Št. 88. V Gorici, dne 4. novembra 1898. Tečttf XXVIII. Izhaja dvakrat ua teden t Štirih izdanjih, in steen vsaktorek in potok, /jutranje izdanje opoldne, večerno Izdanje pa oli 5. uri popoldne, in stano 2 »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošt! prejemana ali v Gorici na dom posiljana: Vso leto.......gld. G-— pol leto . . četrt leta . , 1-50 Posamično številke stanojo 0 kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. il v (iori-ji v ak dan od S. uro zjutraj do . do 1-2. utv. Jia naroČila brez doposlmie naročnino *te ne oziramo. • „PR13IOKEC" izhaja neodvisno* od"*8oče» trikrat , mosečno in .stane vso leto gld. 1-20. «S'iiča» in =rrimoreo» se prodajata v Gorici v to-bakarni Sdnvarz v Šolski ulioi in J <• Morsi t z v N'ti!i-.ki ulici; — v Trstu v tobukarni I. a v re netu na n-fpi delia Casertna in 1'ipan v ulici 1'onto dtdla Fabbra. (Večerno izdanje). Uredništvo in odpravništvo se nahaja v GosposM ulici št. 9 v Gorici v U: nadstr. zadej. — TJrauiik sprejemlje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. Dopisi naj so pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo no upravništvo. ______ Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstali, čo tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. _ večje črke po prostora. Naročnino in oglase jo plačati loco Gorica. »Goriška Tiskarna« A. GabrSček tiska in zalaga razen «8080» in «Primorea» še »Slovansko knjižnico*, katera izbaja mesečno v snopičih ohsežnih 5 do G pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* so računijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog i 11 narod! «Gor. Tiskarna* A. Gabršcck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Še o uradovanju c. kr. v Primorju. Poslanca Spinčič i 11 dr. Lagiuja sta s tovariši dne 18. pr. m. podala v državnem zboru lako-lo interpelacijo: »Zadnje dni so razposlala c. kr, okraj, glavarstva na občinska starašinstva v Istri in sploh v Primorju, in to tudi na ona, v katerih prebivajo izključno Hrvatje iti Slovenci, nastopni razglas, kateri so jo imelo dali ljudstvu na znanji': Nr. 10.015 V do 1808. Avviso d' asta. Per deliberare I' improsa deila sommi-nistruzione Srionnale det ptotrisoo oceorrenlo per la manulenzionedol ruotahilc delle strade erari ili de! Utonile negli aiiitninistrulivi 1S'.W., P.H,M)„ P.iOl. (itd.) Dali' i. r. Luogotencuza de! Litonde, Trieste, setlombro 1S98. Ker je njeg. prevzvisenost, g. minisler-ski predsednik, v odgovoru na interpelacijo od dne 21. aprila t. I. mod ostalim izjavil, da vse oblasti v Istri izdajajo razglase v vseh deželnih jezikih, in ker je gori navedeni razglas »Avviso d' asta* izdan od oblastij samo v italijanskem jeziku tudi za čisto slovenske, odnosno hrvaške občine, dovoljujejo si podpisani njeg, prevzvisenost g. minister-skega predsednika in upravitelja miuistorsiva notranjih poslov lako-le vprašali: I.) Kako more njeg. prevzvisenost gori omenjeni razglas e. kr. namestnišlva v Trstu, ki je, bil sosKvljen samo v italijanskem jeziku, in ki j? bil izdan za občine Istre in celega PHmorja, spraviti v sklad z odnosno izjavo, dano v seji državnega zbora dne 21. aprila 1808.? 2.) Je-ii pripravljen njeg. prevzvisenost z vso odločnostjo, ki odgovarja pravičnosti vlade, postaviti se po roba neredu, kateri v Istri in v Primorju v pogledu porabe jezika vzdržujejo v. kr. oblasti, in kateri je bil opisan v odnosnih interpelacijah od dne G. maja in 1. oktobra t. I., na katere do danes So ni odgovora". Na Dunaju, 18. oktobra 1808. Podpisanih je 20 poslancev. Z jednakim razglasom, kakor je oni v interpelaciji navedeni, smo se navili tudi mi Rmsu iz Imviv KrUiutovlfc. