Gorica - Kulturni dom Nedelja, 24. novembra ob 17.30
let Ob 32-letnici goriškega Kulturnega doma
Primorski
št. 272 (20.900) leto LXIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
Koncert TPPZ »Pinko Tomažič«
posvečen 70-letnici rojstva Partizanskega dnevnika
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SREDA, 20. NOVEMBRA 2013
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , I I t-, uuuuu ,
Založbe so lahko dober zgled
Dušan Udovič
Slovenski knjižni sejem, ki te dni odpira vrata v Ljubljani, sodi med tiste dogodke, ki dokazujejo navezanost Slovencev na knjigo, kulturo in branje nasploh. Tudi v teh ne-lahkih časih, ko je trženje knjig morda bolj kot kak drug sektor v težavah, kar zaradi omejenega trga velja še bolj za slovensko knjigo. S pozitivnimi občutki lahko v tem okviru spremljamo tudi že tradicionalno udeležbo na sejmu slovenskih založb iz zamejstva, kar je otipljivo znamenje, da želimo tudi na tem področju ostati organsko povezani z osrčjem slovenskega kulturnega prostora. Nadejamo si, da Ljubljana zazna ta doprinos, ki ga bodo naše založbe poudarile tudi na današnji skupni predstavitvi.
Dogovorjen nastop slovenskih založb iz zamejstva na ljubljanskem sejmu je že več let dobra praksa. Morda sodelovanje še ni doseglo tiste ravni, kot bi jo lahko, a zaznati je pomemben napredek. Zato je bilo najbrž tudi možno začeti skupni pogovor o novi platformi, ki bi lahko zagotovila prihodnost ogroženi Tržaški knjigarni. To je bila zame ena naj-spodbudnejših novic v zadnjih dneh. Ne poznam podrobnosti dogovarjanja, a stopiti skupaj bi nedvomno koristilo tako našim založbam kot trženju njihovih proizvodov in slovenske knjige pri nas nasploh. Lahko si samo želimo, da se zamisel uresniči in nemara bo to dober zgled tudi drugim.
olbia - V vodni ujmi doslej 18 mrtvih, več pogrešanih in par tisoč razseljenih
Nad Sardinijo se je divje znesel ciklon
naš intervju
Lapornikova o trenutnem dogajanju v SSG
TRST -Predsednica upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča Maja La-pornik (na posnetku) je v pogovoru za
naš dnevnik pojasnjevala, zakaj so se v SSG odločili za objavo razpisa za novega umetniškega koordinatorja.
Na 3. strani
likovna umetnost - Odšel je mojster
Bogdan Grom
je mirno zaspal
ENGLEWOOD - Predsinoči je nekaj pred polnočjo mirno zaspal na svojem domu v Englewoodu v New Jer-seyju vsestranski likovni umetnik Bogdan Grom. Rodil se je v Devinščini pri Trstu leta 1918, do leta 1957 je živel in ustvarjal po Evropi, odtlej pa v ZDA. Med dvema svetovoma razpet umetnik je pustil izjemno bogat in raznolik opus: avtorsko produkcijo iz področij risbe, grafike, slikarstva in kiparstva ter iz področja uporabne umetnosti grafičnega in predmetnega oblikovanja.
Na 10. strani
RIM - Vlada je na Sardiniji, ki jo je minulo noč prizadel ciklon Kleopatra, razglasila izredne razmere. V neurju je umrlo najmanj 18 ljudi, nekaj jih še vedno pogrešajo, več tisoč pa jih je moralo zapustiti domove in se umakniti v začasna zatočišča. Premier Enrico Letta govori o »neverjetni tragediji«. Močno neurje in poplave so na Sardiniji odnašali mostove in poplavljali hiše. Reševalci se do nekaterih nižje ležečih predelov, kjer so številne reke prestopile bregove, še vedno skušajo prebiti. V reševalnih akcijah sodelujejo tudi reševalni psi, vojska in mornarica. Letta je poudaril, da je prioriteta reševanje človeških življenj. »Odločili smo se sklicati sejo vlade z namenom razglasiti izredno stanje,« je pojasnil premier. Na ta način bodo lahko okrepili reševalne operacije in prizadetim zagotovili denarna sredstva.
Na 11. strani
Triglav že decembra na Lampedusi
Na 2. strani
Spet hidrogeološke omejitve Dežele?
Na 4. strani
Na Opčinah dokončno zapirajo tiskarno
Na 5. strani
V Gorici policisti in gasilci skupaj na ulici
Na 12. strani
vileš - Tiare Shopping bodo odprli 5. decembra
Odprtje odložili
Pri gradnji in opremljanju novega nakupovalnega središča je prišlo do zamude

VILEŠ - V Vilešu jutri ne bodo odprli Ikeinega nakupovalnega središča Tiare Shopping. Njegovo opremljanje se še ni zaključilo, zato so se pri podjetju Inter Ikea Centre Group odločili, da odprtje odložijo na 5. december. Včeraj dopoldne so svojo odločitev sporočili krajevnim upraviteljem in najemnikom trgovin, popoldne pa so odstranili s pročelja nakupovalnega središča velik reklamni pano, na katerem so v slovenščini in italijanščini opozarjali na jutrišnje odprtje. Pred nakupovalno središče so v prejšnjih dneh namestili celo velik ogrevani šotor za slovesno praznovanje odprtja, na katerega bo pač treba počakati še dva tedna.
Na 12. strani
a <_- Trgovina "KLASJE" Ki A5 J b 2 ZDRAVO BIO WRAW0
Brezplačni vitaminsko mineralni fesi in analiza organov. Pregledamo še zakisanosf, kosti, vpliv stresa na organizem, ožilje,... uiuiuu.bioslile.org
V Sežani na GRADIŠČU 12 za Pošlo Odprto vsak dan od 8.30 do 18.00 ob sobotah od 8.30 do 12.00 tel. 00386 5 7341007 - GSM. 00386 41552 545 splet: wuAjU.tngouinaklasje.si - e-pošta: inft@tpgouinaklage.si
9771124666007
2
Sreda, 20. novembra 2013
ALPE-JADRAN
/
bruselj - Izjava slovenskega obrambnega ministra Romana Jakiča
Triglav na Lampedusi menda že sredi decembra
BRUSELJ - Slovenska ladja Triglav bo v italijanske vode pri Lampedusi predvidoma priplula 15. decembra in tam ostala do konca januarja; operacija naj bi stala okoli pol milijona evrov, a podrobnosti se še usklajuje v pogovorih o meddržavnem sporazumu z Italijo, je včeraj v Bruslju pojasnil slovenski obrambni minister Roman Jakič. Slovenija je oktobra Italiji ponudila ladjo Triglav v pomoč pri soočanju s problemom beguncev v Sredozemlju po katastrofalni nesreči ladje pri Lampedusi, v kateri je umrlo več kot 360 beguncev.
Sedaj se z Italijo dogovarja o meddržavnem sporazumu, v katerem je treba opredeliti vrsto vprašanj, povezanih z vključitvijo Triglava v italijansko floto, od zdravstvenih do pravnih, je pojasnil minister. Triglav naj bi opravljal naloge opazovanja in morebitnega reševanja iz vode. »Predvidevamo, da bi ladja lahko prišla v italijanske vode pri Lampedusi 15. decembra in tam bo ostala, to smo se že dogovorili, do konca januarja 2014,» je povedal še Jakič.
Strošek enoinpolmesečne operacije Triglava pri Lampedusi je "all inclusive" za zdaj ocenjen na okoli pol milijona evrov; to vključuje izdatke za gorivo, mornarje in priveze, je pojasnil minister. Ob tem je izpostavil, da bodo podrobnosti opredelili v meddržavnem sporazumu in da se lahko številka še zniža, saj se med drugim iščejo tudi možnosti za sofinanciranje iz EU.
Prav tako je Jakič ob tem izpostavil, da Slovenija z Italijani zelo dobro sodeluje in da tudi »oni nam benevolentno pomagajo« pri nadzoru zračnega prostora v okviru Nata, kar jih stane skoraj dva milijona evrov na leto. Znova je tudi poudaril, da begunci v Sredozemlju niso italijanski problem, temveč problem EU. »Zato je treba našim sosedom pomagati in zato smo pomoč ponudili takoj, ne da bi kalkulirali, koliko sredstev bomo dobili povrnjenih. Včasih je treba tudi to narediti,« je pojasnil. Slovenski minister je pri tem tudi opozoril na šume in neusklajenost pri oblikovanju celostnega pristopa EU k reševanju problema beguncev v Sredozemlju ter poudaril, da je treba bodisi podpreti italijanski predlog za evropsko misijo ali bolje uskladiti delovanje obstoječih agencij. (STA)
i I
Zgoraj slovenski obrambni minister Roman Jakič in desno slovenska patruljna ladja Triglav
slovenija - Koalicijski partnerji zahtevajo njegov odstop
Premierka Bratuškova danes z ministrom Stepišnikom
LJUBLJANA - Predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek se bo danes sestala z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Stankom Stepiš-nikom, so za STA povedali na ministrstvu. Stepišnik je v zadnjih dneh deležen kritik koalicijskih partneric zaradi sodelovanja podjetja Emo Orodjarna, katerega solastnik je, na razpisih za pridobitev subvencij države.
Družba Emo Orodjarna, v kateri ima Stepišnik posredno petodstotni delež, se je na javnem razpisu za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov uspešno potegovala za 348.500 evrov subvencije v dveh letih. Čeprav se je Ste-pišnik iz postopkov odločanja o dodelitvi sredstev izločil, je to sprožilo številna negodovanja. V ponedeljek pa se je izvedelo, da se namerava Emo Orodjarna potegovati tudi sredstva ministrstva oz. njegove Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, inovativnosti,
Minister Stanko Stepišnik
razvoja, investicij in turizma (Spirit) za spodbujanje razvoja novih produktov.
O tem razpisu je Bratuškova v ponedeljek zvečer v pogovoru za TV Slovenija dejala, da ji je Stepišnik zatrdil, da
ne drži, da se bo družba Emo Orodjarna prijavila nanj. Na vprašanje, ali je pre-mierki povedal po resnici, ko je dejal, da se Emo Orodjarna ni prijavila na razpis, je Stepišnik ob obisku v Mariboru odgovoril, da ne more javno razkrivati, kdo se je in kdo se ni prijavil, dokler postopki ne bodo zaključeni, na svojih spletnih straneh poroča časnik Večer.
Po poročanju časnika tudi odstopiti ne namerava: »Zakaj bi jaz odstopil, saj nisem nič zagrešil, nič narobe in nič nehigienskega nisem naredil. Če bi subvencije zapravili za luksuzne predmete in ne za nove stroje, potem bi bilo narobe.«
A v koaliciji so ogorčeni. V SD opozarjajo, da gre že za drug tovrstni zdrs v mandatu te vlade, zato si želijo koalicijskega iskanja rešitev. V DL upajo, da bo premierka Alenka Bratušek udarila po mizi, v DeSUS pa, da bo Ste-pišnik odstopil. (STA)
Rupar zaprosil za odlog izvršitve kazni zapora
KRANJ - Nekdanji tržiški župan Pavel Rupar bi po pravnomočnosti obsodbe zaradi zlorabe uradnega položaja oziroma pravic v zadevi Aquaplus moral v začetku decembra začeti prestajati enoletno zaporno kazen. Vendar je nekdanji državnozborski poslanec podal predlog za alternativno obliko prestajanja kazni in prošnjo za odlog izvršitve kazni zapora. Kot izhaja iz sodbe, je Rupar februarja 2004 od avstrijskega podjetja Aquaplus prek zastopnika Jurija Pintarja iz podjetja Imecon prejel 40.000 evrov za plačilo stroškov pri pripravi dokumentacije za ureditev komunalnega omrežja v tržiški občini. Vendar Rupar tega denarja ni predal v občinsko blagajno in si je tako pridobil protipravno premoženjsko korist.
70-letnica poboja borcev Šercerjeve brigade
TATRE - Občina Hrpelje bo ta petek ob 17. uri v sodelovanju z borčevsko organizacijo obeležila 70-letnico poboja borcev Šercerjeve brigade, ki je delovala v sestavi IX. Korpusa NOVJ. Svečanost bo pred spominsko ploščo na objektu krajevne skupnosti na Tatrah v Brkinih. Po pozdravnem nagovoru župana Občine Hrpelje Kozina Zvonka Benčiča Midreta bo spregovoril član predsedstva Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije Milan Gorjanc. V kulturnem programu bodo nastopili člani moškega pevskega zbora Slavnik in re-citatorka Tjaša Race. (O. K.)
Tihotapil 7784 zamrznjenih zavarovanih ptic
BREŽICE - Brežiška carinska mobilna enota je pred dobrim tednom na Obrežju v tovornjaku našla kar 7784 (350 kilogramov) zamrznjenih zavarovanih vrst ptic. Zoper osumljenca so podali kazensko ovadbo zaradi nezakonitega ravnanja z zaščitenimi živalmi in rastlinami, ptice pa odvzeli, so včeraj sporočili iz carinske uprave. Cariniki so 11. novembra med carinsko kontrolo na Obrežju ustavili tovornjak, ki ga je vozil državljan Bosne in Hercegovine, in med tovorom odkrili 12 paketov zamrznjenih ptic. Za pomoč pri določitvi vrst ptic so zaprosili Agencijo RS za okolje, ki je ugotovila, da je šlo za 7784 mrtvih ptic, vrst kosec, prepelica, divja grlica, fazan in vrsta iz rodu cip. Vse ptice so zavarovane, nekatere tudi strogo, ker jim grozi izumrtje zaradi trgovanja z njimi, ali pa pripadajo vrstam, za katere se zahteva posebno varstvo, so pojasnili v sporočilu za javnost.
koroška - Ob 200-letnici rojstva
Slovesnost v čast očeta koroških Slovencev Andreja Einspielerja
CELOVEC - Koroški Slovenci so pretekli konec tedna s spominsko mašo in nato še proslavo počastili 200-le-tnico rojstva »očeta koroških Slovencev« Andreja Einspielerja (1813 - 1888, na posnetku). Organizatorji so bili slovensko prosvetno društvo Kočna iz Sveč, Krščanska kulturna zveza (KKZ), Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Mohorjeva.
Duhovnika, politika, publicista in kulturnika so se spomnili z mašo v njegovem rojstnem kraju v Svečah, nato pa še na Bistrici v Rožu, kjer je v polni občinski dvorani potekala spominska proslava s kulturnim programom in govori. Goste je pozdravila predsednica SPD Kočna Alenka Weber, ki je poudarila, da je Andrej Einspieler s svojim delom in zgledom dal samozavest tudi domačinom današnjih rodov, slavnostni govornik pa je bil častni
predsednik KKZ in domačin Janko Zerzer, ki je v svojem govoru spregovoril o življenju in delu narodnega bu-ditelja. Njegovo veličino je zlil v mogočno ponazoritev: po eni strani soustanovitelja Mohorjeve, po drugi vne-
tega in slovitega župnika, publicista in politika, kateremu je napisal pozdravno pesem ob zlati maši celo Simon Gregorčič. Svoj ponos na take prednike v skupni občini pa je poudarila tudi županja Bistrice v Rožu Sonya Feinig.
Od leta 1988 dalje NSKS in KKZ podeljujeta pripadnikom večinskega naroda s posebnimi zaslugami za sožitje med manjšino in večino oz. za njihova prizadevanja za slovensko narodno skupnost na Koroškem nagrado, ki je poimenovana po Andreju Ein-spielerju. Letos sta organizaciji počastili pisatelja s slovenskimi koreninami Petra Handkeja za njegovo zavzemanje za slovensko literaturo na Koroškem, na pročelju Zveze Bank v Celovcu pa so ob 200-letnici rojstva Andreja Einspielerja odkrili spominsko ploščo, ki odslej spominja na velikega koroškega Slovenca. (il)
obletnica - V rojstnem Ljutomeru
Slavja ob 200-letnici rojstva slavista Franca Miklošiča
LJUTOMER - Ljutomer je v teh dneh v znamenju praznovanja 200-letni-ce rojstva velikega jezikoslovca Franca Miklošiča, po katerem nosi ime tudi tamkajšnja gimnazija. V ponedeljek in včeraj je v organizaciji ljutomerske gimnazije in mariborske univerze v Domu kulture potekala dvodnevna mednarodna znanstvena konferenca, ki so jo dopolnili še 10. Miklošičevi dnevi. Še pred začetkom konference so odprli razstavo Miklošičeva zapuščina, na kateri so med drugim predstavili knjigi Miklošičeva monografija in Pravljice iz Bukovine. V nadaljevanju so poznavalci Miklošiča razpravljali o njegovi vlogi na področju slovanske filo-logije, predstavili pa so zudi dokumentarni film o velikem jezikoslovcu. Včeraj zvečer je bila še slovesna akademija, na kateri je bil govornik minister za kulturo Uroš Grilc.
Slovenski filolog, jezikoslovec in slavist Franc Miklošič se je 20. novembra
1813 rodil v Radomerščaku pri Ljutomeru in velja za največjega slovenskega slavista vseh časov. Leta 1840 je doktoriral iz prava na dunajski univerzi, a ga je pozneje opustil in se posvetil študiju slovanskih jezikov. Zaposlil se je v dunajski dvorni knjižniciV času pomladi narodov je postal predsednik dunajskega društva Slovenija in sooblikoval program Zedinjene Slovenije, ki so ga dunajski Slovenci 20. aprila 1848 javno naslovili na svoje rojake. Postal je tudi narodni poslanec v zgornjem domu avstrijskega državnega zbora.
Leta 1849 je na dunajski univerzi ustanovil katedro za slavistiko. Postal je profesor in tri študijska leta tudi dekan tamkajšnje filozofske fakultete, v letih 1854 in 55 tudi rektor celotne dunajske univerze. V svojih delih se ni ukvarjal le s slovanskimi jeziki, pač pa tudi z romunšči-no, albanščino, grščino in jezikom Romov. Miklošiča se bodo danes s slovesno akademijo spomnili tudi na Dunaju. (STA)
/
V OSPREDJU
Sreda, 20. novembra 2013
3
naš intervju - Predsednica upravnega sveta SSG Maja Lapornik
»Kdor verjame v kvaliteto lastnega dela, se razpisa ne boji«
TRST - Letošnja uvodna produkcija Slovenskega stalnega gledališča, britanska drama Plemena, je kot kaže zadovoljila tako gledališke kritike kot gledalce (čeprav je teh, resnici na ljubo, v Kulturnem domu vse manj). In medtem ko se »malo gledališko pleme« iz Petronijeve ulice že spogleduje z novo predstavo, se upravni svet SSG ukvarja z iskanjem novega (ali potrditvijo starega) umetniškega koordinatorja. Rok za vložitev prošenj je zapadel v ponedeljek, na razpis se je po doslej razpoložljivih podatkih prijavilo pet kandidatov, med njimi naj bi bila tudi dosedanja umetniška koordinatorka Diana Koloini, končno število pa naj bi bilo znano prihodnji teden, saj je razpis predvideval tudi možnost poštne prijave. Zakaj se je upravni svet odločil za nov razpis in ni podaljšal mandata Diani Koloini, kar bi ji omogočilo, da izpelje začrtano sezono 2013-2014, smo vprašali njegovo predsednico Majo Lapornik.
Upravni svet SSG je sredi oktobra objavil razpis za novega umetniškega koordinatorja. Zakaj?
Dovolite, da takoj na začetku povem, da me taka vprašanja nekoliko presenečajo. Vedno znova spoznavam, da tudi tisti, ki sledijo delovanju gledališča, pravzaprav premalo vedo o statusu, ki ga ta naša ustanova ima. Slovensko stalno gledališče vodi upravni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki njegovih ustanoviteljev: to so javne uprave, torej predstavniki Občine Trst, tržaške Pokrajine in de-
žele Furlanije-Julijske krajine, ter predstavniki manjšinske civilne družbe - dveh krovnih organizacij, SSO in SKGZ, ter Društva slovensko gledališče, ki je zgodovinski ustanovitelj našega gledališča. Upravnemu odboru stoji ob strani kolegij revizorjev, ki mu predseduje predstavnik Ministrstva za kulturo Republike Italije. Naše gledališče je vpisano v t.i. seznam ISTAT. Delovanje takega upravnega odbora, ki sem mu imela čast predsedovati, mora sloneti na transparentnih odločitvah. Upravni odbor SSG je moral objaviti razpis za umetniškega koordinatorja. Mimo deklarativnih parol o reformah in spremembah moramo tudi v praksi uzaveščati, da sodobni čas od nas zahteva vse večjo kvaliteto: danes se izbire sprejemajo na osnovi strokovnih kriterijev, izkušenj, vizij, ne političnih simpatij ali antipatij. Tu ne gre za nobeno zaroto. Pristransko »navijanje« za enega od kandidatov v času javnega razpisa zagotovo ne doprinese k večji transparentno-sti postopka, mogoče celo postavlja takšnega kandidata v neprijeten položaj.
Kdo naj bi »pristransko navijal« za enega od kandidatov?
Vtis imam, da je bil javni razpis, ki mora biti normalni postopek izbiranja določenih figur, zaznan prej kot napad na nekoga kot pa utečena forma izbiranja strokovnih sodelavcev, mar ne?
Ali so obstajale pravne ali formalne zapreke, zaradi katerih ni bilo mogoče podaljšati man-
Letošnjo sezono je Slovensko stalno gledališče uspešno začelo z lastno produkcijo drame britanske avtorice Nine Raine Plemena
kroma
data Diani Koloini in ji tako omogočiti, da izpelje »svojo« sezono?
Za vsako delovno mesto je potreben razpis in v skladu s tem je upravni odbor tudi ravnal. Letos smo, na primer, celo mlade reditelje izbirali preko javnega razpisa, pa se to nikomur ni zdelo nič spornega. Sam razpis pa seveda tudi ničesar vnaprej ne prejudicira. Kdor verjame v kvaliteto lastnega dela, se razpisa ne boji.
Seveda podpiram razpise in izbire, ki slonijo »na osnovi strokovnih kriterijev, izkušenj, vizij, ne političnih simpatij ali antipatij«. Upam, da ste pred dobrim letom tudi Diano Ko-loini izbrali na podlagi teh argumentov. Ker pa, kolikor poznam statut SSG, v njem piše, da US »dodeli funkcijo« umetniškega koordinatorja, se marsikomu zdi nekoliko neobičajno, da ste sredi sezone objavili nov razpis. In da bo kandidat, ki bo na njem zmagal, izpeljal tudi sezono, ki jo je začrtala in začela sedanja umetniška koordinatorka.
Gospa Koloinijeva je bila za umetniško koor-dinatorko našega gledališča izbrana na podlagi javnega razpisa. Razpis je, kot predvideva veljavna zakonodaja, vnaprej predvideval trajanje te pogodbe, ki se izteče 31. decembra 2013, s čimer je bila seznanjena tudi javnost. V zvezi s tem nismo v preteklih mesecih zasledili nobenega pomisleka. V svojem mandatu je tudi gospa Koloinijeva izpeljala sezono, ki so jo zasnovali režiserji Boris Kobal, Sergej Verč in Jaša Jamnik, ter načrtovala sedanjo, ki smo jo pravkar začeli. To je ob menjavi umetniškega vodstva nekaj neizogibnega. Dovolite pa, da na tem mestu popravim tudi netočnost informacij, ki so bile posredovane bralcem Primorskega dnevnika: upravni odbor SSG ni »hotel zamenjati« umetniškega vodstva Kobal-Verč-Jamnik, na svoji seji z dne 26. aprila 2012 smo sklenili prav obratno. Želeli smo, da ta umetniška ekipa nadaljuje s svojim delom, da pa je v okviru le-tega g. Boris Kobal umetniški koordinator, kar je v skladu z veljavnim statutom SSG. Tega pa niso sprejeli. O tem je poročal tudi vaš cenjeni dnevnik, tako da me je ne le napačna, temveč izkrivljena informacija glede te odločitve US SSG začudila.
Ali mislite, da tako pogoste zamenjave umetniškega koordinatorja koristijo gledališču?
Težko je načelno odgovoriti na to vaše vprašanje. Pogoste zamenjave gotovo same na sebi niso nekaj pozitivnega, včasih pa je prevetritev lahko tudi dobrodošla.
Upravnemu svetu mandat zapade, če sem prav informirana, na začetku prihodnjega leta.
Maja Lapornik
kroma
Zakaj ste se odločili za razpis, ki predvideva triletno umetniško vodenje, kar pomeni, da boste izbrali koordinatorja, ki bo moral nato sodelovati z novim US?
Gledališče ne more delovati brez umetniškega vodstva. Razpis predvideva mandat, ki traja od 1. januarja 2014 do 31. maja 2016, dve leti in pol, ne tri; v tem obdobju si bo umetniški koordinator lahko zamislil in izpeljal sezoni 2014-15 in 2015-16, imel bo več časa na razpolago, da lahko pripravi dalj-noročne načrte in se preveri.
Boste ponovno kandidirali za mesto v US?
Po veljavnem statutu Slovenskega stalnega gledališča predlagajo Skupščini SSG za mesto predsednika SSG naši dve krovni organizaciji ter Društvo slovensko gledališče, tako da bi to vprašanje morali zastaviti njim.
Bi bili na razpolago za ponovno kandidaturo?
O teh stvareh moram pri sebi še razmisliti. Zdaj je zame prvenstvene važnosti to, da na najboljši način izpeljemo razpis ter uredimo še nekatera druga pomembna aktualna vprašanja. Dovolite mi, da izkoristim to priložnost in se javno zahvalim vsem članom Upravnega odbora SSG: ker statut ne predvideva več funkcije upravnega direktorja, smo kot člani upravnega odbora marsikatero breme morali prevzeti nase. Delali smo povsem brezplačno, a zato nič manj odgovorno in strokovno.
Kako ocenjujete letošnjo sezono, v katero je SSG vstopilo s slovensko praizvedbo drame Plemena?
Sezono navadno ocenjujemo ob koncu, ne na začetku. Kar se tiče predstave Plemena, pa naj povem, da mi je bila všeč. Pomemben se mi je zdel umetniški dosežek našega celotnega igralskega ansambla, morda bi v tej igri v prvi vrsti omenila igralce Vladimirja Jurca, Luko Cimpriča in Laro Komar. Veseli me tudi, da ima predstava Pedenjped s Primožem Fortejem, ki je namenjena najmlajšim, lep uspeh. (pd)
ssg - Upravni svet
Mandat zapade februarja Na potezi je spet Pokrajina
TRST - Pokrajinska uprava bo v kratkem imenovala svojega predstavnika (ali predstavnico) v upravni svet Slovenskega stalnega gledališča namesto Tatjane Rojc, ki je - kot je dejala za naš časopis - odstopila iz osebnih razlogov. Za imenovanje je neposredno pristojna predsednica Maria Teresa Bassa Poropat v svojstvu odgovorne za kulturo. Predsednica včeraj ni bila dosegljiva za izjavo, v krogih leve sredine, ki vodi Pokrajino, pa niso ravno zadovoljni, da je Rojčeva odstopila nekaj tednov po imenovanju in to, kot kaže, brez predhodnega posvetovanja z upravo, ki jo je imenovala v upravo SSG.
Tatjana Rojc se je udeležila dveh sej upravnega sveta teatra, v katerem je nadomestila Giannija Torrentija. Slednji je odstopil po imenovanju na mesto deželnega odbornika, ki je odgovoren tudi za gledališko dejavnost.
Mandat upravnega sveta SSG (traja tri leta) zapade prihodnjega februarja. V skladu s statutom funkcije upraviteljev zapadejo istočasno, nakar se začne
Gianni Torrenti
postopek za imenovanje novih, ki zna trajati več časa. Do tedaj aktualni upravni svet opravlja t.i. tekoče dolžnosti. Upravni svet SSG trenutno sestavljajo predsednica Maja Lapornik in člani Adriano Sossi, Andrej Berdon, Alessan-
Tatjana Rojc
dro Malcangi in Paolo Marchesi. La-pornikovo, Berdona in Sossija so predlagali društvo Slovensko gledališče, SKGZ in SSO, Marchesija Občina Trst, Malcangija pa Dežela.
S.T.
sng nova gorica - Danes in jutri
Drama Srečanje hrvaške avtorice Nine Markovic
NOVA GORICA - Na malem odru SNG Nova Gorica bodo danes in jutri premierno uprizorili dramo Srečanje hrvaške avtorice Nine Mi-trovic. Delo, ki je prejelo hrvaško nagrado Marin Držic, je bilo krstno uprizorjeno v Londonu. Novogoriško postavitev je režiral Primož Bebler, za prevod pa je poskrbela Alja Predan. To je po igri Ta postelja je prekratka ali samo fragmenti že drugo delo Mi-troviceve, ki so ga v novogoriškem gledališču postavili na oder.
Srečanje je intimna, brezčasna in vedno aktualna drama. Pogovor med očetom in sinom, ki bi se lahko odigrala kjerkoli. V 18 prizorih s kratkimi dialogi odkrivata zgodovinsko ozadje in boleče dogajanje ter razmerja v štiričlanski družini. Komunikacija med njima je ves čas na robu prepada, saj govorita o stvareh, ki niso bile nikoli izrečene in sedaj boleče prihajajo na dan, je na predstavitveni novinarski konferenci pove-
dala umetniška vodja SNG Nova Gorica Martina Mrhar.
