili avoje delo, da smo d oboje v al i boj, da se lahko mirno vračamo v svoje domove in vležemo počivat. Tu še le smo prav opazili, kako je pretežno polovico naše-iivljenja izpoljnjevala borba, ki je sahtevala jeklenih lastne, svobodne države, ki hoče biti enakopravna drugim enako obsežnim ali eelo večjim državam. Hočemo, da žnjo v bodoče računajo v mednarodnem svetu. V tem krasnem okvirju je dobrot- programa dovolj prostora za vse. njemu, ki je He hočejo smotreno udejstvova-ti za dobrobit svojemu narodu in njegovi državi. Ki se hočejo tidej-stvovati, ki hočejo resnično in resno delati brez sebičnosti in e-roizma, brez zadoščenja svoje častihlepnosti in brez samo za<"-as-i«ih efemernih učinkov! Morebitna nezadovoljnost gostilniškega omizja, ki se ne strinja s trenot-i i ni delovanjem voditeljev, stranke, z njihovo metodo in taktiko, š.* ne daje temu omizju upravičenosti za snovanje lastne politične stranke. Še man je morem priznati to upravičenost kaki strokovni organizaciji, ki zdržuje v sebi elemente najrazličnejša političnega naziranja. Strokovna organizacija ki hoče veljati za politično in delati politiko, nosi v sebi kal smrt-ti ker je politiko najsposobnejše sredstvo, da tako organizacijo dezorganizira. Tz takll* motivov zasnovana stranka ni več stranka, jt klika. Kogar goni neka notranja sila na delo v javnosti, naj pogumno stopi na plan, postani član politične organizocije, ki se i-jegovemu mišljenju vidi sorod-ta. pridi na zborovanja, loti se podrobnega dela. Tu naj zasnuje svoje delovanje, ki je po njegovih mislih l>olje od dosedanjega, tu naj dvigne svoj glas. Demokratski ustroj stranke mu daje dovolj prilike na udejstvovanje: ako so njegove ideje prepričevalne, dobi ranje tudi večino. Samo kritiko-vati In zabavljati slučajno na krmilu se nahajajoči struji, pa stati ob strani, ni nmetnost, je komod- nje z nekoliko članki, politično pa še naše kraje z najzavedn^jšimi | j=» žive lo vsletl svope nujnosti da- plačajo vse vojne stroške aovraž-iri'Parat*ous »i«'*™, apres le ler niki. "Wer zuletzt lacht. lachtj"^'ai ctudier de temps a antre, am besten"', ali po naše: *'kdt»r se,'cs ressources ct les capacitčs de smeje nazadnje, se smeje najbo-H Autriche." Po slovensko: "Rc-lje*', kaj ne?! paraeijska komisija ima dognati Vprašanje je. more li ubogaH L ,,,ajJI Vrn polagoma sred-Neinška Avstrija vso to škodo po- stva 111 Bwpcdarski p pa, u'*a ^ dol°- plomatjc v Parizu so to vpošte- 1U°ra Avstrija pla- zaradi teKa pravi člen Vse komisije. Ta dol(M'*ila mirovne pogodbe so uničujoča za Nemško Avstrijo kakor cela pogodba sploh. Kratko J^d-o teli členov je: Nemška Avstrija z Nemčijo jc zakrivila vojno, zaradi tega plača tudi škodo. Škoda je pa prevelika, da bi mogla biti vsa poravnana. Ali v kolikor je v njih močeh, morajo povrniti. Zato se za Nemško Avstrijo postavi posebna komisija. katera bo ikodo cenila in določila. v kolikor je zmožna, da poplača tekom 30 let: v kolikor ni do tedaj poplačano, ho pa termin še podaljšan. In stroške te komisije plača Nemška Avstrija. Cenjeni čitatelji. vse »goraj navedeno stoji v mirovni pogodbi, v sled česar boste prišli do spoznanja. kako trda je pravzaprav ta pogodba za Nemško Avstrijo. Kot ljudje se nam morajo Nemci smiliti. Kaj bi bilo, če bi morali Jugoslovani tako ponižujočo pogodbo podpisati? Kako bi Nemci vpili! našimi brdi. Gosposvetsko polje in Ziljska dolina. Gorica in Trst nam morajo postati gesla. Vera, čuj mora tudi tem našim krajem v/it i solnee svobode, nas mora vo-oiti v boju to svobodo; kakor Je tudi našii dolžnost, da skrbimo. da našim bratom onstran morja nikdar ne tone zavest, da