SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 grid., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
J
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedleljajv ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št.^2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri papoldne.
Štev. »11.
V Ljubljani, v soboto 15. septembra 1894.
Letu i It XXII
Iz delegacij.
Iz Budimpešte 14. sept.
Danes popoldne 10 minut čez en> uro se je začela seja avstrijske delegacije. Na ministerski klopi zavzeli so svoje sedeže vsi trije skupni ministri in pa admiral Stermck. Na prošnjo ministra vnanjih stvarij grofa Kalnokyja je prevzel predsedstvo opat Hausvvirth kot najstarejši član avstrijske delegacije. Dva najmlajša Člana delegacije baron Walterskirchen in dr. grof Belcredi sta se odločila za začasna perovodji. Na to se je volilo začasno predsedstvo. Predsednikom je izvoljen baron Chlu-mecky s 46 od 51 glasov.
Baron Chlumecky se je zahvalil, da so ga počastili z vodstvom delegacijskih obravnav. Vodil bode izročeni mu posel nepristranski in pazno in prosi, da ga podpirajo delegati in vlada. Predsednik misli, da v imenu delegacije lahko zagotavlja, da reši vladne predloge s točnostjo, vestnostjo iu domoljubno požrtovalnostjo, pa z ozirom na davčno zmožnost prebivalstva in ravnotežje v državnem gospodarstvu. Modra politika grofa Kalnokjja je z vglobljenjem tro-državne zveze in razširjenjem trgovinskih pogodeb dobila novih jamstev za mir. Vendar je položaj v Evropi še tak, da je treba uapenjati vojne sile in še ni misliti na razoroženje. Avstrija ne more v tem oziru jednostranski postopati. Zaradi tega delegacija vojni in mornarici ne odreče podpore.
Predsednik se v prisrčnih besedah spominja pokojnega vojnega ministra in njegovih zaslug za povzdigo vojne sile. Chlumecky naglaša zasluge Kal layjeve za napredek Bosne in Hercegovine, katerega so priznali učenjaki na starinoslovskem kongresu v Sarajevu. Avstrijski narodi obžalujejo smrt nadvoj vode Viljema. Končal je predseduik s hochklicem na cesarja.
Podpredsednikom je voljen s 47 glasovi opat dr. Hausvvirth Znhvalil se je, da so ga že petič s nodpred-sedništvom počastili. Pcrovodjami so se izvolili dr. grof
Brlcredi, Eltz, dr. vitez Hartl in baron Walters-kircheu. Grof Kalnoky je na to predstavil novega vojnega ministra in predložil budget.
Baron Helf^rt je na to si izprosil besedo in se izrekel, da je mislil predlagati, naj bi se proračun izročil trem odsekom v pretres. Vsak teh odsekov naj bi imel dvanajst članov. Ker je pa proti temu predlogu več pomiselkov, bode še le drugo leto predlagal, da potrebščine vsacega ministerstva obravnava drug odsek. Za letos naj se izvolita proračunski odsek iz 21 iu peticijski odsek iz 9 članov. Na to sta se volila ta dva odseka.
Predsednik je nazuanil, da je grof Coronini odložil 3voj mandat in se je zatorej poklical namestnik Jordan, in namesto kneza Khevenhiillerja se je poklical princ Frauc Jožef Auersperg; ker je pa na-znauil. da je bolan, se zaradi tega pokliče drugi namestnik.
V ponedeljek bode budgetni odsek začel svoje delo in bode pri tej priliki uajbrj. grofK&lnokv pojasnjeval vnanjo politiko.
Daues ob peti uri popoludne je p* bila prva seja ogerske delegacije. Na ministerski klopi sta bila poleg skupnih ministrov in admirala Sternecka še ogerski ministerski predsednik in honvedski minister.
Predsednikom je izvolila delegacija grofa Ludo-vika Tiszo, ki se je zahvalil za izvolitev in se spominjal pokojuega nadvojvode Viljema in vojnega miuistra Baura. V trodržavni zvezi je močno jamstvo za mir. Najboljše jamstvo za mir je pa, če so države, ki žele mir, sposobne se braniti, torej je te sposobnosti treba tudi naši državi. Z:ito je pa dolžnost skrbeti za brarobeno zmožnost. Jeden glavnih pogojev za tako sposobnost je notranji mir. Notranji mir je potreben za razvoj in veljavo države in za ohranjenje mejnarodnega miru. Ravno tako važen .aktor je pa to, da se varujejo mejnarodni prijateljski odnošaji. Delegaciia bode dala vladi rada po-trebua sredstva na razpolago, ali bode vendar po
moči štedila, kar je potrebno, ko davki vedno naraščajo. Narod pa ima pravice pričakovati, da država porabi ves svoj vpliv, da se preprečilo vplivi kake druge države ua naše notranje razmere, kateri vznemirjalo duhove. Da se to zgodi, je najboljše jamstvo vzvišma oseba kralja ogerskega. (Živahno odobravanje.) Kralj je maziljeni varuh krone ogerske in skupnosti države sv. Štefana, poleg tega pa ni le ustavni vladar narodov, temveč tudi skrben oče, kateremu so njih interesi na srcu. Za n;egovo dolgo življenje molijo vsi pravi Ogri in to mišljenje najbolje pokažemo 8 tem, da zakličemo : „2ivel kralj!" Potem je predseduik naznanil, da cesar v nedeljo ob 1. uri vsprejme delegate. Ko so se izvršile še nekatere formalnosti, se je seja končala.
Shod doleuj. katol. polit, društva pri Treh Farali.
(Konec.)
Zadnji je govoril dr. Krek. Treba je bilo pohiteti, ker tri ure nepremično stati na solncu in pazljivo poslušati, je tudi za Belokraujca preveč. Zato je govornik ob kratkem dokazoval: 1. Denarja ima kmet vedno manj, 2. vedno več ga potrebuje.
1. Vedno manj ga ima, ker so njegovi pridelki vedno manj vredni. C ua žitu in živiui pada že od let» 1875 iu bo padala še bolj. Vzrok temu je, da so ameriška nova velikanska zemljišča jela tekmovati z našimi. Argentinija, La Piata, Kanada s severno Ameriko *red groze našemu žitu. Tam imajo mnogo boljše stroje; pluge z dvema, tremi orali vločijo trije konji in vodi jeden sam delavec. Tla so brez karnema iu brez korenin. Oral napravlja do tri braide ua jedenkrat globoke do 14 palcev. Ob košnji poseče jeden mož 6 do 5 hektarov; v Evropi se za to potrebuje do 17 delavcev. V obče lahko rečemo, da je pri nas treba petkrat toliko delavcev, tudi tam, koder se dela s stroji, nego v Ameriki.
LISTEK
t dr. Jan. Semena spomin in spomenik.
In memoria aeterna erit justus. (Ps. 111, 7)
30. januvarija je po kratki bolezni izdihnil dr. Janez Semen svojo blago dušo. Rojen v lepem Št. Rupertu, je živel in deloval blizu 50 let v našem mestu, pa tako tiho in skromno, da se je komaj zanj vedelo. Bil je zadnja leta v zasluženem pokoju, poprej pa 45 let skozi in skozi bogoslovski profesor sv. pisma st. z. ter je zadnja leta postal častui kanonik in zlatomašnik.
Kdor je le poznal blagega gospoda, moral ga je čislati in dostojno spoštovati. Plemenitega značaja, Izredno nadarjen, je najraje tičal v svoji izvrstni, bogati knjigarni. B;1 je v istini v svoji vedi temeljit učenjak, zares strokovnjak. Poslednja leta je bil pogosto videti dopoludne v stolni cerkvi, popoludne na sprehodu. Prav dobro je bil znan tudi siromaškim revežem v svojem tihem kotičku stolne župne hiše, kamor mu je iz gostilne donašala stara služkinja skromno hrano. Sam je bil vedno z malim
zadovoljen, storil pa je veliko dobrega na razne strani. Vsemu pa je krono postavil v svoji oporoki. Ni imel denarja odveč ne v življenju, ne na zadnjo uro ; imel |e pa po svojih stariših malo posestvo v Št. Rupertu. Ker ni imel nič več bližnjega sorodstva, volil je svoje posestvo duh. podpornemu društvu v Ljubljani. Z i t) plemenito dejanje mu je hvaležna podporna družba in vsa duhovščina. Kajti s tem si blagi ranjki ni le sebi spletel nezvenljivega venca, temveč je skazal vsej duhovščini veliko dobroto in ljubezen.
V malo zahvalo mu je zato oskrbelo podporno društvo več svetih maš in dostojni nagrobni spomin. V ta namen se bo tudi prihodnji ponedeljek (17. septembra) ob '/»8- uri opravila pri sv. Krištofu sveta maša iu kratka molitev pri nagrobnem spomeniku, kamor so uljudno vabljeni prijatelji in znanci ranjcega g. kanonika in profesorja, ki si je postavil na veke lep spomenik v srcu mnogobrojnih učencev in znancev. Mili Bog mu stotero povrni njegovo plemenito dejanje in mu podeli zasluženi mir in pokoj I R. I. P.
Dr. Andrej Cebašek, načelnik podpornega društva.
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
XXIX.
Od onega dne bila je deklica, ne vem zakaj, bolj zaupna, prihajala je pogosto k meni tu klepetala z manoj.
Dejala mi je: »Gospod, vi ste tako dobri, da vas gledam, kakor bi morala gledati hči svojega očeta «
»Slab poklon za me«, odgovoril sem jej, pri-jemši jo za roko: »še le 32 let sem star in vže me gledate kakor svojega očeta.«
»Ne zamerite gospod, hotela šem reči »kakor brata«.
In trdo prijela me je za roko ter mi jo ljubeznivo stiskala. To vse pa je bilo tako nedolžno !
Bekel sem si kasneje: »Dobro je za me, da ni lepa! sicer bi me utegnilo to nedolžno prijateljstvo Se vznemirjati.«
Drugikrat sem dejal: Dobro je za me, da je še tako nezrela I Otroci take starosti niso mojemu srcu nikdar nevarni.«
Zopet drugo pot sem se vznemirjal neko1'" ko sem spoznal, da sem se motil imevSi jf
r s n > j
V gorkih krajih jim ui treba peči; lahko shajajo z ložjo obleko in pičlejšo hrano.