Lika očeta in sina bosta na odru oživila Bine Matoh, ki se s to vlogo zaradi upokojitve poslavlja od stalnega članstva v novogoriškem ansamblu, in Blaž Valič. Matoh je ob tem dejal, da pričakuje, da bo delo doseglo velik uspeh, saj je Mitroviceva z njim postavila ogledalo odnosu med očetom in sinom, lahko pa tudi med materjo in hčerko.
Valič je zadovoljen, da je lahko z Matohom odigral, kot sam pravi, veliko vlogo. Srečanje sicer pripravi sin, ki obišče očeta, vendar ni edini, ki s seboj nosi prtljago iz preteklosti. »Odnosi med starši in otroki so vedno malo čudni, takšna 'srečanja' pa lahko vsak dan slišimo in vidimo v naših družinah,« je še dejal.
Scenograf predstave je Pietro Lantieri, kostumografinja Tanja Zorn Grželj, avtor glasbe Mirko Vuksano-vic, lektor pa Srečko Fišer.
4	Sreda, 20. novembra 2013	SVET
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
kmetijstvo - Amandma o ponovni uvedbi hidrogeološke zaščite
Bo Serracchiani vzela,
kar je bil Tondo dal?
Bo Dežela Furlanija-Julijska krajina spet uvedla hidrogeološko zaščito na breškem in kraškem območju? To za kraške kmetovalce nič kaj prijetno vprašanje je začelo včeraj odmevati v prostorih deželne palače. Svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar ga je prestregel in o njem obvestil neposredno prizadete: kraške vinogradnike in druge kmetovalce, zbrane pod okriljem Kmečke zveze.
Zadeva je politično dokaj zagonetna in posega na območje upravljanja ozemlja, na kar so tržaški kmetje zelo občutljivi.
Hidrogeološka zaščita je bila celo vrsto let trn v njihovi peti. Pomenila je velikansko omejitev njihovega delovanja. Za vsak poseg na svojih zemljiščih so morali pridobiti tudi dovoljenje, da slednji ne krši hidrogeo-loških normativnih postavk. To je zanje v bistvu pomenilo veliko izgubo časa in denarja. Zato so v znani protokol, ki je pod pokroviteljstvom italijanskega ministrstva za kmetijstvo in deželne uprave Furlanije-Julijske krajine sprostil zaščitno vinsko znamko Prosecco Doc, vključili zahtevo po sprostitvi, poenostavitvi in ublažitvi prekomerno strogih norm hidrogeo-loške zaščite.
Po odobritvi zakona o gozdovih izpred štirih let je postala za to vprašanje pristojna dežela. Takratni odbornik za kmetijstvo v Tondovi des-nosredinski deželni vladi Claudio Violino je sklical omizje, na katerem je stekla razprava tako o uvedbi upravnih načrtov za evropsko zaščitena območja na tržaškem in goriškem Krasu (na katere neposredno prizadeti še čakajo ...), kot tudi o črtanju hidro-geoloških omejitev.
Srečanja so nekaj vendarle obrodila. Pripravljen je bil popravek k zakonu o gozdovih o črtanju hidrogeo-
ulica slataper
Tatova z motorjem in 5000 evri
V ponedeljek popoldne je dvojica zakrinkanih tatov v središču mesta ukradla celih pet tisoč evrov in zbežala z motornim kolesom. Zgodilo se je v Ulici Slataper, ob glavni tržaški bolnišnici. Delavec, ki iz mestnih pralnic odnaša denar menjalnih avtomatov, je položil torbo z bankovci v prtljažnik avtomobila, parkiranega pred pralnico. Sedel je za volan in vžgal motor, pri priči pa je slišal, da nekdo odpira prtljažnik. Obrnil se je in zagledal moškega z motoristično čelado na glavi. Neznanec je vzel torbo z denarjem in sedel na motorno kolo, na katerem ga je čakal drugi moški, ki je prav tako imel črno čelado. Motorno kolo je z visoko hitrostjo odpeljalo proti Ulici Ginnastica, okra-deni pa je poklical policijo. Številko 113 je odtipkalo več občanov, razburila sta jih hrup in vratolomna vožnja motornega kolesa. Na osnovi pričevanj so policisti ugotovili, da gre za motorno kolo, ki so ga neznanci pred enim tednom ukradli v Vidmu.
loške zaščite na območjih z manj kot 30 odstotki naklona. Na ta način naj bi bila ves breg in Kras izvzeta iz omejevalnega oklepa hidrogeološke zaščite.
Deželni svet je lani - za časa Ton-dove uprave - popravek odobril, tako so lahko vinogradniki in drugi kmetje na Krasu končno zadihali.
Tisti popravek pa ni bil všeč na-ravovarstvenikom in gozdnim čuvajem. Začeli so si prizadevati za ponovno uvedbo stroge hidrogeološke zaščite, in kaže, da jim je v tej zvezi uspelo prepričati predstavnike stranke, ki podpira levosredinsko večino. Ta naj bi pripravila ustrezni amandma, ki pa
ga svetnik Ukmar včeraj ni uspel dobiti v vpogled.
Pri Kmečki zvezi so se takoj aktivirali. Zupana dveh kraških občin, Paolo Vizintin iz Doberdoba in Mirko Sar-doč iz Zgonika, sta nemudoma izrazila nasprotovanje vsakemu spreminjanju sedanjih določil o hidrogeološki zaščiti. Poddirektor deželne direkcije za kmetijstvo Francesco Miniussi je ocenil, da bi se moralo o tako pomembni zadevi kvečjemu prvotno izreči omizje, na katerem naj bi tudi neposredno prizadeti, to je kmetovalci, imeli besedo in povedali svoj prav. V tej zvezi je napovedal, da bo seznanil deželnega odbornika za kmetijstvo Sergia Bolzonella z
Bo deželna uprava spet uvedla hidrogeološko zaščito?
kroma
zadevo in predlagal ponoven sklic omizja, da bi poiskali ustrezno rešitev.
Kajti, res čudno bi bilo - predvsem za kmetovalce pa tudi vse druge, ki živijo na Krasu in v Bregu - da
bi jim levosredinska deželna uprava Debore Serracchiani odvzela, kar jim je bil - po tolikem trudu in prizadevanjih - dal Tondov odbor.
M.K.
urbano okolje - Predstavili rezultate prve faze projekta ManifeTSo 2020
Spletni popis degradiranih stavb
Banka podatkov naj bi bila osnova za javno razpravo in načrtovanje konkretnih posegov urbanistične prenove
Kreativna urbana regeneracija je cilj projekta Spazi Opportunita, ki ga je pred poldrugim letom lansiralo kulturno združenje ManifeTSo 2020. Gre za zanimiv poskus javne angažiranosti s ciljem, da bi povrnili uporabnost degradiranim urbanim območjem in izboljšali urbano okolje ter obenem dvignili kakovost bivanja. Pred kratkim zaključeno prvo fazo projekta, ki je sicer sestavljen iz treh delov, so glavni akterji predstavili na včerajšnjem srečanju z novinarji v družbi predsednice Pokrajine Marie Therese Basse Poropat, ki je že od vsega začetka verjela v projekt.
Marco Barbariol, predsednik združenja ManifeTSo 2020, v katerem so združeni mladi arhitekti, se je zahvalil vsem, ki so podprli kreativni projekt. Med njimi je bila tudi Fundacija CRTrieste, je dejal govornik, ki je spomnil, da so v tej prvi fazi
pripravili posebno spletno aplikacijo, s pomočjo katere bodo uporabniki lahko pridobili koristne informacije o degradiranih poslopjih v mestu. Skupina mladih je pripravila interaktivni zemljevid zapuščenih in degradiranih območij, ki bi z načrtoval-skimi, gradbenimi, ekonomskimi, finančnimi in socialnimi ukrepi lahko izboljšali obstoječe stanje v izbranem delu mesta.
S pomočjo aplikacije, v kateri so ka-talogizirali vse degradirane stavbe v Trstu, bodo uporabniki izvedeli, kje se nahaja degradirano območje, kaj bi se z njim lahko naredilo, vključeni pa so tudi podatki o storitvah, ki so v bližini poslopja. Zanimiv je tudi podatek, da so oblikovalci aplikacije vključili vse podatke, ki so zanimivi za urbano prenovo. Ob zapuščeni ali degradirani stavbi so navedeni podatki o značilnostih poslopja, velikost, morebitne ovire
in omejitve ter fotografije. Vse so obogatili tudi z urbanističnimi in arhitektonskimi podatki ter s podatki o tem, ali na določeni stavbi že potekajo obnovitvena dela.
Na včerajšnji predstavitvi zaključene prve faze projekta so povedali, da so začeli že izvajati drugo fazo projekta, ki predvideva javni forum z nizom srečanj, na katerih se bodo pogovarjali o razvojnih in gospodarskih možnostih. V sklopu te faze bodo arhitekti poseben poudarek namenili izboljšanju socialnih, ekonomskih in bivalnih razmer na obravnavanem območju. Zadnjo fazo pa so poimenovali Cantiere de-gli Spazi Opportunita, v sklopu katere bodo govorili o konkretnih primerih prenove. Arhitekti bodo predstavili dober primer obnove zapuščenega objekta, njegove pozitivne strani in kritične točke procesa ino-vativne urbane regeneracije. (sč)
veliki trg - Protest pred sedežem prefekture
Sindikati policistov in gasilcev proti vladnim predlogom
Pred prefekturo na tržaškem Velikem trgu so včeraj dopoldne demonstrirali policisti, gasilci, pazniki (pravosodni policisti) in pripadniki državne gozdne straže. Tako so krajevno predstavništvo vlade opozorili na težave organov, ki skrbijo za varnost, še posebno po zadnjih varčevalnih ukrepih, ki jih predvideva osnutek stabilizacijskega zakona. Na državni ravni je bila osrednja protestna akcija včeraj popoldne pred vladno palačo Chigi v Rimu.
Organizatorji tržaškega protesta zagovarjajo »zaščito poklicnega dostojanstva in funkcionalne specifičnosti zaposlenih v tem sektorju ter pravico državljanov do varnosti in kakovostne ter učinkovite pomoči, ki mora biti na ravni civiliziranih držav«. Demonstracijo je priredila razvejana mreža sindikatov, skupno jih je celo 27: osem policijskih, sedem pazniških sindikalnih organizacij, šest sindikatov za gozdno stražo ter šest gasilskih sindikatov.
Sindikati opozarjajo na »neodgovorne odločitve italijanske vlade«, o ka-
*r&g
rn^m
'#£111»ä
Ha ■ 1 r ' n J i SrJP d "".'j
V J* t
Gneča protestnikov pred vhodnimi vrati prefekture
kroma
terih razpravlja parlament ter pozivajo k takojšnjemu sprejetju primernih popravkov. »Vsebina zakonskega osnutka je v nasprotju z izjavami predstavnikov vlade, da je treba zagotoviti državljanom
najvišjo možno raven varnosti,« poudarjajo policijski sindikati, med drugim pa pozivajo k reorganizaciji sistema policijskih postaj na ozemlju, saj bi lahko tako marsikaj privarčevali.
sv. ivan - Ob 20. uri
Mlad pešec v bolnišnico
Pri Svetem Ivanu se je sinoči pripetila prometna nesreča, huje poškodovanega pešca so reševalci službe 118 prepeljali v bolnišnico na Ka-tinaro. Do nesreče je po navedbah tržaške občinske policije prišlo na vogalu med Drevoredom Sanzio in Ulico Donatello. Mlad moški je okrog 20. ure prečkal cesto, povozil pa ga je avtomobil. Pešec je doživel pretres možganov. Informacij sinoči še ni bilo veliko, v operativno komunikacijskem centru občinske policije še niso imeli podatkov.
Pojasnilo o JFD
Pri Jadranski finančni družbi so v zvezi z nedeljskim člankom z naslovom »Po zlomih prodajajo preostala podjetja« pojasnili, da se je pred meseci pač iztekel mandat upravnega odbora, na občnem zboru pa so se odločili, da predsedniku zaupajo vlogo edinega upravitelja. Nihče ni nikomur odvzel funkcije, so pristavili pri JFD.
/
TRST
Sreda, 20. novembra 2013
5
predstavitev - Knjiga o prof. Bojanu Pavletiču
Športni pedagog in izjemen humanist
Po ljubljanski včeraj še predstavitev v Tržaški knjigarni
Levo avtor knjige Mario Šušteršič, desno pa Milan Pahor in Saša Rudolf, ki sta jo predstavila
kroma
»Izjemen primer humanista v nehumanističnem času,« se profesorja Bojana Pavletiča, v novi publikaciji Primorski Sokoli bodo še leteli, ki jo je uredil novinar Mario Šušteršič (založba Mladika), spominja tržaški pisatelj Alojz Rebula. »Rebulove besede so pisane na kožo človeku, ki ni bil samo profesor in časnikar, ampak tudi odličen organizator, vi-zionar, avtor številnih knjig, planinec in nazadnje tudi pesnik,« sta poudarila novinar Saša Rudolf in zgodovinar Milan Pahor, ki sta včeraj dopoldne v Tržaški knjigarni predstavila knjigo o profesorju Bojanu Pavletiču. Kot športnega pedagoga se je Pavletiča spomnil še profesor športne vzgo-
šolnik - Žalovanje na DIZT Stefan
Profesorju Davorju Pečenku v slovo
Beseda se zatika, misel se zaustavlja, pogled nemo drsi po levem kotu zbornice. Molk. Težka, svinčena tišina. Na polici sameva dnevnik petega razreda in čaka na razrednika, ki ga ni in ga ne bo. Nikoli več. A se usoda res sme tako kruto poigrati z nami?! Davor, odšel si tiho, neslišno, kot da nas nisi hotel zmotiti pri naših vsakodnevnih opravilih. Ne, to ni podobno tebi. Tvoja narava je hrupna, uporna, izzivalna...
Spomin seže v preteklost: tvoj prvi prihod na šolo. Popestril si naš vsakdanjik, ga močno razgibal, večkrat z ostro, neusmiljeno kritiko, nemalokrat s hudomušnim nasmehom in sočnim humorjem.
Včasih pa nisi znal ali nisi zmogel prisluhniti drugim. Takrat smo bili hudi nate. Danes vemo, da si bil prezahteven do sebe in do drugih. V svojem bistvu si bil izredno čuteč in senzibilen. In vedno iskren. Tvoje življenjsko vodilo je bila stara antična misel, da je resnica onstran vsakega usmiljenja. Za to resnico in pravico si živel in deloval tu-
je Miloš Tul, ki je povedal, da je profesor Bojan Pavletič, ko je poučeval na liceju Franceta Prešerna, spremenil koncept telesne vzgoje. »Predmetu, ki so ga dotlej zanemarjali, je dal določeno vrednost in spoštovanje. Športna vzgoja je postala enakovredna drugim predmetom, kar v tistih časih in še danes ni povsem samoumevno,« je razmišljal Tul, ki se v knjigi spominja na svojega mentorja tudi s pomočjo drugih kolegov, profesorjev Franka Drasiča in Silva Faturja.
Knjigo Primorski Sokoli bodo še leteli bodo predstavili še v soboto ob 18.00 na Stadionu 1. maja pri Svetem Ivanu v Trstu.
Žalna seja jutri na liceju F. Prešerna
Jutri se bodo šolniki, dijaki in prijatelji poklonili spominu prezgodaj preminulega prof. Davorja Pečenka. Žalna seja bo potekala na liceju F. Prešerna z začetkom ob 18.30.
opčine - 23 zaposlenih v centru Villaggio del Fanciullo verjetno ob službo
Tiskarno zapirajo
Tiskarna centra Villaggio del Fanciullo na Opčinah je tik pred dokončnim zaprtjem, 23 zaposlenih pa bodo verjetno odpustili. Težave openske tiskarne izvirajo iz krize celotnega sektorja, njeno »hiranje« pa traja že dolgo. Nezadostna naročila so prvi problem, ki ga upraviteljem v tako težkem obdobju ni uspelo rešiti.
Zaposleni v tiskarni se že dve leti preživljajo s pomočjo socialnih blažilcev oziroma dopolnilne blagajne v raznih oblikah - najprej na podlagi zakonske izjeme (v ital. »in deroga«), nato sta prišli na vrsto redna in izredna oblika dopolnilne blagajne. Ta sredstva so se zdaj izčrpala in v petek bo po poročanju italijanskega deželnega radijskega dnevnika RAI pomembno srečanje med delodajalci in sindikalnimi predstavniki, po katerem naj bi zaposlene po vsej verjetnosti čakala t. i. mobilnost. To je oblika brezposelnosti, ki za določen čas predpostavlja določene pravice in mesečno nadomestilo za dohodke ob izgubi delovnega mesta. Mesečno nadomestilo znaša načeloma 80 odstotkov zadnje mesečne plače, a ne sme presegati 876,89 evra. Redna mobilnost traja največ 12 mesecev, za delavce med 40. in 50. letom 24 mesecev, za delavce nad 50. letom pa 36 mesecev.
Center Villaggio del Fanciullo, ki mu od septembra letos predseduje duhovnik in nekdanji direktor škofijske Karitas Roberto Pasetti (pred njim je vodil center Giovanni Angeli, še prej pa Piergiorgio Ragazzoni), deluje že več kot pol stoletja in spada pod okrilje tržaške škofije. Osrednji dejavnosti sta vzgoja in izobraževanje, zapiranje tiskarne pa nedvomno vzbuja skrbi, saj je bila ravno tiskarska dejavnost za openski center največji vir dohodkov. Tiskarna je sodelovala z raznimi deželnimi dnevniki ter s katoliškim tednikom Vita Nuova in oglasnikom Il Merca-tino (slednji je od marca letos dostopen samo na spletu), v izrednih primerih se je tam tiskal tudi Primorski dnevnik. Med strankami so bili v zadnjih letih še tržaška univerza, Dežela FJK in druge javne ustanove. (af)
Center Villaggio del Fanciullo na Opčinah
kroma
ssg - Predprodaja za dva izjemna dogodka
Kledi Kadiu s tangom, nato koncert Magnifica
Abonmajska kampanja se je zaključila v nedeljo, pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča pa je v teku predprodaja za dva izjemna dogodka zelenega abonmaja. V torek, 26. novembra bo stopil na oder Kulturnega doma priznani albanski plesalec Kledi Kadiu, ki je doživel posebno medijsko popularnost, a se je tudi izven televizijskih ekranov uveljavil s svojimi umetniškimi sposobnostmi in profesionalnostjo. Kledi bo solo plesalec v predstavi italijanskega ansambla Balletto di Roma Contemporary Tango, s katero SSG in Artisti Associati-Circuito Regionale Danza nadaljujejo tradicijo vsakoletnih tangovskih dogodkov, ki privabljajo številne ljubitelje in profesionalce tega strastnega plesa. Tudi letos bo predstava ponujala dvojno doživetje; prvo bo zaupano plesalcem na odru s sodobnimi interpretacijami »globalne« razsežnosti obče priljubljenega plesa, drugo pa samim gledalcem, saj so »tangueri« vabljeni, da se po predstavi udeležijo milonge v foyeru parterja. Skupine (min 10 oseb) bodo imele poseben popusta pri nakupu vstopnic.
Začela se je tudi predprodaja za koncert Magnifica in srbskega vojnega orkestra Stanislav Binički, ki bo 27. decembra popestril božične praznike s filmsko glasbo in hiti eklektičnega slovenskega pevca, seveda v bleščeči orkestralni preobleki.
Gledališki projekt Pierfrancesca Favina
Klasična situacija commedie dell'arte - in gledališča Carla Gol-donija - v angleški odčitavi in spet prenesena v italijansko vzdušje: tako bi lahko opredelili predstavo Servo per due, ki bo od danes do nedelje na sporedu v veliki Ros-settijevi dvorani. Gre za italijansko postavitev dela sodobnega angleškega avtorja Richarda Beana One Man, Two Guvnors, ki je Goldo-nijevo uspešnico prosto prepisal po svoje in z njo požel uspeh od Londona do New Yorka. Priljubljeni igralec Pierfrancesco Favino je Beanovo delo prenesel v italijanski jezik in postavil sodobno commedio dell'arte, polno vsakovrstne komičnosti, glasbe in tudi akrobatskih elementov.
di zunaj šole. Slovenska beseda je bila tvoj dom, zanjo si se vselej boril pokončno in drzno.
Fasciniral si nas s svojim razkošnim znanjem, kulturno širino in prodorno mislijo. Poleg elektronike, ki si jo več kot dvajset let poučeval na naši šoli, so te privlačila še druga tehniška in umetnostna področja, od domače in svetovne književnosti do slikarstva. Najraje pa si preučeval dogodke iz naše polpretekle zgodovine.
Dragi Davor, od tebe se poslavljamo z nepopisno žalostjo v duši in z občutkom nemoči pred poslednjo resnico. Hvala za vse, kar si nam dal. Bil si mar-kantna, samosvoja osebnost. Nikoli nisi hodil po uhojenih poteh. Raje si odšel tja, kjer ni nobenih poti. In pustil sled.
vsi na DIZ J. STEFAN
UNESCO in vizije za Trst
Tržaški center organizacije UNESCO v sodelovanju z Univerzo v Trstu in mednarodno fundacijo Trieste prirejata danes ob 15. uri (v dvorani Bachelet na glavnem sedežu univerze na Trgu Evrope) posvet o vizijah za Trst, ustvarjalnosti in inovativnosti. Predstavili bodo med drugim mrežo kreativnih mest, pobudo UNESCO. Govorili bodo Paolo Alessi, Giuliana Carbi Jesurun, Matteo Fanni Canelles, Domenico Romeo in Igor Jelen.
Leto 1943 in odporništvo
V državni knjižnici na Trgu papeža Janeza XXIII. bo danes ob 16.30 konferenca iz niza o letu 1943, italijanskem polomu in odporniškem gibanju. O slednjem bo danes predaval Alberto De Bernardi z univerze v Bologni.
Ameliov Colpire al cuore
Kulturno društvo Tina Modotti vabi drevi ob 20.30 v ljudski dom na Pončani (Pončanska ulica 14), kjer bodo predvajali film Giannija Amelia Colpire al cuore (1983, 105'). To je prvi celovečerni film znanega italijanskega režiserja, scenarist je prav tako slavni Vincenzo Cerami.
Na zahodnem Krasu prevladal Cuperlo
S kongresom krožka za zahodni Kras, ki je bil v Ljudskem domu v Križu, so se končale lokalne skupščine Demokratske stranke, ki je sinoči izvolila svoje pokrajinske predstavnike za državno konvencijo. Na pokrajinski ravni je, kot znano, med članstvom prevladal Gianni Cuperlo, ki je zmagal tudi v krožku za Križ, Prosek in Kon-tovel. Tajnik Juri Zeriali (Cuperlo) je izrazil prepričanje, da bo krožek še naprej deloval enotno ne glede na različne izbire v zvezi z državno usmeritvijo DS.
6
Sreda, 20. novembra 2013
SVET
licej antona martina slomška - Projekt Primorski dnevnik
Skok v svet novinarstva
Vsakotedenska srečanja z novinarji PD, ogled uredništva in naposled ustvarjanje časopisnih vsebin
Dijakinje in dijaki petega razreda pedagoškega liceja Antona Martina Slomška v Trstu se bodo letos preizkusili tudi v novinarstvu. V ponedeljek so v sodelovanju s profesorico Jasno Merku spoznali mlajše člane uredništva Primorskega dnevnika, ki bodo po lanskem (uspešnem) prvem poskusu na liceju Franceta Prešerna drugič vodili novinarsko delavnico.
Namen projekta Primorski dnevnik je približati dijakom svet novinarstva (novinarsko delo, etiko, posamezne novinarske žanre), spodbujati kritično spremljanje medijskih vsebin ter omogočiti dijakom, da sami ustvarijo svoj časopis. Na vsakotedenskih srečanjih bodo v ospredju želje samih dija-
Prvo srečanje med dijaki in novinarji
kroma
kov, posebna pozornost bo posvečena svetovnemu spletu (že prvi dan je nastala skupina na Facebooku), čas bo tudi za priprave na maturo. Nedvomno je pomembno tudi to, da edini dnevnik Slovencev v Italiji redno prestopa prag šole. Pe-tošolci bodo v tem času prejemali vsak svoj izvod Primorskega dnevnika, v prihodnjih tednih pa bodo obiskali uredništvo, kjer bodo pobliže spoznali vsakdanje delo urednikov, grafičarjev in fotografov.
V novem letu bodo dijakinje in dijaki po teoretičnem delu prevzeli vajeti projekta in začeli ustvarjati časopisne vsebine, ki bodo obogatile naš dnevnik. Veselo na delo! (af)
dsi - Predvajali so ga na ponedeljkovem večeru
Filmski portret Zore Tavčar
Dokumentarni film slovenskega oddelka RAI predstavili urednica Martina Repinc in avtorica Tatjana Rojc
»Cenim jo kot osebo, avtorico, profesorico in usmerjevalko v pravi študij. Zelo sem ji hvaležna za delo, ki ga je vložila v mlade in za vse, kar je dala našemu prostoru.« Tako je publiki v Pe-terlinovi dvorani zaupala odgovorna urednica slovenskega programskega oddelka deželnega sedeža RAI za FJK Martina Repinc in se Društvu slovenskih izobražencev zahvalila, da lahko v teh prostorih predstavijo in prvič predvajajo dokumentarni portret Zore Tavčar, ki ga je pripravila Tatjana Rojc.
Če je bila Martina Repinc učenka prof. Tavčar na srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah in pozneje še njena dijakinja na višji, pa je Tatjana Rojc obiskovala njen sobotni popoldanski literarni krožek, ki je dajal potrebno širino za razmišljanje o literaturi. Na radiu Trst A je poleg tega vodila rubriko Mladi pisci, v kateri je prebirala prve literarne poskuse svojih učencev. Pred ogledom dokumentarca je Rojčeva še pohvalila snemalca in montažerja Alda Pinesicha zaradi načina, s katerim se je poglobil v portretiran lik.
Dokumentarni portret V žarenju besede je zgodba o prof. Zori Tavčar, ki jo sama pripoveduje. Tako začne se kot zaključi v rojstni vasi, v Loki. Po zamisli Tatjane Rojc hote niso vključili vanj odlomkov njene literature, da se bi zgodba ne pretrgala, razdrobila. Naslov dokumentarca pove že vse: z eno besedo opiše njeno ironično, živahno, kritično, a tudi samokritično pripoved, ki kar žari. Zora Tavčar je v uvodnem pogovoru z Rojčevo dejala: »Ti ne iščeš nečesa, ampak ti je dano«.
Rodila se je v literarno usmerjeni družini, po naključju je prišla v Maribor in Ljubljano, pozneje pa se je povezala z drugimi kontinenti: kot misijonarka z Afriko, nato Ameriko in Kitajsko. Sama je mnenja, da se vedno pokaže kaj zanimivega, le pozorni je treba biti. V pripovedi stopi v ospredje predvsem značaj pisateljice in ženske, ki se sprašuje o velikih temah in jih obravnava na svoj-ski način. Kot se je sama izrazila: »V to smo vrženi in zato moramo to sprejeti in čim bolj izkoristiti«.
Na posnetku nam pisateljica najprej predstavi svojo rojstno vas, v kateri je zaradi smrekovega in listnatega gozdu preživela lepo, romantično mladost z izdelovanjem hišic na drevesih in z mahom. V loško šolo je hodila z veseljem. Slišalo se je, kako Sava močno šumi. Nekega dne pa so ji pripravili kovček in jo potisnili na vlak za Maribor. Zelo je bila navezana na rojstni kraj, a se je tam takoj uživela. Imeli so namreč znance v Mariboru in takrat je bila tamkajšnja klasična gimnazija ena izmed najboljših šol. Najprej je stanovala pri sestrah, ker pa je bila preveč živahna in je marsikatero ušpi-čila, se je preselila k dirigentu Milanu Pertotu. Tako se ji je odprla krasna priložnost. Hodila je s Pertotom na koncerte. Čeprav ni poznala niti besedice nemščine, je takoj izkoristila priložnost in šla na Dunaj.
V drugem delu dokumentarnega portreta je predstavljen njen študij pri prof. Ocvirku, predvsem pa spoznanje Alojza Rebule in prihod v Trst, kjer je s Peterlinom sodelovala pri pisanju Mladike. Z Rebulo sta hodila dve leti, ne da bi to nikomur povedala. Bila sta zelo zaljubljena, kot pijana od ljubezni. Zaradi težav z dokumenti se nista mogla takoj poročiti, nato je prišla vojna in prvi otrok. Zora Tavčar je bila možu vedno v tehnično pomoč, saj je nadzirala njegovo slovenščino in pregledovala vse tekste. (met)
Včeraj danes
Danes, SREDA, 20. novembra 2013
SREČKO
Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 16.30 - Dolžina dneva 9.19 - Luna vzide ob 18.56 in zatone ob 10.07
Jutri, ČETRTEK, 21. novembra 2013
MARIJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,1 stopinje C, zračni tlak 1005,2 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter jugovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje razgibano, temperatura morja 16,1 stopinje C.
E1 Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 24. novembra.
Tel. 040-229439
[H Osmice
BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. št.: 040-299453. DRUŽINA COLJA je odprla osmico, Sa-matorca št. 21. Tel.: 040-229326. Vljudno vabljeni!