smo jih zapustili. In ako bi ne imeli n'česar drugega na programu kakor to. pa je dovolj za eksistenčno pravico nacijonalne stranke! To je le del našega novi dobi prikrojenega nacionalnega programa. zakaj ta program obsega kako rže povedano mnogo več nego kdaj poprej. Iz preprostega rodu smo bili postali narod, naše državne graniee nam velevajo, da moramo poslati nacija. Vem in priznam, da se kaj tako velikega ne da vstvariti čez noč. saj smo danes še v razvalinah, saj je za nami stoletna vzgoja, ki se je vsa protivila tej veliki misli, toda končni eilj nam mora biti. S tem ciljem pred seboj mi ne bo težko, da si ustvarim svoj politični program, mi bo tudi lahko izbirati sredstva in metode, kako se približati cilju. Razumeli boste one, Ijt do svojega cilja. In danes smo se vrgli z vso resnostjo na struženje kopita za enoten jugoslovanski jezik, še par socijalnih nare-ileh — ves- svet gospodarski enoten, vpcljitno še kite in pomažimo *vet od severa do jnjra in od vzhode do zahoda s sivo barvo — lil dopolnjeno bo. In toliko tisočletij je bilo treba za tako priprosto uvidevnost. Kaj pa je jezikPravzaprav jako malo: sredstvo za izražanje misli. Ne beseda ampak duša, ki se izraža v njej, je glavno. Jezik s» lahko dekretira. priuči, ni se pa mogoče na vzet i duše, ki je usedlina iu rezultajita najrazličnejših komponent in dolgih stoletij. Ce bi začeli danes pisati vsi narodi en sam jezik., bi bilo navzlic te mu prav toliko različnih kultur, kot jih je danes. Če se naučim danes kitajski in tudi pišem v tistem jeziku, bo duh slovenski in misel slovenska — in to je glavno. S tem torej, če začnemo pisati v Jugoslaviji samo en jezik, nismo pridobili na kulturni skupnosti nič. Kdo pa forsira pri nas to nepotrebno vprašanje? Tisti, ki jim je ki vam dan za dnem govorijo o jezik vse, in tisti, ki jim ni jezik na narava naiemn narodu v na- no, a kaže obenem na lastno im-ročje nasilna bogastev, prirodnih potenci nesadovoljnežev. ujedinjenem narodu in enotni državi. razumeli boste pa tudi bolje idealizem onih, ki v svoji mladostni navdušenosti misiljo. da se da to misel forcirati v kratki dobi r.ekaj let, razumeli in odpuščali. Delovni program te politike obsega dol so, dolgo dobo. zre sto let pred seboj. Vzvišuje se nad vsakdanjo politiko malenkostne vsebi-Ct in forme, ki se čisto nič ne raz- rič. K prvi skupini spada naša literatura, kar je umljivo — ali pa tudi ne. Da ne bodo naši sedanji pesniki in pisatelji nikdar tako obvladali srbskohrvaščine kakor slovenščino, je pač umljivo. Kajti kreativno se ne da obvladati mnogo jezikov, najbrže se da ramo nepobiten dokaz, da ne obvlada nobenega. Ce bi torej v sedanjem času ngredb hoteli uredi- znih rodov neglede na odredbe, mnogo, pa bo pozabljenega — maki; r da se začne danes pisati v jugoslovenščini! S tistimi, ki jim jezik nič, je odveč debatirati. Oni nimajo v noveuem jeziku ničesar povedati, in če mislijo, tla bo za njih možgane jugosloven-šeina bolj plodovita, se najbrž motijo. Ker potemtakem ne zadeva stvar niti slovenske niti jugoslovanske kulture, ostanejo samo še državni oziri. Tukaj se spomni člo vek nehote ti oprod k a med Dosto-jevskim in Merežkovskim. Dva najst ali trinajstletnega Merež-kdovskega je pripeljal oče k Do-stojevskemu, da bi ocenil fantove mladostne pesmi. Dostojevski j je nekaj časa bral, nato se mu je i.agubančilo čelo in je rekel ne voljno očetu Merežkovskega : —• ''Stvar ni za nič. Kdor hoče kaj vstvariti. mora najpreje trpeti." Stari Merežkovskij pa mu jc odvrnil: "Hvala za tak nauk! Naj bo sin raje srečen nego velik u-r.