Zato ui čuda. če se pridelki v razmerju s prebivalstvom neizrekljivo množe. Ljudje so se n. pr pomnožili v zjediujemh državah od 50 milijonov (leta 1880) na 63 milijonov (leta 1890). Železnice so se mej tem časom povečale od 86 000 milj na 164.000 milj, tedaj skoraj za polovico. Njiv je na rastlo od 80 milijonov — 131 milijonov; žita se je pridelalo za 53 odstotkov več, volne se je pridelalo od 156 milijonov funtov (leta 1880) na 240 milijonov (leta 1890), goveja živina se je pomnožila od 96 milijonov kosov na 139 milijonov. Iz tega se jasno vidi, da muogu bolj raste proizvajanje, nego le prebivalstvo. Letošnja žetev ravno to kaže Laui se je pridelalo 390 milijonov busbelov pšenice, letos 450 milijonov.
Kavuo to vidimo v Avstraliji: Leta 1874 se je pridelalo ondukaj 5 milijonov metričmh centov pšenice, leta 1891 pa 10 milijonov; število ovac se je zvečalo z 2 milij. (leta 1855; ua 51 mili). (1. 1870), iu 114 milij. (leta 1890); gove,a živina od 4 milijonov (leta 1866) na 11 milijonov (leta 1890).
Ta napredek in to ceno pridelovanje morajo plačevati naši kmetje. Iu temu še ni konca. Še vedno slabše bo; zemeljski pridelki bodo vedno manj vredni in morda ue bo dolgo, ko bodo graščakov sinovi po tvornicah služili si kruha. Tega ne ustavi noben minister iu nobena zbornica; jediui Bjg more tukaj pomagati. Ako se on ne usmili kmečkega stanu, je izgubljeu. Tuja konkurenca ga bo končala.
Pri tem pa trosi pri nas država milijone za vojaštvo, ki jih uporablja Amerika za železnice. Pri nas gre za komis, kar gre tam za prometna sredstva. — Zraven se pa še igrajo židovski špekulantje s cenami kmečkih pridelkov. Na Dunaju, v Piagi, Lincu, Beroliuu, Parizu, Amsterdamu in Nju Yorku so takozvaue sadežne borze, koder določujejo brezvestni igravci ceno žitu, moki, olju itd. Prekupci požro neizmerne svote in koder so ti prekupci židovski borzijauci, potem je to še neprimeroma hujše. Z listine, „varrant" imenovanimi, katere izdajejo skladišča tistemu, ki je ondu svoje pridelke spravil, se prodajajo mej velikimi kapitalisti kakor drugi papirji.
Poleg tega žugajo tudi razne iznajdbe znižati kmečkim prideltcom ceno. Dr. Huudhausen z Vest-falskega prideluje iz rastlinskih snovij, iz pšeničnih otrobi takozvauo alevronatno moko, ki ima do 73 odstotkov beljakovine v sebi, tedaj 3—4krat več, nego meso. Ce se to izkaže, bo živina še mnogo cenejša.
Iz vsega tega se vidi, da zemljišče vedno manj nese, mej tem pa kapital ne znižuje za-se zahtevanega dobička; obresti so skoraj ravno tolike, kakor so bile časih, denarja se pa v obče muogo več potrebuje, nego se ga je prnje.
2. Cas sili kmeta, daspravlja vse v denar. Poslom, upnikom, državi mora plačevati v gotovini. Lažnjiva trditev, da je tista država srečua, ki ima dovolj denarja, rodi že sadove. Pridejali so ji liberalci še drugo, nič manj lažnjivo, da je namreč svoboda potrebna zato, da se čim največ bogastva pri-
pravi v državo. Ta svoboda se je uvedla tudi pri nas. Kmet sme storiti s svojim posestvom, kar hoče; vsak sme začeti podjetje, kakeršno se mu ljubi. Ti-sočletua stalnost se je tako nakrat porušila; želja po naglem obogatenjuje jela vladati. Od leta 1867—1873 se je pri nas dovolilo 1005 raznih velikih podjetij (bank, železnic, paroplovb, zavarovalnic), ki bi morala imeti 4000 milijonov gld. glavnice; samo I. 1872 se je pr čelo delniških podjetij z glavnico 1192 mil. gold. — Od vseh krajev so zbirali denar. Z večine židovski agentje so lazili kakor volkovi od kraja do kraja, deklam in hlapcem, kmetu in rokodelcu so z lažnjivimi obljubami izma-mili poshraujeni denar. L. 1873. se je pa stvar zasukala. Do leta 1875 je propadlo 200 podjetij; kapitala 478 milij. gld. se je izgubilo iz žepov nesku • šenih priprostih ljudij v žepe bogatinov, v trdne blagajne židovskih kapitalistov. Vrednostni papirji so padli pri nas za 1500 milijouov gold. To je hudo zadelo vzlasti male stanove.
' Špekulacija z denarjem pa od tistega časa še ni ponehala. Dne 27. avg. t. I. je n. pr. prišla policija ua sled štirim Siegl-om, Juliju, Piicu, Albertu in Mo-ricu, ki so v par letih pri goljufni kupčiji s kožami oškodovali svoje upnike za več nego četrt milijona gld. Dne 19. julija 1891 je bil Žid Goldsteiu ua Dunaju zatožen zaradi goljufije. Sam je priznal, da je s 6000 gld. začel igrati na borzi, koder si je v treh letih »zaslužil" 250.000 gld. Ali je to poštenim
potom mogoče? Kje jih je dobil?---
Tudi kmetič trpi vsled teh špekulacij. Kapita lizem mu je z zvijačno umetnostjo pomnožil stroške sebi v korist. Zato mu rastejo od dne do dne doD govi.
Domača noša, domača jedila, stare šege so se moraie umakniti novim, tujim dragim v imenu omike. N a š e k r š č a n s k,o prepričanje je, da večje omike ne more dati vsa posvetna učenost narodu, nego mu jo je prinesla katoliška cerkev.
Bodi tu še nekaj dokazov: Zasebne želez niče so imele 1. 1889 80 milijonov gld. čistega dobička, ki so jih spravili kapitalisti. Tudi revni ljudje morajo tedaj bogatiti milijonarje.
Z a v a r o v a v n i c e "imajo ogromne dobičke na leto. Nekatere dajo komaj po 30% za škode; vse drugo spravijo uradniki in delničarji. Pri nekaterih davkih n. pr. pri carini ali colnini se mora plačevati državi in bogatiti posamnike. Vsaj v teh obzirih bi morala vmes poseči država in naprave, ki imajo služiti samo splošnemu blagostanju, iztrgati iz rok zasebnih špekulantov.
Toda država je sama v kremljih velikega kapitala. To vidimo' iz državnega dolga. L. 1878 je vzela država precejšnjo svoto milijonov na posodo, a dobila je za vsacih 100 Jgld. dolga le 64 gld. gotovine iu zato mora plačevati obresti od celih 100 gld.
L. 1884. je dobila za vsacih 100 gld. dolga 94 5 gld. gotovine. Ni čuda, če državni dolg tako narašča, da pride na posameznega človeka v uaši državi blizu 150 gld.
Zato pa tudi rastejo davki.
Naša država je zadnji čas začela preosnovo valute; zlata veljava ima nastopiti v gotovo škodo malim stanovom. Novi denarji sicer nimajo slovenskega imena, a trpel bode vsled njih tudi Slovenec. Sicer pa upajmo, da se bo zlata veljava sama vjedla. Načelo naše kapitalistične dobe je, da bodi č i m največ denarja in uvesti se ima veljava naj-redkejše kovine mej tistimi, ki so se sedaj rabile za denar. To je protislovje, ki se bo samo pokopalo, toda žalibog ue brez velike škode nižjih stanov.
Ali je torej še mogoče pomagati kmečkemu stanu, je konečno vprašanje. Ce Bog ne poseže vmes, nikakor ne dokler se vsa družba ne vrne k krščanstvu, se glasi odgovor. Zaupajmo! Kmečki stan je ostal Bogu izmej vseh najbolj zvest: Bog ga ne bo zapustil. Pri tem pa morajo tudi kmetje sami delati, kar morejo. Držali morajo skupaj; združijo naj se v gospodarska društva, snujejo naj si vinarske, sadjarske iu druge gospodarske zadruge ; zatero naj prekupce iu sami naj si zadružno kupujejo, česar jim treba, sami pa tudi skupno prodajajo, kar imajo za prodaj.
Zato jim je treba kredita. Prvi začetek v ta namen so posojilnice po Eaiffeisenovem sestavu; vsaka večja fara imej svojo. Skupaj trpe; zato morajo tudi skupno se upirati kapitalizmu, ki jih vuičuje.
Da si zaslužijo božjega blagoslova, morajo živeti lepo krščansko življenje in v javnosti morajo delovati pri raznih volitvah, na shodih, da se zopet uvede krščanske pravičnosti načelo v države.
Za tem govorom je zahvalil g. župan govornike in lepi shod se je završil. Tri ure so ostali vrli belokranjski možje na svojih mestih in s čudovito pozornostjo poslušali. Da so umevali, za kaj se gre, videlo se je odtod, ker so pri posamnih odstavkih živahno pritrjevali govornikovim besedam. Dolenjskemu kat. polit, društvu le želimo, naj bi še velikrat s takim vspehom nastopilo v javnosti, kakor pri trifarskem shodu.
Katoliško gibanje mej delavci.
Praga dne 9. sept.
II.
V drugem oddelku; ^krščanski delavci in družba" povdarja poročevalec V. Mjslivec, da sedaj dve stranki hočeta preosnovati družbo. Jedna kliče, da se mora vsa sedajna družba razrušiti in da se mora na njenih razvalinah sezidati izcela nova. To so socijalni demokratje. Druga — krščansko so-cijalna pa priznava, da so društveni sloji upravičeni in potrebni, da se doseže skupuo blagostanje ; hkrati pa zahteva, da bi vsi ti sloji priznali pravične zahteve delavskega stanu in da bi ž njim vred delovale v skupni blagor.