[I] Lekarne
Do sobote, 23. novembra 2013
Običajni urnik lekarn:od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Borzni trg 12 - 040 367967, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33 - 040 633080. www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
H
Šolske vesti
DIJAŠKI DOM S. KOSOVELA Trst in Slov.I.K. prirejata delavnice za starše »Učenje slovenščine - Kako lahko starši pomagamo otroku?«. 1. del: Kako se učimo jezika? Česa se naučimo v šoli in česa ne? V četrtek, 21. novembra, ob 17.30 v italijanskem jeziku z jezikoslovko Ma-tejko Grgič. 2. del: Kateri psihološki vidiki vplivajo na usvajanje jezika? Kolikšen napor terja učenje jezika od otroka? V torek, 3. decembra, ob 17.30 s psihologinjo in psihoterapevtko Suzano Pertot. Info: in-fo@slovik.org ali 040-573142.
U Kino
AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15,
22.00 »Sole a catinelle«. ARISTON - »Dvorana je rezervirana«. CINEMA DEI FABBRI - 18.30, 21.00
»Beyond Outrage«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15
»L'ultima ruota del carro«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 20.00 »Giovane e bella«; 18.00, 22.00 »The canyons«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Zoran, il mio nipote scemo«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20,
20.10, 22.00 »Venere in pelliccia«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.05 »Dirka življenja«; 16.10, 18.45 »Enderjeva igra«; 16.00, 16.50, 18.00, 20.10 »Gremo mi po svoje 2«; 15.30 »Jaz, baraba 2«; 17.30 »Jelenček Niko 2«; 16.20 »Khumba«; 20.30 »Legende v Vega-su«; 21.00 »Nesramni dedi«; 17.50 »Peta veja oblasti«; 15.40, 20.45 »Spopad na plesišču«; 18.20, 20.00 »Svetovalec«; 20.20 »Thor: Svet teme 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.00, 19.00, 21.15 »Thor, the dark world 3D«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Thor, the dark world« Dvorana 2: 16.45, 18.30 »Disney Planes«; 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Stai lontana da me«; Dvorana 3: 16.30 »Cattivissimo me 2«; 18.00, 20.05, 22.15 »Jobs«; Dvorana 4: 20.00, 22.15 »Captain Phillips - Attacco in mare aperto«; SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 17.20, 18.25, 19.15, 20.20, 21.10, 22.15 »Sole a catinelle«; 16.30, 18.25, 22.15 »Stai lontana da me«; 19.00, 21.35 »Jobs«; 16.30 »L'ultima ruota del carro«; 16.40 »Disney Planes«; 16.30 »Cattivissimo me 2«; 19.00 »The canyons«;
-/
16.30, 18.50, 19.50, 22.10 »Thor, the dark world«; 21.10 »Thor, the dark world 3D«; 21.20 »Prisoners«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.15, 22.15 »Sole a catinelle«; Dvorana 2: 17.00, 20.00, 22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.10 »Stai lontana da me«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »Thor, the dark world 3D«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »L'ultima ruota del carro«.
S Izleti
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA sporoča, da zaradi velikega zanimanja ponovno organizira ogled Londona v soboto, 7. decembra. Prijave in informacije: 00386-31479882 Marija.
0 Mali oglasi
4 ZIMSKE GUME kormoran snowpro 185/65 R15 88T v dobrem stanju, prodam za 120,00 evrov. Tel.: 3482422538 v večernih urah.
DAJEM V NAJEM malo, na novo opremljeno stanovanje v središču Kozine. Tel. št.: 0039 392-2225821.
DIATONIČNO HARMONIKO prostor prodam za 1.200 evrov. Tel. 3355387249.
GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot hišna pomočnica, 24 ur dnevno. Tel. št.: 328-0246148.
NA SV. MARTINU NA PROSEKU sem
11. novembra izgubila usb ključek bele barve. Pošteni najditelj bo prejel nagrado. Tel. 348-8340682.
NOV PLUG, zelo močan, primeren za traktorje od 20 do 35 CV prodam za 390,00 evrov. Tel. št.: 340-9722510.
OPEL ASTRA SW, 1.4-16 v., letnik 2000, 190.000 prevoženih km, bencin, prenovljen motor, nove gume, dobro opremljen, prodam za 1500,00 evrov. Tel. 328-7599640.
PRODAJAM 4 zimske gume snoways 2 plus - 185/60 R14. Cena 70,00 evrov. Tel.: 348-5159966.
PRODAM komplet za likanje: profesionalno pihajočo desko za likanje (aspirante) in likalnik na paro. Tel. št.: 338-4288100.
PRODAM novo oljčno olje, ročno pobirano, sorte belica iz dolinske občine. Najmanj 5 litrov. Cena: 12,00 evrov na liter. Tel. št.: 348-6183054.
V SOBOTO zvečer, 9. novembra, sem na plesu MKPK na Proseku izgubil ze-brasto svetlo sivo majico z zadrgo velike mere. Tel. št.: 338-9444135 (Niko).
ZELO SIMPATIČNE MUCKE podarimo. Tel.: 040-200865.
Loterija 19. novembra 2013
Bari	47	71	36	49	25
Cagliari	56	50	48	32	27
Firence	69	04	35	02	72
Genova	27	46	69	36	38
Milan	29	67	42	46	12
Neapelj	88	48	82	56	44
Palermo	64	68	86	11	20
Rim	05	25	04	83	55
Turin	29	85	39	53	45
Benetke	18	01	40	84	02
Nazionale	86	54	65	04	50
Super Enalotto Št. 139
14 15 39 47 53	76 jolly 67
Nagradni sklad	14.478.598,99 €
brez dobitnika s 6 točkami	--€
brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
9 dobitnikov s 5 točkami	26.892,53 €
561 dobitnikov s 4 točkami	437,42 €
23.662 dobitnikov s 3 točkami	20,59 €
Superstar	45
Brez dobitnika s 6 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
5 dobitnikov s 4 točkami	43.742,00 €
117 dobitnikov s 3 točkami	2.059,00 €
2.166 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
14.270 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
33.600 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Četrtek, 21. novembra 2013
7
□ Obvestila
KRU.T - ob torkih se nadaljuje skupinska vadba v termalnem bazenu v Gradežu. Lepo vabljeni, da poskusite in se pridružite skupini! Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KRU.T obvešča člane, da na sedežu deluje društvena posvetovalna ambulanta. Pojasnila in predhodne prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KRU.T obvešča, da se nadaljuje skupinska vadba, ki se odvija ob torkih, v jutranjih in popoldanskih urah in ob četrtkih, v jutranjih urah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
PRAVLJIČNE URICE: Biserka Cesar bo danes, 20. novembra, v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20 (www.knjiznica.it), pripovedovala pravljice s skupnim naslovom »V knjižnico z medvedom«, ob 16.30 za otroke iz vrtca ter ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred).
SKP KROŽEK »GOAT - KRAS« vabi člane in simpatizerje danes, 20. novembra, ob
18.	uri v Grudnovo (Kamnarsko) hišo v Nabrežini na kongres krožka.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 22. novembra, ob 18.00 v prostorih gostilne na Razdrtem in na terenu pod Nanosom pri Razdrtem predavanje in predstavitev reševalnih psov. Vera Mikolič nam bo predstavila aktivnosti vodnikov reševalnih psov in reševalne pse, sledi praktični prikaz iskanja z reševalnim psom.
UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbiramo gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 22. novembra, sprejemamo pa jih v občinskem vložišču in na traduzioni@com-monrupi-no.regione.fvg.it.
60-LETNIKI POZOR! V soboto, 23. novembra, praznujemo vsi skupaj od Brega do Krasa. Kliči takoj na tel. št. 3485608501 (Divna) ali 348-5159966 (Edvin).
SKD LIPA vabi na predstavitev koledarja Bazovica 2014, ki so ga izdale SKD Lipa, AŠD Zarja in Zadružni pašnik in na razglasitev zmagovalcev fotonatečaja »Bazovica v štirih letnih časih« ob sodelovanju Fotovideo Trst 80. Gosta večera bosta Marjan Miklavec in Jadran Sterle ob predvajanju filma Kraška dediščina Marjana Miklavca - režija Jadran Sterle. Srečanje bo v soboto, 23. novembra, ob 20.30 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici.
TFS STU LEDI vabi vse bivše plesalce, pevke in godce na skupno praznovanje 40-letnice ustanovitve naše skupine. Družabnost bo v soboto, 23. novembra, ob
19.	uri v društvu Venturini pri Domju.
KD I. GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi v
nedeljo, 24. novembra, na seminar, ki ga bo vodila Esther Amiras o izvornih naukih učitelja S. Germaina (1. stopnja v jutranjih urah, 2. stopnja pa v popoldanskih urah). Info in vpisi: 3281839881 (Vittoria).
SIMBOLNA GOVORICA DUŠE: v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini, KUD Magnet prireja ciklus 12 likovnih srečanj za spoznavanje arhetipov s simbolno govorico. Likovna dejavnost raziskovanja s samodejno risbo se bo odvijala od 29. novembra ob petkih od 17. do 19. ure. Tečaj bo vodila slikarka Ani Tretjak. Uvodno srečanje bo v nedeljo, 24. novembra, z obiskom Beneškega Bienala. Informacije čim prej na tel. št. 040220680 ali 339-4184635.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je v nedeljo, 24. novembra, ob 14.15 odhod iz Pa-drič za nastop v kulturnem domu v Gorici. V torek, 26. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
TRŽAŠKA OBMOČNA ENOTA DRUŠTVA TIGR Primorske vabi na občni zbor v četrtek, 28. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu I. Gruden v Nabrežini: razprava o preteklem in bodočem delovanju, volitve novega odbora in vodje.
ČEBELARSKI KONZORCIJ ZA TRŽAŠKO POKRAJINO obvešča, da bo sedež v Repnu št. 20 odprt v petek, 29. novembra, od 18.00 do 19.30. Info: cons.api-coltoritrieste@gmail.com.
AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 29. novembra. Info: 34210730513 (Sabina).
DELAVNICA AROMATERAPIJE: izvedenka Barbara Lokar in Društvo Fin-žgarjev dom vabita v petek, 29. novembra, na delavnico naravne kozmetike (kako izdelati naravno hranilo iz neagresivnih sredstev za kožo, da ta ostane prožna in nepoškodovana). Začetek ob 17. uri, traja 4 ure. Predhodne prijave na info@canangaodo-rata.si, tel. št. 329-3525878, od 19. do 20. ure.
SKD VESNA, v sodelovanju z Nastjo Mi-lič, vabi na tečaj dekoracije sladic »Christmas cupcake design«, ki se bo odvijal v Križu v sredo, 11. decembra, od 18. do 21. ure. Vpis do 30. novembra na tel. št. 340-7908707 (Liliana) ali preko Facebooka (Vesna Skd).
VSI PETDESETLETNIKI od Milj do Štiva-na: v soboto, 7. decembra, ste vabljeni na večerjo z glasbo v Zagradcu. Info in prijave: 340-2417429 (Robert) ali 3491420610 (Nataša).
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi na prireditev »Španski večer v Sloveniji« v nedeljo, 22. decembra, kjer bo španska glasba in ples flamenka. Informacije na tel. 00386-31479882 (Marija).
0 Prireditve
FOTOVIDEO TRST80 obvešča, da so v teku, v sklopu Okusi Krasa, fotografske razstave: Tatjana Masala in Jasmin Ri-segari v restavraciji Bita v Križu, Gino Dal Col in Nataša Peric v gostilni Gu-štin v Zgoniku in Radivoj Mosetti v gostilni Baldon.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORI-CA-VIDEM vabi na srečanje z naslovom »Jezikovna vprašanja«, ki ga bo vodil dr. Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani danes, 20. in 27. novembra, od 17. do 19. ure v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14). Znesek vpisa in informacije na tel. 333-4546847 (Eva) in 3496141774 (Neva).
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v četrtek, 21. novembra, v Finžgarjev dom na Opčinah na drugo predavanje iz ciklusa o pozitivnih odnosih. Psihologinja Roberta Sulčič in doktor Bernard Špacapan bosta prikazala probleme, vezane na depresijo, osamljenost, samomorilne težnje, alkoholizem in odgovarjala na vprašanja, kako jih prepoznamo in se jim zoperstavimo. Naslov predavanja je »Kako prepoznati človeka v stiski in mu pomagati«. Začetek ob 20. uri.
DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE KRAS prireja: v četrtek, 21. novembra, od 9. do 12. ure delavnice reciklaže predmetov (za priložnostna darila) s Polono Škodič v Domu upokojencev Sežana; v petek, 22. novembra, od 14. do 17. ure program »Suhi zid z Borisom Čokom«, Vaški dom Gorjansko pri Komnu. Prijave na tel. 031351830.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja v petek, 22. novembra, »Ples v maskah« - modno revijo sta-rodobnih oblek. Izdelki članov klekljar-ske sekcije Ribice - KD Lipa iz Bazovice. Glasbena kulisa mladinci Glasbene kamberce, umetniški vodja Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30.
SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi v kulturni dom v Ricmanjih na predstavitev pesniške zbirke Sumljive in abstraktne poezije Irene Zerjal v petek, 22. novembra, ob 20.30. S pesnico se bo pogovarjala Mairim Cheber. Večer bo obogatil nastop MePZ Jacobus Gallus, ki ga vodi Marko Sancin.
SPD MAČKOLJE vabi v petek, 22. novembra, na »Cecilijanko« - srečanje ob godu svete Cecilije, zavetnice glasbenikov. Ob 19. uri bo v mačkoljanski župnijski cerkvi sveta maša v spomin na vse pokojne pevce, zborovodje, organiste in pritrkovalce. Sledi družabni del v dvorani Stare šole, gost večera bo časnikar Marko Tavčar.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v soboto, 23. novembra, v Finžgarjev dom na Opčinah na ogled komedije »Ona. On.« Izvajata mlada igralca Patrizia Jurinčič in Lovro Finžgar. Začetek ob 20. uri. DRUŠTVO HERMADA - Vojaki in civilisti in Občina Devin Nabrežina prirejata v soboto, 23. novembra: ob 15. uri simpozij na temo »Zamolčani vojaki«. Predaval bo prof. Giovanni Battista Panzera; ob 16. uri na temo »Pozabljeni civilni begunci«. Predavala bosta prof. Paolo Manli in žurnalist Vili Prinčič. Vstop prost.
SKD BARKOVLJE prireja »Predbožični čar« - bogata ponudba ročnih izdelkov za vse okuse in žepe. Otvoritev v petek, 29. novembra, ob 20. uri. Glasbena kulisa Matej Emili - diatonična harmonika. Urnik: sobota in nedelja od 10.00 do 13.00, ostali dnevi od 15.00 do 19.00. Zaključek v četrtek, 5. decembra.
UNINT Šola Umetnosti - MFU obvešča, da prireja obisk izjemne razstave »Leonardo da Vinci. Univerzalni človek« v Benetke v nedeljo, 1. decembra. Info: 338-3476253 ali 040-2602395.
Rodil ga je Kras, klesala ameriška tujina, usodo mu je merila umetnost, zvestobo zaznamovala domovina.
V osrčju jesenskih barv je svoje poslednje veliko platno razgrnil na večno kršje kraškega kamna
Umetnik BOGDAN GROM
Žalostno vest sporočajo ljubljena Nina, vnukinja Sandy z družino in sin Petja z družino
New York, Dolina, Prosek-Devinščina, Vransko, 18. novembra 2013
TPK SIRENA vabi v soboto, 23. novembra, ob 17. uri na pomorski sedež - Mira-marski drevored 32, na predstavitev knjige Bertija Brussa »Io, i tuoi occhi. Tu, l'anima mia. Jaz, tvoje oči. Ti, moja duša«.
VČERAJŠNJA DEKLETA vabijo na otvoritev razstave ročnih del v soboto, 23. novembra, ob 18. uri v Vilo Prinz na Greti. Razstava bo odprta do 28. novembra ob delavnikih od 15.00 do 18.30, v nedeljo pa od 10.00 do 18.00.
ZSŠDI, ŠZ BOR, SKD Slavko Škamperle, Založba Mladika in Tržaška knjigarna vabijo v soboto, 23. novembra, ob 18. uri na Stadion 1. maj na predstavitev knjige »Primorski Sokoli bodo še leteli« o življenju in delu Bojana Pavletiča, ki jo je uredil Mario Šušteršič. Knjigo bosta predstavila Saša Rudolf in Milan Pahor.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na igro »Večerne pravljice Ole-Luk-Ojeja«. Izvaja Otroška dramska skupina Breg. Priredba in režija: Boža Hrva-tič. Izvirna glasba: Anastazija Purič. V nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29).
L'ARMONIA IN ZADRUGA KD PROSEK KONTOVEL prirejata gledališko komedijo v tržaškem narečju »www.amore.it« v nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku. Vabljeni!
SKD TABOR - PROSVETNI DOM: v nedeljo, 24. novembra, ob 18.00 - Open-ska glasbena srečanja: Luka Ljubas - violina in Jeremisa Fliedl - violončelo; v soboto, 30. novembra, od 20.30 - Open-ski mladinski krožek in Bar Tabor: Balkan party s Kraškimi ovčarji.
MFU-UNINT - Šola umetnosti vabi na konferenco »Arhetipi: prikrita razsežnost umetnosti« z umetnikom Leonar-dom Calvom v ponedeljek, 25. novembra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti-Li-breria del Centro, Ul. Ponchielli 3. Info na tel. 040-2602395 ali 338-3476253.
GALERIJA VIPAVSKI KRIŽ (na Placu, Ajdovščina) vljudno vabi na ogled razstave »Prosojnost - Zrak« do 26. novembra. Razstavljata Tanja Prušnik in Rafael Samec. Urnik: sob. in ned. 15.00-18.00, in na željo obiskovalcev: kontaktni telefon g.a Iva Bandelj 00386031-48187.
Društvo za umetnost KONS
se klanja spominu velikega umetnika Bogdana Groma in izraža svojcem svoje sožalje.
Občina Zgonik
se klanja spominu svojega častnega občana, umetnika Bogdana Groma,
in izraža družini občuteno in globoko sožalje.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Žalovanju se pridružuje Betonfer team
Ravnateljica, učno in neučno osebje DTZ Žige Zoisa
se klanjamo spominu
bivšega ravnatelja DARIBORJA ZUPANA in izrekamo sinu Alexu iskreno sožalje.
Prijatelji iz Legambiente se klanjajo spominu Daribora Zupana in sočustvujejo z Alexom in Ano.
Pridružujeta se odbor
Trieste piuverdemenocemento in Proloco Sv. Ivan Kolonja.
Pozdravljen Dari.
Tvoja klapa. Erika, Rudi, Sergij, Uroš, Vili
Prispevki
Ob smrti dragega moža in očeta Dinota Stoparja daruje domača družina 100,00 evrov za cerkev v Bazovici.
Ob 20-letnici smrti Ivana (Vančka) Caharije prispeva družina Vogrič 120,00 evrov za sekcijo VZPI Devin Nabrežina.
V spomin na teto Albino Guštin darujejo Nada, Mara, Branka, Alma in Karlo 90,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
Dragi srčno vdani ti kličejo: ostani nikar od tod nikar!
t
i. Gregorčič
Nenadoma me je zapustil ljubljeni sin
Davor inž. Pečenko
j. \
Žalostno vest sporoča
mama Vera z ostalim sorodstvom.
Od njega se bomo poslovili v soboto, 23. novembra od 11. do 13. v ulici Co-stalunga.
Pogreb z žaro bo v petek, 6. decembra ob 15.30 na pokopališču na Katinari.
Trst, Ljubljana, 20. novembra 2013
Pogrebno podjetje Alabarda
Ko smrt zatisne oči, življenje ne konča se. V skrivnostnem snovanju prsti kot seme rase, tvoj duh
za še nerojene čase zori.
I. Minatti
Klanjamo se spominu prezgodaj preminulega kolege Davorja Pečenka in izrekamo mami iskreno sožalje.
Ravnatelji, kolegice in kolegi Licejev Prešeren in Slomšek ter Zavoda Zois
Ak pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužni dnovi!
(F. Prešeren)
Dragi Davor, zelo te bomo pogrešali!
Vsi na šoli J. Stefan
Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Naše sožalje gospe Veri
Sandi, Eda, Anja in Erik
"Mar prav zares odšel je tja, v neznano?
Kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru."
S. Makarovič
Z bolečino in ljubeznijo smo ob strani Davorjevi mami.
Nadja, Marija, Srečko, Cirila, Jernej, Marina, Roberto, Carla in Stefano
8
Četrtek, 21. novembra 2013
TRST
/
barkovlje - Ob gostovanju SSG z otroško predstavo Primoža Forteja
Učenci so se veselili Pedenjpeda
Obiskal jih je tudi »očka« junaka, pesnik Niko Grafenauer skupaj s prav tako priljubljenim pesnikom Miroslavom Košuto
Pedenjped ima petdeset let, kaže pa jih vedno pet in je s svojimi otroškimi domislicami in energijo, ponovno prevzel adrenalinsko navdušene otroke, ki so se v petek zbrali na sedežu društva v Barkovljah. Ponovitev predstave Primoža Forteja po pesmih o že klasičnem junaku Nika Grafenauerja je bila tokrat res posebna, saj jo je posnela televizijska ekipa slovenskega programa deželnega sedeža RAI, med publiko pa sta sedela dva pomembna gosta: pesnik Miroslav Košuta in celo »oče« Pedenjpeda Niko Grafenauer. Obisk priznanih pesnikov in Prešernovih nagrajencev, ki sta posebno priljubljena na področju otroške literature, je bil za male abonente Slovenskega stalnega gledališča imenitno doživetje, ki je nadgradilo ogled zabavne predstave, pri kateri so vsi sodelovali zelo aktivno s petjem pesmic in spremljanjem njihovih besedil s pomočjo pesniške zbirke, ki so jo osnovnošolci prinesli s seboj. Drugi in tretji razredi tekmujejo namreč za Cankarjevo nagrado ravno na temo Pedenjpeda in so po predstavi postavili avtorju nekaj vprašanj, s katerimi so pokazali veliko zanimanja in radovednosti predvsem do pesniškega »poklica«. Odkrili so tako, da je Pedenjped nastal, ko je bil avtor še študent, točneje v dneh, ko je ležal v postelji zaradi angine. Ime junaka je našel v Levstikovi pesmi o »Pedenjčloveku«, do-mišljiski svet Pedenjcarstva pa je prikazal brezskrbno otroštvo, ki ga je avtor sredi vojne ni okusil in si ga je zato ustvaril kasneje v pesmicah. Grafenauer je bil navdušen nad predstavo in živahnim odzivom otrok. Otroci iz Barkovelj pa so pripravili posebno dobrodošlico tudi za Miroslava Košuto, saj so mu poklonili skoreografirano izvedbo pesmi iz predstave Ptička smejalka.
Pesnik Niko Grafenauer (levo) je skupaj z Miroslavom Košuto se je sredi razigranih barkovljanskih otrok zabaval ob uprizoritvi igre o Pedenjpedu, v kateri je Primož Forte poosebil junaka iz njegovih pesmic
kroma
gledališki vrtiljak - Preteklo nedeljo tretja predstava
Vedno aktualni Ostržek
Vgosteh je bilo Gledališče na vrvici iz Nove Gorice -1. decembra nova predstava in Miklavžev obisk
Letošnja abonmajska sezona Gledališkega vrtiljaka se bo kmalu prevesila v svojo drugo polovico: ni še namreč zbledel spomin na tretjo od sedmih predstav, ki je potekala preteklo nedeljo, 10. novembra, ko že trka na vrata četrta, ki bo na sporedu prav kmalu, v nedeljo, 1. decembra, ko bo male in velike gledalce kratkočasila gledališka skupina Slovenski oder (tako je ime ansamblu Radijskega odra, ko nastopa na odrskih deskah), ki bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu uprizorila predstavo Duh po cekinih, ob tej priložnosti pa bo prisotne pozdravil tudi sv. Miklavž.
Spodobi pa se, da se nekoliko vrnemo k zadnji predstavi na odru Marijinega doma, kjer je Gledališki vrtiljak gostil Gledališče na vrvici iz Nove Gorice. Tudi novogoriško gledališče, ki združuje mlade ljubitelje dramske umetnosti, ki še obiskujejo srednjo šolo in katerega predstave so prvenstveno namenjene otrokom in mladini, je bilo že večkrat gost organizatorjev vrtiljaka, se pravi Radijskega odra in Slovenske prosvete, tokrat pa se je tercet mladih igralk - Anuše Kodelja, Maje Petrovič in Ane Marije Belingar - predstavil z vsem znano zgodbo o Ostržku italijanskega pisatelja Carla Collodija, ki jo je
po Collodijevih motivih za oder priredil Emil Aberšek. Nastala je tako glasbena predstava za otroke, v kateri so lahko mali gledalci tudi interagirali s protagonisti in tako aktivno sledili zgodbi o Ostržku, lažnivi in ne ravno načitani lutki, ki pa skozi nezgode in dogodivščine, ki jih doživi, spozna, da če bo hodila v šolo, bo imela možnost, da se kaj nauči. Občinstvo je pri tem lahko prisluhnilo tudi izvirni glasbi avtorja Mateja Petejana, za scenografijo je po-
skrbela Polona Žogar, za koreografijo Vanessa Benak Cvijanovič, za korepeticijo Ana Stergulc, medtem ko so živahni kostumi in režija sad skupinskega dela.
Tudi tokrat so mladi abonenti pred vsako predstavo lahko aktivno sodelovali pri animaciji Študijskega centra Melanie Klein, ki bo na sporedu tudi v prihodnje, ravno tako je še vedno mogoče z risbami sodelovati na natečaju Moj najljubši gledališki junak.
opčine - Jutri
Kako prepoznati človeka v stiski in mu pomagati
Radi sami sebe prepričujemo, da živimo v srečni družbi, brez vojnih konfliktov na naših tleh, brez velikega pomanjkanja osnovnih potrebščin in priznajmo, z relativno dobrim standardom, o kakršnem naši starši oziroma stari starši niso niti sanjali... Toda zgodi se, da iz te zaverovanosti naenkrat pademo na trda tla, ko nepričakovano izvemo o našem sosedu, ki na videz velja za srečnega in uspešnega človeka (»iznad vsakega suma«), da je postal žrtev alkohola ali mamil. Preseneti nas novica o uspešnem mladem človeku, ki je iz nerazumljivih razlogov padel v depresijo ... Šokira nas izid ankete o alkoholizmu ali uporabi mamil med mladimi in se raje branimo s slepljenjem samih sebe, češ, saj ne gre za tukajšnjo mladino in še manj za slovenske kroge.
Težko se je sprijazniti s spoznanjem, da morda tudi v naši družbi ni vse vedno idealno, kot bi si želeli. Gotovo se je še težje vprašati, ali smo vsi dovolj pozorni na sočloveka (vseh starosti) in ali znamo sploh opaziti njegovo osamljenost, žalost in prisluhniti njegovi stiski.
Gotovo je najvažnejši korak narejen s tem, da se poskusimo soočiti z realnostjo in se izobraziti o tem, na kakšne znake naj bomo pozorni pri naših najbližjih ali tudi na delovnem mestu, pri kolegih, prijateljih, učencih. Seveda ne gre za radovednost in hladno opazovanje, pri tem mora priti v ospredje dobra mera empatije in ljubečega zanimanja za ljudi, ki nam jih je usoda poslala na našo življenjsko pot.
O vsem tem nam bosta jutri ob 20. uri predavala dva strokovnjaka, ki se strokovno posvečata tem problemom. To sta goriški psihiater dr. Bernard Špacapan, ki je vse življenje posvetil zdravljenju alkoholikov in zasvojencev s psi-hoaktivnimi drogami - bil je celo primarij tovrstne službe, in sodelavka oddelka za zdravljenje zasvojencev z nelegalnimi snovmi Roberta Sulčič.
Prisrčno vabljeni, da pridete v Finžgarjev dom, jima prisluhnete v živo in se z njima tudi osebno pogovorite! (A.P.)
v gropadi - Martinovanje SKD Skala
Dalmatinske pesmi vsakič napolnijo dvorano
Prejšnji konec tedna je dalmatinsko-vinski zborovski nastop ob priliki martinovanja, ki ga je organiziralo kulturno društvo Skala, privabil v gropajski zadružni dom precej ljudi. Dvorana je bila namreč v pravem pomenu besede polna. Nastopi domačega mešanega pevskega zbo-
ra Skala Slovan, pod taktirko Jarija Jarca, moške vokalne skupine Lipa iz Bazovice dirigentke Anastazije Purič (na sliki KROMA) ter moškega pevskega zbora iz Križa, pod vodstvom Rada Miliča, so navdušili občinstvo, ki se je nato ob Martinovi pojedini zbralo še pozno v večer.
opčine - Na pobudo pevskega zbora Tabor
Martinov večer v znamenju petja in glasbe
Glasba in petje sta zaznamovala tradicionalni Martinov večer, ki ga je v petek priredil Moški pevski zbor Tabor z Opčin (na sliki Kroma). Poleg domačega zbora, ki je pod taktirko Davida Žerjala nastopil s programom novih skladb, je večer sooblikoval Mešani pevski
zbor Lipa iz Bazovice, ki ga vodi Tamara Ražem. Bazovski pevci ni pevke so predstavili izbor skladb slovenskih in tujih avtorjev iz svojega repertoarja. Med zlasti pa še po koncu uradnega programa je večer poživila glasba mladih domačinov, članov ansambla U'openska mulerija.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sreda, 20. novembra 2013
9
O NAŠEM TRENUTKU
Ne razočarajmo ljudi, ki so naši prijatelji
Ace Mermolja
Slovenci v Italiji trenutno nimamo takšnih političnih nasprotnikov, ki bi odločilno zavirali reševanje naših perečih problemov. Nekaj resnejših zavor lahko zasledimo v videmski pokrajini in v Reziji, drugače je naš skupni nasprotnik splošna gospodarska kriza. Priča smo nekaterim očitnim nerodnostim, kot je predlog, da bi premestili deželni šolski urad v Veneto, a nimajo izrecnega političnega kritja. Ustanovitev in delovanje italijanskega vladnega omizja, kjer se lahko fizično srečajo predstavniki osrednje vlade, krajevnih uprav in predstavniki manjšine, praktično omogoča, da se rešujejo vprašanja, ki so se do včeraj zdela nerešljiva. Omizja do Montijeve vlade ni bilo, ker zanj ni bilo politične volje in se nič ni premikalo brez vsestranskih prizadevanj, kjer je imela ključno vlogo Slovenija s svojimi pritiski. Manjšina je bila bolj predmet kot subjekt, česar v tem trenutku ni možno trditi. Seveda to ni jamstvo za jutri, saj se lahko v bodoče politična ravnovesja in akterji spremenijo, miselne in kulturne recesije pa so vedno možne.