«etnik". In cdšel je s sinom. Tako bo pri državi, ne go se ozirala i-iti na kake vrtoglave nasvete niti na užaljena samoljubja, ampak bo gledala, kaj bo nji prav. Ura-dovalo se bo. kakor bo bolj prikladno in bolj po ceni — kultura pa se ne vstvarja v pisarnah. Glede dekretov in komisij bi bilo mogoče najboljše, da se ne izdajajo in vstanavljajo, ker je že teh stvari za enkrat aosti. Čas bo najboljši kovač. Vse drugo bo ostalo samo dokument časa. fini naj se brigajo za Svoj poklic, drugi naj vstvarjajo namestit literature umetnost, s tem bo ustreženo obojim in nam vsem, ker taka nebodisijihtreba vprašanja nam lahko še škodijo ker de-If.jo na eni strani konfuznost, ki je je že tako dosti — in bi znala zbuditi eelo animo/nost mesto ljubezni med nami ter Tlrvati in Srbi Ameriški Relief osteite v Jugoslaviji American Jugoslav Relief. 511 Fifth Avenue, New York City, nam poroča: Bedni otroci v Jugoslaviji bodo tudi nadalje dobivali poinoč od strani American Relief Administration European Children Fund. Amerikanei bodo ostali v Jugoslaviji, tla pomagajo pri razdelje" vanju hrane med potrebne otroke v od dol jenih okrajih. Prvotno je bilo namehavano od-poklicati osobja ameriškega reliefa že maja meseca. Toda nada-Ijna poizvedovanja sb izkazala, da pomanjkljiva prometna sredstva še vedno ovirajo pravilno distribucijo živeža. Radi tega je ameriški poslanik v Jugoslaviji v soglasju z Major Carroll-om in dr. Leaeh'em od American Relief Administration Evropean'6 Children Fund v Jugoslaviji priporočal da se nadaljuje prehranjevalna akcija ob dalmatinskem in hrvatskem Priinorju, v Bosni, Hercogovini, Črnogori in po srskem gorovju. Njih kabel se glasi med drugim: nadaljevali bomo s prehrano 50,000 otrok.., pomagali bomo v vseh najpotrebnejših slučajih in povišali v nekaterih slučajih ko" lični živeža, ki ga otroci dobiva* jo." Vsak cent, ki ga American Ju" g osla v dobi. bo vporabljen za relief v korist onim otrokom v Ju" goafeviji. ki še nujno potrebujejo pomoč od Amerike- ______ OIiAfl NARODA. 14. JPN. 1920 ANZE PITOV ti . 75 (Nadaljevanje.) Grof se je priklonil kraljici v namenu, da odide ter vrgel pri tem pogled Andree, To je bd pogled ljubeče naklonjenosti. Kraljici ta pogled ni ušel. _Grofi«-*. — je r« kla, — ali nočete vrniti z menoj k kralju* _ Ne, luadama. — je odvruila Andree živahno. — Zakaj ne uef _ Hočem prositi va»e veličanstvo za dovoljenje, da »e smem umakniti v svoje stanovanje. Razburjenje, skozi katero sem sla, za hteva niijuo od (»oči t k t. — Hodite odkriti.>rčni, grofica, — je rekla kraljica. — Ali ste imali kaj s kraljem 1 . . J — O, prav ničesar, madama, prav ničesar. — O, go\ orit«*, i e je st.ar taka. Kralj ne prizanaša vedno mo jim prijateljem — Kralj jc bil, kot ponavadi, polu dobrote proti meni,... — Vendar pa vam je prav tako ljubo ne videti ga. Za tem oči-viduo ifkaj le i, grof-ea, — je rekla kraljica s hlinjeno veselostjo V tem trenutku t>a se je ozrla Andree tako pros»eče v kraljico, da je slednja razumela, da j»- treba napraviti konec tej majhni vojni. — V resiirei, grofice, — je rekla, — čas je. da pustimo gospoda de ( harnv izvršiti naročilo, katero sem mu dala in vi se podajte svoje sta nova u je ali r«* ostanite tukaj, kot vam je drago. — Hvala vam. madama. — je odvrnila Andree. — Pojil it e torej, gospod de fharnv. — je nadaljevala kraljica docint se je i/raz hvaležnosti pokazal na licu Andree. Tega izraza pa «rmf ni zapazil. Prijel jo je za roko ter ji čestital, da se ji je vrnila svezr barva na lice. Nato *e je priklonil pred kraljico ter odšel. Ko je odhajal je izmenjal še en pogled z Marijo Antonijeto. Pogled kraljice je tekel: — Vrnite se hitro. Pogled