Za tem ogujevito predavanim govorom se oglasi T. Jiroušek, iz Prage. Najpreje je treba prepričati celi narod, da so zahteve delavskega stanu pravične, poštene in zakonite iu da tudi za vse druge slojeve zahtevajo delavci pravičnost. Zato mora družba priznati, kar je dobro za delavce. Ce pa družba ne bode razumevala teh zahtev, potem se od nje odstrani velika stranka delavskega stauu ; zato ape-
in moral sem priznati, da rast ni bila tako nepravilna.
»Ako bi ne bila tako bleda«, dejal sem, »in ako bi ne imela teh rujavih pik po obrazu, lahko bi se šlela med lepotice«.
Resnica je, da ni mogoče ne najti kake lepote na kaki deklici v vedenju, v očeh, govorjenju, ako je živa in ljubeznjiva.
Ničesar jej nisem storil, š čimur bi si bil pridobil njeno udanost, bil pa sem jej ljubši kakor oče ali brat, kar sem hotel. Zakaj? Ker je bila brala »Frančiško iz Riminov« in »Evfemija«, vsled mojih stikov pa se je bila tako jokala! »in razun tega, ker sem bil jetnik, ko vender nisem — kakor je ona rekla — niti ropal niti moril.«
Sicer pa, kako bi bil mogel biti jaz, ki sem se bil zaljubil v Magdaleno, ne da bi jo bil videl, neobčutljiv nasproti sesterski ljubezni, ljubeznivemu ljubkovanju, tako dobrim kavam mlade jetničarice beneške ?
Lagal bi, ako bi trdil, da se nisem zaljubil v njo, ker sem bil tako moder. Zaljubil se nisem, ker je vže imela ljubimca, za katerega je kar norela. Gorje meni, ako bi ne bilo tako!
Pa, ako prav ni bil občutek, ki se je vzbudil v meni, občutek ljubezni, priznavam, da se mu
je bližal nekoliko. Želel sem, da bi bila srečna, da bi se omožila z onim, ki jej dopada; nikakor nisem bil ljubosumen, nikakor nisem mislil, da bi bilo mogoče, da me izbere svojim ljubimcem! A kadar sem slišal, da se odpirajo duri, vtripalo mi je srce, upaje, da je prišla Angelica in ako ni bila ona, nisem bil zadovoljen; ako pa je bila, vtripalo mi je srce še bolj in se je veselilo.
Njeni stariši, ki so bili dobili o meni vže dober pojem in so vedeli, da je silno zaljubljena v nekega druzega, se niso kar nič pomišljali ter jo puščali k meni skoro zmirom, da mi je prinesla kave zjutraj in včasih tudi zvečer.
Bila je tako priprosta in zapeljivo ljubezniva. Rekla mi je: »Tako sem v druzega zaljubljena, pa vender tako rada z vami govorim! Kadar ne vidim svojega ljubčka, se povsod dolgočasim razun tu pri vas.«
»Ali ne veš, zakaj ?«
»Ne, ne vem.a
»Torej ti povem jaz: ker tu lahko govoriš o svojem ljubčku.«
»Prav imate; pa zdi se mi, da tudi za to, ker vas tako zelo spoštujem !«
Uboga deklica! imela je to napako, da me je prijela vselej za roko in mi jo stiskala, a da
ni spoznala, da mi je dopadala in me vznemirjala ob enem.
Hvala bodi Bogu, da se morem te stvarice spominjati brez najmanjšega očitanja vesti.
XXX.
Ti listi bi gotovo bolj dopadali, ako bi bila Angelica zaljubljena v me, ali ako bi vsaj jaz bil norel za njo. In vender mi je bila ta priprosta vdanost, ki je vezala naju, ljubša nego ljubezen, ln ako sem se včasih bal, da bi se lahko pre-menilo neumno moje srce, bil sem zares žalosten tega.
Dvomeč, kaj bi se še lahko pripetilo, obupam ker se mi je zdela (ne vem vsled katere čarobije) stokrat lepša, kot se mi je zdela začetkoma, presenečen od žalosti, kojo sem skušal tolikokrat v odsotnosti njenej, in veselja, koje mi je prizadevala njena prisotnost, sklenil sem nekoč, par dnij kazati se jeznega, češ, da se bode odvadila prijaznosti sklenjene z mano! To mi je malo pomagalo: deklica bila je tako potrpežljiva, tako usmiljena! Komolce naslonila je na okno in me molče gledala. Potem mi je rekla:
»Gospod, siti ste mojo družbe, in vender, stala bi, ako bi mogla, cel dan tu, ker vidim, da vam je treba nekoliko razvedrenja. Slaba Vaša
1 a j e m o, n a j d r u ž b a ne ceni premalo naše stranke in naj se pouči o nas, da hočemo delati pošteno.
Dr. Hor8ky primerja potem celo družbo s človeškim telesom. Vsak tudi najmanjši ud je telesu potreben, tako so tudi vsi stanovi potrebni: Jeden je oko, drugi roka itd. Da je telo zdravo, morajo sodelovati vsi udje.
Tako si morajo pomagali ludi družbi vsi stanovi v jeden skupen namen, ne pa se vničevati vzajemno, kakor to zahteva doktor v rudeči suknji — socijalna demokracija. Ta zdravi tako le: „ Ali boli glava?" „Odsekajmo jo!" »Ali boli roka?" „Odre-žimo jo!" — Socijalna demokracija hoče vničiti vse ude in samo roke še pustiti, napraviti hoče iz ceiega sveta veliko tvornico. Katoliški delavci pravijo: „ne sekajmo, ne režimo, marveč preosnavljajmo I" Tapre-osnova se mora začeti pri liberalnem kapitalizmu, za katerega nenasitno vrečo delujejo vsi stanovi. Temu se mora puščati, da dobode tudi delavec svoj delež. Katoliški delavci se drže načela AmerikancaGe-orgeja, ki pravi: „Družba mora imeti svoje s t a n o v e , k i d e 1 u j e j o v s k u p n i blagor družbe telesno ali duševno.
Jednoglasno je bila na to vsprejeta sledeča resolucija :
Stranka katoliških češko-slovanskih delavcev priznava kot del svojega naroda, da mora imeti zdravi organizem človeške družbe poleg delavskega stanu tudi drnge stanove in zato izjavlja, da so potrebni vsi tisti stanovi, ki pomagajo za pravo dobro in pravi blagor človeške družbe. Ker tedaj katoliški češkoslo-vanski delavci priznavajo, da so drugi stanovi v človeški družbi potrebni in ker hočejo sami delovati za dobro in blagor cele človeške družbe, zato zahtevajo, da bi tudi drugi stanovi priznavali upravičenost pravičnih delavskih teženj in mu pomagali v dosego pravic in delovali ž njim složno za dobro in blagor cele človeške družbe.
Vsled tega ne priznavamo za sloje človeške družbe vse tiste kapitalistične skupine, ki so se ustanovile na temelju gole sebičnosti iz tega namena, da bi skupno tlačili in izkoriščalo delavce v svoj pro-speh, kakor tudi obsojamo vsako krivičnost, ki jo delajo drugi stanovi na delavcih.
V tretjem oddelku „d e 1 a v e c in vera" govori Brinda, rudokop iz Kladua. Človek brez vere neha biti božji stvor in človek. To dokazuje poži-doveli liberalizem in liberalistični kapitalizem. Ta dva bratca škodujeta vsem delavcem in skušata napraviti iz njega brezbožno državo in brezbožno družbo. Oglejte si delovanje židovskega liberalizma, ki je pahnil družbo v pogubo, ki spravlja mnoge ljudi v ječe in celo v rabeljeve roke. Z grozo se oziramo v prihodnost sedajne mladine, ki naglo deluje v svoje lastno vničevanje ; v svoji nevednosti pada socijalni demokraciji v žrelo. Kako bi se moglo pomagati ? Delujmo nato, da bi se vsa družba vrnila v naročje svete cerkve in bi živela po naukih svete vere in božjih zapovedih. Delujmo zato, da bi se naša mladina vzgojevala versko-nravno. Vere se ne dajmo vzeti nikedar in nikoder.
volja je prav naravna posledica osamljenosti. Pa klepetajva nekoliko in slaba volja preide. Ko pa klepetati nočete Vi, klepetala bodem jaz.»
»O svojem ljubčku, kaj?«
»O ne, ne vedno o njem; govoriti vem tudi o čem drugem.«
In začela mi je praviti o domačih svojih zadevah, o nepristopnosti materinej, o dobroti oče-tovej, o otročarijah bratov; njeno pripovedovanje pa je bilo polno priprostosti in ljubeznivosti. A nevede zašla je potem zopet v svoj preljubi jej predmet, v nesrečno svojo ljubezen.
Jaz pa nisem popustil svoje vloge godrnjača in upal sem, da se bode naveličala. Ona pa se ni dala vjeti, bodisi iz nepaznosti ali pa iz premiš-Ijenosti, treba je bilo nazadnje smejeti se mi, ginjenemu biti in zahvaljevati jo za njeno tako milo potrpljenje z mano.
Opustil sem nehvaležen sklep, naveličati jo, moja bojazen pa je počasi izginila. Skoro gotovo nisem bil zaljubljen vanjo. Dolgo časa sem premišljeval svoje pomislike, napisal sem svoja premišljevanja o tem predmetu in njihovo premo-trivanje mi je pomagalo.
Človek se včasih zboji praznih strahov. Ako se jih noče bati, mora jih opazovati od blizu in pazljivo.	(Dalje elidi.)
To misel so razvijali tudi še drugi govorniki in konečno je bila vsprejeta ta le resolucija:
»Katoliški češko-slovanski delavci priznavajo Kristusovo vero za temelj dobro vrejene človeške družbe, za branik prave omike in izobraženosti in za poroštvo njenega večnega in časnega blagra in so prepričani, da se da razrešiti socijalno vprašanje samo s pomočjo vere: zato hočejo delovati,da bi bilo vse življenje v družini, v občini in v državi napojeno s krščanskim duhom. Zaradi tega se izražajo proti brezverski šoli in neverno liberalnemu zakonodavstvu'in zahtevajo, da bi bile šole v svojem temelju verske in da bi se vse zakonodavstvo vršilo v soglasju s krščanskimi resnicami. Vzlasti je potrebno, da bi bili s krščanskim duhom navdani in da bi v njem delovali ne le vsi delavci, marveč tudi vsi delodajalci, ker samo tako se vstanovi soglasje in mir mej obojimi in slučajne nesložnosti se lahko in brž poravnajo."