Odnosi med manjšino in večino so torej na institucionalni ravni bistveno boljši kot nekoč in čas je nedvomno ugodnejši, da se znotraj same manjšine spremenijo tisti mehanizmi, ki nam kot skupnosti povzročajo dodatne in včasih nepotrebne težave. Na izust bom omenil osnovne probleme, ki se nam predstavljajo skozi leta kot neke kristalizirane gmote. Ne bom kazal na krivce, ne bom črnil manjšine in njenih vodstev, vendar bom nakazal vsaj nekatere dele motorja, ki so potrebni popravila, da bo manjšina zmogla varnejše nadaljevati hribovsko pot z vzpetinami in klanci.
Kot osnovno in obvezno vprašanje bi omenil določene spremembe pri financiranju manjšinskih dejavnosti. Zadnji v dolgi vrsti je to predlagal manjšini tudi odbornik za kulturo Torrenti na seji deželne komisije, ki jo je prvič vodil v funkciji odbornika. Pred njim je že zdavnaj posegel nekdanji slovenski minister Zekš, pred Zekšem so posegli drugi politiki. Nič novega torej, le pogoji so različni.
JEZIK NA OBROBJU
O neustrezni ali raje nepravilni izbiri predlogov bi lahko govorila in pisala celo leto, pa verjetno še ne bi končala, saj vsak dan srečujem nove nenavadne predložne zveze. Največkrat zapišejo naši pisci predlog do (koga, česa) trdno prepričani, da s tem predlogom lahko zamenjajo vse italijanske a. Če bi se vsi, ki pišejo za javnost, vsaj malo potrudili in vzeli v roke Vezljivo-stni slovar Andreje Zele, ki je na moje priporočilo l. 2011 izšel celo v skrajšani izdaji, bi bilo napak precej manj. V njem sicer ne bi našel vseh glagolov, marsikaterega pa vendarle. Posameznim geslom so dodane tudi sopomenke. S težavami, ki jih povzroča vezljivost glagolov, bi se morali pri nas resno spoprijeti.
Enako ali še bolj pomanjkljivo je naše znanje, ko je treba poiskati ustrezni glagol. Raztreseni so po vseh petih knjigah SSKJ, skupaj ali vsaj blizu so samo dovršniki in nedovršniki glagolov z enakim pomenom.
Kar precej težav imamo z gla-golskimi sestavljenkami. Največkrat se ne znamo odločiti niti za ustrezno predpono. Pred kratkim je nekdo zapisal, da »aretirance potisnejo v terensko vozilo z zakritimi očmi in zavezanimi rokami«. Ze aretiranci mi zvenijo tuje, ra-
Natančno se zavedam, da potrebujejo spremembe financiranja skupno politično voljo, odstranjevanje nekaj osebnih zavor in enotno voljo, da se sredstva uporabijo na najboljši možni način. Zavedam se zapletenosti idejnih in kulturnih razlik, različnih gledanj na prioritete in na upravičeno samoljubje še tako malega društva. Ne bi obnavljal polemik, dodatnih predlogov in površnih mnenj, ki so sledila blagemu opominu Torrentija. Politična volja potrebuje pogum in obenem zavest, da se lahko pozitivni trenutki spremenijo v negativne. Ne smemo pričakovati, da bodo nam prijazni ljudje in oblastniki za vsako ceno tolerantni do sistematičnega odklanjanja vseh sprememb in novih pobud iz samih manjšinskih vrst.
Politično voljo morata dopolniti tehnično znanje in vsaj približna skupna vizija prihodnosti. Za učinkovite spremembe so potrebni enako učinkoviti pristopi in torej dobro poznanje posameznih stvarnosti. Politiki »na vrhu« se običajno ne ukvarjajo z detajli in so pri načrtovanju potrebni tehniki. Tudi zato je nujno, da sami Slovenci predlagamo dobre rešitve in ne nekaj površnega in zgolj načelnega. Marsikaj sem bral in slišal, kar nima faktične podlage. Večina vprašanj je predmet dogovora. Površni pristopi in javni klepeti brez poznavanja problemov lahko samo poglabljajo zmedo, zmeda nejevoljo in nejevolja barikade za svojo rezino kruha.
Naslednje vprašanje, ki se redno pojavlja, je manjšinsko predstavništvo. Mnenja sem, da ne more nadomestiti obstoječih organizacij, ki so povsem legitimne, saj delujejo na osnovi obstoječih zakonov in ni v njih nič skrivnostnega. Nikogar ni možno ukiniti z dekretom, če deluje v okviru zakonov in norm, ki so predvidene v italijanskem pravu. Drugo vprašanje je, če organizacije delujejo dobro ali slabo, legitimira pa jih članstvo in legitimirajo jih uradna priznanja. V dogovoru pa se je možno nečemu odpovedati zato, da bo drugo lažje rastlo. Predstavništvo naj bi bilo zato izraz širše skupnosti in
je bi zapisala aretirane. Z zakritim obrazom pridejo v lokal roparji, čezenj si potegnejo kapo ali kaj podobnega. Policisti ali ugrabitelji aretiranim zavežejo oči, da ti ne vedo, kam jih peljejo, roke pa jim zvežejo. Brala pa sem tudi, da so nekoga zavezali k stebru, čeprav
bi morali zapisati, da so ga k stebru privezali. Zavežemo si kravato, čevlje, ki jih naši pisci kar zvežejo. Celo rano so nekemu ranjencu zavezali, namesto obvezali. Kar zavežemo, lahko pozneje tudi odvežemo (npr. jetniku roke) ali razvežemo (npr. kravato).
Glagol razvezati poznamo tudi v pravu, kjer pomeni prenehanje pravnega razmerja. Sodišče razveže zakonsko zvezo, ki sta jo pred leti sklenila zaročenca. Pred uvedbo razveze je bila v Sloveniji in Italiji mogoča samo ločitev, ki pa ločencem ni dajala pravice do ponovne poroke. Isto je veljalo za starejšo razporoko, ki jo pri nas zapisujemo namesto razveze (ital. divor-zio), čeprav je v časih, ko je bila v rabi, pomenila samo ločitev (ital. separazio-ne). Cerkev zakona ne razveže, ampak ga razveljavi.
V isti družini so še drugi glagoli. Z ljudmi lahko navežemo stike, telefonisti povežejo stranke po telefonu, cvetličarka pa rože v šopek.
večjih interesov od same manjšinske »organiziranosti«. Danes ga sestavljajo manjšinske komponente, jutri bi lahko bilo izvoljeno.
Zaradi omenjenega razloga je v manjšinskih disputih že leta prisotna zamisel o vsemanjšinskih volitvah. Nared so tudi konkretni predlogi, kako bi lahko volitve potekale. Lahko bi nam bile v pomoč še volitve v italijanski manjšini v Sloveniji in na Hrvaškem ali pa primarne volitve v Demokratski stranki. Brez polemik ne gre, vendar se lahko najde način. Za volivca pa je bistveno, da natančno ve za smisel volitev in ne le za najbolj priljubljenega Slovenca. Skratka, pred volilnim pravilnikom je bistveno, katero telo volimo in kakšne bodo njegove pristojnosti. Tudi pri tem je potrebno stvari tehnično preveriti, da se ne bi prepuščali blogerski fantastiki.
Izraziteje politično, v smislu strank in javnih instituciji, je vprašanje zajamčenega slovenskega predstavnika na najvišjih izvoljenih ravneh.
Na deželni ravni je problem nekako rešen, za zastopstvo v parlamentu in senatu bi lahko vprašanje upošteval nov volilni zakon. Seveda imamo tudi glede tega različna mnenja. Nekateri zagovarjajo »zajamčeno« zastopstvo, drugi »olajšano« zastopstvo, tretji pa enostavno pravijo, naj se pač določeni Slovenec uveljavi v splošnem političnem svetu in bo izvoljen. Volčič je bil npr. toliko poznan, da ni potreboval nobene »olajšave« za izvolitev v senat in nato v evropski parlament. Tudi to razpravo puščam odprto za prispevke tistih, ki se s tematiko podrobneje ukvarjajo.
Navedel sem nekaj osnovnih tem, ki so kako desetletje stalnica v manjšinskih, in ne samo, debatah. Brez revolucij so nekatera vprašanja rešljiva iz preprostega razloga, ker se nam ni potrebno izrecno bati, da bi dobri predlogi postali za nas bumerang v rokah večinskih politikov. Nasprotnike še imamo, vendar niso na vladi tam, kjer nam bi lahko hudo škodili. Prijatelji pa lahko spremenijo mnenje, če bi sistematično odklanjali njihove predloge in spodbude.
Po porodu podveže babica popkovnico. Nekoč so s podvezo podvezo-vali nogavice. Povezovati je eden izmed nedovršnih glagolov, ki jih z glagolsko pripono -ova (-eva), -ujem, -uje tvorimo iz dovršnikov. Odtod prihaja tudi naša povezava, ki jo uporabljamo namesto v slovenščini splošno rabljene zveze. Kraji so res s cestami in železnico povezani med seboj, vendar nam bodo v vseh slovenskih turističnih uradih postregli s prometnimi zvezami, pa naj bodo avtobusne, železniške, letalske ali ladijske, ali pa tudi samo prometne ali telefonske. Takoj ko te zveze prestopijo pri Fernetičih bivšo mejo, se preimenujejo v naše povezave. Zakaj? Ker je za nas zveza (pod italijanskim vplivom) samo lega, legame. Tako se godi celi vrsti besed; splošno uveljavljena slovenska raba se umika ozki italijanski.
Lelja Rehar Sancin
pisma uredništvu m j	c	
Taborniški večer	Mfi	
v goriškem Kulturnem domu
Dragi brat Skala,
oglašam se v zvezi s prispevkom o sprejemu Skgz in predvajanju filma Gremo mi po svoje 2 v goriškem Kulturnem domu, ki je bil objavljen izpod tvojega peresa na goriških straneh Primorskega dnevnika v soboto, 16. novembra.
Začel bom kar pri tvojih zadnjih besedah. Pišeš, da si prvega dela filma Gremo mi po svoje nisi ogledal in da, če je ta sploh podoben drugemu, narodu ni pomoči. Sam bi težko nadel tako kategoričen parameter mladinskem filmu, ker je to le film, čeprav taborniško obarvan. Istovetenje fikcije z realnimi okoliščinami pa nima nobenih močnejših povezav.
To, kar se dogaja v filmu, je karikatura oz. prava satira na račun tistih resnejših taborniških oprijemov, zato je film celo bolj priljubljen med taborniško publiko, ki najbolje pozna svoje dobre in slabe lastnosti. Naj bo to, tudi takim, ki si filma niso ogledali ali ga razumeli, dovolj jasno. V film je nekaj vložila tudi sama Zveza tabornikov Slovenije, ki bi se lahko prva zbala slabe luči, ki naj bi jo, po tvojem mnenju, metal film na taborniško dejavnost.
Ob tvojem pisanju pa je razviden tudi grenak pristop do samega skupnega dogodka. Seveda nikomur ni odvzeta pravica do kritike, še toliko manj objavljanje prispevkov v našem dnevniku. Kot veliko drugih bralcev pa se sprašujem, kje je bila tokrat meja med dejstvi dogodka in tvojim mnenjem, ki bi lahko spadalo v neko drugo sredo ali obliko zapisa, mogoče v filmsko recenzijo na kulturni strani?
Spada tak prispevek res med kroniko? Na vprašanji bi lahko odgovoril urednik goriške kronike ali sam odgovorni urednik.
Ne mislim se spuščati v analizo slovenskega mladinskega filma od nekdanjega Kekca do zadnjega, tebi tako neprebavljivega filma, vendar so elementi cit.: »spakovanja, namigovanja, zafrkavanja« splošni v številnih bolj ali manj uspešnih mladinskih filmih, kar še ne pomeni, da so vedno sprejemljivi, vendar se pri današnjih tabornikih ali pri tabornikih Rodu modrega vala filmski scenarij oddaljuje od resničnega doživljanja tabor-ništva. Lahko bi kdo dodal, da nima film nič kaj opraviti z vzgojo mladih, vendar bi še enkrat rad poudaril ločnico med dvema svetovoma.
Rabil sem nalašč besedo današnjih, ker se je od časa tvojega staro-stovanja in vodenja poletnih taborjenj marsikaj spremenilo. Zamenjale so se generacije, zamenjal se je način dela, vendar na noben način nismo taborniki manj zaupljiva mladinska organizacija, kot bi lahko izhajalo iz poročanja celovečerca Mihe Hočevarja.
Ni mi žal, da smo se v tem času odpovedali vojaški strogosti, ker drugače bi danes v goriškem Kulturnem domu gledali na film skozi lečo grenkobe, ki sedanji generaciji vodstva in članov RMV, tako kot prejšnjim, ne pripada.
Ni se nam treba trikrat potruditi prepričevati starše, da naša taborjenja niso takšna, kot so v filmu, ker lahko že sami na dan obiskov obiščejo otroke in preverijo, kako doživljajo taborjenje. Tudi sam si bil pred leti v Gozdu Martuljku povabljen na vodenje bivaka gozdovnikov in si se lahko o tem prepričal. Pravila obnašanja
veljajo za vse, od najmlajšega do najstarejšega člana, zato naj nihče ne skrbi, da bi se znašel kak modrček sredi tabornega prostora. Če pa kdo koga zapelje, ga ne bomo postavili na zatožno klop, saj nihče ne skače za prvi večji kamen, marsikdo pa se je pri tabornikih tudi resno zaljubil.
Ze res, začetna zamuda in, bom sam dodal, ne ravno najboljši termin, vendar je naša prisotnost v Gorici, tudi ob takih uradnih priložnostih pomembna, za kar gre moja ponovna zahvala Skgz, Kulturnemu domu in Ki-noateljeju. Na Goriškem se že vrsto let dobesedno borimo za obstoj in bomo v tem tudi nadaljevali. Vsaka pomoč, predvsem iz vrst takih, ki so bili in so blizu RMV bi lahko bila dragocena, nasprotno pa se bodo nesmiselne zamere še toliko bolj kopičile, s posledičnimi skromnimi rezultati.
Včasih so določene besede odveč in celo boleče za marsikoga, ki vlaga moči in veselje v našo taborniško organizacijo. To predvsem zato, ker prihajajo žal od daleč. Lahko bi bile bolj prebavljive, a kaj, ko vsak izmed nas doživlja taborništvo na različen način in v različnih časovnih obdobjih.
Taborniški srečno!
Starosta tabornikov Rodu modrega vala
Andrej Marušič - Volnik
Se gremo kopat v Sistiano?
Zimski meseci bodo morda pravi čas za razmislek tudi o poimenovanju krajev v lepi slovenski izreki. Tržič, Videm, Milje, Milan, Benetke ... tudi Sesljan, seveda. Marsikdo se v teh deževnih jesenskih dneh prav rad spomni čofotanja v bližnjem obmorskem kopališču. V zvezi s tem bi rad spoštovane bralce seznanil z obrobno, a zame pomenljivo anekdoto.
Profesorji ob slovesu dijakom običajno spregovorimo kakšno modro, voščimo jim srečo in zaželimo izpolnitev želja . Pred nekaj leti pa sem dijake poprosil, naj tudi meni uresničijo eno veliko željo. »Ne hodite se več kopat v Sistiano,« sem jim dejal. Začudeno in nejeverno so me pogledali. Po globoki tišini pa se je nekdo le ojunačil in vprašal, zakaj. Tudi sam sem pomolčal, nato pa na kratko pojasnil in zaključil: »No, če se že greste tja kopat, pojdite torej v Sesljan. To je moja velika želja.« Nekateri so najbrž slišali, drugi ne, sem si mislil, saj si po desetletjih v šolstvu pač nisem več privoščil kakšnih posebnih utvar.
Leto ali dve po tem dogodku sem sredi vročega junija srečal nekdanjega dijaka. Izmenjala sva nekaj priložnostnih besed, nato pa je, tedaj že študent, pomenljivo dodal: »Profesor, še nekaj vam moram povedati!« »No . ,« sem bil radoveden. »Veste, s prijatelji se ne hodimo več kopat v Sistia-no, gremo kar lepo v Sesljan! Ja, prav ste slišali: v Sesljan!« Najin nasmeh in stisk roke je povedal vse.
Morda bo anekdotični zapis resničnega dogodka kaj povedal/sporočil še komu - za spodbudo in namig za prihodnje kopalne sezone ali nemara tudi za kaj več, za mnoge drobne, a velike premike.
Radivoj Pahor
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
1 0 Sreda, 20. novembra 2013	KULTU RA
/
likovna umetnost - Umetnik dveh svetov, razpet med Evropo in ZDA, je predsinoči mirno zaspal
Bogdan Grom se je poslovil
Bogdan Grom in nekatere njagove umetnine z lanske razstave v tržaškem Skladišču idej
kroma
V ponedeljek, 18. novembra, je nekaj pred polnočjo mirno zaspal na svojem domu v Englewoodu v New Jerseyju vsestranski likovni umetnik Bogdan Grom.
Bogdan Grom se je rodil v De-vinščini pri Trstu leta 1918. Njegov oče je kot ravnatelj Hranilnice Dravske banovine v Ljubljani podpiral umetnike in ga vozil na razstave. Mati je prav tako znala vzbujati v njem smisel za lepoto in ljubezen do domače zemlje ter kulture, na katere je ostal zavezan. Študiral je na akademijah za likovno umetnost v Perugii, Rimu in Benetkah, kjer je diplomiral leta 1944 s slikarjema Guidom Cadorinom in Carlom della Zorza. V Munchnu in Benetkah se je nato specializiral v uporabni umetnosti. Veliko je potoval in živel v Pragi, Trstu, Zagrebu, Subotici, Ljubljani, Beogradu in Ptuju. Poučeval je v Trstu in New Yorku. Pred odhodom v Ameriko leta 1957 je ustvarjal batike, vedute, krajine in žanrske prizore, ki jih označuje izrazna svežina ter se je vzporedno posvečal grafičnemu oblikovanju, predvsem knjižni ilustraciji.
Ameriško obdobje je začel v neo-futurističnem duhu prenovljenega di-namizma. Značilen stilizirani obris kraškega zidka je postal osrednji motiv njegovih izrezank, cut-outov. Njegove kipe iz različnih materialov označujeta smisel za plastičnost, monu-mentalnost in uporaba tako tradicionalnih kot industrijskih materialov. Ustvaril je številne posege za arhitektonske objekte, palače, nakupovalne centre, trge, sakralno arhitekturo, vi-traže, okrasne mozaike. Na Veleposlaništvu RS v Washingtonu je njegov bronast kip Straža iz leta 1968.
Bogdan Grom je bil posebno po-
t
t
>
zoren do družbene problematike in krajevne identitete. Razstavljati je začel leta 1949 s skupino slovenskih tržaških umetnikov v galeriji Scor-pione v Trstu, sledile so razstave v pomembnejših italijanskih mestih, pri-
soten je bil tudi na rimskem Qua-driennalu. Razstavljal je v: Italiji, bivši Jugoslaviji, Nemčiji, Švici, Španiji, Avstriji, Sloveniji, Bolgariji, v Izraelu, na Japonskem ter v ZDA. Njegova dela so prisotna v stalnih zbirkah v Gal-
leria Nazionale d'Arte v Rimu, v muzeju Revoltella v Trstu, v Narodni galeriji v Beogradu, v Moderni galeriji v Ljubljani, v Cincinnati Art Museum v Ohaio, v Guggenheimu v New Yorku, v White House Art Collection v Was-hingtonu in v številnih drugih tudi zasebnih zbirkah. Leta 2011 je prejel odličje predsednika Republike Slovenije Danila Turka za bogat ustvarjal-
ni opus, s katerim je vseskozi opravljal poslanstvo ambasadorja odličnosti in imenitnosti slovenske kulture.
Bogdan Grom, umetnik dveh svetov, razpet med Evropo in ZDA je pustil izjemno bogat in raznolik opus, ki ga smemo deliti v dva večja sklopa: njegovo avtorsko umetniško produkcijo iz področij risbe, grafike, slikarstva in kiparstva ter iz področja uporabne umetnosti grafičnega ter predmetnega oblikovanja poleg pomembnih posegov za opremo arhitekture in javnih prostorov. Lani je bila v Trstu v prostorih Skladišča idej večja retrospektivna razstava ob priložnosti rojstva stalne zbirke mojstrovih del, ki jih je umetnik podaril Tržaški pokrajini. Leta 2011 mu je zgoniška občinska uprava dodelila in izročila častno ob-čanstvo. Na to priznanje je bil še posebej ponosen, saj je ostal čvrsto vezan na svoje korenine in kulturo, ki jo je ponesel daleč v svet.
Jasna Merku
sodobna glasba - Milanski ansambel MDI na Trieste Prima
Corrado Rojac predstavil svojo novo skladbo
Na letošnjih Mednarodnih srečanjih s sodobno glasbo Trieste Prima so doslej prevladovali pihala in klavir, peti koncert pa je obogatil zvočno paleto s tremi godali: nastopil je namreč milanski ansambel MDI, skupina, ki je že večkrat sodelovala z društvom Chromas in se je letos predstavila v dokaj bogati zasedbi. Violinist Lorenzo Gentili Te-deschi, violist Paolo Fumagalli, čelist Giorgio Casati, flavtistka Sonia Formenti, klarinetist Paolo Casiraghi in pianist Luca Ieracitano so oblikovali pisan mozaik italijanskih in nemških avtorjev, čigar skladbe je tudi tokrat predstavil Cor-rado Rojac, član umetniškega odbora društva Chromas.
Če se glasba že po svoji naravi izogiba besednih definicij, se jim sodobna glasba toliko bolj izmika, saj je postmodernizem res težko uokviriti in razdeliti na jasno opredeljene sheme. Kot je dejal Rojac, si lahko pomagamo z intuitivnim zaledjem, ki nam med poslušanjem prikliče bolj ali manj jasne vzorce, sicer pa nas skladatelji vabijo, da se brez predsodkov prepustimo neznanim zvočnim pokrajinam.
Prvo nam je naslikal nemški komponist Jörg Widmann v skladbi za klarinet in klavir z naslovom Fünf Bruchstücke: odlični klarinetist je iz svojega glasbila izvabil vsemogoče zvoke, od toplih in globokih, ki jim je klavir odgovarjal kot harmonski odsev, do bolj nevrotičnih, nebovpijočih vzklikov, ki so razgibali skladbo do ek-stremnih viškov in se nato umirili v statičnem, skoraj sa-njavem vzdušju. Dokaj miren potek ima tudi skladba Una lontana eco, trio za klavir, violino in violončelo, ki ga je pokojni Giampaolo Coral, ustanovitelj festivala, spisal pred petimi leti: odločen začetek se postopoma odpira melodičnemu navdihu in spaja instrumente v bogatem prepletanju, med katerim se občasno oglaša droben odkrušek Mahlerjeve 5.simfonije. Zasedba se je razširila v kvartet v naslednji skladbi, ki jo je dirigiral sam avtor, nemški skladatelj Robert HP Platz: Wunderblock I,III je nastala l.2010 kot neke vrste dialog z lastno podzavest-jo, kot razlaga avtor. Flavta in klarinet sta oblikovala sko-
raj prost recitativ, ki so ga godala podprla z mehko spremljavo, nato je tudi violončelo izpovedal svojo romantično naravo v široki kadenci.
Drugi del programa je slonel na polni zasedbi, ki jo je vodil Robert HP Platz: živahno, igrivo, vseskozi pestro je zaz-venela skladba Algoritmo intuitivo, ki jo je spisal Andrea Portera; domiselne kombinacije je dopolnil preparirani klavir, ki so ga uporabili tudi naslednji avtorji. Švicar Jean- Luc Darbellay je v skladbi Pieve Caina (gre za malo vasico blizu Pe-rugie, kjer je mojster srečal italijanskega kolego Giacinta Scel-sija) uporabil temni žamet basklarineta za skrivnostno vzdušje, zamolklo grmenje, ki postopoma vzvalovi do nasilnih izbruhov, se umiri do skoraj neslišnega nivoja, nato pa dobi tudi bolj igrive odtenke v pritajenem trkanju godal in pihal. Skladatelj, ki je bil prisoten v dvorani, je z izvajalci požel veliko aplavzov, kot tudi Max E.Keller s skladbo Keim-con sorpresa. Presenečenje je tičalo v celi vrsti efektov, ki so jih godala poustvarila z najrazličnejšimi prijemi, od krožnega šelestenja z lokom po ubiralki do ostrega pizzicata.
Koncert je sklenila skladba, ki jo je Corrado Rojac prvič predstavil občinstvu: naš harmonikar in že mednarodno cenjen skladatelj je povedal, da se je zamisel rodila med branjem poezij lani preminule poljske pesnice Wislawe Szymborske, Nobelove nagrajenke iz l.1996. Vez med poezijami in parti-turo pa je le posredna, kajti naslov Nelle linee-Med vrsticami se je oddaljil od izhodišča ter obogatil z asociacijami, ki so avtorja pripeljale do melodičnih linij. Ne gre za spogledovanje s ceneno novoromantično strujo, kajti skladba se predstavi ostro, odsekano, v sinkopiranem ritmu, in se le postopoma razširi ter odpre širšim melodičnim lokom, ki pa se radi drobijo in naposled usedejo v mehko disonančne harmonije. Tudi Ro-jac je požel veliko aplavzov dokaj številnega občinstva.
Srečanja (vedno ob 18. uri v Muzeju Revoltella) bodo na vrsti še dvakrat: v soboto, 23. novembra, s tržaškim tol-kalnim duom Zari in v sredo, 27. novembra, s kvartetom Paul Klee.
Katja Kralj
cankarjev dom - Nastopa Fazil Say
Koncerta v znamenju turške glasbe
V četrtek, 21., in v petek, 22. novembra, bosta v okviru Oranžnega abonmaja dva koncerta posvečena turško obarvani glasbi. Prva polovica večera bo obsegala Mozartovo uverturo iz spevoigre Beg iz seraja, ki je nastala, ko je bila na Dunaju v 17. in 18. stoletju razširjena turška moda. Poleg vsebinskih navezav na otoman-ski imperij ima delo tudi instrumentacijo, ki spominja na janičarsko vojaško glasbo mehter s skupino trianglov, činel, bobnov in pikola. Beg iz seraja je Mozart zaključil l. 1781: gre za prvo večje delo po preselitvi na Dunaj, z njo pa je dosegel izjemen uspeh in dvignil svoj skladateljski status.
Med najbolj priljubljenimi Mozartovimi klavirskimi deli je Koncert za klavir in orkester v A-duru K488 (1786), iz istega obdobja kot opera Figarova svatba. Mozart je klavirske koncerte napisal za svoje nastope pred publiko, navadno v zelo kratkem času, vendar veljajo za prve prave umetnine znotraj te zvrsti. Koncert v A-duru se je še posebno priljubil zaradi melanholičnega drugega stavka.
Podobno vlogo skladatelja-izvajalca ima tudi solist večera, Fazil Say, bizarni pianist s klasično in jazzovsko izobrazbo. Njegova sedemstavčna Istanbulska simfonija op. 28 (2009) je prva od treh simfonij (drugi dve nosita naslov Vesolje in Mezopotamija) in je poklon mestu ob Bo-sporski ožini. Posnetek simfonije v istoimenskem albumu je letos prejel posebno nagrado komisije na nemškem tekmovanju Echo Klassik. V njej lahko slišimo vplive turške religiozne glasbe ter bambusno flavto naj, citre kanun in bobne kudum,
bendir in darbuka. Sayev skladateljski opus zaznamujejo vplivi jazzovske improvizacije, melodične ideje iz turške religiozne in ljudske glasbe, navdihuje pa se tudi pri pesnikih (npr. pri Omarju Haja-mu, ki nastopa v Bartolovem romanu Ala-mut). Prav Omar Hajam je vezan na neprijeten dogodek: ob priliki svojega zadnjega koncerta v Ljubljani, junija 2012, je Fazil Say izvedel, da ga je turško sodišče obtožilo žaljenja islamske vere, ker je na Twitterju »začivkal« nekaj satiričnih Ha-jamovih verzov. Sodišče ga je pogojno obsodilo na deset mesecev zapora, afera pa je sprožila veliko diskusij glede svobode misli in izražanja v Turčiji.