grofa pa je odgovarjal: — Tako hitro kot bom mogel. Andree je sledila \s»ki kretnji grofa. Vse je kazalo da hoče pospešiti korake tega moža in da ga s svojimi željami direktro meče iz dvorane. Kakorhitro pa je bil zunaj, so Andree zapustile se moči, katere je bila poklicala na pcmoe, da se postavi dogodkom pod robu Nje- novice OrmMUnj—Vetrinj. Dobili smo vozno pošto, ki veže G rabit an j z Vetrinjem. Sedaj bodo pisma in listi iz Spodnje Koroške prej prihajali v Rož. so ugajali ženski nastopi v narodnih nošah x avbami in panteljci. mrlo nič manj nego 106 zdravnikov. Ogromno je itevilo za špansko boleznijo umrlih Indijancev. V Barceloni je umrlo vsak dan po 1200 ljudi. Imenovana epidemija Narodna nosa se je nalašč za igro je grozno razsajala tudi na Fran-pripravila in njej podelilo nekako j coskem, Nemškem in v naših kra novo svežost in učinek. S shodomNajveč žrtev je bilo na Span ki je bil pni v večjem obsegu vLkem> kjer je domovina te kuge. Motilieah, smo lahko zadovoljni. Udeležba je bila ogromna. Opa-lKaju> ^ razdeljena biv žili smo tudi, da so to pot prišli i ^ avstro-ogrskih bankovcev | tudi taki, ki so sepreje precej iz- „ je ^lo žigosanje ogibal i naših prireditev. Pra v je, y ^ nasledstvenih dr±a. naj pridejo vs,T da vidijo, kako se ah monarhije. v Avstriji dela in kje je nasa bodočnost. |kro£i pribli2no ^ 8 ndljard kron U Globasnice. Dne 2. maja so se UrJ.0VceVj v čehoslovaski za 8 postavile nase ženske. Predstav- ^ m miIjonoy na Madjar. ljale so igro "Ljudmila , ki se skem ^ ? -n j ^arde> v Jugo. vrši v času pokristjanjevanja Slo- s|aviji pa ^ 4 miljaPde 610 miljo-veneev. Vse so lepo m dobro na- noy tiso6 419 krolu jugosia. stopile. Župnik FSnuemk je raz- yija dasi p<> obsepi največja, ima ložil vsebino in pomen igre. To je MjmjlIlj tega "blagoslova". bila prva vprizoritev našega žen- _ ___ skega društva. A slišali smo še tudi marsikaj zanimivega. Učitelj' Gaspari je govoril o organizacij-J skem delu ženskega društva, ju-J rist Fellacher nam je razložil politični položaj, jurist Urbane pa razjasnil splošni gospodarski Ivaa Pajk la Vid Rovanfek. Anton Jerina la Aatoa Koao-Zlov. Pa.: Anton Oshaben. Pa.: Lonls SnpuW. City, Pa.: Mat. ki je soeijalno-demokratična gospodarska organizacija, ima na Koroškem prodajalne v Guštanju na Prevaljah, v Mežici, dve v Črni in eno v Pliberku. Tudi krite, socijalno delavstvo ima konsume na Prevaljah, v Črni, v Pliberku in drugih krajih. / yf'/ . Jezi ae na zavedne Slovence. Miha -Straus, mlinar v Ročicah pri Kotmari vasi, ne ve, kako bi spustil svojo jezo na zavedne Slovence. Te dni je prišel h kmetici Tereziji Snajder podomače Miki. ker je ona na svojem svetu napravila pri vodi pralnico za splaka nje perila, ne daleč od mlina Mihe Strausa. ter ji je to prepovedal in jo zmerjal, češ. da to vodo zadr-_ žuje. O tem pa sploh govora iii.;je, . • , . , . . ... , onn -..-«- položaj. Ljudstva je bilo nad 300. ?>eveda je to storil iz samega so- ' , i , -. ... ® Iz ^t. Petra na Vaisinjah. Dne vrastva do ^zavednih Slovencev. I . . . . t- . ... 2. maja se je nas zbralo 100 moz. Kmetica se seveda ni pustila u- . . .. * m , . . . . . .... , . ... 1 mladenicev, zen in deklet na sho- s t rasi ti «»d njega. A on ji je gro- . . .. . . -1 , , ... . T ,du. Obiskali so nas tudi slovenski zil. da jo oo umoril, ce jo dobi na' samem. Sploh se vedno kaže Jugo- Anton ValenčiC. French Line CAMPA6KIE GENERALE TRAKSATUKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE TOURAINE ROCHAMBEAU . LEOPOLDI NA . FRANCE ---- 12. junija ..... 12. Junij« .... 22. junija .... 