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. septembra.
Izjemno stanje v Pragi je deloma odpravljeno. Porotno sodišče je jelo redno poslovati. Sicer pa tudi minolo leto niso bile porotne obravnave popolnoma ustavljene. Pred izjemno sodišče so prišli le taki zločinci, ki so v kaki zvezi s političnim gibanjem in sodišče ni zaupalo, da bi porotniki nepristranski sodili. Vseh obravnav pred izjemnimi senati je bilo 40. V tem času je pa v Pragi bilo 50 porotnih obravnav. Izjemno sodišče ni več potrebno, ker so vse osebe, ki so zaradi omladinskega gibanja bile zaprte, že obsojene, in so se ljudje že toliko pomirili, da se podobnih izgredov ni bati, kot so se dogajali v Pragi. Politični vodje se tudi ne upajo več tako hujskati naroda, kot so ga pred izjemnim stanjem.
Delegaciji. Ogerska delegacija ima pet odsekov, dočim je dosedaj avstrijska imela le dva, namreč proračunski in pa peticijski odsek. Letos je misli baron Helfert predlagati, da se v avstrijski delegaciji vpeljejo trije novi odseki, dosedanja odseka naj pa še ostaneta. Jednemu novih odsekov naj bi se izročile vnanje stvari, drugemu vojaške zadeve in tretjemu stvari skupnega finančnega ministerstva. Budgetnemu odseku bi se torej odvzela večina dela. Poročevalci imeli bi ložji posel, ali posvetovanja bi pa najbrž ne bila krajša, ker bi ne bilo jednotnosti in bi zlasti proračunski odsek moral čakati, kaj da sklenejo drugi odseki. Barona Hel-ferta menda vodi želja, da bi avstrijska delegacija svoje delovanje vredila po Ogerski. — Mladočehi so si razdelili delo v delegaciji. Kaftan bode govoril o vnanjih stvareh, dr. Pacak o vojaštvu, dr. Brzorad o konzulstvu in dr. Slama o razmerah v Bosni in Hercegovini.
Proticerkvene predloge na Ogerskem. Odsek gospodske zbornice začne dne 26. t. m. posvetovanje o vladnih proticerkvenih predlogah. Grof Ferdinand Zichy opozarja v „Fejnrmegyi Naplu", da vladne predloge v marsičem nasprotujejo krščanstvu. Nevarne so vernosti, nravnosti in varnosti državljanskih pravnih razmer. Noben kristijan ne more dovoliti, da se bi zakonito dovolilo, da kristijan lahko neha biti kristijan, kajti kri*t'janstvo je neiz-brisljivo. Zakonom se ne sme dovoliti, da se bi krščeni otroci še proti njih volji mogli uvrstiti mej nekristijanske. Sploh so ti zakoni v taki zvezi z že-nitovanjskim zakonom, da nikdo ne more zanje biti, kdor ni za civilni zakon. Grof Zichy zatorej pričakuje, da se njegovi somišljeniki polnoštevilno zbero o svojem času v gospodski zbornici, da zavržejo te predloge.
Rusija. Generalni gubernator Gurko je bil strogo ukazal, da se vse mesto Varšava razsvetli na dan pred posvečenjem nove pravoslavne cerkve. Na dan posvečenja je pa bilo zaukazano, po vseh cerkvah in molilnicah vseh ver imeti zahvalno službo božjo. Katoliški Poljaki naj torej kažejo svoje veselje, če vlada zida pravoslavne cerkve, v katere bode silila tudi njih šolsko mladino.
Italijanska vlada in Vatikan. Liberalni listi so zadnji čas mnogo pisali o nekakem približanju mej Vatikanom in italijansko vlado, ko je italijanski kralj imenoval beneškega patrijarha in se je osnovala katoliška prefektura za italijanske kolonije v Afriki. Pisalo se je o nekih pogajanjih mej vlado in sveto stolico. Vse to je pa le domišljija liberalnih listov. Pogajanj ni nobenih bilo. Vatikan ni priznal nikdar italijanskemu kralju pravice, imenovati beneškega patrijarha. Vlada mu je le samovoljno dala
eksekvaturo v obliki imenovanja. Katoliškega pre-fekta za italijanske kolonije je sklenil nastaviti sveti stol popolnoma iz svoje inicijative, ker je to potrebno zaradi mnogih Italijanov v Afriki. Z italijansko vlado se o tem ni ničesa dogovarjalo.
Španjska. V Villafranki so bili precejšnji nemiri. Iz Barcelone so se zatorej tja poslali trije batalijoni pešcev in eskadrou konjiče, da so naredili red. 22 oseb so zaprli.
Maroko. Sultan ima nevarno bolezen na vratu in se je bati, da umrje. To bi utegnilo dati povod kakim nemirom v tej deželi, ker prestolonasledstvo ni popolnoma vravnano.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. velika skupščina
dne 7. avgusta 1894 leta v Novem Mestu.
(Dalje).
O podružnicah.
3. Kakor veste, čč. skupščinarji, so naši družbi življenska moč njene podružnice. Lani 123 izkazanim prirastlo je v glavnem imeniku še osem novih in sicer: tek. št. 124. Moška podružnica za Rožak in okolico 125. Ženska podružnica v Prvačini. 126. Podružnica za Velikovec in okolico. 127. Moška podružnica za Sežano in okolico, kot najlepši spomin na ondotno lansko skupščino.
128.	Ženska podružnica v Krškem. 129. Ženska podružnica v Kobaridu. 130. Ženska podružnica v Skofji Loki. 131. Ženska podružnica za Škofjo Ves pri Celju.
Poskočilo je tudi število pokroviteljev, prideljenih raznim podružnicam — navadno v bližini svojega bivališča. Tek. štev. 116. »Društvo učiteljev in šolskih prijateljev« za okraj Kamenik. 117. Ženska podružnica v Trstu št. I. 118. Občina Sežana na Krasu. 119. Fran Stepančič, veleposestnik v Temnici. 120. Pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah pri Trstu. 121. Ženska podružnica v v Sežani. 122. f Ilinko Kavčič v Razdrtem, posestnik in deželni poslanec, v hvaležni spomin njegove trudoljubivosti poslali po njega smrti njegovi čestilci. 123. -j- Prelat Andrej Alijančič v Celovcu poslal po prijatelju naše družbe še pred svojo smrtjo drž. obveznico s kupom za 100 gld.
124.	Št. Jakobsko - trnovska ženska podružnica št. IV. po zastopnici gdč. Ivanki Praprotnik-ovi.
125.	Litijske Slovenke po zastopnici gospej Josi-pini Koblar-jevi. 126. Župnija v Rojanu pri Trstu. 127. Vipavska čitalnica. 128. Ženska podružnica v Trstu št. II. po zastopnici Miliki Mankoč-evi.
129.	Št. Vid pri Zatičini. 130 in 131. Mariborska posojilnica št. II. in III. 132. Posojilnica v Radovljici. 133. Ženska podružnica v Prvačini. 134. Moška podružnica za Sežano in okolico. 135. Litijske in Šmartinske Slovenske št. V. 136. Feliks Ferk, zdravnik in veleposestnik v Mariboru. 137. Ženska podružnica za Krško in okolico. 138. Josip Rode, posestnik v Kameniku. 139. Očina Draga. 140. Podružnica v Šiški. 141. -J- Gospa Marija Murnik-ova. 142. Gospa Ivana Vodnikova. 143. Posojilnica v Ribnici. 144. Frančišek Mally, tovarnar v Ljubljani. 145. Elija Predovič, veletrgovec v Ljubljani.
Do 1. avgusta t. 1. torej šteje družba sv. Cirila in Metoda 104 moške podrnžnice z 8407 člani in 27 ženskih z 2958 družbenicami, skupaj torej 11.365 udov.
Lansko leto se je priznala v Sežani našemu ženstvu palma prvenstva z ozirom na delovanje v prospeh naši družbi; tudi letos biva vodstvo pri tej sodbi, kakor je razvidno iz neuradnega spiska od prijazne nam roke: »Delovanje ženskih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda v preteklem letu 1893«, ki so ga nedavno prejele naše podružnice. Zdaj, ko so stopile žene slovenske in dekleta v svojih podružnicah tako številno na plan, da bi so borile z možmi vred za slovenske idejale, zmaga pač ne bo izostala. Da, žene slovenske, kakor je vam ljuba naša deca, tako ljub naj vam je materin jezik, njemu zahtevajte v šolah prvo in častno mesto, ne dopuščajte več, da bi se izneverjala mladež svojemu rodu. Ta požrtvovalnost, katero v novejšem času kaže slovensko ženstvo, mora s ponosom in zadovoljstvom navdajati slovanske rodoljube, a tudi občudovanje in spoštovanje izvabljati stranskemu svetu.
Večina podružnic je uprav tekmovala v svrho denarnih dobav za družbine namene. Dobro sredstvo pridobiti za to znatnih prispevkov, so primerni koncerti in zabave. Kolikor se je vodstvu
oročalo, osnovale so se deloma ob svojih zborovanjih, deloma posebej vzgledne veselice, naslednje podružnice: Črna na Koroškem, ženska podružnica v Št. Juriju ob južni žel., Teharje pri Celju, Rožak v Tolinčicah in Podravljah, moška in ženska podružnica v Gorici s prelepimi božičnicami v Gorici, Podgori, Pevmi, Ločniku; podružnica na Greti, podružnice Beljak, Št. Janž, Priblaves, Šteben, Velikovec, Apače, Kotmara ves, Tolsti vrh; Šiška, moška in ženska podružnica v Trstu veliki koncert s sodelovanjem opernega pevca Josipa Trtnika in ondotnih slovenskih društev.