Slovensko filharmonijo bo dirigiral Naci Ozgü^, glavni dirigent Državnega opernega in baletnega orkestra v Ankari. Ozgü^ je dolgoletni sodelavec Fazila Saya, ukvarja pa se predvsem z izvajanjem del svojih sonarodnjakov.
Sara Zupančič
/
ITALIJA
Sreda, 20. novembra 2013 1 1
olbia - Sardinijo prizadelo neurje izrednih razsežnosti, doslej 16 mrtvih in več pogrešanih
V ciklonu človeške žrtve in katastrofalno razdejanje
RIM - Vlada je na Sardiniji, ki jo je minulo noč prizadel ciklon Kleopa-tra, razglasila izredne razmere. Ciklon je prinesel smrt in razdejanje težko izmerljivih razsežnosti, gre pa vsekakor za pravo naravno katastrofo. V neurju je umrlo najmanj 16 ali 17 ljudi, nekaj jih še vedno pogrešajo, več tisoč pa jih je moralo zapustiti domove in se umakniti v začasna zatočišča. Premier Enrico Letta govori o »neverjetni tragediji«. Močno neurje in poplave so na Sardiniji odnašali mostove in poplavljali hiše. Reševalci se do nekaterih nižje ležečih predelov, kjer so številne reke prestopile bregove, še vedno skušajo prebiti. V reševalnih akcijah sodelujejo tudi reševalni psi, vojska in mornarica. Letta je poudaril, da je prioriteta reševanje človeških življenj. »Odločili smo se sklicati sejo vlade z namenom razglasiti izredno stanje,« je pojasnil premier. Na ta način bodo lahko okrepili reševalne operacije in prizadetim zagotovili denarna sredstva.
Prav tako je italijanska vlada oblikovala odbor za izredno stanje, ki naj bi vodil razdeljevanje pomoči in ocenjevanje škode. »Država bo storila vse, da ponudi pomoč prizadetim družinam,« je še poudaril premier, ki je na Sardinijo odpotoval tudi sam.
Po prvih ocenah je na prizadetem območju (največje uničenje je v regiji Gallura) kakih petsto kilometrov cest napol uničenih s plazovi in usadi, sesulo pa se je tudi več mostov, zaradi česar so prometne zveze skoraj povsem prekinjene:
Vlada je na včerajšnji seji sicer za nujno pomoč dodelila 20 milijonov evrov. Deželna vlada je k temu dodala še pet milijonov evrov. Pristaniško mesto Olbia, poleti priljubljen letoviški kraj, je ostalo skoraj popolnoma pod vodo. Prebivalci so se zatekli v hotele, športne dvorane in k nekaterim posameznikom, ki so odprli vrata svojih hiš.
»Število žrtev se je zvišalo na 18 in več ljudi je še pogrešanih,» je povedal predsednik dežele Ugo Cappellac-ci za televizijski kanal SkyTG24.
Točno število pogrešanih oseb ni znano, različni viri pa navajajo od dva do štiri pogrešane »Operacija za zagotovitev osnovnih potrebščin evakuiranim poteka. Načrtujemo ponovno vzpostavitev elektrike, začetek črpanja
vode s poplavljenih območij in čiščenje cest,« je še dodal Cappellacci.
Po oceni lokalnega direktorja agencije za civilno zaščito Gianfran-ca Galaffuja je neurje s poplavami prizadelo okoli 20.000 ljudi. »Še vedno se skušamo prebiti do nekaterih nižje ležečih predelov,« je dodal.
sardinija
Mores
ima posebno vez s Slovenci
TRST - V Trstu živi veliko Sardincev, nekateri zamejski Slovenci imajo tudi sardinsko kri. Včeraj pa smo se pogovarjali s Sar-dincem, ki že štirideset let živi v Bazovici, odkar se je oženil. »Delal sem v banki Cassa di risparmio. Pod pritiskom žene Marije sem se moral naučiti slovenščine,« nam je v slovenskem jeziku duhovito dejal gospod Andrea Mulas. Po rodu je iz Moresa, mesteca, ki leži 40 kilometrov od Sassarija. »Ob 17. uri sem poklical sorodnike in potrdili so mi, da je v Moresu vse v redu. Tam ni težav s poplavami. Imam pa prijatelje v Macomerju, kjer je voda zalila kleti in podobno. Vsekakor tudi tam ni bilo nič hujšega,« je povedal sogovornik, ki se je zdavnaj vključil v vaško kulturno življenje, saj poje pri zboru Lipa.
Na domači otok, ki ga je v ponedeljek prizadelo katastrofalno neurje, se Mulas vrača vsako leto, za tržaške in goriške Slovence je tudi že organiziral izlete. Njegov Mores ima namreč posebno vez s Slovenci v Italiji: prav tam je med letoma 1975 in 1980 županoval Mu-lasov slovenski prijatelj, Goričan Dušan Simčič. Ta je bil v Moresu tudi 20 let občinski odbornik in j e bil s pokončno držo vsem krajanom za zgled, umrl je leta 2010. Na Sardiniji se je znašel leta 1942, ko je italijanska vojska tja poslala skupino primorskih fantov, on pa je tam ostal in si ustvaril družino ter mesto v krajevni zgodovini. (af)
Na fotografijah prizori deroče vode in poplavljenih predelov na območju Olbie, kije bilo najbolj prizadeto
ansa
Najbolj intenzivna reševalna akcija sicer poteka na gorskem območju blizu Nuora, kjer so se številni prebivalci pred naraslimi vodami zatekli na strehe hiš ali na drevesa. Vodja agencije za civilno zaščito Franco Ga-brielli je poudaril, da otok ni bil pripravljen na katastrofo in da se številni
prebivalci pritožujejo, da niso bili obveščeni o nevarnosti.
Na otoku je sicer v zadnjih 24 urah padlo 440 milimetrov dežja, precej več kot običajno v tem času, vsekakor pa toliko, kolikor ga na tistem območju pade v približno šestih mesecih. Veter je pihal z do 100 kilometri na uro.
Neurje se je iz Sardinije premaknilo proti Kalabriji in Kampanji na jugu Italije. V Rimu pozorno spremljajo nivo Tibere. V Kalabriji so že evakuirali eno od počitniških naselij, začasno pa so tudi prekinili trajektne povezave med Neapljem in otoki Capri, Isc-hia in Procida. Pod vodo je tudi Trg sv. Marka v Benetkah.
rim - Na sinočnjem zborovanju poslancev DS
Letta branil Cancellierijevo in pozval poslance DS k »čutu odgovornosti«
RIM - Pred današnjo razpravo v parlamentu, kjer bo glasovanje o resoluciji, s katero Gibanje pet zvezd zahteva odstop ministrice za pravosodje Annamarie Cancellieri, se je predsednik vlade Enrico Letta udeležil sinočnjega zborovanja poslancev Demokratske stranke. Z njim sta prišla tudi sekretar stranke Guglielmo Epifani in minister za odnose s Parlamentom Dario Franceschini.
Letta je demokratskim poslancem razložil, da resolucija Gibanja 5 zvezd ni le naperjena proti ministrici, temveč gre dejansko za poskus nezaupnice celotni vladi. Zato je Letta apeliral na čut odgovornosti poslancev DS, med katerimi, kot je znano, še zlasti Renzijevi pristaši, prav tako zahtevajo odstop Cancellierijeve. »Vem, da mislimo različno, toda sprašujem vas za gesto odgovornosti, kajti edino enotnost DS lahko obdrži pokonci italijanski politični sistem«, je dejal Letta.
Predsednik vlade je zagovarjal delo ministrice, rekoč, da so obtožbe na njen račun neutemeljene in proizvod agresivne kampanje Grillovega gibanja, napad na vlado pa je treba zavrniti.
V razpravi je Gianni Cuperlo dejal, da bi morala ministrica po njegovi oceni sama odstopiti pred glasovanjem, »če pa nas Letta poziva, naj bomo odgovorni, potem moramo biti odgovorni«. Renzijevi pristaši so z resolucijo pozvali ministrico, naj poda ostavko. To stališče je v imenu skupine zastopal Paolo Gentiloni, ki je potem vendarle priznal, da se je treba podrediti Lettovemu pozivu k odogovornosti, če že ni druge poti. Nazadnej se je podredil tudi Pippo Civati, ki je poudaril, da ni mogoče glasovati za dokument Gibanja pet zvezd, vendar je prej audi sam hotel vložiti resolucijo z nezaupnico ministrici. Nazadnje je dejal, da »se odzivam Let-tovemu klicu k odogovrnosti, ker se čutim član te skupine«.,
1 2 Sreda, 20. novembra 2013
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorlca@primorski.eu
vileš - Ikeino nakupovalno središče Tiare Shopping bodo odprli 5. decembra
Odprtje so odložili, ker z deli zamujajo
V	Vilešu jutri ne bodo odprli Ikeine-ga nakupovalnega središča Tiare Shopping. Njegovo opremljanje se še ni zaključilo, zato so se pri podjetju Inter Ikea Centre Group v ponedeljek zvečer odločili, da odprtje odložijo na 5. december. Včeraj dopoldne so svojo odločitev sporočili krajevnim upraviteljem in najemnikom trgovin v novem nakupovalnem središču; župana iz Romansa Davideja Furlana so iz podjetja Inter Ikea Centre Group klicali okrog 12.30, potem ko je bil z nami na vezi glede urejanja prometne infrastrukture med Vilešem in Romansom. Takoj zatem nas je župan poklical v uredništvo in nam sporočil, da je bilo odprtje odloženo. Okrog 14. ure je v naše uredništvo po elektronski pošti prišlo še uradno sporočilo družbe Inter Ikea Centr Group, popoldne pa so v Vilešu odstranili s pročelja nakupovalnega središča velik reklamni pano, na katerem so v slovenščini in italijanščini opozarjali na jutrišnje odprtje. Pred nakupovalno središče so v prejšnjih dneh namestili celo velik ogrevani šotor za slovesno praznovanje odprtja, na katerega bo pač treba počakati še dva tedna.
GRADBENA DELA SO SE ZAVLEKLA
»Potrebujemo še nekaj časa, da zaključimo z opremljanjem našega novega nakupovalnega središča v Vilešu. Čeprav smo se maksimalno potrudili, da bi nam uspelo središče odpreti 21. novembra, so se gradbena dela zavlekla. Odložitev odprtja predstavlja nedvomno zelo težko odločitev, saj je 90 odstotkov prodajnih prostorov že oddanih,« pojasnjuje Herman Gewert, »managing director« družbe Inter Ikea Centre Group, ki se vsekakor zahvaljuje krajevnim upravam in še zlasti občini Vileš za trud, vložen v vse potrebne upravne postopke. Iz tiskovnega urada družbe Inter Ikea Centre Group so nam potrdili, da odložitev odprtja ni vezana na pridobitev dovoljenj za obratovanje, pač pa edino na zamudo, ki se je nabrala med gradnjo in še zlasti opremljanjem novega nakupovalnega središča.
TEŽAVE SO BILE V ZRAKU
V	zadnjih tednih je bilo gradbišče Tiare Shoppinga podobno mravljišču. Parkirišče za nakupovalnim središčem je bilo polno tovornjakov in vozil najrazličnejših obrtniških podjetij iz cele dežele in tudi iz
bolj oddaljenih krajev, ki so sodelovali pri opremljanju trgovin. Čeprav so delavci in obrtniki delali noč in dan, med delavniki in nedeljami, jim opremljanja nakupovalnega središča ni uspelo speljati do konca. Tudi prilagajanje prometne infrastrukture ni potekalo po predvidenem časovnem planu; cestni odcep za Romans so dokončali komaj v ponedeljek zvečer, krožišče v središču Vileša pa še ni povsem zaključeno. Do konca niso uspeli speljati niti gradnje novih parkirnih mest, predvsem pa dajejo ceste okrog novega nakupovalnega središča videz neurejenosti, saj so pomazane z blatom tovornjakov, ki so v prejšnjih dneh dostavljali blago po neasfaltiranih cestah za objektom. Da se opremljanje ne bo pravočasno zaključilo, so predvidevali tako v Vi-lešu kot v Romansu, kjer se je razširil glas, da naj bi bilo opremljenih in torej pripravljenih na odprtje le 70 od 170 trgovin in javnih lokalov.
Da poteka gradnja z zamudo, je bilo nazadnje občutiti tudi iz molka tiskovnega urada družbe Inter Ikea Centre Group. V zadnjih dneh niso poslali niti enega sporočila, ki bi napovedovalo odprtje novega nakupovalnega središča. Ko so leta 2009 odprli veleblagovnico Ikea, je bilo precej drugače. Za novinarje iz cele dežele, iz Slovenije in Hrvaške so pripravili dva vodena obiska trgovine še pred njenim odprtjem, ki je seveda potekalo na napovedni dan ob 7. uri zjutraj, kot veleva tradicija švedskega pohištvenega velikana. Kljub rani uri so se seveda na Ikeinem slovesnem odprtju zbrali številni krajevni upravitelji in politični veljaki.
NOVICO IZVEDELI PREKO SPLETA
Novica o odložitvi odprtja se je včeraj popoldne takoj razširila po spletu in socialnih omrežjih. Nekateri uslužbenci novih trgovin so ravno preko Facebooka in Twitterja izvedeli, da jutrišnji ne bo njihov prvi delovni dan. Odložitev odprtja jih je nedvomno oškodovala, kar seveda velja tudi za najemnike trgovin. Največji prodajni prostor v novem nakupovalnem središču - 8500 kvadratnih metrov - pripada družbi COOP Consumatori Nordest, ki je v reklamno kampanjo pred odprtjem nakupovalnega središča vložila kar nekaj denarja. V prejšnjih dneh so po vsej goriški pokrajini razdelili reklamno brošuro s posebnimi ponudbami in popusti, ki naj bi ve-
Gradnja nakupovalnega središča v Vilešu še ni zaključena
bumbaca
ljali med 21. in 30. novembrom. Brošuri so z ozirom na bližanje božičnih praznikov in še zlasti Miklavža dodali še posebno prilogo, ki je posvečena v celoti igračam. Brošuro in prilogo lahko zdaj le še odvržemo v zaboj za recikliranje papirja!
Podobno kot družba COOP Consu-matori Nordest so oškodovane še ostale trgovine, nedvomno pa odložitev odprtja predstavlja še najslabšo reklamo za družbo Inter Ikea Centre Group. V tiskovnem sporočilu so včeraj še zapisali, da so vodilno podjetje, kar zadeva nakupovalna središča v Evropi in na Kitajskem. »Upravljamo trideset nakupovalnih središč, šestnajst jih gradimo na Kitajskem, v Češki, Franciji, Italiji, Poljski, Portugalski, Slovaški, Španiji in Švici. Preko sto milijonov ljudi letno obišče naša nakupovalna središča. Poudariti želimo, da podjetje Ikea Retail Ita-
lia, ki za skupino Ikea upravlja trgovino Ikea v Vilešu, ni nikakor vpletena v gradbena dela za izgradnjo novega nakupovalnega središča,« so pojasnili iz podjetja Inter Ikea Centre Group in s tem dejansko naprtili krivdo za zamude gradbenim podjetjem, ki so sodelovala pri gradnji novega nakupovalnega središča.
Na svetovnem spletu se je včeraj popoldne nabralo kar nekaj pikrih komentarjev in pripomb ljudi, ki so se jutri nameravali odpraviti v Vileš, da bi kupili digitalno televizijo, mobilni telefon ali drugo blago po znižani ceni, kakor so napovedovale reklamne brošure. »Ne jezite se. Dvotedenska odložitev odprtja ni nič v primerjavi z zamudo, ki si jo v Italiji nabere večina javni del,« pa je nekdo pametno pripomnil na spletu.
Danjel Radetič
gorica - Protest
Policisti in gasilci skupaj na ulici
Policisti in gasilci so včeraj manifestirali pred prefkturami po vsej državi, popoldne pa so se njihovi predstavniki zbrali na protestnem shodu v Rimu, da bi izrazili svoje nestrinjanje z vrsto ukrepov, ki jih državna vlada sprejema na področju javne varnosti. V Gorici so se sindikalni zastopniki policistov in gasilcev zbrali na Travniku, kjer so mimoidočim delili letake.
Policisti in gasilci opozarjajo, da je vlada tudi za prihodnje leto in že četrtič zapored zamrznila višanje plač, hkrati pa krči finančno dotacijo za plačevanje nadur. Po besedah policistov in gasilcev je že več let blokirano zaposlovanje novega osebja, tako povprečna starost v policijskih in gasilskih kasarnah že presega 45 let. Policijski sindikati se izrekajo tudi proti ponovnemu financiranju s 40 milijoni evrov projekta za zagotavljanje varnosti na cestah, ker se ni izkazal za uspešnega in ker so nagrade delili le med pripadniki vojaških sil, ne pa tudi policijskih enot.
Policisti in gasilci zato skupaj zahtevajo, naj se odpravi blokada, ki je prizadela po-viške plač, in naj se racionalizira celoten sistem sil javnega reda, v okviru katerega je treba zmanjšati stroške in podvajanja. Policisti in gasilci so prepričani, da mora državna vlada pripraviti nov zakon, ki bi posodobil karierne profile in zagotovil ovrednotenje znanja in izkušenj operaterjev na teritoriju. Vlada mora poseči tudi v upokojitvene pogoje, saj se na podlagi današnje zakonodaje vojaki lahko upokojijo deset let pred ostalimi. Policisti in gasilci napovedujejo, da si bodo po svojih močeh še naprej prizadevali za zagotavljanje varnosti, hkrati pa opozarjajo ljudi, da je celoten sistem tik pred propadom. Po njihovem mnenju zato državna vlada ne sme prezirati njihovih zahtev, pač pa mora z dejanji dokazati, da ji je varnost ljudi pri srcu. V goriški pokrajini je zaposlenih 185 gasilcev in okrog petsto policistov, razmeščenih po raznih oddelkih.
Policist bumbaca
gorica - Imenovanje
Emilio Sgarlata novi predsednik konzorcija za univerzitetni razvoj
Novi predsednik konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola je Emilio Sgarlata, ki je do pred kratkim vodil Trgovinsko zbornico. Na čelu njenega upravnega odbora je bil celih petnajst let, komaj ga je zapustil, pa je že dobil novo predsedniško zadolžitev. Do njegovega imenovanja za predsednika univerzitetnega konzorcija je prišlo včeraj, odločilna je bila podpora, ki mu jo je zagotovila ravno Trgovinska zbornica. V upravnem svetu konzorcija ima goriška občina 45 odstotkov glasov, ravno tako 45 odstotkov jih ima pokrajina, tako da je za izbiro predsednika navadno odločilnih 10 odstotkov glasov Trgovinske zbornice. Med včerajšnjim zasedanjem je pokrajinski odbornik Federico Portelli predlagal imenovanje šolnice Laure Fasiolo, vendar njegov predlog ni prodrl. Goriška občina je s podporo Trgovinske zbornice izbrala za predsednika Sgarlato (rodil se je v Palermu leta 1939), ki je v preteklosti vodil več gospodarskih ustanov in sedel v upravnih svetih pomembnih podjetij z javnim kapitalom. Fasiolova je bila izbrana za podpredsednico, v upravni svet konzorcija so bili imenovani še Raffaella Fratepietro, Livia Zucalli in Paolo Maschio.
gorica - Danes v Ulici Aquileia
Odpirajo market
Interspar so zgradili na zemljišču, kjer je stalo skladišče prevoznega podjetja Caprara
Novi market
bumbaca
Med ulicama Aquileia in Marani v Gorici, ob krožišču pri ločniškem mostu čez Sočo, bo danes podjetje Aspiag Service odprlo market iz verige Despar Novi Eurospar so zgradili na zemljišču, kjer je nekoč stalo skladišče prevoznega podjetja Caprara. Obredni prerez traku bo ob 14.30, udeležili se ga bodo goriški župan Ettore Romoli, občinska odbornica za trgovino Arianna Bellan, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in vodstvo družbe Despar Nordest, ki bo v prihodnjih tednih odprlo nove markete tudi v Sacileju, Čen-ti, Červinjanu in Čedadu. V gradnjo novih mar-ketov so skupno vložili 40 milijonov evrov, v njih bodo pridobili sedemdeset novih delovnih mest.
»V Furlaniji-Julijski krajini smo v dvanajstih letih podvojili število trgovin in usluž-
bencev. Verjetno smo edino podjetje v deželi, ki se lahko pohvali s tako rastjo, hkrati smo ponosni, da v današnjem kriznem obdobju ustvarjamo nova delovna mesta,« poudarja Fabrizio Cicero Santalena, direktor distribucijskega središča družbe Despar za Furlanijo-Ju-lijsko krajino.
Novi Eurospar razpolaga s 1400 kvadratnimi metri prodajnih površin, blagajn bo osem, poslopje je bilo zgrajeno, da bi bilo energetsko čim varčnejše; na streho so celo posadili travo. V marketu bo tudi ribarnica, kruh bodo pekli vsako uro. Market bo vodil Igor Marcon, ki je bil doslej odgovoren za market Eurospar v Loč-niku. V novem marketu bo skupno 39 uslužbencev; med njimi jih je na novo zaposlenih 27.
/
GORIŠKI PROSTOR
gorica - V Kulturnem domu pesmi Marka Kravosa in akvareli Andreja Kosiča
Poezija v sliki in besedi
Komel s Kravosom in Kosičem (zgoraj), občinstvo na odprtju (spodaj) bumbaca
gorica-solkan - Čemu obcestni jarek?
Na nikogaršnji zemlji ljudem nastavili past
Vjarek je že zavila starejša kolesarka in se lažje poškodovala
Uporabniki stranskega mejnega prehoda na Solkanskem polju so nas opozorili, da je ob neasfaltirani cesti na nikogaršnji zemlji pred dnevi nekdo iz neznanih razlogov izkopal jarek. Dolg je kakih dvajset metrov, globok približno pol metra, speljan pa je tik ob cesti, tako da je nevaren za mimoidoče. Ker jarek ni zavarovan in nanj ne opozarja niti predpisani rdeče-beli trak, so se tam že zgodile
manjše nesreče. Starejša gospa je na primer s kolesom zavila vanj in padla; na srečo ji ni bilo nič hujšega. Huje bi bilo, če bi v jarek zavozil kak avtomobil, kar se zaradi ozke ceste zlahka zgodi; iz jarka se ne bi izvlekel sam in bi morala priskočiti na pomoč avtovleka. Kdor je za to pristojen, naj poskrbi, da bo ta nerazumljiva in nespametna past čim prej odpravljena, saj cesto krajani kar pogosto uporabljajo. (vip)
Nevarni obcestni jarek
foto vip
tržič - Predlog iz vrst opozicije
»Prazna stanovanja je treba oddati v najem«
nova gorica - Afera ne pojenja
Navedbe v anonimkah so se izkazale za neresnične
Podpisujejo se le »zaskrbljeni občani« - Tudi Simonu Klautu prelepili avto
»Poezija v sliki in besedi« je bil naslov ponedeljkove prireditve, ki je uvedla v praznovanja 32-letnice goriškega Kulturnega doma. Za to priložnost so povabili v goste dva kulturna ustvarjalca, ki se izražata z likovno oziroma pesniško govorico, oba pa je letos doletel tudi življenjski jubilej. Z 52 deli večjega formata se občinstvu predstavlja goriški slikar Andrej Kosič, ki je poleti slavil svojo 80-letnico; na ponedeljkovem dogodku se mu je pridružil tržaški pesnik Marko Kravos, ki je letos spomladi praznoval 70-letnico. Ob obletnici Kulturnega doma so se torej poklonili protagonistoma slovenske kulturne scene. Številno publiko je uvodoma pozdravil predsednik Kulturnega doma Igor Komel; še zlasti je poudaril, da si je danes težko zamisliti Gorico brez Kulturnega doma. Doslej je Kulturni dom vseskozi ustvarjal pogoje, da smo se Goriča-ni različnih narodnosti srečevali, spoznavali in navezovali prijateljske stike, je povedal ravnatelj Komel in dodal misel, ki se je porodila pred mnogimi leti, a jo lahko izrečemo tudi ob sedanjem rojstnem dnevu doma: »Težko je biti prijatelj, če se ne poznaš«. Na koncu svojega nagovora je ravnatelj poudaril, da je sadove tega dela goriška kultura sprejela in širšemu okolju izročila otipljiva znamenja, ki se odražajo v goriškem sožitju, strpnosti in medsebojnem sodelovanju. Zahvala za to opravljeno delo pa naj gre vsem, ki so na katerokoli način prispevali k delovanju in rasti Kulturnega doma v Gorici, je še povedal Komel, se zahvalil umetnikoma za dolgoletno sodelovanje in povabil prisotne, da se udeležijo osrednje manifestacije, ki bo v nedeljo, 24. novembra, ko bo na odru doma nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič.
Prijetno zasnovan večer so popestrile poezije pesnika Marka Kravosa, ki jih je deloma sam recitiral, deloma pa člani goriškega Tik tak teatra Nadja Zuligoj, Solange Degenhardt in Robert Cotič. Vse poezije so brali v slovenskem in italijanskem jeziku. Marka Kravosa sta v dvojezični obliki predstavila Marisa Pelesson in Vili Prin-čič, ki sta v drugem delu večera tudi prebrala predstavitveni tekst razstave Andreja Kosiča. Kritično noto je sicer pripravil likovni kritik Joško Vetrih, ki pa se ni uspel udeležiti večera v Kulturnem domu.
Iz kritičnega zapisa povzemamo, da Andrej Kosič že petič gostuje z osebno razstavo v galeriji Kulturnega doma. Za to priložnost je izbira padla na dela, ki jih je uresničil v zadnjih petnajstih letih; med njimi je tudi nekaj akvarelov, ki so prvič dani na ogled obiskovalcem. Vetrih je še zapisal, da pri Kosičevem slikanju ne gre samo za posredovanje izkušenj pridobljenih pri odkrivanju narave in njenih danosti, temveč predvsem za posredovanje globokih občutkov, ki jih je slikar zaznal ob pogledu na lepoto naših krajev: od bližnjih, kot so Brda, Kras ter dolini Soče in Vipave, pa do tistih bolj oddaljenih v osrčju Slovenije ali na Koroškem. Izhodno točko vseh njegovih del nedvomno predstavlja osebno in močno ponotranjeno doživetje neke krajine s svojo svetlobo, barvami, ozračjem, oblikami. Kdor se količkaj spozna na naravne danosti naših krajev, bo našel še nedotaknjene lepote predvsem pri Kosičevih zračnih krajinah Brd pokritih z vinogradi, v panoramskih vedutah Soške in Vipavske doline posejanih z vasicami, v izrezih skope kraške zemlje z redkimi arhitekturami, ki tonejo med živordečo jesensko vegetacijo. S svojo občutljivostjo, ki jo podpirata velika tehnična izkušenost in dobro strokovno znanje, Kosiču uspe, da nam sporoči svoje občutke, prikaže ozračje nekega letnega časa ali trenutka dneva in predstavi vse tiste pojave, ki nek kraj, ali trenutek v življenju prelevijo v neponovljiv dogodek, je še zapisal prof. Joško Vetrh.
Naj na koncu dodamo, da je na kulturnem večeru sodelovala tudi knjižnica Damir Feigel iz Gorice, ki je postavila na ogled knjižna dela in publikacije obeh umetnikov. (vip)
V Tržiču je brez najemnikov 51 stanovanj, ki so v občinski lasti in za vzdrževanje katerih skrbi podjetja Ater. Vsa stanovanja z izjemo enega v Ulici Giacich se nahajajo v delavskem rajonu Pancan. V večini primerov so v dobrem stanju, zato pa je tržiška občinska svetnica liste Rinnoviamo Mon-falcone Anna Cisint prepričana, da jih bi morala občina čim prej oddati v najem. Cisin-tova je 11. novembra že vložila svetniško vprašanje glede praznih stanovanj, zdaj spet poziva županjo Silvio Altran, naj ukrepa in naj omogoči pripravo novega razpisa za oddajo v najem praznih stanovanj. Cisintova opozarja, da išče prazno stanovanje po zmerni najemnini res veliko ljudi. Ena izmed teh je Patrizia Simoni, ki bo 30. decembra
morala zapustiti hišo, v kateri biva. Ker na mesec zasluži 850 evrov, ne uspe najti stanovanja, za katerega bi uspela plačevati najemnino. Ker živi v tržiški občini komaj tri leta, ne pa predvidenih pet, ne more zaprositi za stanovanje podjetja Ater. »Ponudila sem se, da bi celo na svoje stroške popravila prazno stanovanje v Pancanu, čeprav bi morala za to najeti posojilo,« pravi Simoni-jeva; kljub zdravstvenim težavam je doslej prejela le negativne odgovore, svetovali so ji, naj poišče pomoč pri socialnih službah. V uradu »Pronto casa« so ji predlagali enos-obno stanovanje s 480 evri najemnine. Ci-sintova je prepričana, da bi morala občina Si-monijevi in drugim prosilcem dati v najem prazna stanovanja, ki bodo drugače propadla.