23. junija IMFORTIRARE IRMUtVE JASNE Vreča 130 funtov $13^-MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Station Hew York, H. T. slovanoui zelo sovražnega. mladeniča. V Vovbrah se je 1. maja ustrelil z vojaško puško l!*letni llohi-janov sin Pavel L«»par. Vzrok je baje grdo ravnanje matere in strica podomače Tomaža s fantom. Obenem je to tudi sad nemške šole. Škoda mladeniča! Knetijska podružnica. Vclikovčani in Velikovčanke. G. nadučitelj Bizjak je otvoril in vodil shod. G. Uren je nam poljudno povedal, kako je po svetu, posebno v Nemški Avstriji. Spoznali smo. da je pri nas v Jugoslaviji še najboljše. Sodnik dr. Šašelj pa je nam razložil, kaka bremena so naložili naši sosednji državi. Naj jih nosijo sami, mi ostanemo Jugoslovani! Leko je govorila gdč. Panterjeva iz Vclikovea; pokazala je lepe govorniške zmožnosti. Pa tudi domačinka gdč. Mici Pri Iz Libelič poročajo: Dne 1. ma- ,______, . .. .. . . ... , . ilaznik podoniace Rampiceva je ja se je tukaj vršilo zborovanje;____j„-______j____,_______ zborovanje navdušeno pozdravila. Na koncu no lice je no-stalo bledo in omahnila je v na>lonjae. ki se je nahajal v . , J1 ... ... -»■-•• .. . • kmetovalcev, da se ustanovi kme-i , ... .. . hlizim ter ?»e >kiihala pri tem opravičiti pri kraljiei radi tega kora-\ .. , ... . 'je domači župnik to m ono po , , . nijska podružnica. G. Stopar je - -, • , ... , .. - ka, ki je nasprotoval ttiketi. . • -. . - ijasnil. \ si smo bili zadovoljni. J 1 IjMdjudno pojasnil nalogo in po- . , - . * , .. .. . Kraljica je cxlih tela proti kaminu, vzela steklenico z dišavami \ mp|l s|0venske kmetijske družlie', - ^ P ^ , .. . ... , i larji so vprtzorili v soli dve lep: kot edine kmetijske stanovske or- - ;. Krištofer" in "Laž- Sloveniji. Vsi sta no- njiva Milena". Ako primerjamo se ze organizirali, zadnji' njih Mdnji n s sedanjimT mo. cas je. da se organizira se kmeto-, rj|mo priznati da so zelo na valeč, t in, krepkejsa bo ta orga-^^ Tudi , ^ narodnih nizacija tem u.pesnej^e Ih, labko« ^ }{ y ^^ zastopala interese kmetovalcev! k-kw ^ ^^ ^ y Zastopniki "Glas Narodi" kateri so pooblaščeni pobirat! aaroS-aioo za dnevnik "Ulas Naroda**. Vsak zastopnik Izda potrdilo aa Bfoto, katero Je prejel In jih rojtkoa pripo romamo. Naročnina n "Glas Naroda" Je: Za celo leto $5.00; sa pol leta 93.00; za Stlri mesece $2.00; aa četrt leto |LfiO. ter dala slednjo piKluliati Andree. Mlada žena je prišla zopet k seli Ih>Ij s svojo lastno yiočjo kot pa vsled pomoči, katero ji je nudila roka kraljice. V resnici je obstajalo neko čudno razmerje med obema tema ženskama. Kraljica je l ila videli zelo naklonjena Andree in slednja je gojila velik«» spoštovanje do kraljice, a kljub temu je bilo videti kot da si ue stojita «i.*isproti dve prijateljici temveč dve sovražini«-ti. Njena VM-moforii« volja je Andree, kot smo že povedali, vrnila moč kot jo je imela preje Dvignila se je, potihnila spoštljivo na stran roko kraljice, sklonila glavo naprej ter rekla: — Vaše veličanstvo je dovolilo, da se umaknem v svojo sobo — Da. se\eda in vi ste vedno prosta, moja draga grofica. Vi veste dobro. «ia etiketa ni naravlejna za vas. Ali pa mi imate še nekaj povedati. pre«lno se odstranite ? — Ne, v kal<*rt-m wini * — Glede jcosped* GUberta. kojejra zunajost je napravila tako mogočen nt is na va«. Andree se je sinila ter v zanikanje zmajala z glavo. Potem vas ne »ailriujcm, moja draga grofica. Prosta se. Pri tem je naprutila kralji«a korak, da se poda v sosednji kabinet. Andree, ki se j*1 'jbilioko priklenila pred kraljico, pa je odšla proti glavnim vratom. V trenutku pa, ko je hotela odpreti je bilo čuti korake po kori-korju in neka roka s«* jc položila na kljuko. ( nt i je bilo «las Ludovika XVI., ki je dajai sojemu sniZabniku povelja za noč. — Kralj! Madama. — je vzkliknila Andree. ki je stopila pri tem par korakov nazaj. — Kralj! » — Da, kralj. — je odvrnila Marija Antonijeta. — Ali vas spravlja kralj v tak strah? — Madama. — j" vzkliknila Andree, — da bi vsaj danes ne videla kralja ali mu stopila nasproti. 