Posebno važni so podružnični shodi, kajti pri njih se nudi članom, kakor tudi ljudstvu sploh koristnega pouka in primerne zabave. Uprav neprecenljivega pomena pa so ti shodi za naše ko roške brate; podružnice so jim prava ognjišča domovinske ljubavi; zato jim vodstvo rado pošilja govornike, katerim so podružničarji za njih pouk srčno hvaležni. V obče velja pravilo, da tudi priprosti narod potrebuje vedrila, saj ima brig- in tug- dovolj in včasih naj se tudi priprostemu ora-tarju v prijateljski družbi razvedri nagubančeno čelo, da gre pokrepčan z novim pogumom na delo, za kruh svoji obitelji a tudi na delo za pravo svojega naroda — kajti glavna opora slovenstvu je značajni oratar in obrtnik. Tema dvema pa uprav naše podružnice brez posebnih troškov in trudov lahko nudijo potrebnih ukov in razvedril. In ako jim narodovi voditelji tega ne oskrbe, iščejo si čestokrat zabave po svoje — kar je pa navadno na ltvar njim, njihovim družinam, vsemu narodu in tudi državi. Kako se da vse to doseči — na jedno stran ljudstvo vzgajati, na drugo pa družbi nakloniti prispevkov, v tem podaja napotke ne siuer društveni, a jako rabljivi spisek, te dni razposlan podružnicam z naslovom: »Delovanje moških podružnic družbe sv. Cirila in Metoda sosebno v preteklem letu 1893.«
Koledar
za 38. teden leta 1894.
Nedelja, 16. septembra: 18. pobink.; ev.: •Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9.; Žalost Matere Božje. Ponedeljek, 17. septembra: Rane svetega Frančiška. Torek, 18. septembra: Jožef Rupert. Sreda, 19. septembra: Kvatre, Januarij šk. Četrtek, 20. septembra: Evstahij in dr. m. Petek,
21.	septembra • Kvatre, Matevž, apost. Sobota,
22.	septembra; Tomaž Vilan. — Lunin spre-min: Zadnji krajec 22. septembra ob 1. uri 30 m. popoludne. — Solnce izide 20. septembra ob 5. uri 50 minut; izide ob 5. uri 55 minut.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. septembra.
(V znamenju neresnice!) Glede vprašanja o uličnih napisih smo svojedobno jasno izrazili svojo sodbo ter se na podlagi pravičnosti izrekli za dvojezično slovensko-nemške napise v Ljubljani. Zaradi-tega nas je »Narod"* strastuo napadal in poročal neresnično svojim bralcem tako, kakor bi bili mi za nemške napise v Ljubljani. Kakor se je proti našetnu listu beril »Narod" glede uličnih napisov v Ljubljani v znamenju neresnice, ravno tako napada sedaj »Narod" deželnega odbornika dr. Papeža, ker se je deželni odbor izjavil za dvojezične napise v Ljubljani. Mi se o tej prepori stvari nismo pričkali z »Narodom", tem manj, kar piše tako surovo, strastno in osebno, da mu na takem potu nečemo slediti. A ker »Narod" tudi naš molk krivo tolmači, zato po\darjanio, da nimamo navade svojih načel preminjati vsakih štirnajst dnij, in kar načelno spoznamo kot pravo, kot tako priznamo tudi, kader se v dejanju izvršuje, da torej popolno soglašamo z odlokom deželnega odbora in glasovaujem dr. Papeža, v kolikor se strinja z načeli objavljenimi v našem članku o uličnih napisih v Ljubljani.
(Osebna vest.) G. Anton M a i e r je imenovan učiteljem na tukajšnji vadnicl.
(Deželni poslanec tržaški dr. Andrej Sancin) bode — kakor se iz Trsta piše, v nedeljo dne 16. t. m. ob 4. uri popoludne poročal o delovanju svojim voiilceiri v prostorih gostilne Sancin-Cina v Skednju pri Trstu. Pričakovati je obilega obiska.
(življenje je rešil) hlapec Setina dečku Jožefu Dularju iz Vavtevasi, ki se je s tovariši kopal v Krki in nenadoma zginil v vodi. Hlapec je oblečen skočil v vodo ter nezavestnega dečka potegnil na suho.
(Sleparica.) Po trebanjskem okraju se klati neka ženska, ki je nekaj sleparij že izvršila, še več pa poskusila. Prihiti v kako hišo, dela se, kakor da služi pri kaki znani družini v dFogi vasi, da se je ta ali ona nesreča zgodila, zato prosi kako reč na posodo in nekaj denarja (po 5—10 gld.). Dosedaj naredila je pač nekaj škode, še več pa strahu, ker se vsaj na prvi hip vsakemu mogoče zdi, da se je nesreča zgodila, večjidel pa so bili ljudje tako pre fidni, da ji denarja niso izročili; le da bi jo kar prijel, se še ni nihče domislil, dokler je že ni popihala.
(Kdo bo cesto delal?) Postava, da se preloži cesta med Trebnjem in Mirno je sklenjena in potrjena. Kedaj se bo začela nova cesta delati, še ne vemo, pač pa kmalu pričakujemo. Sliši se pa, da bi rad dobil delo nove ceste neki tujec po narodnosti in po veri, ki je v jako slabem spominu iz nedav nega časa, ko se je gradila železnica. Razen katerega krčmarja, je tačas vsak zdihoval: da bi le kmalu odrinili ti »ajzenponarji, ali kakor so se že drugače imenovali, saj je kakor le ob vojskinem času. Železnica je bila dovršena, ali nekaj jih se še drži naših krajev kakor klop kože. Eden tistih pa še sam nazaj hodi in pravijo, da špekulira, da bo dobil delo nove ceste. On je bil faktotum železniškega podjetnika, ki je imel za časa, ko se je železnica delala, nad tristo tožb, ker ni plačeval v redu. Vsak pa je rekel, da je ta še bolj prebrisan, kot njegov gospodar. Ako bi imel ta človek še Dolenjcem deželni kruh rezati, naredi cela temeniška dolina ekstra-vlak, kamor bo treba, da to prepreči.
(Žandarmerijska postaja) v Podkraju, posto-jinskega okraja, je premeščena v Col pri Vipavi.
(Žganje). Val. Kobilica, 50 let star, iz Gornjih Domžal se je 11. t. m. v Stobu navlekel žganja. Drugi dan so ga našli mrtvega.
(Gasilni društvi) snujejo na Dovjem in v Starem Trgu pri Poljanah.
(Iz Brd). »Post tot diserimina rerum" imajo Medanci svojega dušnega pastirja. Danes 13. sept. hitro po 4. uri popoludne dajali so Medanci s pri-trkovanjem in streljanjem vsem Brdom na^znanje, da se jim bliža dolgo pričakovani gospod vikar Ivan Kuriučič, do zdaj službujoč od 1. 1873. na Srpenici pri Bovcu. Zvečer izražali so Medanci svoje veliko veselje z umetnimi ognji, razsvetljavo in streljanjem pozno v noč. Novodošlemu gosp. vikarju obilo blagoslova božjega.
(Ameriške novice.) Naša rojaka gg. župnika Stariha in Ogulin sta se zdrava povrnila v Ameriko. — V Št. Pavlu se je osnoval odbor, ki bode brezposelnim ljudem skrbel za delo po zimi. — Sin nekega naseljenca v Levistonu je šel neko nedeljo na lov in obatrelil zajca, ki je bežal proti bližnji strmini. Lovec hiti za njim, kar more, kar se mu iz-podtakne, da pade in se vali v dolino proti želez-ničnemu tiru, po katerem se bliža vlak. Lovec se lovi za rastline, da ne pride pod kolesa. V zadnjem trenotku se mu posreči, da se ustavi tik vlaka, ki mu zdrči pred nosom. Lovec samega straha omedli, domov prišedši zopet obleži nezavesteu, drugi dan pa so mu osiveli lasje, dasi je star šele 16 let.
(Vojaki bolniški strežaji.) Da se tudi med vojaki izuri potrebno število bolniških strežajev, morali bodo od vsakega pešpolka in lovskega bataljona pripravni vojaki od 1. oktobra 1894 do konca marca 1895 obiskovati predavanja v vojaških bolnicah o postrežbi bolnikov.
(Medveda) so sledili kakor se nam iz Cirknice poroča 13. tega meseca v Javorniku nad Dolenjo vasjo pri Cerknici. Neki gojzdar, ki ga je videl, se ga je silno ustrašil. Pravijo, da so štirje: medved, medvedka, pa dva mladička. Gojzdni varuh pripoveduje, da je bil le kakih 20 korakov proč od kosmatinca, ki se je drgnil ob drevo in ondu pustil svojo dlako. Pozor torej lovci, a ne zanašajte se na medvedovo kožo, ker je draga!
(Cirkus Henrv.) Včerajšnja slavnostna predstava odlikovala se je z večinoma novim vsporedom. Takoj prva točka, nastop osmih jahačev, vzbudila je pozornost in pohvalo obilo navzočega občinstva. Zanimiv in občudovanje vzbujajoč je bil nastop izvežba-nega slona in krasne kobile, katero je jezdila gospa Heury. Neprekosljivi jahač na neosedlauem konji gospod Leon proizvajal je sebi odmenjeno točko z nenavadno preciznostjo, istotako trojica umetnikov točko »ikariske igre". Končala se je predstava s krasnim prizorom »Japan ali poletna slavnost v Ti-tibu", pri kateri je sodelovalo vse osebje. Smelo
trdimo, da približno enakih predstav v Ljubljani ni bilo videti v cirkusih.
(Profesor Virchow o darvinizmu.) Na antropološkem shodu v Inomostu je nedavno Znani profesor Virchovv o darvinizmu rekel mej drugim: »Darvin sam izprva svoje teorije o razvoju živalskih vrst ni obračal na človeka. O tem vprašanju se je mnogo govorilo in pisalo Skušali so je rešiti potom špekulacije in prišli so do teorije, da človek prihaja od opice. A ravno tako lahko bi rekli, da človek izvira od ovce." Darvinov nauk je po mislih profesorja Virchova mnogo škodoval, a nič koristil.
(Emil Zola zatožen.) Grad itelj cerkve v Lurdu, Bourgeois, toži znanega romanopisca Zolo zaradi obrekovanja. Tožba se opira na neko mesto v romanu »Lourdes", kjer Zola tožniku predbaciva, da je pri gradnji cerkve ogoljufal župnika.
(Praznovanje nedelj.) V Belgiji so vpeljali nove poštne znamke, katere so nekoliko večje od navadnih. Na njih je razločno napisano: »V nedeljo ne oddati".