70-letnica
Partizanski zbor bo pel za dnevnik
»Primorski dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik Partizanski dnevnik pa 24. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil,« je zapisano v naslovni glavi našega dnevnika. V nedeljo bo torej minilo natanko sedemdeset let od izida prve številke Partizanskega dnevnika, ki je bil tedaj edini svobodni, pro-tinacifašistični dnevnik v okupirani Evropi. Obletnica zasluži primerno obeležitev. Priložnost za to bo koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki bo v nedeljo, 24. novembra, ob 17.30 nastopil v goriškem Kulturnem domu ob njegovi 32-letnici. Nedeljski dogodek bo posvečen 70-letnici Partizanskega dnevnika, govornik na njem bo tudi odgovorni urednik Primorskega dnevnika, Dušan Udovič.
Mediji zadnje dni prejemamo ano-nimke »zaskrbljenih občanov«, ki opozarjajo na domnevne nepravilnosti delovanja no-vogoriškega župana in nekaterih z njim povezanih oseb. Ob preverjanju so se navedbe iz teh sporočil izkazale za neresnične, zato jih niti ne bomo podrobneje pojasnjevali. Vse skupaj je sprožilo poročanje o tem, da vodja županovega kabineta Simon Klaut kljub visokim dohodkom plačuje neprofitno najemnino novogoriškemu Stanovanjskemu skladu, o tem smo podrobneje že pisali. Po ano-nimkah so sledili transparenti, ki so jih neznanci v ponedeljek razobesili na več koncih mesta in imajo že pridih predvolilne tekme.
O vsebinah transparentov in županovem odzivu smo poročali že včeraj. Iz-
Sreda, 20. novembra 2013 1 5
pevma - Telefonija
Antene ob vrtcu nočejo
Občini predlagajo dve alternativi
Nočejo nove antene za mobilno telefonijo ob vaškem vrtcu, zato predlagajo goriški občini dve alternativi za njeno namestitev. Konec oktobra so se na zasedanju združenja Krajevna skupnost Pevma-Štmaver-Oslavje izrekli proti nameri družbe Wind, da namesti novo anteno za mobilno telefonijo v Pevmi, in sicer nedaleč od vrtca Pikapolonica. Na zasedanju so ugotovili, da bi lahko anteno namestili na vodovodnem objektu na koti 188 na Oslavju ali pa ob oslavski kostnici iz prve svetovne vojne. Svoj predlog je združenje že odposlalo goriški občini, ki ji je nato pisal tudi občinski svetnik Demokratske stranke-Slovenske skupnosti Walter Bandelj.
»Izbira občinske uprave za postavitev antene, ki bi stala približno 90 metrov od vrtca, je v nasprotju z novim pravilnikom za mobilno telefonijo, ki ga je svojčas odobril goriški občinski svet,« poudarja Bandelj in pojasnjuje, da sta na zemljevidu, ki je priložen novemu pravilniku, označeni še dve drugi občinski zemljišči; nahajata se nedaleč od lokacije, ki jo je določila občinska uprava za novo anteno, vendar sta bolj oddaljeni od javnih poslopij in tudi od stanovanjskih hiš.
»Označeni zemljišči, ki ju predlaga krajevno združenje ležita na najvišjih točkah Oslavja, kar bi omogočilo tudi večjo učinkovitost oddajanja telefonskega signala, hkrati bi preprečilo postavljanje dodatnih anten. Obe lokaciji se tudi nahajata v bližini občine Šte-verjan, kjer je signal mobilnega telefonskega omrežja zelo slab, zato pa bi bila postavitev antene na eni izmed njiju dobra izbira tudi za telefonsko podjetje Wind. Bandelj je svoj predlog odposlal podžupanu Robertu Sartoriju, v vednost pa še občinskima odbornikoma za okolje Francescu Del Sordiju in za ur-banistiko Guidu Germanu Pettarinu.
vedeli pa smo, da so neznanci oblepili tudi Klautov avtomobil. »Tudi meni so, tako kot županu, prelepili avto. Na registrske tablice in vrata avtomobila so mi prilepili napis "Gotof si!". Pred našim blokom videvam neke ljudi, ki fotografirajo balkon stanovanja, v katerem živim, tej isti se sprehajajo po hodniku bloka ... Psihični pritisk name in na mojo družino se stopnjuje. Tudi jaz imam dva majhna otroka, zelo težko je za celo družino,« je včeraj za Primorski dnevnik povedal Klaut, glede transparentov, na katerih se je pojavljalo tudi njegovo ime, pa je dejal, da ne ve, kdo se skriva za tem. »Včeraj sem bil znova pri odvetniku, oba sva mnenja, da nisem naredil nič nezakonitega,« je znova zatrdil. (km)
14
Četrtek, 21. novembra 2013
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Krstna predstavitev letošnje knjižne zbirke
Mohorjevke med bralci
Predstavljajo letošnje Mohorjevke
Goriška Mohorjeva tudi z letošnjo knjižno zbirko išče pot med bralce različnih generacij in z različnimi bralnimi interesi. Odlika mohorjevk pa je zlasti v tem, da imajo korenine v preteklosti, a se po vsebini in obliki obnavljajo, tako da jim uspeva nagovarjati tradicionalne pa tudi nove bralce. Krstno so jih predstavili v ponedeljek pred štiridesetimi ljudmi, ki so se pod večer zbrali v galeriji Ars na Travniku.
Steber zbirke je Koledar za leto 2014, ki je letos izšel na 352 straneh. Urednik Jože Markuža je o njem povedal, da je 58 avtorjev prispevalo vanj 72 zapisov različne vsebine. »V njih je zaznati utrip naše žive skupnosti,« je poudaril, omenil vrsto člankov tudi z versko, naravoslovno, literarno in spominsko vsebino ter posebej izpostavil dva članka na temo prve svetovne vojne. V zaključnem delu prinaša Koledar zapisa, ki sta za dokumentiranje omenjenega utripa izredno dragocena: to sta »Slovenska bibliografija v Italiji za leto 2012«, ki jo je sestavila Ksenija Majovski, ter pregled in analiza vpisov v slovenske šole v Italiji, delo Norine Bo-gatec. Naslovnico in koledarski del zbornika je s svojimi akvareli ilustriral slikar Andrej Kosič, ki so ga povabili k sodelovanju zato, da bi ga počastili ob njegovi 80-letnici. Kri-tičarka Verena Koršič Zorn je na notranji strani naslovnice o njegovih akvarelih zapisala, da »se v njih prepletajo umetnikova čutenja ob doživljanju absolutne lepote narave, s katero se ne more primerjati noben tehnološki izum«. Kosič je povedal, da je že tretjič ilustriral Koledar, in nato z besedami »intenzivno delam, čeprav sem že star, a za delo še mlad« izzval aplavz prisotnih ljudi.
Na vrsti je bila Anamarija Volk Zlobec, »garancija za založbo,« je o njej dejal tajnik Goriške Mohorjeve Marko Tavčar in pojasnil, da so njene zbirke pravljic med otroki vedno uspešne. Volk Zlobčeva je tokrat podpisala slikanico »O polžku Izidorju in druge živalske zgodbe«. O sebi je avtorica najprej povedala, da je za pisanje pravljic kompetent-na, saj je po srcu predvsem učiteljica, in da ima pri pisanju v mislih svoje učence. Knjiga vsebuje dvanajst ekoloških pravljičnih zgodb, ki se zrcalijo v realnem življenju. »Naše okolje je ogroženo. Če ne bomo ukrepali, bo katastrofa,« je opozorila in dodala, da »zdrava narava obuja pri otrocih smisel za lepoto«. To je seveda tudi namen ilustracij Nejke Selišnik, ki so »prisrčno hudomušne in za otroke privlačne,« je ocenila Volk Zlob-čeva. Ilustratorka, ki »je šla iskat žive polže in jih žive naslikala,« je Goriški Mohorjevi zaželela, da bi njene knjige našle veliko odprtih vrat v slovenske domove.
Zadnji dve knjigi je predstavil Marko Tavčar. Knjiga »Nekdaj v starih časih - Spisi Rada Bednarika (1902-1975) in prispevki o njem« je izšla v zbirki Naše korenine. Že na prvi pogled privlačna in slastna pa je knji-
bumbaca
ga »Domače slaščice - 131 receptov najbolj priljubljenih primorskih in drugih sladic«, skupinsko delo različnih avtoric in avtorjev. Zanjo je značilno, da je napisana »v mohor-janskem praktičnem duhu« in predstavlja izziv, da se vsi preizkusimo v peki. »Vedno je seveda možen popravni izpit,« je še pripomnil Tavčar.
Že danes bodo zbirko predstavili na knjižnem sejmu v Ljubljani, medtem ko bo v Trstu predstavljena v sredo. (ide)
gorica - Izšla je v zbirki Naše korenine
Knjige o Bednariku sprva ni bilo na mizi
Oddolžili so se enemu izmed najvidnejših mož goriške polpretekle zgodovine
Ko se je v ponedeljek pod večer v galeriji Ars začela predstavitev letošnjih mohorjevk, med njimi ni bilo knjige »Nekdaj v starih časih - Spisi Rada Bednari-ka (1902-1975) in prispevki o njem«, ki je s številko 23 izšla v zbirki Naše korenine. Še isti večer smo izvedeli, da so med sinovi in hčerami Rada Bednarika bili pomisleki glede njene vsebine, sporen naj bi bil zlasti esej zgodovinarja Borisa Mlakarja o Bednariku kot pomembni osebnosti goriške sredine med drugo svetovno vojno. Ko je urednik Koledarja že govoril, pa je nekaj izvodov knjige na mizo položil tajnik Goriške Mohorjeve Marko Tavčar. Tedaj je marsikomu odleglo, saj so bile priprave na njen izid dolgoletne, vanjo je bilo vloženega veliko truda, predvsem pa so se oddolžili enemu izmed najvidnejših mož goriške polpretekle zgodovine.
Knjigo, ki prinaša izbor spisov plo-dovitega avtorja, so uredili Marija Češčut, Milan Jarc in Branko Marušič, opremil jo je Pavel Medvešček. »Bil je izjemno dejaven in delaven, ni pa se zapiral v znanstvene razprave, temveč je pisal za ljudi,« je o Bednariku dejal Marušič, o Mlakarjevem eseju pa je profesor zgodovine Peter Černic zapisal: »Na osnovi neobjavljenih arhivskih virov, predvsem iz ljubljanskih arhivov, Mlakar podaja sliko o
Rado Bednarik
Radu Bednariku, izhajajoč iz poročil njegovih političnih nasprotnikov. Gre večkrat za zelo ostre, marsikdaj popolnoma nasprotujoče si ocene, ki skušajo Bednari-ka diskvalificirati ... Omenjene ocene so nastale tako v krogu Slovenske zaveze kot tudi v vrstah partizanskega gibanja pod vodstvom OF. Mlakar z metodo primerjanja omenjenih virov pokaže zlasti na zapletene okoliščine Bednarikovega medvojnega delovanja, obenem pa prikaže stisko, v kateri se je znašla t.i. goriška sredina med letom 1943 in 1945. Iz vsega tega se nam zariše lik pokončnega človeka, ki je v težkih časih ohranil kot vodilo svojega delovanja dve osnovni načeli: boj za uveljavljanje slovenstva na Goriškem in upor proti fašizmu in tudi drugim totalitarizmom.« (ide)
doberdob - Ob 45-letnici društva Hrast
Praznovali s pesmijo
Zborovski program se je prepletal z anekdotami iz bogate društvene zgodovine
Za doberdobsko vaško skupnost je bil 14. oktober 1968 pomemben dan. Takrat je namreč potekal ustanovitveni občni zbor slovenskega kulturnega društva Hrast: njegov nastanek je okronal dolgoletno ljubiteljsko udejstvovanje na kulturnem področju. Poleg pevske dejavnosti se je pri Hrastu razvila pestra paleta drugih dejavnosti: od gledališkega krožka in mladinske skupine do športnih in rekreacijskih prireditev.
Prejšnjo soboto je doberdobsko društvo svoj dolgoletni obstoj obeležilo s celovečernim koncertom mešanega pevskega zbora Hrast. Šlo je za zborovski večer, ki je bil prepleten z izseki in zgodovine društva in ki je ponujal celosten pogled v obdobje od leta 1968 dalje. Rdečo nit koncerta s prebiranjem zgodovinskih anekdot in pripetljajev so razvijali člani mladinske gledališke skupine pri društvu Hrast pod vodstvom Jasmin Podveršič. Glavno noto pa je večeru dal doberdobski mešani pevski zbor pod taktirko Hilarija Lavrenčiča. Pred polno domačo cerkvijo - župnija sv. Martina je bila soorganizatorka večera - so tako najprej izzvenele melodije nemške romantike. Doberdobski pevci so predstavili deli dveh pomembnih predstavnikov tega obdobja, Felixa Mendelssohna Bart-holdyja in Josefa Rheinbergerja. V drugem delu polifonsko obarvanega sklopa je bila v ospredju sodobna polifonija, ki je segala v pravoslavno tradicijo (estonski skladatelj Arvo Part) ter v severno ameriško šolo (Morten Lauridsen in Randall Stroo-pe). Drugi del, ki je bil posvečen slovenski zborovski zakladnici, sta uvedli avtorski skladbi »Večerni zvon« Marija Kogoja in »Pomladni večeri« Patricka Quaggiata. Zbor Hrast je večer sklenil s tremi ljudskimi pesmimi, ki so poslušalce pospremile na namišljen pot od Rezije (»Oj gora ta Ka-ninova«, Ambrož Čopi) preko Benečije
Mešani pevski zbor Hrast na sobotnem koncertu
bumbaca
(»Petelinček je zapieu«, Hilarij Lavrenčič) vse do Trsta oziroma Ricmanj (»Dekle je pralo srajčke dvej«, Walter Lo Nigro).
Ob zaključnem aplavzu, s katerim je publika nagradila nastop doberdobskih pevcev, so bili na vrsti pozdravi in zahvale. V imenu jubilanta, društva Hrast, je publiko nagovoril predsednik Claudio Peric in se posebej spomnil vseh, ki so društvo ustanovili. V imenu Zveze slovenske katoliške prosvete je pozdravila predsednica Franka Padovan, doberdobsko občinsko upravo je zastopal podžupan Fabio Vizintin, v imenu krovne organizacije SSO je pozdravil
predsednik za Goriško Walter Bandelj; na koncertu je bil prisoten tudi deželni predsednik organizacije Drago Štoka. Pozdravili so še Tamara Kosič v imenu Kulturnega centra Lojze Bratuž, Zulejka Devetak, predsednica doberdobskega društva Jezero, Martina Valentinčič v imenu društva Frančišek Borgia Sedej iz Števerjana in Marij Maver iz tržaške Slovenske prosvete. Ob sklepu večera je dirigent Hilarij Lavrenčič povabil, naj se zboru pridružijo številni nekdanji pevci, ki so bili v cerkvi: v razširjeni postavitvi je tako v slovo glasno izzvenela še Merkujeva »Jnjen čeua 'jti gna«. (ač)
goriška
»Vitka« bo vabila turiste
V publikaciji Brda, Vipavska in Kras
Regionalna destinacijska organizacija Smaragdna pot je te dni izdala turistično publikacijo »Vitica Goriška«, namenjeno domačim in tujim obiskovalcem. »Gre za prvi prospekt, v katerem so združena vse tri vinorodna območja: Brda, Vipavska dolina in Kras,« pravi koordinatorka Erika K. Marinič. Publikacija je izšla v 75.000 izvodih ter v slovenskem, angleškem, italijanskem, nemškem in francoskem jeziku.
Zasnovana je tako, da prinaša predstavitev in značilnosti Nove Gorice kot izhodišče za potepanje po treh vinorodnih okoliših, znanih tudi v svetu. Le-ti so predstavljeni skozi značilnosti pokrajine, tal in podnebja, sledi opis značilnosti trt in vina, kulinarike, pa tudi kulturnih in naravnih znamenitosti. Tiste posebnosti, ki so še posebej omembe vredne, so izpostavljene v posebnem kotičku. V Novi Gorici sta izpostavljeni zbirka bur-bonk - starinskih vrtnic na Kostanjevici in goriški radič. V Brdih sta to avtohtona sorta rebula in Motnik, pozabljeno vino, ki je bilo nekoč zelo cenjeno. Med vipavske posebnosti je avtorica besedila, etnologinja Katja Kogej, uvrstila Mitjo Vertovca, očeta vipavskega vinogradništva, kozarec glo-glo, ki so ga uporabljali v 18. stoletju v Lanthierijevi graščini v Vipavi in je zaradi posebne oblike ob pitju oddajal skladne glasove, ter Zdravljico, slovensko himno; melodija je namreč delo skladatelja Stanka Premrla iz Podnanosa. Izpostavljene so vipavska jota, breskve in avtohtona zelen in pinela. Med kraške značilnosti so se uvrstile osmice in teran.
Publikacija vsebuje preglednico vsakoletnih prireditev, v njej pa so se znašli tudi nasveti policije voznikom glede pitja alkohola. Ne manjkata niti zemljevid in seznam Turistično-informacijskih centrov in vinotek. (km)
Čokolada v Gradišču
V	središču Gradiča bo od z jutrišnjim dnem in do nedelje, 24. novembra, potekal tradicionalni praznik čokoladnih izdelkov Chocofest, ki ga prirejajo že šest-najstič po vrsti. Med štirimi dnevi praznika bo v Gradišču izjemoma odprt tudi tamkajšnji grad.
Poganjki projektov
Na sedežu podjetja BensaPM na Korzu Italia v Gorici bo danes ob 17. uri tretje predstavitveno srečanje projekta »Progetti in er-ba 2014« (Poganjki projektov), ki ga v obliki nagrade prirejajo za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol. Današnje srečanje je namenjeno zainteresiranim učiteljem, vzgojiteljem, ravnateljem, staršem itd.; iz organizacijskih razlogov je treba udeležbo najaviti na naslov elektronske pošte gior-gio.bensa@pmi.nic.org.
Ob dnevu knjižnice
V	okviru dneva splošnih knjižnic bodo tudi v novogoriški knjižnici Franceta Bevka danes pripravili nekaj dogodkov. Med drugim bodo omogočili brezplačni vpis, podarjali bodo odpisane knjige, za obiskovalce so pripravili jabolka s sporočilom, obenem pa jih pozivajo, da tudi sami pustijo sporočilo na zidu »Knjižnica za vas ... beseda je vaša«. Za odrasle pripravljajo delavnico ob 16.30 pod vodstvom Irene Božič, ob isti uri bo tudi delavnica za otroke pod vodstvom Ane Dordevič. Osrednja prireditev bo ob 18. uri, nastopila bo gledališka igralka Ana Facchini. (km)
Polfinalni nastopi
V	Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici se danes začenja drugi del pianisti-čnega tekmovanja Giuliano Pecar; polfi-nalni nastopi bodo ob 9. in 15. uri. Jutri pa se začenjajo nastopi mladih pianistov za nagrado mesta Gorice; ob 9. uri bodo na vrsti pianisti pod 18. letom starosti. Zaključni koncert z nagrajevanjem zmagovalcev bo v petek, 22. novembra, ob 20.30; vstop je prost.
/
GORIŠKI PROSTOR_Sreda, 20. novembra 2013 1 5
gorica - Odprtje razstave v palači Attems-Petzenstein
Ustvarjali so sredi Brd
Združujejo umetnike različnih narodnosti, pa tudi slovenska in italijanska društva, posameznike in podjetja
V palači Attems-Petzenstein v Gorici, kjer imajo sedež Pokrajinski muzeji, bo danes ob 18. uri odprtje razstave »120x120 Medana art 2013«. Na ogled bodo dela - slike na platnu 120x120 centimetrov in skulptura - ustvarjalcev iz enajstih držav, ki so se udeležili dveh letošnjih mednarodnih kolonij v Medani in ki »nagovarjajo gledalca tako s svojimi osebnimi zgodbami kakor s subjektivno občutenimi podobami konkretnega briškega prostora«. To so Miha Boljka, Beti Bricelj, Klemen Brun, Bojana Križanec, Vladimir Leben, Nikolaj Mašu-kov, Jasmina Rojc, Jože Šubic, Stojan Špegel, Etko Tutta in Tomaž Zarifa iz Slovenije, Maurizio Ar-mellin, Simona Fedele in Marina Legovini iz Italije, Bane Milenkovič, Lidija Šeler, Bojan Šumonja in Kruno Vrgoč iz Hrvaške, Martin Borodač in Veronika Lučeničova Gabčova iz Slovaške, Helidon Haliti in Billy Mazreku iz Albanije, Elisabeth Maz-zoni in Regis Seneque iz Francije, Aleks Bartosik
iz Kanade, Adoka Niitsu iz Japonske, Ivica Aran-dus iz Nemčije, Radmila Lizdek iz Bosne in Hercegovine ter Lee Youngji iz Južne Koreje.
Mednarodna umetniška kolonija MMM art, ki jo organizira kulturno umetniško društvo Opoka, poteka v Medani od leta 1997. Glavni podpornik projekta je domačija Klinec, ki je v zadnjih letih k sodelovanju pritegnila vrsto partnerjev in sponzorjev s širšega območja Brd. Glavni namen projekta umetniške rezidence je namreč ustvarjanje delovne sinergije med gostujočimi umetniki in lokalnim prebivalstvom oziroma pokrajino. V šestnajstih letih se je na likovnih srečanjih zvrstilo več kot 350 mednarodno uveljavljenih umetnikov iz 36 držav, med katerimi so najštevilčnejši prav likovniki iz Slovenije in FJK. Teden dni so nastanjeni na različnih briških domačijah, kjer ustvarjajo več umetniških del, izmed katerih ena slika ali kip obogati privatno umetniško zbirko MMM art.
Lanska razstava v palači Attems Petzenstein, ki jo je, tako kakor tudi letos, organiziralo kulturno društvo Ethos iz Gorice, je predstavila izbor šestdesetih del iz zbirke MMM art. Letošnji razstavni projekt »120x120 Medana art 2013« pa vključuje likovna dela povabljenih umetnikov - po izboru selektorja Braneta Ko-viča ter organizatorjev kolonij Etka Tute in Klemna Bruna -, ki so sodelovali na kolonijah v aprilu in oktobru. Razstava združuje ne le umetnike različnih narodnosti, starosti in likovnih usmeritev, ampak povezuje tudi slovenska in italijanska kulturna društva, posameznike in podjetja, spodbuja k intenzivnejši kulturno-ume-tniški izmenjavi dveh obmejnih mest. Hkrati predstavlja vzor za vzpostavitev trdnega čez-mejnega sodelovanja med proizvajalci iz slovenskega in italijanskega dela Brd. Vstop na razstavo bo prost.
gorica - Na pobudo ZSKD
»Geyser«, izbruh energije mladih
V petek na odru Kulturnega doma
Pri Zvezi slovenskih kulturnih društev (ZSKD) zagotavljajo, da prav radi prisluhnejo kulturnemu utripu mladine. Letos aprila so pripravili prireditev »Naj mladi«, kjer so mladi prikazali, kaj so se naučili čez leto. V petek, 22. novembra, pa bo ZSKD »podrezala« vanje z namenom, da bi ugotovila, kaj imajo v načrtu za novo sezono, in jih tako še bolj spodbudila k ustvarjalnosti.
Prireditev z naslovom »Geyser« - kar naj bi pomenilo izbruh mladostne energije na odru - bo v petek potekala z začetkom ob 19. uri v goriškem Kulturnem domu. Nastopili bodo mladinski zbor Šempeter-Vrtojba, skupina Alga, dve skupini umetniškega društva M&N Dance Company iz Nove Gorice, Manuel Dominko, skupini Fanny Dance in Take dance kulturno športnega društva Vipava s Peči ter mešani zbor Neokortex. Program bo bogat in raznolik, obljubljajo organizatorji, saj se bodo na odru zvrstili zborovsko petje, glasba in ples. »Večer bo nabit z mladostno energijo, in te ne bo malo, saj bo nastopajočih okoli sto,« so še zapisali v vabilu na petkov dogodek.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCA-NU
SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«.
Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Thor
-	The Dark World« (digital 3D).
Dvorana 3: 17.30 - 20.20 - 22.15 »Sole
a catinelle«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.15 -22.15 »Sole a catinelle«.
Dvorana 2: 17.00 - 20.00 - 22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«.
Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Thor
-	The Dark World« (digital 3D).
Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Stai
lontana da me«.
Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »L'ul-tima ruota del carro«.
fl Razstave
RAZSTAVA »PAOLO CACCIA DOMI-NIONI. Un artista sul fronte di guer-ra« je na ogled v galeriji Dora Bassi v deželnem avditoriju v Ul. Roma 5 v Gorici do 6. januarja 2014 (od torka do sobote 10.30-13.00, 17.00-20.00, ob nedeljah 11.00-13.00, 17.00-20.00 -vodeni ogledi ob nedeljah ob 18. uri); v kasarni Berghinz v Ul. S. Roc-co 180 v Vidmu do 6. januarja 2014 s predhodno najavo po tel. 0432231584; v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju št. 13 do 6. januarja 2014 (od torka do nedelje 9.0019.00); v državni knjižnici v Ul. Ma-meli v Gorici do 30. novembra (od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30 - vodeni ogled v četrtek, 21. novembra, ob 17. uri); v prostorih goriške Prefekture na Travniku v Gorici do 15. decembra (vsak dan 10.00-18.00); v palači Lantieri na Trgu Sv. Antona 5 v Gorici do 29. novembra (od torka do sobote 10.3013.00, 17.00-20.00, ob nedeljah 11.0013.00 in 17.00-20.00 - vodeni ogledi ob nedeljah ob 16.30); na železniški postaji v Redipulji do 30. novembra (vsak dan 10.00-13.00, 17.00-20.00).
Čestitke
GRETI BEUCIAR, ki je uspešno zaključila svoj univerzitetni študij na ekonomski fakulteti Tržaške univerze ponosno in iskreno čestitamo. Tata, mama, Veronika in Eros ter vsi, ki jo imajo radi.
~M Gledališče
23. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 23. novembra, ob 20.30 »Tre sull'altalena« (Luigi Lunari), nastopa gledališka skupina Laboratorio Minimo Teatro iz mesta Ascoli Piceno; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). »ZIMSKE ZGODBE« v sklopu niza »Zimskih popoldnevov« v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici ob 16.30: 23. novembra »Il piccolo principe«; blagajna bo odprta pol ure pred vsako predstavo, informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049.
V	GLEDALIŠČU VERDI v Gorici bo v petek, 22. novembra, ob 20.45 baletna predstava s skupino Les Ballets Trockadero de Monte Carlo; informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo 26. novembra ob 21. uri gledališka predstava »Beniamino« (Steve J. Spears), nastopa Ennio Fantastichini; informacije pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu (tel. 0481-630057).
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 20. novembra, ob 18. uri »Mama, kaj si rekla?« (Emil Aberšek), nastopa Amaterski mladinski oder SNG Nova Gorica; ob 20. uri »Srečanje« (Nina Mi-trovic); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247.
9 Šolske vesti
UPRAVNI ODBOR SKLADA DORČE SARDOČ objavlja razpis za dodelitev štipendij za šolsko leto 2013-2014: pet štipendij v znesku petsto evrov za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru, pet štipendij v znesku tisoč petsto evrov za univerzitetne študente, štipendijo v znesku tri tisoč evrov za podiplomski študij ali specializacijo; več na www.skladsardoc.it, informacije nudita člana odbora Boris Peric (tel. 0481-32545) in Karlo Černic (tel. 0481-78100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 20. novembra 2013 v zaprti ovojnici na naslov: Sklad - Fondazione D. Sardoč c/o Slov.I.K. KBcenter, Korzo Verdi 55, 34170 Gorica.
13 Obvestila
DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja družabno srečanje v agriturizmu Ma-lovščevi v Vitovljah v nedeljo, 1. decembra. Poskrbljen bo prevoz z avtobusom, odhod izpred sovodenjske telovadnice ob 12. uri, predvidena vrnitev na istem mestu ob 18. uri. Otroci do vključno 12. leta se kosila in družabnosti udeležijo zastonj. Vpisovanja bodo potekala na sedežu društva v Gabrjah ob torkih od 17. do 18. ure ali po tel. 329-40069255 (Vincenza) in tel. 340-3423087 (Paola).
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta po zimskem urniku od ponedeljka do petka 10.00-18.00.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob torkih in četrtkih med 15. in 18. uro. V dopoldanskem času je obisk knjižnice namenjen šolam in vrtcem.
SPDG obvešča, da je društveni urad odprt vsak četrtek med 19. in 20. uro.
ŠTEVERJANSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na občni zbor, ki ga sklicuje v petek, 22. novembra, v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem ob 20.30 v župnijskem domu F.B. Se-dej v Števerjanu.
KD DANICA pireja v pričakovanju Božiča dvourni tečaj za pripravo adven-tnih vencev v četrtek, 28. novembra, ob 20. uri v KŠC Danica na Vrhu; prijave najkasneje do ponedeljka, 25. novembra, po tel. 339-7484533 (Dolores).
PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR - Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje Kazimir Humar društvom, organizacijam ali posameznikom za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2013 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete -34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico: »Predlog za priznanje«.
Koncerti
V	OBČINSKEM AVDITORIJU V RON-
KAH bo v torek, 26. novembra (in ne 21. novembra, kot napovedano), ob 20.30 v sklopu prireditve »Autunno da Sfo-gliare... e da Ascoltare« koncert študentov Šole združenega sveta v Devi-nu z naslovom »Vocale & strumentale«.