1'mreti bi morala od sramote! — A vi mi boste vendar povedali.... — V>e. vse, če zaeteva tako vaše veličanstvao. Le skrijte me. — Stopite v moj huduar.. — jc rekla Marija Antonljeta. — Zapustila pa boste, ko bo kralj odšel. Bodite brez skrbi, vaše jetnistvo ne bo dolgo časa tfajtlo. Kralj ne ostane nikdar dolgo časa tukaj. — O hvala, hvala. — je vzkliknila grofiea. Pri tem je pohitela v huduar ter izginila v trenutku, ko je kralj odprl vrata ter w pokazal na pragu. Kralj je btopd v sobo. Enajsto poglavje. KAJ JE MISLIL KRALJ ▼ NOČI OD 14. HA 15. JULIJ 1789. i Ne moremo povedali koliko časa je trajal pogovor, vendar pa •e zavlekel. Sele proti enajsti uri zvečer je bilo videti, kako so se vrata buduarja zopet o«lprla in kako je Andree na pragu sobe skoro kleče poljubila roko Marije Antonijete. Nato ko se je zoih-t dvignila, si je obrisala mlada žena od solza pordečele oči. d oči m se je kraljica vrnila v svojo sobo. Andree pa je hitro odhitela. Od onega trenutka naprej je ostala kraljica sama. Ko je vstopila dama. ki je bila v službi ponoči, da jo sleče, je našla Antonijeto. kako je korakala po sobi gorindol, z velikimi koraki ter blestečimi očmi. Napravila je z roko kretnjo, s katero je hotela reči: — Pustite me samo Dama se je v resnici takoj zopet odstranila. Tedaj je bila kraijiia sama. Prepovedala je motiti jo, razven če bi prišla posebno važt*a poročila iz Pariza. Andree tii bilo več i:a izprejrled. Kar se tiče kralja, je izjavil, da je trnden. ter se podal spat Spal je prav tako mimo kot da se nahaja na svojem lovskem gradiču. — (Dalje prihodnjič.) 7auizacije vi so CtLx Jacob Lovita. Denver, Cola: fjnals AndolJfek la Frank fikrabec. Cat*.: Peter Cull*. John Germ. Frank Janesti In A. Kochevar. Cata.: liOUli Coatello. Cata: Math. KervelJ. Alois Radau. Frank Novak. Fa.: Valentine PeterneL Fa.: Frank Gareoja In John Polanc. Luzerne, Pa: An too Owolalk, Pa.: Frank Demiar. Mew Run. Pa.: Frank Maček to Frank Podmtl •ek. Pittsburgh. Pa: U. Jakobich, Z. Jakstae, Hat. Kla rich In I. Magister. Pa.: Martin Koroscheta. Pa.: J. Pezdlrc. Steettan, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek. Pa.: Frank Schb'rer. Weak Newton, Pa.: Joseph Jovan. White Valley, Pa.: Jurij PrevML wntacfc. Pa.: J. Peternell. G. J. Porenta. Va.: Frank Koelan. W. Va.: A. Korenchan. Mflwakuee. Wis : Adolf Mantel In Joalp Tratnik. Wis.: John Stampfel In H. Svetlin. ADis, Wis.: Frank Skok. Sprtega, Wya.: Loula Taucber In A. Josttn. Hltrl parnlkl ■ Stlrlml In dvama vijakoma. Peacbni zastopnik Jugoslovanske vlada bo orldakal potnik« ob prihodu nallh par-nlkov v Havru tar jih totno od prem 11, kamor so namenjeni. • Parnlkl Francoska Črta so tranoportlratl tekom vojne na t.'joče čchoslovaiklh vojakov bre* va« nsprlllUe. Za ilfkarta In cena vpraisjta v DRU2BINI PISARNI, 19 State St., N.Y. C ali pa pri lokalnih agentih. Lambert HL J. Verbič. 