—	Srečni poštni uradniki in pismonoše v Belgiji! Kdaj bomo pač pri nas v Avstriji dobili poštne znamke, na katerih bomo čitali: V nedeljo se pismo ne odda! — Dokler bodo pri nas židje gospodarji
—	se moramo bati, da ne dobimo poštnih znamk: »V soboto se pismo ne odda".
(Zgodovina o medvedovem begu.) Včeraj smo poročali, da je iz Wolfingerjeve menežarije ušel medved. Danes smo dobili seveda na podlagi § 19 popravek, da noben medved ni ušel. Naš poročevalec pa (rdi, da ga je videl z lastnimi očmi, ko je bežal, ko so ga lovili in vjeli. Najbrže, da je to bil medved, ki ga imajo pri cirkusu. Upamo da smo sedaj zgodovino medvedovega bega tako točno opisali, da nam nikdo tudi z zakrivljenim § 19 ne bo mogel blizu. Vemo pa, da bi tudi medved ne bil ušel, ko bi vedel, kako strogo se pri nas rabi § 19.
(BoInik-hypohonder.) Bolnik.- Gospod doktor! Jaz sem v narečjem strahu. Prosim preglejte me natančno! Celi mesec imam že bolečine in trganje po celem životu — danes naenkrat pa nič ne čutim in me nič ne boli — to mora gotovo kaj hudega pomeniti!
(Sernnji po Slovenskem od 17.—22. septembrT) Na Kranjskem: 17. v Boštanju, na Rakeku, St. Lambertu; 20. v Škocijanu, Podvelbu (Col); 21. v Kranju (konjski), Zgor. Tuhinju, v Ribnici. — Na Štajerskem: 17. v Kapeli, Brasloveah ; 21. v St. Petru, Podsredi, na Laškem, Frauenheimu, Ormožu. — Na Koroškem: 21. v Spod. Drav-bergu, v Zgornji Beli. — N a Primorskem: 21. v Kopru, v Tominu.
Društva.
(Št. Jakobsko- trnovska podružnice sv. Cirila in Metoda.) Vabilo na vrtno veselico, katero priredi šentjakobsko-trnovska ženska podružnica svetega Cirila in Metoda v nedeljo dne 16. septembra t. 1. ua Virantovem vrtu s prijaznim sodelovanjem si. mešanega in moškega zbora pevskega društva „Ljubl.jana". — Godba si. c. in kr. pešpolka Leopold II kralj belgijski št. 27. — I. Vspo-red godbi: 1. Novaček: »Holzbach", koračnica. 2. Verdi: Ouvertura k operi »Nabucco". 3. Gretsch: »Spomin na Oeversee". 4. Komzak : »Brenkarica", gavotte. 5. Strauss: Fantazija iz operete »Zigeuuer-baron*. 6. Ro.senkranz: »Pozdrav Beču", poika fran-gaise. 7. David: »Narodne pesmi", podpourri". 8. lvanovič: »Duuavski valovi", valček. 9. Suppe: »I finale" iz operete »Boccsccio". 10 Gretsch: „V naskoku", polka hitra. II. Poidrav. III Vspcred petju: 1. A. Hajdrih: »Hercegovska", moški zbor. 2. J. Jenko: »Pegovor z domom", mešani zbor. 3. A. Hajdrih: »Cerkvica", ženski čveterospev. 4. Dr. B. Ipavic: »Domovini", moški zbor s tenor- in baritou-
samospevom. 5. »Vesela družba", mešani zbor. _
Vstopnina za osebo 20 kr., čast. podružničance so vstopnine proste. Preplačila se hvaležno sprejmo. — Začetek veselici ob 4. uri popoludue. — Pri neugodnem vremenu vrši se veselica v notranjih prostorih. — K obilni udeležbi vabi uljudno
odbor.
(Slovensko del. pevsko društvo Slavec") priredi vrtrio veselico v nedeljo dne 16. septembra t. I. pri Koslefju s sodelovanjem vojaške godbe si. pešp. kralj. Belgijcev št. 27. — Vspored : I. Petje. — II. Godba — III. Kegljati e na dobitke katero se prične v nedeljo due 16. septembra ob 9. uri zjutraj pri Koslerju in traja do 9. ure zvečer. Dobitki so: I. dob. 12 kron, II. dob. 8 kron, III. dob. 6 kron, IV. dob 4 krone, V. dob. 2 kroni, IV. dob. za največ serij 4 krone. Seriia treh lučajev velia 20 kr. — Po končanem vsporedu svira godba nekoliko komadov za ples. — Začetek veselice ob 3. uri popoldne. — Vstop 20 kr. za osebo, č.^ člani ia otroci do 10 let vstopnine prosti. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.

na Sv. Petra cesto štev. 6

W ¥1. zvezek:
AIBEEJ KAL Al
je izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr. v „Katoiiški Bukvami" in „Katol. Tiskarni"
v Ljubljani.
Dobe se še II, III., IV. in V. zvezek. "38*3

Ravnokar je izšla pri J. JSlusnikovili naslednikih v Ljubljani
"V e 1 i li a in >f a 1 a
84T Le tiste so	J. Blaznikove „Pratike", ki imajo
tiskano podobo	" »B <»ie:fi'i» kot uradno potrjeno varstveno
znamko na prvi strani.
PSenica, m. st.	.
Rež, „ .	.
Ječmen, „ •	.
Oves, „ .	.
Ajda, „ .	.
Proso, „ .	.
Koruza, „ .	.
Krompir, „ .	. Leča, hktl.
Grah, „ .	.
Fižol, „ .	.
Maslo, kgr.	.
Mast,	„	.
Špeh svež, „	.
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, ,. . Jajce, jedno . , . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ „ .
Svinjsko .....
Koštrunovo „ „ . Piščanec . . .
Golob.....
Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „ . . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ ,
Telegrami.
Dunaj, 14. septembra. Cesar je vspre-jel grofa Hoyosa danes popoldne v zasebni avdijenci.
Dunaj, 14. septembra. Poslednjih 24 ur jih je v petih bukovinskih političnih okrajih 8 zbolelo in 5 umrlo za kolero, v 25 ga-Hških političnih okrajih jih je pa 146 zbolelo in 77 umrlo.
Trst, 15. septembra. Semkaj sta prišla brat belgijskega kralja prine Filip grofFlan-dernski in njegov sin Albreht.
Levov, 15. septembra. Včeraj se je začel gališki gozdarski shod, kateremu predseduje član gospodske zbornice, grof Roman Potočki. — Otvoril se je pa včeraj tudi shod poljskih pravnikov in narodnih gospodarjev.
Getinje, 15. septembra. Knez Nikita je hudo zbolel.
Spezzia. 15. septembra. Iz Genue došla torpedovka „Avoltorio" je pri Levantu zadela ob skale in se poškodovala. Peljala je potem z vso hitrostjo proti obrežju, kjer se je potopila.
Perugia, 15. septembra. Tukaj zborujoči mirovni kongres je hitro rešil svoje delo pritrdivši nasvetom predsedništva. Ko so končali svoje delo, kongresni člani ogledujejo stavbene spomenike.
Berolin, 15. septembra. Zaprli soWeid-nerja, vrednika časopisa „Socijalist", zaradi bogokletstva in razžaljenja cesarja.
Shanghai, 14. septembra. Strašen požar je dne 25. m. m. bil v Ohunhongu. 2000 poslopij, mej temi trije templi, je pogorelo. Hiše Evropcev niso poškodovane. 30 ljudij je zgubilo življenje.
Shanghai, 14. septembra. Vsa južna Koreja se punta proti Japoncem. Poslednji se že boje, da vstajniki napadejo Fusan. 2000 japonskih vojakov je v Fusan prišlo.
Listnica vredništva:
Gosp. dopisniku iz Zagorja: Vašega dopisa z dne
5. t. m. nismo prejeli.
Ponarejena črna svila.
takoj spoznaš ponaredbo. Prava, čisto barvana svila se t^ko.j »kodra, hitro ugasne in pusti malo pepela prav svetlonijave barve. — Ponarejena svila pa, ki se hitro umaže in zlomi, počasi gori, posebno pa daljo tle nekatere niti. če je blago zelo barvano, in pusti črnorujav pepel, ki se ne skodra, »inp.^k zvije. Ue stareš sepel prave svile, postane prah, ponarejene svile pa ne. Svilarnica G. BERNEBEBO (c. in kr. dvorni založnik), Ziirich razpošilja rada vzorce prave svile vsakemu in pošilja po naročilu blago v hišo poštnine in carine prosto. Pisma veljajo 10 krajcarjev; dopisniue 5 krajcarjev v Švieo.	13 (7—5) 5
UMlifSi ?4<»:
14. septembra. Marija Selan, kajžarjeva hči, 9 mesecev, Ilovca 14, katar v črevih.
T ta j c i-
11.	septembra
Pri Južnem kuUKivom: Furlan iz Ajdovščine. — Finzi, Gerstel iz Trsta. — Kocian iz Celja.
Pri avstrijskem caru.: Tartnann iz Ljubljane. — Vilfan iz Beljaka. — Forstner iz Friedberg-a. — Bechina z Dunaja.
12.	septembra.
Pri Slonu: Stern, grof in grofinja Buttler, Rochol iz Gradca. — Guttmann, Weis z Dunaja. — Iloltav, z Velike Kaniže. — Eisler iz Budimpešte. — Brosch iz Berlina. — Fabiaui iz Sevnice. — Sierakovsky iz Galicije. — Princ iz Zagorja. — Jlurgel iz Loke. — Ješenak iz Trbiža. — Pet-schner, Aigner s Štajerskega. — Tonič iz Kragujevča.
Pri Maličn : Ilulmd, Uhliz, Abele s z Dunaja. — Bloos, Eisenlatner, Neumann iz Gradca. — Gortan , Mandel iz Trsta. — Gerstner, Strobl iz Poln. — Baroninja Bucovich iz Pole. — Bcnzon z Reko. — Masserell iz Mogunca. — Ko-levček iz Gorice. — Polz pl. Ruttersheim iz Sarajeve. — Vebič iz Novega Mesta. — Horica iz Prage. — Prinšek iz Žavca.