V	KC LOJZE BRATUŽ V GORICI bo v petek, 22. novembra, ob 20.30 nagrajevanje in koncert nagrajenih 13. mednarodnega klavirskega natečaja mesta Gorice in 13. mednarodnega natečaja klavirske interpretacije Giu-liano Pecar.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 22. novembra, ob 20.15 bo koncert skupine Blue Family z gostom Raphaelom Wressnigom; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si).
V	CERKVI SV. NEDELJE v Selcah bo v spomin na Bernardko Radetič v soboto, 23. novembra, ob 20. uri orgelski koncert Eve Dolinšek, Liliana Vi-sintin borecitirala nekaj poezij.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE vabi v soboto, 23. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri na 55. revijo goriških pevskih zborov »Cecilijanka«, ki je posvečena pesnici Ljubki Šorli ob 20-letnici smrti.
V	soboto bodo nastopili: MePZ Rupa-Peč, vokalna skupina Lipa - Velikovec (Koroška), MePZ Mačkolje, Oktet Vrh iz Branika, MePZ Mirko Špacapan iz Podgore, MoPZ Mirko Filej - Gorica, MePZ Štandrež, MoPZ Jezero - Doberdob, MePZ F.B. Sedej - Števerjan.
V	nedeljo: MePZ Lojze Bratuž - Gorica, MoPZ Srečko Kumar - Kojsko, MlPŽZ Le note allegre - Ronke, MPZ Fantje izpod Grmade - Devin, MePZ Hrast iz Doberdoba, MPZ Štmaver, Barški oktet - Bardo, MPZ Anton Klančič - Miren, DVS Bodeča neža -Vrh sv. Mihaela; vstop prost.
V	LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču potekata dve bo iz niza »Musica in Corso« v nedeljo, 24. novembra, ob 11. uri nastopil Ghenadie Rotari (accordeon) iz Moldavije.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 29. novembra, ob 20.45 koncert Ciganskega orkestra iz Budimpešte, dirigira in nastopa kot solist, violinist Antal Szalai. Predpro-daja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51, tel. 0481-30212.
Prireditve
V	OBČINSKI KNJIŽNICI SANDRO PERTINI v Ronkah prirejajo pravljične urice v italijanščini in slovenščini med 17. in 18. uro: za otroke do 3. leta starosti«: 26. novembra ter 3. in 10. decembra. Za otroke od 3. do 7. leta v italijanščini: 20. novembra »Storie sotto le coperte«, 27. novembra »Esploriamo e giochiamo con i 5 sen-si«, 4. decembra »Storie di Natale«, 11. decembra »Lo spuntino di Natale«. Za otroke od 3. do 7. leta v slovenščini: 21. novembra »Legendarne pravljice«, 28. novembra »Male zelene pošasti«, 5. decembra »Miklavž prihaja«.
KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža organizira predavanje z naslovom »Kaj je muzikoterapija in čemu služi?« danes, 20. novembra, ob 20.30 v Kulturnem Domu Andrej Budal v Štan-drežu, ulica Montello 9. Predavanju
sledi praktični del, kjer bodo uporabili receptivno in aktivno tehniko glasbene terapije. Vodi Sara Hoban, dipl. muzikoterapevtka po modelu Rolando Benenzon; informacije po tel. 0481-280363 ali 333-8139217).
V	GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo danes, 20. novembra, ob 18. uri predavanje v sklopu niza »Osnovni pojmi« na temo ekovasi oziroma ekoloških naselij. Predaval bo Nara Petrovič.
SREČANJA POD LIPAMI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 22. novembra, ob 17.30 bo gost misijonar Pedro Opeka, letošnji kandidat za Nobelovo nagrado za mir. Pogovor bo vodil časnikar Jože Možina.
DRUŠTVO HUMANISTOV GORIŠKE IN GORIŠKA KNJIŽNICA FRANCETA BEVKA vabita na sklop predavanj »Zimske urice literature« (pri klavirju) v Goriški knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici ob 18. uri: 29. novembra bo Katja Perat govorila na temo »Dežela pesnikov in kmetov«.
V	OKVIRU PROJEKTA »DOLCE-MEN-TE« potekajo srečanja: vsak torek med 17. in 18. uro srečanja s spro-stilnimi tehnikami z zdravnikom Fla-viom Komaulijem; vsak četrtek med 16.30 in 18. uro yoga s Floridio San-toro in med 18. in 19. uro bo Annamaria Zin vodila telesne vaje chi kunga z bambusovimi palicami; vsak petek med 18. uro in 19.30 medita-cijska srečanja s Sereno Ferletti. Srečanja potekajo v prostorih dnevnega centra v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici; vstop prost.
Pogrebi
DANES V TRŽIČU: 10.50, Luciano Fan-tuz iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev; 12.15, Jolanda Trevisan vd. Gigante iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika, sledila bo upepelitev.
DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Elvi Stefanachi vd. Volpi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
20.11.2005	20.11.2013
Bernardka Radetič
naša zvezda repatica
vodi nas po pravi poti, da
nas nobena zmešnjava ne zmoti.
Koncert v njen spomin bo v soboto 23. novembra ob 20h v cerkvi v Selcah.
Tvoje društvo Tržič
1 6 Sreda, 20. novembra 2013
APrimorski
r	dnevnik

Letošnje nastope končali z zmago
CELJE - Slovenska nogometna reprezentanca je na prijateljski tekmi v Celju premagala Kanado z 1:0 (0:0). Včeraj je gol za Slovenijo dosegel Valter Birsa v 53. minuti. Slovenska reprezentanca je s tekmo proti Kanadi, proti kateri je igrala prvič, končala leto 2013. Na veselje sicer premraženih in ne ravno številnih navijačev z zmago proti 111. ekipi na lestvici Mednarodne nogometne zveze in 65. različnemu tekmecu v zgodovini slovenskih reprezentančnih nastopov.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
Visoka zmaga Slovenije, poraz Italije
STARA ZAGORA - Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let je na sedmi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo do 21 let v Stari Zagori premagala bolgarske vrstnike s 5:1 (2:1). Izbrane Tomaža Kavčiča naslednja tekma čaka 5. marca v Andori. Za Slovenijo, ki je tretja na lestvici z 8 točkami, so zadeli: Pučko, Jelenič, Vučkič in dvakrat Bratanovič. Italija je včeraj v gosteh izgubila proti Srbiji z 1:0 in po porazu resno tvega, da se ne uvrsti na evropsko prvenstvo.
košarka - Selektor italijanske reprezentance Simone Pianigiani v Trstu
Ko želiš napredovati
Tokrat se je medijem predstavil v trenerki. Nič več kravate in temne obleke, »blagovne znamke« z evropskega prvenstva v Sloveniji. Selektor članske košarkarske reprezentance Simone Pianigiani je najbrž prav zato takoj prebil led v tržaškem hotelu Savoia. Tam je včeraj steklo srečanje z novinarji in trenerji v organizaciji deželnega Združenja športnih novinarjev USSI.
Kaj, ko bi le delček budžeta usmerili v trenersko ekipo?
Selektor se tačas načrtno mudi po Italiji. Kot glavni odposlanec košarkarske zveze širi nove smernice. Zvezi se namreč zdi vse bolj potreben stik z bazo, saj je sicer težko načrtovati karkoli. Proces meddrugim vključuje tudi podajanje znanja, da bi v kratkem poenotili italijansko košarkarsko šolo. Sodelovanje vseh ravni je po Pianigianijevem mnenju nujno za svetlo bodočnost. »Med glavnimi smernicami projekta »Proggetto Azzurri« je tudi želja, da bi bilo več malih zbirnih centrov, kot je Co-verciano za nogometaše, kjer bi se srečevali vsi košarkarski akterji. Ne samo igralci, ampak tudi trenerji, odborniki in sodniki. Tu bi prišlo do deljenja in izmenjave idej.« Usmeritev v izključno rast igralcev ne pride več v poštev. Po mnenju Pianigianija je namreč potrebno, da bi ob igralcih pridobili čedalje bolj kvalitetne ekipe trenerjev, kondi-cijskih trenerjev, odbornikov, zdravnikov in sodnikov ... skratka vseh, ki delujejo v košarkarskem svetu. »Zavedati se moramo, da v Italiji ni toliko igralcev kot drugje, hkrati pa smo tudi s fizičnega vidika slabši od ostalih. Naj samo spomnim, da smo bili na EP najnižja ekipa. Zato je potrebno dobiti alternativo, da bomo parirali ostalim.« Ob ekipi je torej potrebno vzpostaviti odlične pogoje z vrhunsko trenersko ekipo, ki bo skrbela od preventive do kondicijske priprave in tehničnih zadev, kot so med-drugim tudi video analize. Po Pianigia-nijevem mnenju tak sistem pa ni dovolj vzpostaviti na reprezentančnem nivoju, ampak tudi na klubskem. »Če klub, ki potrosi 15 milijonov evrov samo za sestavo ekipe, usmeri 500 tisoč evrov celotne vsote v trenersko ekipo, bo ohranil vsekakor željeno kvaliteto, z razliko pa, da bo imel ob tem tudi odličen štab. To bo posledično omogočilo, da ekipa pridobi na razpoznavnosti, vse pa bodo še najbolj cenili igralci, ki bodo odlične pogoje iskali tudi drugje.« Na podoben način bi se morali razviti klubi na nižji ravni, predvsem s pomočjo mladih sil.
Reprezentanca je zdaj
šele ... začetek
Za pariranje z ostalimi na reprezentančnem nivoju je potrebno tudi dvigniti nivo vsakega igralca. Če je bila izbrana vrsta pred leti končna postaja igralca, ki se je najprej izkazal na državnem, nato pa še na mednarodnem nivoju, prevzema tačas reprezentanca
f u

vlogo prvega posrednika. Skratka, igralec šele z reprezentanco pridobiva mednarodne izkušnje in hkrati drugačno vlogo. Tako so italijanski igralci letos prvič okusili šarm mednarodnih tekem in intenzivnega ritma (v Sloveniji so odigrali 11 tekem v 17 dneh). Nepozabna bo zanje bržkone ostala tekma med Italijo in Slovenijo, kjer so Stožice pokale po šivih, igralci pa so bili izpostavljeni tudi številnim medijem. »Take izkušnje moramo igralcem še naprej ponujati. Zato bo zaživelo več reprezentančnih ekip (ob članski še pripravljalna in razvojna), da se bodo mladi ob izkušnjah na igrišču učili tudi življenja na pripravah, se soočali z daljšimi gostovanji in vsem kar spada zraven, česar zdaj niso vajeni,« je pojasnil Pianigiani. Večina italijanskih ekip namreč nima izkušenj v Evropi, večina igralcev gre le enkrat na štirinajst dni na gostovanja, v glavnem pa ostajajo v Italiji. »Letos me sicer veseli, da je kar sedem ekip vključenih v evropske lige, na-splošno pa italijanski igralci imajo malo priložnosti, da se predstavijo v tujini. Potemtakem tudi manj odhajajo v tujino. Verjamem, da bo z mlajšimi generacijami tega več, saj so mladi bolj odprti od starejših igralcev.«
Pianigiani je v Trstu tudi napovedal, da želi zveza nuditi igralcem, ki po sezoni ostanejo brez pogodbe, možnost nadaljnjega treniranja pod vodstvom vrhunskih trenerjev. To bi blagodejno vplivalo na same igralce, na njihove agente in nenazadnje na zvezo, ki bi tako razširila bazo.
Kdo odloči, če bo Parker
lahko igral?
Selektor Simone Pianigiani je vodenje članske izbrane vrste prevzel leta 2009. Istočasno je do sezone 2011/12 vodil Sieno (osvojil je šest državnih naslovov), v lanski sezoni 2012/13 pa treniral turški Fenerbahče
ansa
Pogovor je nanesel tudi na igralce NBA, ki se pridružijo reprezentančni ekipi. Pianigiani je priznal, da razlik v pristopu igralcev ni nikoli občutil. Razlike so v motivaciji, poudarja selektor, saj nekateri iščejo šele vidljivost, drugi pa potrditev na mednarodnem nivoju. Motivacij pa je še in še. Pojasnil je tudi, kakšni so odnosi s klubi onkraj luže: »Razlik med klubi onkraj luže in itali-
janskimi v bistvu ni. Gre za sodelovalen odnos. Ko so igralci v reprezentanci, moramo vsakodnevno, skoraj v realnem času sporočati kubom, kaj se z njimi dogaja. Tudi zaradi takih igralcev, kot so igralci NBA, pa mora biti ekipa spremljevalcev vrhunska.« Kaj pa se zgodi, če je igralec NBA rahlo poškodovan, na vrsti pa je pomembna tekma? Kdo odloči, ali lahko on stopi na igrišče: selektor ali klub?»No, v primeru Tonyja Parkerja, seveda odloči sam Parker,« je s primerom odgovoril na vprašanje Pianigiani. Selektor navadno pri teh odločitvah ne sodeluje, za to so zadolženi drugi ali pa se za to včasih odločijo sami igralci. Selektorji vseh reprezentanc v Evropi imajo sicer točna pravila, ki določajo, kaj smejo delati igralci iz lige NBA. Tako je na primer v sporazumu med NBA in FI-BO Europe določeno, kako dolgo lahko sodelujejo igralci NBA na pripravah.
Kako pa je z italijanskimi repre-zentanti, ki minutažo lovijo v Italiji? »Seveda si želim, da še napredujejo, da postanejo še bolj konkurenčni in dobijo večjo minutažo. Gotovo so po lanski izkušnji pridobili predvsem na samozavesti in dobivajo več priložnosti, to pa ne glede na minute, ki jih preživijo na igrišču.« Pianigiani verjame, da trenerji vselej raje postavijo na igrišče italijanskega igralca, tako da v zvezi s tem ni imel pripomb.
Z Berrutom si dopisujeva
Za konec nas je še zanimalo, zakaj je košarkarska zveza sploh začela s srečanji z deželnimi realnostmi. Ali občutijo morda konkurenco z nogometom ali odbojko? »Sploh ne. Sam večkrat obiščem Coverciano, tam sem pred kratkim tudi predaval, z Berrutom (selektorjem italijanske moške odbojkarske reprezentance, op.a.) si dopisujeva, prav tako z Velascom (odbojkarski trener, op.a.), nenazadnje pa sem v stiku na primer tudi z Domenicalijem iz Ferrarija.« Med športnimi delavci je deljenje mnenj, izkušenj in vizij, kot kaže, zelo dobrodošlo.
Veronika Sossa
Šah: Carlsen še vodi
CHENNAI - Branilcu naslova šahovskega svetovnega prvaka Indijcu Viswa-nathanu Anandu tudi v osmi partiji za naslov prvaka proti Norvežanu Magnu-su Carlsenu ni uspelo znižati zaostanka dveh točk. Igralca sta se v indijskem Chennaiju že po 33 potezah dogovorila za nov remi. Skandinavski velemojster zdaj vodi s 5:3. Carlsen se je z belimi figurami tokrat prvič odločil za začetek s kmetom pred kraljem in za hitro menjavo figur. Po 70 minutah sta si šahista razdelila točko.
nogomet - Play-off
»Show« Ronalda, v Brazilijo tudi Francija in Hrvaška
PARIZ - Znani so vsi evropski in afriški udeleženci svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo prihodnje leto v Braziliji. Portugalska je s tremi goli Cristiana Ronalda zmagala s 3:2 tudi na Švedskem in si tako zagotovila karto za Brazilijo. Za Švedsko je dva gola dosegel Ibrahimovič. Romunija in Grčija sta igrali neodločeno 1:1 (na SP gre Grčija). Hrvaška je v Zagrebu zanesljivo premagala Islandijo z 2:0. Nastop na SP pa si je izborila tudi Francija, ki je s 3:0 premagala Ukrajino. Slednja je na prvi tekmi zmagala z 2:0, kar pa ni zadoščalo. V Afriki sta si mesto na SP zagotovili Gana in Alžirija. Gana je na povratni kvalifikacijski tekmi proti Egiptu izgubila z 1:2, a je prvo tekmo dobila kar s 6:1. Alžirija je bila na drugi tekmi z 1:0 boljša od Burkina Fasa, ki je prvo tekmo zmagal s 3:2. Iz Afrike na SP potujejo Nigerija, Slonokoščena obala, Kamerun, Gana in Alžirija.
GRD PADEC - Branilka olimpijskega naslova v smuku in štirikratna zmagovalka skupnega seštevka v alpskem smučanju, Američanka Lindsey Vonn, je med treningom v Copper Mountainu grdo padla in se znova poškodovala. Vonnova je po padcu ob pomoči odšepala iz ciljnega prostora.
BRYANT SE VRAČA - Ameriški košarkarski zvezdnik Kobe Bryant je po aprilski poškodbi Ahilove tetive še korak bližje vrnitvi na tekme. Po sedmih mesecih okrevanja je 35-letni košarkar dobil zdravniško dovoljenje, da se lahko vnovič udeleži treningov, še vedno pa je vprašljivo, ali bo košarkar res pripravljen, da se bo lahko pridružil soigralcem Los Angeles Lekersa tudi na tekmah.
ODBOJKA - Grand Champions cup: Italija - Rusija 3:1 (Zaytsev 20 točk).
NAPAD NA SODNIKA - Iz Nemčije prihaja žalostna vest. Na tekmi nižjih starostnih kategorij je oče enega od nogometašev potem, ko je 16-letni sodnik zapiskal prekršek proti njegovemu sinu, planil na igrišče in napadal mladega delilca pravice na zelenici.
NEUGODNI ŽREB - Rokometašice Krima Mercatorja se bodo v drugem delu ligi prvakinj pomerile z najtežjimi možnimi tekmicami, in sicer branilcem naslova madžarskim Gyorom, vedno neugodnim Larvi-kom in podgoriško Budučnostjo, ki je v zadnjih letih redno premagovala Ljubljančanke.
pise
Marko Oblak
— ž t77~~r met IZ IGRE
ir jreckrat sem že poudaril, da igrajo v ita- -
1 / lijanski A ligi domači igralci vlogo staV tistov. To potrjujejo tudi statistični podatki: z\>eza prvoligaških društev objavlja lestvice najboljših igralcev v dvanajstih statističnih razpredelnicah (točke, skoki, asistence, prosti meti, meti za dve in tri točke, blokade, pridobljene in izgubljene žoge, dobljene osebne napake, plus/minus in učinek). Na vseh leshdcah so na pr\>em mestu tujci, razen pri asistencah, kjer je drugi najboljši Italijan (sicer sin ameriškega košarkarja) Daniel Hackett (Siena), na četrtem mestu pa je
še reprezentant Andrea Cinciarini. (Reggio Emilia). Hackett je tudi na petem mestu pri pridobljenih žogah. Potem sta še Marco Cusin (Cantu) in Nicolo Melli (Milan, tu je sicer Američanka mama) na četrem in petem mestu pri blokadah, to pa je tudi vse. Na lestvici strelcev je prvi Italijan Daniele Cinciarini (Montegranaro) na 21.mestu, med 30 najboljšimi pa je le še Achille Polonara (Varese,25. mesto). Med najbolj natančnimipri metu za 2 točki ni v trideseterici nobenega Italijana. Nekaj več je dobrih strelcev za 3 točke: Antonutti (Reggio Emilia) je 7., Cournooh (Siena) 8. Stefano Gentile (Cantu) 11., Aradori (Cantu ) 17., Polonara 18., Daniele Cinciarini 27. in De Nicolao (Varese) 28.. Med najboljšimi pri izvajanju prostih metov pa so: Luca Vitali (Benetke) 9., Polonara 24. in Daniele Cinciarini 29.. Med najboljšimi tridesetimi skakallci je le Polonara, ki je 28., pri skupnem učinku pa najdemo le Po-lonaro na 20. in Hacketta na 21.mestu. Iz vsega tega je razvidno, da je resnično edino novo ime za reprezentanco Achille Polonara (krilo, 203 cm, letnik 1991), ki je že v zadnjih dveh sezonah (najprej v Teramu, nato še v Vareseju) osvojil lovoriko najboljšega Under 22. Polonara igra v Vareseju povprečno skoraj 28 minut in je med redkimi Italijani, ki imajo v svojih ekipah vidno vlogo. Ali bodo novi talenti prišli iz druge lige DNA Gold? Tudi tu se večina ekip zanaša bolj na tujce in izkušene igralce, tako da je tržaški Pallacanestro Trieste bolj izjema kot pravilo. V nedeljo je Dal-massonova ekipa spet izgubila, tokrat na domačem igrišču proti Ferentinu (66:71). Kot je dejal tudi selektor Pianigiani, ki si je ogledal tekmo, pa ne gre dramatizirati in treba je vztrajati po začrtani poti. Ko si mladi naberejo še nekaj izkušenj, tudi zmage ne morejo izostati.
ŠPORT
Sreda, 20. novembra 2013
17
BOR RADENSKA IN TUDI SOKOL ŽE V PETEK
Bor Radenska bo tekmo 9. kroga prvega dela prvenstva deželne C-lige igral že v petek ob 21.00 (in ne v soboto, kot smo napačno zapisali v torkovi številki). Na Stadionu 1. maja se bodo varovanci trenerja Oberdana pomerili s Cervignanom, ki ima le zmago več (3). Po dveh zaporednih porazih je zmaga seveda zaželjena. V petek bo igral tudi Sokol v deželni D-ligi. V Nabrežini bo ob 21.00 gostil krminsko Albo, ki je doslej zbrala eno zmago manj.
15. DECEMBRA BOŽIČNI TEK
Tekaških preizkušenj še ni konec. Včeraj so v trgovini Wind na Velikem trgu predstavili Božični tek (Chrismans run), ki ga bo klub Maratona d'Europa-Bavi-sela organiziral v nedeljo, 15. decembra, ob 10.30. Prijave zbirajo do sobote, 14. decembra, od 15.30 do 19.30 v trgovini Wind Botique na Velikem trgu. Tekmovalci (največ 200 tekmovalcev) se bodo pomerili na 5 kilometrski progi, družinski tek pa bo dolg 4,5 km (največ 400). Tudi letos se bodo vsi preizkusili na progi od Velikega trga do grada Sv. Justa, kjer se bodo vsi tekmovalci lahko okrepčali.
ŽE DRUGI TEČAJ NA PLASTIČNI STEZI V NABREŽINI
SK Devin uspešno vodi še drugi letošnji tečaj smučanja na plastični stezi, ki se bo zaključil 30. novembra. Ob sobotah vadijo v Nabrežini štiri skupine otrok pod vodstvom društvenih učiteljev Janje, Mateje, Lina, Marka in Mateja. Ob najmlajših (letniki 2009 in 2010) so se v tečaj vpisali tudi nadaljevalci in pa deset učencev, ki so sodelovali pri Projektu Šola Šport. Plastično progo bodo nekateri zamenjali s snežno podlago že v začetku decembra, ko bo na vrsti Openday v Pustriški dolini.
umetnostno kotalkanje - Trener Mojmir Kokorovec o »presenečenju« na Tajvanu
Debora ni Tanja
Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju na Tajvanu je prišlo do presenečenja. Dvakratna zaporedna svetovna prvakinja v prostem programu in kombinaciji, 23-letna Debora Sbei iz Terama, naslednica naše Tanje Romano, je morala naslov v prostem programu prepustiti enako stari Rimljanki Cristini Trani, dolgoletni tekmovalki, ki pa se je na svetovni prestol zavihtela prvič. Sbeijeva se je morala zadovoljiti z naslovom le v kombinaciji. Sbeijeva, študentka inženirstva je nedavno v intervjuju izjavila, da ji je bila Tanja Romano od vedno vzor, na svetovnem prvenstvu leta 2009 v nemškem Freiburgu pa ji je svojo ikono, kot je Tanjo sama imenovala, uspelo tudi premagati. Po številu osvojenih zlatih medalj s članskih svetovnih prvenstvih pa še daleč zaostaja za Tanjinih petnajst. Doslej jih je namreč osvojila sedem. Zmagovalni oder na Tajvanu (tekmovali so v prestolnici Tajpej) je bil v celoti italijanski, tretje mesto je pripadlo Silvii Nemesio, vrstnici naše Martine Pecchiar.
Dolgoletni trener Romanove Mojmir Kokorovec, ki je tudi trener državne reprezentance, se letos svetovnega prvenstva ni udeležil. Zaradi varčevalnih ukrepov je na Daljni vzhod odpo-
Jasna Kneipp (CDM) na DP akrobatike
Navijačica Cheerdance Millenium (CDM) Jasna Kneipp, ki si je pred časom zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu v Orlando s slovensko državno reprezentanco, je pretekli konec tedna nastopila na državnem prvenstvu v akrobatiki v Kopru. Tam je nastopila kot članica koprskega društva Salto: v ekipo jo je vključil trener Borut Gregorič, ki letos vodi pri CDM mladinske, člansko in gimnastično skupino. Ker je bilo še eno prosto mesto in je Kneippova tehniko obvladala, jo je uvrstil v ekipo. Navijačica CDM je nastopila v posamični konkurenci, kjer je bila 13. med 17 članicami, z ekipo pa so se uvrstile na 3. mesto v konkurenci štirih klubov. Trener Gregorčič je nastop tekmovalke iz Opčin pohvalil, za Kneip-povo pa je bil to predvsem izziv in dobra priprava pred SP. Tekmovalke so morale pokazati štiri akrobatske skoke, od katerih je bil en skok določen po pravilniku. Na državnem prvenstvu je med člani nastopil tudi sam trener Gregorič in zasedel 1. mesto med člani in 2. ekipno.
Na sliki umetnostna kotalkarica Deborah Sbei, ki je nastopila tudi na Poletovem pokalu Sedmak na Opčinah. Na sliki zgoraj trener Mojmir Kokorovec
kroma
tovala le peščica pripadnikov strokovnega štaba. Nastop žensk si je vsekakor ogledal preko svetovnega spleta. »Nastop Italijank je bil na visoki ravni, med tekmovalkami iz drugih držav pa me nobena ni posebej navdušila. Edina, ki bi se lahko vrinila med »azzurre«, je Lucija Mlinaric, ki pa iz zdravstvenih razlogov na prvenstvu ni nastopila,« je povedal trener openskega ŠD Polet. Po kratkem programu je bila Tranijeva šele na drugem mestu, njen nastop pa je bil po oceni Kokorovca čist, Sbeijeva je bila pred njo le zato, ker ima prvakinja v očeh žirije vedno določeno prednost (Sbeijeva je v zadnjih dveh letih obakrat zmagala tako v prostem programu kot v kombinaciji, op.ur). V dolgem programu sta tako Sbeijeva kot Tranijeva naredili nekaj napak, vendar je Trani-
jeva boljše kotalkala v drugem delu (kar šteje več), njen program pa je bil po težavnostni stopnji skokov zahtevnejši, zato je tudi zasluženo osvojila naslov.
»Tranijeva po znanju nikoli ni zaostajala za drugimi kotalkaricami sedanje generacije Italijank, a je vedno precej grešila. Za Sbeijevo pa sem imel vtis, da je zdaj nekoliko manj motivirana. Dokler je imela pred sabo Tanjo in v letih, ko sta tekmovali obe, sta obe imeli tudi motiv,« je ocenil Kokorovec »psihološko« ozadje nastopa Sbeijeve.
Trener Poleta je sicer zdaj že povsem usmerjen v delo v domačem klubu. »Pridobili smo 25 novih kotalkaric, zdaj nas je kar 69 in v prihodnji sezoni jih bo tekmovalo kakih trideset,« se dela, ki mu res ne manjka, veseli Ko-korovec. (ak)
OTROŠKI ŠPORT
Rekordno število otrok na pohodu Športne šole Trst
V soboto so pri Športni šoli Trst organizirali že tradicionalni jesenski pohod na Kokoš namenjen otrokom od prvega do osmega leta, ki vadijo pri društvu. Letos se ga je udeležilo rekordno število pohodnikov, saj jih je bilo kar 105. Ze zjutraj so se otroci in njihovi starši zbrali v Gročani, od koder so se, burji navkljub, pogumno odpravili na 672 metrov visok hrib. Vaditelji in vaditeljice so med potjo pripravili zanimive in poučne naloge, ki so otroke še dodatno motivirale pri hoji. Spoznavali so gozdne živali, s čim se te prehranjujejo, kje prebivajo, kako se oglašajo in kakšne sledi puščajo za sabo. Po pravilno opravljenih nalogah, je otroke na vrhu čakalo sladko presenečenje in pa nalepke v spomin na pohod. V koči so se nato pohodniki okrepčali, čemur so sledile še zadnje športne igre in dejavnosti, preden so se polni lepih doživetij vrnili v dolino.
namizni tenis
ŠK Kras v Guminu in Zagrebu
Konec tedna so bili namizno-teniški igralci in igralke Krasa zadolženi na dveh turnirjih v različnih mladinskih starostnih kategorijah. V petek sta odpotovali v Zagreb Katarina Milič in Claudia Micolaucich, kjer sta nastopili na zanimivem mednarodnem turnirju-memorialu Antun Stipančič. V vednost je bil Sti-pančič legenda hrvaškega namiznega tenisa, večkratni državni, evropski in pa tudi svetovni prvak. »Zlati levorok hrvaškega športa«, kot so ga imenovali, je bil uspešen še najbolj v 70-ih letih, ko je bil strah in trepet tudi kitajskih mojstrov. Obe kra-sovi mladinki se nista prebili iz skupine, zaigrali sta dobro, kvaliteta turnirja pa je bila res na visoki ravni.