635 Aurora A nasproti oblastim in drnjrini stanovom. V Libeličah pa je kmetijska podružnica še posebno j»o-trebna. že zaradi pravične razdelitve velepoxetitev. ki leže v naši • »bčini. G. lX»bcršek je na podlagi statističnih podatkov dokazal, da je prejšnja kmetijska družba v < elovcu ogoljufala slovenski del Korotana vsako lct«» na stotisoče tednih se bodo pa pokazali odrasli otr»H-i, naša dekleta in žene. Železničarji proti Jugoslaviji. Iz Libuč se poroča: Libučani srno v kotu cone A. zato smo pa tudi »koro pozabljeni. Želeli bi. da bi naše oblasti večkrat pogledale v naš kraj in stopile našim neniškutarjem, katere še vedno ni Joseph Bo«tH, Joseph BUah ta Joseph Bevttt. Jeliet, U. Frank Baashlch. Frank Lanrich to John ZaleteL Frank Matija Konp. Nertk Orincu ULi Anton Kobal In Math. Ogrtn. na p«Klporah. Pri Sl«»veneih se jc _ , , ii«' j isrecala paiuet. na prste, da se bo !«• rekvinralo, državne podpore v_ >asma 1'udi ki 1" kmetijske svrhe pa so dobi%*ali le ,a j>asma Ju 1 P JU^ajo \ s\o _ ... . .. . ... . • jo lastno skledo, zavedala, da zi- nemski veleposestniki in grascaki. . _ , ... „ vi mo v Jugoslaviji. Posebno med železničarji je nekaj petelinčkov. ki nimajo drugega opravka, kakor zabavljati po gostilnah čez na£o državo. Toda to naj si zapomnijo, našega kruha ne bodo jedli, ako hočejo čez Jugoslavijo zabavljati. poskrbeli bomo. da si nekatere takšne ptičke ogleda bolj natanko tudi postajenačelnik v Pliberku, katerega poznamo kot energičnega in pravičnega moža. Hvalimo Boga, da so nehale za vedno te žalostne razmere. Izvolil se je f>dbor. K podružnici je pri-j stopilo že lepo število članov, upamo, da prist«4>ijo v najkrajšem času prav vsi kmetovalci. Shod in igra. Iz Molilič poročajo: Tukaj smo I»riredili shod in igro **Tri sestre". Udeležba je bila nepričakovano lepa. Posetili so nas gostje if. Kamena. (Jalicije. v posebno lepem številu pa iz Št. Vida. Dvorana je bila polna občinstva. Pred igro je imel učitelj Ed. Karnar zanimiv govor o naših nalogah v bodočnosti. Občinstvu je razložil pometi in dalekosežnost stvari, ki nas čakajo v prihodujosti. Vsak se mora zavedati, kaj da je. Kakor Francoz s ponosom pravi, da je Francoz, tako naj dela tudi Slovenec. Prvič v zgodovini igrajo koroški Slovenci odločilno ulo-ro. Pri glasovanju moramo to u logo dobro izvršiti! Slovenca pa tudi ni treba biti sram. Učene može je dalo slovensko ljudstvo in ravno na Koroškem je tekla zibel prvim in največjim narodnim bo-riteljem. Ki vse eno, če kdo pravi: *'jaz ne bom glasoval na nobeno stran", ker to ni možato, ampak vsak mora tudi na zunaj nastopiti ter pokazati, da je slovenskega rodu. Ako stori vsak svoje dolžnosti. bo zmaga ne samo naša. ampak naravnost sijajna! Govor je splošno ugajal, kar je pokazalo tudi obilno priznanje. Nato je bilo petje moškega kvarteta in mešanega zbora pod vodstvom Janka Povodna. Petje — tako ao pravili gostje — je bilo naravnost lepo, posebno je ugajal kvartet. Igra "Tri sestre" je vzbudila dosti veselja in smeha. Vsak udeleženec Nesreča pri streljanju. Iz Libuč poročajo: Ignacij Ižep v St. Jurju je streljal na veliko-ni^čno nedeljo z možnarjem blizu domače hiše. Ko je basal možnar. se je vnel in odtrgal Ižepu levo roko v komolcu. Kako j« razsajala španska bolezen Leta 1918 in sicer v zadnjih dvanajstih tednih je umrlo za špansko beleznijo skoro sest milijonov ljndi. Sodi se, da je bilo v svetovni vojno 20 milijonov ljudi mrtvih. V isti dobi, v štirih letih in pol, je umrlo za špansko boleznijo 108 milijonov ljudi. V Indiji sami so umrli za špansko boleznijo trije miljoni prebivalcev. V Bombavu so imeli vsak dan 5000, r Del h iu, ki ima 200.000 prebivalcev, 800 mrliče v, žrtev omenjene bolezni. Pujab je izgubil 250,000 ljudi. V Kapskem mestu je izgubilo 2000 otrok starše. Avstralija je morala poslati v Samoo sanitetno ladjo, ker je bilo tamošnjega prebivalstva bolnega 80 odstotkov. Belo prebivalstvo je moralo samo preživljati ali pokopavati u-boge domačine. V Novi Zelandiji