Pri Južnem kolodvoru: Majzel Franc, Žgur iz Bele Cerkve. — Kitner iz Gradca. — Makar iz Metlike. — Mark iz Prage.
Pri avstrijskem caru: Mally z Dunaja. — Hribar iz Kranja. — Pleško iz Idrije. — TJdir iz Št. Jošta.
Pri bavarskem dvoru: Tolazzi iz Logatca. — Cerne z Vrhnike.
Vrein«n«ko »porodilo.
miaznvjinia	I toplomera
opazo\anja , [ura p0 Col2jjn
7. a. zjut "i n pop. 9. s. zveč
737 2
si. vzh.
r>
zm. vzh-
Vreme
Srednja temperatura 13 2 , za 0'8° pod normalom.
Želodčne kapljice i
koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom P
Marijinceljske kapljice.
Te kapljice so zel(5 pro-spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zape&enoati, preobloženem želodci z Jedili ln pijačami itd.
Steklenloa z rabllnim navčdom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tnoate samo 4 gld. 80 kr.
Priporoča jih
letoii Tjmk^mRf
479 i zraven rotovža v Ljubljani.
Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju.
Tržne cene v Ljubljani
dnd 15. septembra.
Eksekutivne dražbe.
Simona in Marije R a i n e r iz Metliko (terjatev 65 gld.) posestvo (557 gld.) dud 28. sept. in 27. okt. v Metliki.
Marke Škofa iz Rozalnice št. 42 (terjatev 85 gld.) po sestvo (2141 gld.) dne 27. sept. in 27. okt. v Metliki.
Jan. Žlogarja iz Krasnega Vrha posestvo (1183 gld.) dne 29. sept. v Metliki.
Jos. S ter le ta iz Koritnice št. G posestvo (3646 gld.) dne 19. okt. in 19. nov. v Ilir. Bistrici.
Jan. S te fa nič a iz Hrasta zemljišče (1033 gld.) dnž 6. okt. in 8. nov. v Metliki.
Alojzija Havptmana iz Zatičine zemljišče (6572 gld. dne 27. sept. in 25. okt. v Zatičini.
Jau. Starmana iz Žlebov (terjatev 90 gld.) posestvo (3720 gld.) dnč 3. okt. in 7. nov. v Ljubljani.
Luke Briški j a iz Jesen Vrha posestvo (1120 gld. £0 kr.) posestvo in pritikline (153 gld. 5J kr.) dne 10. okt. in 14. nov. v Kočevju (prenos).
tfajsignrnejše in najboljše
^nalaganje glavnice s
je v
4% zastavnih pismih gališkega zemliško-kreditnega društva.
Isti osiguravajo
več nego 4-odstotno obrestovauje
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavcije,
sosebno za vlaganje častniških ženitvenih k&volj;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 hipotekarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri
Miffilll
"V I jjubljani. 295 29
Upravništvo Jrtoo"
se je preselilo
Tu-sem naj se dopošilja še zaostala naročnina. — Tudi se še dobivajo poprejšnji letniki po znižani ceni in sicer: 1 1877 vez. 1 gld. 80 kr., novez. 1 gld. 50 kr.: 1. 1882 do 1890 k vez.. 2 gld., nevez. 1 gld. 70 kr.; 1. 1891 do 1893 a. vez. 2 gld. 60 kr., nevez. 2 gld. 30 kr.
Ivanu Tomšič.
.Le še malo predstav.
Cirkus Henry
v Ljubljani, v začetku Lattermannovega drevoreda. Danes v soboto dne 15. septembra 1894
ekstra predstava.
Ifovo!
Prvi pot!
Novo!
Na Dunaju in v Pragi se je z velikanskim vspehom ve« mesecev slednji dan ponavljala. — Pred dvema letoma se je z jednako uredbo v cirkusu Wulf v Budimpešti dva meseca ponavljala
Pepeluška
ali: „steklenl pantofelj".
Velika sijajna pantomima, katero po motivih enake pravljice v pantomimo aranžuje c. kr. baletni mojster pl. Smitten v 3 oddelkih, izvaja pa 50 tukajšnjih otrok, dečkov in deklic, od 3 do 6 let.
Pol ure pred predstavo koncert, katerega izvaja domač orkester.
Jutri v nedeljo dne 16. septembra 1894 dve predstavi
ob 4. uri popoldne ln ob 8. uri zvečer.
484 1
podobar in pozlatar
Btml
v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8
opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno
podobar sko in pozlatar sko delalnico
v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po W poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah. fjl
V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja.
Naročila na križeva pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40—30
b m
Kleimap-ja ii Bamtai-a
v Ljubljani na Kongresnem trgu 2
priporoča svojo	432 5-2
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih
šolskih knjig5
v najnovejših izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezih po najnižjih cenah.
Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj.
Primerna priložnostna darila! g
Friderik Hoffmann,
44710-2
urar,
na Dunajski cesti v Ljubljani,
priporoča svojo zalogo vseh vrst
ir žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur 0
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. iBJS~ Poprave sc dobro in solidno izvršujejo.
Otvoritev prodajalnice.
JP. n.
Usojam si prečast. duhovščini, slav. občinstvu in cenjenim gospodinjam
m	m <>tV0ril»7 Ponedeljek dn6 17. t. m. staroznano
in slovečo Mtthleisnovo, naposled F. S. Bojnlkovo
prodajalnice špecerijskega ia mešanega blaga
na Križevniškem trgu št. 8 ,pri zlatem sidru'.
Prodajalnica založena Je povsem z dobrim in svežim blagom
in se bodem kar možno prizadevala, da ustrežem in zadovoljim kupujoče občinstvo z najboljšim blagom po nizkih oenah.
Priporočam se prav posebno cenjenim gospodinjam ter nadejam prav obilnega obiska.	.	r
Odličnim spoštovanjem
Leopoldina Mauser,
486 3-1	imejiteljica prodajalnice.
DomaČa zanesljiva tvrdka!
Tovarniška zaloga pristnih švicarskih izdelkov!
Najboljše in najcenejše
žepne in stenske ure
lire budilnice
zlate, srebrne in nikelnate ve- .i. rižice, medaijone, prstane, za- \ pestnlce, naprsne igle prodaja in ima v zalogi
Fr. Čuden
v Ljubljani Mestni trg, nasproti rotovžu.
Popravila tudi najtežavnejša izvršuje tekom 14 dnij. — Za blago pri njem kupljeno istotako za natančno popravo jamči.	158 27
Ceniki s podobami so franko na razpolago.
v Kandiji poleg Novega Mesta
priporočata prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu lzborno svojo zalogo najraznovrstnejšlh
lončenih pečij, štedilnikov (Sparherdov)
in vsega v njiju stroko spadajočega blaga. - Štedilnike postavljajo vestno in natančno le izurjeni veščaki.	429 5—4
f Za dobro tlelo jamčita. Tgjj


F. P.Vidic&Co.
v Ljubljani 266 25-20
priporočajo po najnižji ceni:
Mosaik (chamotni) tlak
za cerkve. Pripoznalna spričevala od že napravljenih tlakanj so na razpolago.
Lončene peči vsake barve.
Zarezane strešnike,
nejše kritje.
Roman in Portland cement.
Cevi iz kamenine SJSSTffl: Nasade za dimnike. Drainage cevi močvirnih
GVsi stroji za kmetijstvo
I vinarstvo in moštarstvo! y
R	ItUtilslM, vitle,	„—- I, f\
«_ Čistilne mline za lin
¥ CSifl. resalulco za knuo. j | tr^&^i&žaŠj & /BI|) Avtomatični I I JffnhSffi^ S	aparat« proti peronotperl I I m&^^iS)
$f\L®ll tlaiilnlca za vino lii^-^^Si«— tlačilnice za sadje^^^^®®^11
. ,	mline za sadje -»jiLCjKL
prodinete za kleti, sosalnloe za vse namene/kaKT » (T Občo: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo In moStarstvo ' rnipolilja v najnovejših, najboljših konBtrokcijah
Obrtniki in trgovci,	375 2fi-ll
člani konservativnega obrtnega društva v Ljubljani',*) priporočeni osobito eenj. naročnikom z dežele:
*) Oni obrtniki, člani konserv. obrtnega društva, kateri žele mej to naznanilo uvrščeni biti, zglane naj 80 pri upravništvu „81ovonca'
Belec Anton
klepar
r Šent-T Idu pri Ljubljani
Hinterleehner Karol
čevljar
v Ljubljani, Francovo nabrežje 23.
Jager Janez
mosinr v Ljubljani, v mestni kolibi p. mes. mostu,
Kovač France
čevlja l-v Ljubljani, Sv Petra cesta.
Sever Primož
mizar za hišno oprav« v Ljubljani, Gradaške ulice štv. 22
iG. HELLER, DUNAJ
W 2/2 Praterstrasse Nr. 49.
Oos.lo iliulrav.nl k.Ulogl v n.n,»kuin in »Inv.n.t.n-J.illin ioab.nl In puAtuluo iiro.tu.
Najkulantnejil pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskirtnjo.
Ccdb s» se zoma nižale! PrekudovaToem laataaliifH'
Blaznik L.
v Ljubljani, Stari Trg štv. 12.
Zaloga najraznovrstnejšega W galanterijskega blaga.
Bončar France
pleskar v Ljubljani, Rimska cesta.
Sehmelzer Bertr.
stolar
v Ljubljani, ob St. Jakobskem mostu
Šeg a Jako b
jermenar v Ljubljani, Poljanska cesta.
m
Boucon Andrej
stolar
v Ljubljani, Dunajska cesta štv. 7.
priporoča največjo svojo 'zalogo
najraznovrstnejših stolov
natančno in trajno Iz najboljše tvarine izdelanih.
Kozak Josip
moKai*
v Ljubljani, Semeniško poslopje.
pf	krojač v Ljubljani	|||
|pf naznanja preč, duhovščini in si. občinstvu, da se je §||
ig preselil v Dijaške ulice št. 9. &
Ob jednem se prav toplo priporoča v izdelovanje
H talarjev, sukenj, havelok in J|| |g	razne obleke 182 26-24 m
WŠ, ter zagotavlja trajno delo in uljudno postrežbo. §3®
Kregar Ivan
pasar in srebrni-v Ljubljani. Poljanska cesta štv. 8.
opozarja preč, duhovščino iu cerkv. predstojništva na izvrstno urejeno delalnloo, v kateri izdeljuje
vsakovrstno cerkveno posodo in orodje
iz najzanesljivejše kovine, zlata in srebra po najnižji oenl.