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLAGE Postov. Podravskt. (D r u g i zveze k). (Dalje). ŠESTA KNJIGA. Na to se je oko od skale do skale vspenjalo čimdalje višje, tje do svetišča. Zdelo se ti je, da je bil to spomenik, kateremu je služil ta zid za podnožje. Dalje mu je segal pogled po galerijah poganov, Izraelcev, žensk in duhovnov. Obkoljene z vrsto belih mramernatih stebrov, ?o se dvigale druga nad drugo, najvišje pa =e je nahajal neskončno zal, veličasten po svojem razmerju, leskeč se od zlata, — ta-iisTiiakelj, sveto stanovanje svetih. Skrinje zaveze že ni bilo več v njeni, toda — izraelski otroci so v to trdno verovali — tla je bil sam Jehova. Izpolnile so se besede Sinu Božjega. Dandanašnji od tega umetnega dela ni ostal več kamen na kamenu. Pogled Ben-Hura se je vspenjal še višje in višje, nad streho svetišča proti gori Sion, posvečeni z napovedmi o bodočem kralju. že dvakrat, Dobili smo poročila, daje naše okr, glavarstvo poslalo tak razglas v Ročinj m potem med drugimi v Šempas. — šempasko starašinstvo je postopalo odločno. Vrnilo je razglas s prošnjo, naj se doda istemu slovenski prevod. Ta prošnja seveda je znane naše »prijatelje* na Travniku spravila v skrajno nejevoljo, in vrnil" so razglas z ukazom, pisanim v nemščini, da se ima pribiti tak razglas, kakoršen jim je bil dostavljen. Okrajno glavarstvo v florici se torej ni hotelo poslu/iti slovenskega jezika v občevanju s čisto slovenskim slara-šinslvom, temveč je istemu zankazalo v nemškem jeziku, naj v slovenskem kraju nabije laški razglas c. kr. namestnišlva v Trstu! Tako delajo pri nas, tako uradovanje je prešlo v prakso po raznih c kr. uradih v Primorju! Gospoda, kaj se to pravi? Ali ni tako postopanje naravnost proti zakonom, proti določbam o ravnopravnosli, ali ne bije isti v In na lak in jednak način postopajo izveslna e. kr. gospoda samovoljno, kakor se jim zdi. Kaj, ravnopravnosl! Za .Slovenca je vso dobro, on je tukaj zaradi nas iti ne mi zaradi njega; tako si mislijo in po lakih mislih si uravnavajo svoje delovanje. Italijanom seveda se ne zgodi nie, oni so bciija-minčki tržaškega namestnišlva, oni imajo vse, kar hočejo. Slovonsko-hrvaški narod v Primorju pa davijo in uničujejo v vsakem pogledu, kjer le morejo. — Tako uradovanje, kakor je gori navedeno, gotovo ni v prilog Slovanom v Primorju, toda če rečemo, da dela c. kr. nameslništvo v Trstu v prilog Italijanom in ne tudi Slovanom, ter če dostavimo še par krepkejših besed, govorečih resnico, pa nam zaplenijo list ! C. kr. nameslništvo v Trstu in ž njim druge podrejene mu oblasti — kakor kaže la »avvtso d' asta* — ne namerava se, začeti ravnopravno postopati z vsemi narodnostimi v primorskih pokrajinah. Ono noče lega storiti, za to pa je potreba prisiliti isto do tega ! V zadnji številki smo «0 obširneje navili s sklepom s«Mitpaskega slurasmslva, katero je sklenilo, ne sprejemali razglasov in drugih siičuih rečij od c. kr. oblastij, ako Pomnil je, di mod goro Morijo in Sionom lezi dolina Cheemongerger, katero je namakal Ksistus (Xyslus); da so se v njej nahajale zale palače in vrtovi; toda mladenič se ni zmenil za-.oje; meril je s pogledom ona poslopja, ki so se nahajala oh kraljevem griču: dom Kajfeža, osrednjo sinagogo, rimski Praetorij, neumrljivi Hippicus ter turobna, toda pri tem tako sijajna grobišča Fasaelus in Mariamne. A ko je sredi njih zagledal palačo Heroda, se je vzbudilo v njegovem srcu koprnenje po kralju, ki je prihajal, in pred katerim bi on — Ben-IIur — imt' pripravljali pot ter začasno njegovo uboštvo podpirati s svojim bogastvom. In misel njegova je šla nasproti dnevu, v katerem On pride, da zavlada na gori Moriji, v svetišču in Tionu 7. njegovimi stolpi, palačami in bastijo Antonijo ter nad novim, še ne utrjenim mestom Bezeto! Videl je milijone izraelovih otrok, kako so šli s prapori, J prepevajoči slavo Gospodu, kateri je zmagal radi njih vse narode ter jim dal gospodstvo nad svetom. Solncc se je jelo že pomikati za gore in od njegovih žarkov so se zapaljali stolpi in baslijo mesta, leskečo so kakor zarja,, od plamena. / Vrhovi