je prenehalo javno delo. Žrtve v Ameriki so bile grozne, niti v Ka-je z največjim zadovoljstvom za- nadl ni hilo dosti ^pljie. V Onta- Frauk Uorit in Jakah Fetrtch. U Mich.: M. F. Kobe ta Pavel Schalta. L. Perušek. BvcMfc. Mina.: Louis Goriš. GOert, Mina.: L. VeseL TOhinc. Mian.: Ivaa PovSe. Virginia. Mina Frank Hrovatlch. E»jr. Mha.: Frank Govie, Joseph J. Anton Poljanec St. Lsab. Ma.: Mike Grabrlan. Great Ma Math. Urtt. Gregor Zobec. N. Y.z Kari Steralia. Fate. N. *.: Frank Masla. Rada bi izvedela za sestro mojega svaka ROZl MARKOVŠEK. Pred vojno je bivala v Winter-quarters. Utah, Box 1, in AIAW-ZI.IA STOPAR, doma iz Lokve. Ue kdo ve za njun naslov, prosim, da mi naznani, ali naj se pa sama' javita Hcrmini Si moli ič, 1414 E. St., Cleveland, Ohio. (14-16— Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. ARGENTINA ...... 19. j„„ija RKIA EDKRK ...... 13. juMja PRES. WILSON .... *7. julija Potom listkov, izdanih za vsa kraje v Jugoslaviji In Srbiji Razkoftne ucndnostl prvega, dru-K*-Ka ln U-etJesa razreda Potniki tretleaa razreda dobivalo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & CO. Paascnoer Department 4 West Street New York Rada bi izvedela za naslov svojega brata JOIINA L A MITA. doma iz Velikega Nerajca št. 5 pri Dragatiršu na Dolenjskem Njegovo prejšnje bivališče je bilo: 417 Oseeola St., Laurium, Mich. Pismo na ta naslov mi je bilo vrnjeno in zdaj ne vem. kje se nahaja. Ue ko izmed rojakov ve za njegov sedanji naslov. prosim, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali j»a čc sam Ih;-re ta oglas, naj se oglasi svoji sestri: Mrs. Anna Lakner (r«»j. Lanmt), IJox 5G, Keewatiu. Minn. (12-14—6) NAPRODAJ 160 akrov farma za živino- in mle-korejo; 10 krav, 2 konja, hiša 8 s<»b, hlev IUI. 60 in druga poslopja. Uena $8500. £1000 takoj. — F. Woessner, Stephenson, Mieh. (14-16—ti) SALES-MANAGER SE IŠČE. Eden, ki zna prodajati in ki zna učiti prodajati. Zasluži lalikn lOO dolarjev na teden ali več. Navedite starost, reference in izkušenost. Odgovorite v angleškem jeziku na: F. K.. Room .">i:{, -17 Broadway, New York City. OGLAS. Pipeton, Pa. Opozarjam člane vseh štirih tukajšnjih društev, da se vdeleze seje Slovensko-llrvatskega Doma. katera se prične točno ob 1. uri popoldne v nedeljo 20. junija na Pipetonu. Imamo rešiti več važnih in zaostalih stvari ter volitev novega predsednika. Torej vas še enkrat opozarjani, da se gotovo vsi vdeležite te seje. Frank Gerčman, predsednik. Suho Grozdje importirano is starega kraja 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00 Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO 6163 Cherry Street New York, N. Y. Z naročilom pošljite $3. v naprej. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom naznanjamo, da potuje po državi Ohio naš rojak 1 la pustil igralno dvorano. Posebno rijn i nrapednih pokrajinah je n- Krank Poje m AA. Math. Klaralk. Doctor Moy — k rake zdravil na-kraiev ^ adavie« ter vhM, jetrne, ledi* an aU HJnfM brni zai, fcateiia« v ie bsleriae v prsih, vnete sil, asge, ali križ, etekljaje, revmatizen. Meni, izpuščaje, egree, — la in ženske kolrznl. slabo kri. km aperarije v najkrajšem (m pe aajnliji ceni. PMkoiajte in ae pre-Pttfajle. DOCTOR JIN VTEY MOT 9m Gnal Street Pittabarch. Pa. Ura4iw ur«: ob dtUrnlh. od 9. dopoMn« Ob nedellah in prasniklh: od I. dopot-do C. «»«<«. dna do 1. popoldne. OROROE WALETICH. ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila. Prosimo rojake, da mu gredo na roke in ga priporočamo. Za naklonjenost se vam £e vnaprej zahvaljujemo. TToravntfitvo Glan Naroda. vLI 8TE BOLNI? Jas vata Sam sadravtL trn m< kot M