V nedeljo se je v furlanskem Guminu odvijal deželni turnir, kjer so mladi krasovci, po oceni trenerja Dušana Michalke, solidno igrali. V kategoriji mladink je Claudia Mi-colaucich spet pokazala svojo premoč in osvojila prvo mesto. Zmagal je tudi Alessio Stibiel pri kadetih, čeprav v tolažilni skupini. Pri najmlajših je nastopila tudi Nikita Koren, ki se ni prebila iz skupine (igrala je potem v tolažilni skupini, kjer je premagala dve nasprotnici). Zelo dobro sta opravila svojo nalogo osnovnošolca Luca Ceppa, ki je zmagal pri najmlajših, kot tudi Matteo Parenzan, ki je osvojil bronasto medaljo. (R)
□ Obvestila
ZSŠDI obvešča, da bo seja košarkarske komisije jutri, v četrtek ob 20.00 na Stadionu 1. maja. AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se oglasijo najkasneje do 29. t.m. pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte. Info: 34210730513 (Sabina).
SK DEVIN prireja za začetek zimske sezone dvodnevni Openday v Innichenu 7. in 8. 12. Informacije in prijave do 25. t.m. na info@skdevin.it ali pa na 3402232538.
nogomet - Najmlajši
V pričakovanju obračuna prvih na lestvici
Na Tržaškem Kras - Alabarda 8:0 (2:0)
Strelci: Birsa 4, A. Malalan, N. Malalan, Niro, Covarelli
Kras: Perossa (Hussu), Nabergoj, Cal-zi, Carli, Curri, A. Malalan (Covarelli), N. Malalan, Majcen (Kavčič), Niro (Plemeniti), Dekovic, Birsa (Cenci), trener Kos.
V pričakovanju nedeljskega obračuna z Domiom, ki je kot Kras še neprema-gan (9 zmag), so nogometaši združene ekipe brez težav premagali Alabardo, ki se je gostiteljem upirala le v prvem polčasu.
Ostali izidi: Aris - Triestina 2:3, Do-mio - Fani 12:0, Montebello - Zaule 3:2, Opi-cina - San Canzian 2:2, Staranzano - Cgs 4:1, Sistiana - Roianese 0:1. Vrstni red: Domio in Kras 27, Triestina, Staranzano 21, Cgs 18, San Canzian 13, Aris 12, Alabarda 11, Roianese 10, Montebello 9, Opicina 7, Zaule 6, Sistiana 1, Fani 0.
Na Goriškem Juventina - Romans 4:1 (0:1)
Strelci: Willer, Marassi 2, Copetti.
Juventina: Bigai, Tonani, Malič, Osso, Copetti, Deganutti, Marassi, Kerpan, Piem-notesi, Willer, Marega, Ouglin, Impastato.
Najmlajši Juventine so v nedeljo na domačem igrišču v Štandrežu visoko premagali Romans, ki pa je po prvem polčasu vodil z 1:0. »V drugem polčasu smo prevzeli pobudo v naše roke in zasluženo zmagali. Fantje so se potrudili, tako da sem bil z njimi zelo zadovoljen,« je dejal trener Ju-ventine Doriano Bucciol. Juventina bo že danes ob 19.00 igrala zaostalo srečanje v Červinjanu.
ZAČETNIKI: Kras A - Kras B 3:1 (0:0, 2:0, 1:0); strelci: Vidali, Nabergoj in Pipan. Muggia - Zarja/Breg 3:0 (2:0, 1:0, 1:0). Juventina - Isontina 3:0 (4:0, 3:0, 2:0); strelci: Graziano 3, Santoriello 2, Komjanc 2, Co-tič 2. Pro Cervignano B - Sovodnje A 0:3 (0:4, 0:2, 0:4); strelci: Solinas 3, Lavrenčič 2, Argentin, Filip, Piovesana in Faidiga 1. Az-zurra - Sovodnje B 2:1 (3:1, 1:3, 1:0); strelca: Briz in Trevisan 2.
KOŠARKA
Zmaga, poraz in prva trojka ekipe Sklada Mitje Čuka
Gojenci VSZ Sklada Mitja Čuk so v tednu dni v košarkarskem prvenstvu igrali dve tekmi. Na obeh so izgubili, s prikazano igro pa so povsem zadovoljili, predvsem pa so na obeh srečanjih pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti. Na zaostalem srečanju so naši košarkarji izgubili le po ogorčenem in izenačenem boju z 10:12. Po več kot osmih mesecih odsotnosti se je spet vrnil v ekipo kapetan Patrik Rebula, ki je dobro opravil svojo nalogo. Najboljši strelec na tej tekmi je bil Fragiacomo, ki je dosegel 6 točk, po dve točki pa sta prispevala Jelenič in Francesca Sfreddo.
Na včerajšnjem srečanju pa so naši košarkarji morali priznati premoč prvou-vrščene ekipe G. Schultz iz Medeje in izgubili s 7:24. Naj omenimo, da je na tem prvenstvu padla prva trojka. Dosegel jo je Jelenič. VZS Sklad Mitja Čuk je na obeh tekmah nastopil z naslednjo postavo: Brandolin, Comper, Sfreddo, Martinez, Corbelli, Jelenič, Spazzali, Scregna, Mau-rel, Fragiacomo, Rebula trenerji: Stefančič, Tomizza, Radetti. (lako)
18
Sreda, 20. novembra 2013
SVET
strasbourg - Po dolgotrajnih razpravah in zapletih
Evroposlanci včeraj odobrili proračun EU
STRASBOURG - Po dolgotrajnih razpravah in zapletih so evropski poslanci včeraj na plenarnem zasedanju v Strasbourgu vendarle potrdili večletni finančni okvir EU za obdobje 2014-2020. Potrdili so ga sicer z grenkim priokusom, saj je z 960 milijardami evrov skromnejši, kot bi si želeli. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je glasovanje označil za »izredno pomembno«, saj pomeni, da bodo lahko pre-potrebna sredstva EU zdaj pravočasno stekla s 1. januarjem 2014. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je ocenil, da »je to velik dan za Evropo«, saj dogovor »pomaga vsem družinam v Evropi«.
EU je šla v minulem letu skozi vrsto proračunskih bitk, kar je pred začetkom novega večletnega finančnega obdobja običajno. A na koncu se je čas že nevarno iztekal in na kocki je bila verodostojnost EU. Minuli teden je bil nato med državami in parlamentom, ki imajo po lizbonski pogodbi enakovredno vlogo pri sprejemanju proračuna, le dosežen preboj.
V	letih 2014-2020 bo v evropski blagajni skupno za 960 milijard evrov zavez, kar je 3,5 odstotka manj kot v iztekajočem se sedemletnem finančnem obdobju in obenem točno en odstotek BNP unije. To je prvi večletni proračun, ki je siromašnejši od predhodnega, zato so ga poimenovali proračun zmernosti.
Slabih 38 odstotkov denarja bo šlo za skupno kmetijsko politiko, 34 odstotkov za kohezijsko in regionalno politiko, dobrih sedem odstotkov za program za raziskave in inovacije Obzorje 2020, dobre tri za instrument za povezovanje Evrope ter 1,5 odstotka za program Erasmus+. Skupaj slabih devet milijard evrov bo iz različnih skladov šlo za boj proti brezposelnosti mladih.
Politični dogovor o proračunu 20142020 je EU v pogajanjih v t. i. trialogu med parlamentom, Svetom in Evropsko komisijo sicer dosegla junija.
Evropski parlament z obsegom ni bil zadovoljen, a ker na krovno številko ni mogel vplivati, se je v pogajanjih osredotočil na druge teme. Že do poletja so poslanci dosegli dvoje. Proračun unije bo po novem precej prožnejši, kot je bil - tako ko gre za preraz-porejanje sredstev med različnimi postavkami kot med leti. Denar naj bi tako res šel tja, kjer je najbolj potreben, sredstva, ki bodo ostala neporabljena, pa se ne bodo več vračala v žepe držav.
Kot drugo je parlament dosegel, da bo morala komisija leta 2016 izvesti temeljito vmesno revizijo večletnega finančnega okvira in predlagati ustrezne popravke. Med pogoji, pri katerih so ves čas vztrajali poslanci, sta bila poleg tega še dogovor o celovitem rebalansu letošnjega proračuna EU in preučitev sistema lastnih virov za polnjenje evropske blagajne.
Slednje je bilo rešeno z dogovorom o vzpostavitvi posebne delovne skupine, ki bo preučila možnosti za priliv lastnih prihodkov unije. Zaživela bo v kratkem, po obljubah Sveta še letos, in bo prve ugotovitve predstavila do konca prihodnjega leta. Minuli teden je bil nato dosežen še zadnji potreben kompromis - države članice so pristale, da bodo pokrile 3,9-milijardno luknjo, ki je še zevala v letošnjem proračunu.
V	včerajšnji razpravi pred glasovanjem so se predstavniki treh največjih političnih skupin - EPP, S&D in Alde - strinjali, da dogovor, ki so ga na koncu dosegli z državami članicami, nikakor ni popoln, a je očitno edini možen, zato ga bodo podprli. Podobno so se po potrditvi finančnega okvira odzvali evropski poslanci iz Slovenije: večletni proračun EU resda ni popoln, je pa v času krize sprejemljiv kompromis. Kot se je izrazil Milan Zver (EPP/SDS), je večina parlamenta pač s stisnjenimi zobmi dahnila da, saj je »v takih razmerah smiselna real politika«. Kot svetle točke proračunskega kompromisa so izpostavili, da namenja več sredstev za program Era-
smus+ in za zaposlovanje mladih ter da je fleksibilnejši. Veseli jih tudi vzpostavitev skupine za preučitev lastnih virov EU, saj je, kot je ocenil Jelko Kacin (Alde/LDS) »dolgoročno edina rešitev za uspeh EU večja finančna neodvisnost unije«. Poslanci pa so obenem tudi opozorili, da je zdaj na vrsti Slovenija, da pripravi projekte in razpoložljivi denar iz tega proračuna, kolikor koli ga je že, tudi počrpa. 1. januar je že skoraj tu, so opozorili.
Po načelu »nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno« so evropski poslanci vztrajali, da bodo sedemletno finančno perspektivo dokončno potrdili šele, ko bodo zaprti vsi dosjeji, ki so z njo tesno povezani. In obratno - da bodo zeleno luč za te dosjeje prižgali šele, ko bo potrjen večletni proračun.
Gre za vse najpomembnejše programe financiranja EU, od skupne kmetijske in kohezijske politike EU do programov Era-smus+, Ustvarjalna Evropa, Obzorje 2020, instrumenta za povezovanje Evrope IPE in drugih. Potem ko so poslanci včeraj potrdili večletni proračun, je tako steklo še potrjevanje vrste drugih dosjejev.
Kot prva je parlament potrdil nova krovna programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa. Za Erasmus+ bo šlo v prihodnjih sedmih letih več kot 14 milijard evrov. To je za dobrih 40 odstotkov več od sredstev, namenjenih trenutnim programom mobilnosti v izobraževanju in usposabljanju. Vsi ti bodo po novem povezani v Erasmusu+. (STA)
Poslopje evroparlamanta v nočni varianti
ansa
libanon - Več kot 20 mrtvih v eksploziji blizu iranskega veleposlaništva
Z Al Kaido povezana skupina prevzela odgovornost za krvav atentat v Bejrutu
BEJRUT - V včerajšnji eksploziji blizu iranskega veleposlaništva v Bejrutu je umrlo najmanj 23 ljudi, okoli 150 jih je bilo ranjenih. Na jugu Bejruta, ki je večinoma pod nadzorom šiitskega gibanja Hez-bolah, je dejansko odjeknilo dvakrat, šlo pa naj bi za samomorilski napad in napad z
avtomobilom bombo. Odgovornost je prevzela z Al Kaido povezana skupina. Po navedbah libanonskih varnostnih virov je prva eksplozija odjeknila, ko je varnostnik iranskega veleposlaništva ustrelil s strelivom opasanega motorista, ki je skušal vdreti v poslopje. Nato je razneslo še v
Prizorišče atentata v Berutu
ansa
kombiju podstavljeno bombo, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Z iranskega veleposlaništva so po krvavem dogodku sporočili, da so iranski veleposlanik v Libanonu Gazanfar Rok-nabadi in osebje, ki so bili v času eksplozije v poslopju, na varnem. Je pa umrl kulturni ataše na veleposlaništvu Ibrahim Ansari, ki je v poslopje vstopal v trenutku, ko je odjeknilo.
Odgovornost za napad je prevzela s teroristično mrežo Al Kaida povezana džiha-distična skupina, ki trdi, da je šlo za dvojni samomorilski napad.
»To je bila dvojna mučeniška operacija, ki sta jo izvedla dva herojska sunita iz Libanona,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP prek Twitterja sporočil pripadnik skupine Brigade Abdulaha Azama.
Posnetki z ulice pred veleposlaništvom, prizoriščem napadov, kažejo okrvavljena trupla in uničena vozila, kot tudi razbitine in steklo s poškodovanih okoliških stavb. Škoda naj bi bila ogromna. Libanonska vojska in Hezbolahova milica sta zaprli ceste do območja. Gre za del Bejruta, kjer ži-
vijo libanonski politiki, ki podpirajo sirskega predsednika Bašarja al Asada, visoki predstavniki Hezbolaha in iranski diplomati.
Po mnenju opazovalcev, pa tudi glede na prevzem odgovornosti, je včerajšnji dvojni napad, ki ga je libanonski premier Nadžib Mikati takoj označil za teroristično dejanje, povezan z vojno v sosednji Siriji. Iran in Hezbolah namreč veljata za zaveznika sirskega predsednika, ki ga želijo strmoglaviti sirski uporniki. Že 32 mesecev trajajoči sirski konflikt se občasno razširi tudi na libanonsko ozemlje, kjer potekajo ulični spopadi med al Asadovimi privrženci in nasprotniki.
Včerajšnji dvojni napad je bil že tretji bombni napad letos v predelih Bejruta, ki so pod nadzorom Hezbolaha. Prav odločitev tega vplivnega gibanja, da pošlje svoje borce na pomoč al Asadu, je sektaško prelivanje krvi sprožila tudi v Libanonu.
Al Asadov režim v Damasku je že obsodil «teroristično dejanje». Iransko zunanje ministrstvo je medtem krivdo za dvojni napad pripisalo Izraelu oz. »sionistom in njihovim plačancem«. (STA)
varšava - Na podnebni konferenci na Poljskem
Ban Ki Moon: Države ne naredijo dovolj za omejitev globalnega segrevanja
L
ZLATO
(999,99 %%) za kg
30.291,51 €
-21,38

SOD NAFTE
(159 litrov)
106,96 $ -1,39
VARŠAVA - Države ne ukrepajo dovolj za omejitev globalnega segrevanja, je na podnebni konferenci na Poljskem izpostavil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. »Naša dejanja in ukrepi niso zadostni za omejitev segrevanja ozračja pod dvema stopinjama Celzija,« je opozoril in poudaril, da so podnebne spremembe grožnja sedanjim in naslednjim generacijam. Podnebni konferenci, ki od 11. novembra poteka v Varšavi, so se včeraj pridružile ministrske ekipe in drugi predstavniki vlad. Le še do petka imajo čas, da dosežejo napredek pri pripravi novega globalnega sporazuma, s katerim naj bi bile določene obveznosti zmanjšanja emisij po letu 2020 za vse države.
Zagotovili naj bi tudi izvajanje do sedaj sprejetih sklepov na področjih prilagajanja podnebnim spremembam, finančne in tehnološke pomoči državam v razvoju za spoprijemanje s podnebnimi spremem-
Ban Ki Moon in Donald Tusk
ansa
bami, razvoja in prenosa tehnologij ipd. Ban je države pozval, naj okrepijo finančne spodbude pri ukrepih za preprečevanje in blaženje posledic podnebnih sprememb. Ob tem pa naj zvišajo cilje zmanjševanja emisij, predvsem toplogrednih plinov.
Kot poročajo tuje tiskovne agencije, se zapleta prav pri vprašanju financiranja, kar da na konferenci med
udeleženci povzroča največ jeze. O finančnih vidikih bodo ministri sicer spregovorili v sredo.
Države v razvoju pozivajo razvite, naj se držijo zaveze iz leta 2009, da bodo prispevale do 74 milijard evrov letne pomoči za ukrepe za preprečevanje globalnega segrevanja in za spopadanje s posledicami podnebnih sprememb.
Samo Afrika pa naj bi po predvidevanjih Združenih narodov do leta 2070 potrebovala letno okrog 150 milijard evrov za okrepitev boja proti podnebnim spremembam, ki bi sledile pri povišanju globalne temperature za dve stopinji Celzija. Ob zvišanju za od 3,5 do štiri stopinje pa se ta ocena zviša na 260 milijard evrov letno.
V času spopadanja z gospodarsko in finančno krizo pa se tudi najbolj razvite države ne želijo zavezati glede zagotavljanja pomoči v obliki finančni sredstev. (STA)

EVRO
1,3502 $ -0,10
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
19. novembra, 2013
valute	evro (povprečni tečaj) 19. 11. 18. 11.	
ameriški dolar	1,3502	1,3517
japonski jen	134,89	135,23
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,368	27,117
danska krona	7,4585	7,4588
britanski funt	0,83850	0,83880
madžarski forint	296,96	297,06
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,7025	0,7025
poljski zlot	4,1829	4,14466
romunski lev	4,4488	4,4466
švedska krona	8,9613	8,9156
švicarski frank	1,2333	1,2321
norveška kron	8,2285	8,2685
hrvaška kuna	7,6428	7,6390
ruski rubel	44,1623	43,9510
turška lira	2,7149	2,7299
avstralski dolar	1,4341	1,4378
braziljski real	3,0623	3,0912
kanadski dolar	1,4092	1,4081
kitajski juan	8,2274	8,2328
indijska rupija	83,9550	84,2150
južnoafriški rand	13,6524	13,6660
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 19. novembra 2013
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 Aktualno: La vita in diretta 16.45 Dnevnik 17.00 Show: Eurovisione -56° Zecchino d'oro 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Film: Il bambino cattivo 23.25 Aktualno: Porta a porta
Rai Due
21.10 Film: Limitless 23.15 Razza umana
^ Rai Tre
Canale S
vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk Show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Le tre rose di Eva
6.55 Risanke 8.35 Nad.: Heartland 9.20 Nan.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 In-sieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fat-to 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 16.55 Nad.: Private Practice 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nad.: NCIS 20.30 23.00 Dnevnik 21.00 LOL - Tutto da ridere
23.30 Film: Caldo criminale
v Italia 1
6.45 Nan.: Friends 7.40 Nan.: La vita se-condo Jim 8.35 Nad.: The Middle 9.30 Nad.: Royal Pains 10.20 Nad.: Dr. House - Medical Division 12.10 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Show: Si salvi chi puo 15.45 Nan.: Two Broke Girls 16.10 Nan.: How I met your mother 17.05 Nan.: Le regole dell'amore 18.00 Nad.: Mike & Molly 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Film: Il cosmo sul como 23.10 Film: Mi fido di te
La 7
6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.15 Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Leonardo 15.05 Dnevnik LIS in Tgr Piazza Af-fari 15.10 Nan.: La signora del West 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.15 Nan.: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.15 Gazebo
u Rete 4
6.10 Rubrika: Media Shopping 6.25 Nan: Chips 7.20 Nan: Charlie's Angels 8.20 Nan: Siska 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: Magnum P.I. 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: I cannoni di San Sebastian 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.35 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Serija: The Mentalist 23.05 Serija: Rizzoli & Isle 23.55 Dentro la notizia
^ Tele 4
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (19. novembra 2013)
Vodoravno: Stenmark, Tereškova, Alin, Omar, tekač, Are, Luxa, O. K., T. S., nit, akolit, udav, Panama, jeda, enota, or, emirat, norice, Diana Ross, vek, as, Arafat, Ota; na sliki: Nadia Luxa.
19.30, 21.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 21.30 Žarišče 21.55 Sporočamo 22.00 Globus 22.35 Točka preloma 23.25 Kronika 23.35 Odmevi
Koper
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Me-ridiani 15.30 Pogovor z... 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben 17.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 18.00 Sledi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Slovenski magazin 20.30 City folk 21.00 L'appunta-mento 21.45 Avtomobilizem 22.15 Arte-visione 22.45 Le parole piu belle 23.15 K2
Tv Primorka
8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 16.45 Pravljica 9.30 17.30 ŠKL 10.3011.30, 13.00, 14.30 Videostrani 12.00 Vedeževanje 18.30 Naš čas 19.30 Žogarija v Koprivnici 20.00 Odbojka: Salonit Anhovo - Go Volley, sledijo dok. film: Fenomen Bruno Gröning, 3. del; Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
LuA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: Due South 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 La gabbia
6.00 Risanke in otr. serije 6.45 16.45 Nad.: Vihar 7.4014.55 Nad.: Ljubljena moja 8.30 15.50 Serija: Rožnati diamant 9.25 10.35, 11.45 Tv prodaja 9.40 10.50 Nad.: Ko listje pada 12.00 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.55 Serija: Lepo je biti sosed 13.30 Nan.: Pod eno streho 14.25 Serija: Jamie - Obroki v pol ure 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Nad.: Na kraju zločina 22.25 Nad.: Zvit in prebrisan 23.20 Nad.: Po sinovi sledi
Kanal A
7.00 Deželni dnevnik 7.2512.45 Italia economia e prometeo 7.35 Dok.: Borgo Italia 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 16.30 19.30, 20.30 Dnevnik 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 20.00 Happy hour 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved
|r Slovenija 1
6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.05 Risnake, otroške oddaje in nanizanke 12.00 Dok. film: Neskončne širine 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.25 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 Kviz: Male sive celice 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Infodrom 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Nočne ladje 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.10 Odkrito
|r Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.10 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.10 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 14.30 19.00 Točka 15.25 Slikovitih 55 16.40 Glasnik 17.10 Evropski magazin 17.35 Mostovi - Hidak 18.10 O živalih in ljudeh 18.35 Na vrtu 19.45 Žrebanje Lota 20.00 Odd.: Zima je zakon 20.30 Športni izziv 21.05 Koncert: Katalena 22.20 Bleščica, odd. o modi 22.50 Film: Naj ostane med nami
(t Slovenija 3
6.35 Primorska kronika 7.40 20.00, 23.00 Aktualno 8.00 Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, prenos 9.00 19. Redna seja Državnega zbora 18.50
6.55 Risane serije 8.05 Nan.: Jimova družina 8.35 Serija: Mladi zdravniki 9.05 13.05 Faktor strahu Južna Afrika 10.00 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 14.05 19.25 Nan.: Dva moža in pol 14.40 Film: Naftna igra 16.30 18.00, 19.55 Svet 16.35 Nan.: Moja super sestra 19.00 Nan.: Blaženi med ženami 20.05 Film: Londonski bulvar 22.00 Film: Pravi McCoy
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 „Trdno verujem, kar me je mati učila" - Življenje in delo Virgila Ščeka; 11.00 Studio D; 12.00 Od srede do srede; 12.40 Hrana za dušo in telo; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Radio punt; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Nevenka Ko-vačič: Reminiscence - 18. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 Poročila; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer na RK; 20.05 Utrip kulture; 20.30 Odprto za srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Tele-
Sreda, 20. novembra Rai 4, ob 21.10
VREDNO OGLEDA
mm »
> m«-1
JFK
ZDA 1991
Režija: Oliver Stone Igrajo: Kevin Costner, Donald Sutherland, Jack Lemmon in Sissy Spacek
Še en film, ki bo do 22. novembra obnovil trenutke do katerih je prišlo pred petdesetimi leti v Dallasu, na dan, ko so streljali na takratnega predsednika ZDA, Johna Fitzeralda Kennedyja. Film JFK je v resnici tudi doslej najambicioznejša in najbolj kontroverzna stvaritev Oliverja Stonea.
Okrožni tožilec Jim Garrison skuša razkriti dogodke, ki so se zgodili pred atentatom. Dokazi ga vodijo vse do vrha CIE, FBI, vojnih obveščevalnih služb in mafije...
V letu 1963 je umor ameriškega predsednika Johna Kennedyja pretresel svet. Kratka preiskava pod nadzorom kontroverznega sodnika vrhovnega sodišča Earla Warrena, je zaključila, da je atentator Lee Harvey Oswald sam načrtoval in izvedel zločin.
Ta zaključek pa je pustil vrsto odprtih vprašanj in celo vrsto teorij. Oliver Stone je izbral eno od teh, ki se mu je zdela najbolj realna, in naredil enega najboljših političnih trilerjev v zgodovini filma.
vizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35 Saranno suonati; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da Radio Capodistria; 21.00 Sconfinando; 22.00 Classicamente/Liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Pokličite gospo Milo!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki ted-na;10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal.
SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Repriza/Arsov forum ali Ars humana; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |f|
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MID AS ^¿r
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Sreda, 20. novembra 2013_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
1020 1010 1000
A
Nad Sredozemljem se bo v naslednjih dneh zadrževalo ciklonsko območje, ki bo pripomoglo k nestabilnosti ozračja. Ob dotoku hladnejšega zraka z Izlandije bo nastal niz vremenskih front, ki bodo vplivale na vreme pri nas.
V___/\
(/-y1020
Povsod po deželi bo prevladovalo oblačno vreme z možnimi rahlimi padavinami. V hribih nad 1400m bo lahko ponekod rahlo snežilo. Ob morju bo zjutraj sprva še pihal zmeren ju-govzhodnik (široko). V spodnji nižini se bodo lahko pojavljale meglice.
Danes bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 7, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 5 do 9, na Primorskem do 15 stopinj C.
TOLMEC
010/11
TRBIŽ O
2/6
CELOVEC
O 6/8
KRANJSKA G.
O 4/4
O TRŽIČ
7/9
VIDEMO
8/13
CEDADo
9/12
KRANJ O
S. GRADEC
O 5/8
CELJE
8/9 O
LJUBLJANA
O 9/10
GORICA
10/13 O
N. GORICA
09/12

N. MESTO
7/8 O
£ Sonce vzide ob 7.11 in zatone 2 Luna vzide ob g ob 16.30	5 18.56 in za-
Dolžina dneva 9.19	z tone ob 10.07
KOCEVJE
V °
CRNOMELJ O
1996 - Nad osrednjim .¿no delom Evrope je bilo ciklonsko območje, v z Murski Soboti, Mariboru in Portorožu je o tlak, preračunan na morski nivo, padel na < 991 hPa.
Jutri bodo na vzhodu možne rahle do zmerne padavine. Na zahodu bo dežja več. Nad okoli 1000m bo snežilo.
Jutri bo večinoma oblačno, občasno bo še deževalo. Meja sneženja se bo spuščala in bo v petek med 800 in 1100 metri nadmorske višine.
m
TOLMEC
O 4/8
TRBIŽ O
0/5
#
VIDEMO
5/10
CELOVEC
04/8
KRANJSKA G.
O 1/2
O TRŽIČ
6/6
S. GRADEC
06/8
CELJE
6/10 O
CEDADo"
6/9
KRANJO
LJUBLJANA
O 4/8 /,
GORICA 0N-GORICA
7/10 O 9/9

POSTOJNA
OS/6„
N. MESTO
5/10 O
Danes: ob 4.06 najnižje -16 cm, ob 10.01 najvišje 40 cm, ob 16.55 najnižje -54 cm, Q ob 23.23 najvišje 30 cm. S Jutri: ob 4.36 najnižje -12 cm, ob 10.25 najvišje 36 cm, ob 17.25 najnižje -49 cm, ob 23.59 najvišje 27 cm.
Morje je razgibano, temperatura morja 16,1 stopinje C.
¡o
2000 m...........-1
2500 m ...........-4
2864 m ...........-5
UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom 1,5.
500 m . 1000 m 1500 m .
»Pretežki« Francoz vendarle odletel domov
LONDON - Mladi Francoz, ki je pred nekaj tedni obtičal na letališču v ZDA, ker je letalska družba British Airways odločila, da je pretežak za njihova letala, je končno sedel na letalo, namenjeno v domovino. 22-letni Kevin Chena-is se je v ZDA zdravil zaradi hormonskih motenj, zaradi katerih je težak 230 kilogramov. Chenais je danes skupaj s starši pristal na londonskem letališču Heathrow, potem ko se je letalska družba Virgin strinjala, da se v New Yorku vkrca na njihovo letalo. 22-letnik, ki potrebuje redno oskrbo s kisikom in nego, je bil od maja 2012 na zdravljenju v ZDA. Ko se je minuli želel vrniti v domovino, mu je družba British Airways v Chicagu preprečila vkrcanje na letalo zaradi njegove prekomerne teže.
Mednarodna vesoljska postaja ISS je danes stara 15 let
MOSKVA - Danes mineva 15 let, odkar je ruska raketa proton v vesolje ponesla prvi sestavni del Mednarodne vesoljske postaje ISS. Od leta 2000je na raziskovalnem otoku v vesolju stalno navzoča človeška posadka, ki je opravila že več sto poskusov ter skoraj 200 sprehodov po vesolju - tudi z olimpijsko baklo. Prihodnost ISS je sicer negotova. 450 ton težka vesoljska postaja drvi okoli Zemlje s hitrostjo skoraj 28.000 kilometrov na uro, Zemljo pa obkroži v približno 90 minutah. Astronavti si lahko naš planet ogledajo z višine okoli 400 kilometrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
& TIARE
SHOPPING