Skrabec M.
klepar v Ljubljani, Kongresni trg
Breskvar France
preje h. Š veri juga knjigovez, v Ljubljani, Stolno župnišče.
Šturm Frane
kr oj a 6
v Ljubljani, na lii-egii štev. 14,
Čamernik Ignacij
liiiinnosck v Ljubljani, Poljske ulice št. 49.
Matkovič Dragotin
brivec v Ljubljani, Pred škofijo
Tome France
pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice

oprave,
Cerne Jožef
urar
v Ljubljani, Sv Petra cesta 2.
Mate Avgust
čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2.
Tomšič Luka
vrtnar v Ljubljani, Poljanske ulice
Jožef Deiller,
Mihelič M.
Hčetar in zaloga krtač
v Ljubljani
Florjanske ulice štv. 40. Šelenburgove ulioe.
Čermelj Jernej
trgovina z južnim sadjem 1 zelenjadjo v Ljubljani, Semeniško poslopje.
Uran & Večaj
pečarja v Ljubljani, Igriške ulice,
tovarna cerkvene oprave in izdeloval-■niča paramentov, Dunaj , VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik: Franc ilrilckner.
Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela mašna obleka v najpraviluejši obliki. 54 '26—17
Velkavrh Fr.
Jermenar
v Ljubljaul, Sv. Petra cesta,
Ozelj Gabrijel
tapetnik v Ljubljani, Tržaška cesta.
Dolenee Oroslav
sveča?-v Ljubljani, Gledališke ulice
priporoča
pristne čebelno - voščene sveče
voščene zvitke in mid. Zaloga pristnega W brinja ln brinjevca. Vse po najnižji ceni.
Vil h ar L.
urar, v Ljubljani, Vodnikove ulice (poleg Katol. Tiskarne).
Paušner Franc
krojač v Ljubljani. Dijaške ulice.
paramenti,
Pauer Friderik
pekar
v Ljubljaul, Sv. Petra cesta št. 50,
Virk Sebastijan
čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta.
Dostal Karol
tapetnik
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 31,
9 zlatih, 13 srebrnih kolajn
9 častnih in priznal-nih diplom
Perko Franc
sobni slikar v Ljubljani, Florijanske ulice.
Brata Eberl
slikarja napisov, stavbinska in pohištvena pleskarja,
tovarna za oljnate barve, lak in pokost,
Ljubljana, Frančiškanske nlice štv. 4
1*. n. občinstvo opozarjava posebno na izdelke, katere sva razstavila na obrtnijski razstavi v deželnem muzeji nltudolfinum".
Zorman Alojzij
mokar
v Ljubljani, Florijanske ulice.
Zalaznik Jakob
slaščičarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stari Trg štev. 21, priporoča SW štirikrat na dan
sveže, uknsno. zdravo in slastno slaščičarsko in pekarsko peoivo.
Petrič Fr.
irgovina z manufaklurnim blagom v Ljubljani, Špitalske ulice.
korneuburški živinoredilni prašek
za konje, govedo in ovoad.
Škatlja 70 kr., pol škatlje 35 kr.
Fajdiga Filip
mizHr
v Ljubljani, Slonove ulice.
Plehan Valentin
Izdelovatelj voščenih sveč in lectar v Ljubljani, sv. Petra cesta.
Faj diga Ivan
mokar v Ljubljani, Križevnlški trg, filijala na Vrhniki
priporoča in ima vedno v zalogi vsakovrstno moko in otrobe
po prav nizki ceni.
Zadnikar Henrik
pasAr ln srebrnr
v Ljubljani, Francovo nabrežje,
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17.
zal o ga
ključev iz aluminija
vseh elektrotehničnih priprav hišnih telegrafov itd.
izdeluje iz najboljše tvarine najraznovrstnejšo
cerkveno posodo in orodje
po najnižji ceni.
Popravi in prenovi stare predmete.
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10
prodaja kakor bi bila
vse potrebno za stavbe, kakor cement, traverze, železniške šine za oboke, kovanja za okna m vrata, lopate, krampe, štorje itd. itd., vsakovrstno kuhinjsko orodje, poljedelska orodja, posebno v veliki
izberi	^drevesa (pluge)
štedilna ognjišča in njih posamezne dele, pozlačene nagrobne križe
in sploh vse v njegovo stroko spadajoče.
Posebno pa opozarjam gg. krčmarje na svojo veliko zalogo vsako-
_ vrstnih ledenic (Eiskasten) za pivo in jedila in gg. posestnike žag na
iff|rHjih--~uujltt izborne vodne žage in pile, za kojih jakovost se jamči.
!|<||p£i^i|	Zunanja naročila se takoj in vestno izvrže. Kar bi ne ugajalo, se radovoljno zamenja
' 111 istotako se kupljeno blago radovoljno pošilja na dom ali na napovedani kraj.
' i Silil	Ceniki pošiljajo se na zahtevanje brezplačno in franko.	159 80
Knvnri I Tu kuPu-ie,e Železo naj-ivuvrtU . ceneje, pri pošteni vagi
in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete
prepričali !
ECS* CARB0L1NEUM!

'tmrffTOnTiTTTi.inrm^
$ roiltev.T° j. SOKLIČ GUd£Te ^
\	■ v L j u h 1 j n n t —
fc priporoča osobilo prečast. duhovščini in sl. občinstvu ^ v mestih in na deželi Izbftrno svojo zalogo
I- S o
^HsasHsasas^
a
K
j po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah	VSV .......
Zalaga in zavod za izvršitev civilnih in za prečastito duhavsčino
„pri rudečem križa"	52-3)
Viljema N kurila
IV., Ifllaltergasse 1, Dunaj, lil., Favoritenstrasse 28
priporoča za pomlad in poletje 1894:
Civilno in duhovniško ter redovniško obleko za duhovnike
kot: Havelook, vrhne suknje, duhovniške suknje itd.
Liturgično opravo
natančno po cerkvenih predpisih izvršeno:
blrete, kolarje, naprs-nioe, vsakovrstne duhovniške čeploe.
Paramente preskrbuje po najnižji ceni.
Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj.
Jtienrs foj/tzr
£jT Pladnje se tudi na obroke. — Blago po meri je na razpolago. Ceniki ln vzoroi na zahtevo brezplačno.
Najboljši in najcenejši vir nakupovanja
kmetijskih strojev in orodja
Strojev za vinarstvo
vsakovrstnih e s ti 1 lt
pralnih strojev ovijalnikov, zravnalnlkov perila
patentovanih
mlinov
za domačo uporabo,
239	na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri	(52-22)
Avgustu Kolb, tovarna strojev
Dunaj, II., Pasettlstrasse 39—31.
Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje.
W Ilustrovani ceniki zastonj in franko. Iščom prckupovalce in poštene zastopnike.
z varstveno znamko labnda je ne-oporekliivo nHjholjse sredstvo, da dobiš anežnobelo perilo, za
čiščenje volnenega, svilnega^ in barvastega blaga,
kakor dokazano nai bol jše r&zku-ževalno sredstvo za ^sakeršno perilu iu pri tem popolnoma neškodljivo z-.\ perilo in rok«. 155 4
Zaradi izvrstne kakovosti so sloveča tudi
ScMcht-ova štedilna jedrčna mila,
katerih ue presega noben konkurenčni izdelek. Ta mila imajo po tem, kake vrste da so, jeduo teh-le varstvenih znamk:	302 12—5
Jurij Scliicht, Ustje ob Lahi (Ausslg a, d. E.j,
tovarna za milo, sveče in palmovo jedrčno olje.
F. A. SARG-OV SIN & Cie. Prva in najstarša tovarna za stearinske sveče v Avstro-Ogerski. Ustanovljena po Ad. de Milly leta 1837.
Uvedenje
Iznaidba
Iznajdba
Trideset
C. in kr. dvorni zalagatelji i
glicerinske fabrikacije
v
Avst. - Ogerski in
mil itd.
po
F. A. Surg-n 1858.
uvedenje „Kalodonta"
1887.
prvih
svetinj
in
diplom
do
1894.
Pisarna: Dunaj, IV., Schwindg. 7.
sveč.
Milly, miznih, baroknih, renesance, stožčastin in votlih sveč; Milly-nočnih lučij in voščenih
Dob6 se povsod.	|f Zahtevaj izrecno SARO-ove Milly-svede. -«as	288 7-7
božičnih sveč i. t.
Dobe se povsod.
d.
I > »i ii a j m k a t> o
»• r/ a.
Dne 16. septembra.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
. 99	gld. 10	
		05
. 124		80
. 97		80
. 122		80
. 96		95
. 1025		—
		75
. 124		—
j. 60		95
. 12		18
		88
		—
	n	88
kr.
Dnč 14. septembra.
4 °/o državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
n	„ južne železnice f>% .
n	„ dolenjskih železnic 4%
148 gld. 50			kr.
156		25	
196		—	
96		40	
143		50	
127		50	
107	1)	25	n
67	n	40	n
98		60	n
222		—	
159		25	n
128		50	n
98	n	50	n
Kreditne srečke. 100 gld........196 gld.	—	kr
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	60	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	„	—	„
Salmove srečke, 40 gld................69	„	—	,,
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71	„	60	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......52	„	—	„.
Ljubljanske srečke..................25	„	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	170	„	30	„
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3290 „	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	490	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	113	„	50	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	75	„	-	„
Monlanska družba avstr. plan.....86	„	70	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	177	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ................134 „	50	„
,	AT Nakup ln prodaja ~>JO>
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj* za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
za zgube pri žrebanjih, najmanjšeza dobitk K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Meniarnična delniška družba
„H E R C 1J
Nollzeile it. 10 Dunaj, ■ariahilferstrasss 74 B
66
ST Pojasnila vvseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o karanih vrednostih vseh špakulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooegs obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (j I a v n t c. m