daljnih gora so še držali na niso tiskani ali pisani tudi v slovenščini. Tako je potreba delali. Pojdite vsi za vzgledom Sempascev! — »Naša Sloga" se bavi v številki 40. od 27, pr. m. tudi z urado-vanjem c. kr. oblastij v Primorju ter pravi : »V kolikor smo obveščeni iz najboljšega vira, :>.e od časa znane zadnje interpelacije poslanca Spinčiča o uradovanju c. kr. oblastij v Primorju, so izšli s I. r o g i nalog i, da imajo c. kr. ohlasli dopisovali s hrvaškimi strankami hrvaški, s slovenskimi pa slovenski. Vendar je biio še pu tem slučajev, in sicer mnogo, v vseh okrajih Istre, kakor tudi ponekje na Goriškem, da se niso držali tega naloga. Neke c. kr. oblasti, ne samo, da niso hotele dopisovali hrvaškim strankam hrvaški, temveč so celo poslale posebne uradnike, da rešijo italijanske spise, katerih hrvaške stranke niso hotele sprejeti; grozile so, da jih še pošljejo in lo vedno na stroške dotično stranke, katera ne zahteva nič drugega, kot svojo pravico, »posvečeno" po zakonu. V krogih državnih poslancev so interpelacije Spinčiča in dr. vzbudile veliko ogorčenosl. Postopanje raznih e. kr. oblastij smatrajo nečuvenim, groznim, neverjetnim. Ne pojmijo, kako se more kaj takega dogajali na koncu V.), stoletja ob ravnopravnosli vseh narodov, v pokrajini, katere prebivalci so po večini Slovani. In /sami c. kr. osrednji vladi so slučaji, navedeni v interpolacijah, jako nevšočni. Tudi njej je nerazumno, kako morejo kaj takega počenjali c. kr. ohlasli. M o r e m o izjaviti z vso stalnostjo, d a o s r e d n j a c. k r. v 1 a d a sloj i na stališču, da se ima hrvaškim strankam, občinskim, župnim in drugim uradom, kakor tudi drušl-v o m in pesa 115 e z n i k o m d opisovati hrvaški i n b a š t a k o s 1 o v e n s k i m s 1 o-venski. Ona hoče, da se s tega stali š č a l u d i ravna! Dajemo torej to na znanje in ravnanje. Tedaj je stvar naših župnikov, občin, društev in posameznikov, da se povsem oživotvori svetost zakona o ravnopravnosli našega naroda in jezika, in to s strani vseh c. kr, oblastij in njihovih organov. Vsaki Hrvat v Istri ima pravico, da mu vse c. kr. oblasti dopisujejo svojih ramenih Foebov ščit, toda ni se jim dal pridržali, in drsajoč po njihovih obronkih, je zapadel na drugo stran zemlje. Nad svetiščem je zavladal mrak, ki pa ni mogel zakrili pred očmi Jude temne točke na nebu, lam na desno od svetišča. Stala je tam nekdaj hiša njegovih očetov — ali sloji še sedaj, ali že ni lam samo kup razvalin? Smeli načrti, sanjarenje po slavi, pre-rojenju domovine — vse to ga je zapustilo pri pogledu na to točko. In ustavila se je nad njo z ljubeznijo Bcn-Hurova misel, katera v tem hipu ni bila zmožna objeli drugega cilja, razun svele dolžnosti, ki ga je privedla semkaj. V gltbelji puščave, ko se je združil s šejkom Ilderimom, se je seznanjal z deželo ter izbiral kraje, primerno za obrambo, kol poveljnik, ki razgleduje kraj, v katerem se mu bo treba vojskovali; — tam je nekega večera stopil pred Ben-Hura Simonidesov poslanec ter prinesel mu novico, da so Rimljani Valerija Gratusa odstavili in naznačili na njegovo mesto Poncija Pilata. Veliki Jehova je torej potrl Judove sovražnike ter odvzel jim pušico, katero so nanj merili; jeden jo poslal hrom, drugi jo izgubil oblast nad Judejo — oba sta bila brez moči. hrvaški; vsaki Slovenec v Istri in v Primorju, da mu dopisujejo slovenski. Ako bi so pa branila kaka c. kr. ohlastdopisovati hrvaški, ounosno slovenski, tedaj naj se prizadeta stranka brez odloga pritoži na višjo c. kr. oblast, predstoječo oni, ki se brani; n. pr, proti c, kr. okr. glavarstvu na c. kr. namostnišlvo v Trstu, proti temu pa na minislerstvo notranjih poslov na Dunaju. Brez strahu in brez obzira naj vsaki zahteva svojo »posvečeno" pravico. Brez strahu in brez obzira naj so vsaki priloži na neposredno višjo oblast, ako so njegovi zahtevi ne ugodi. Zajedno pa Ireba lake reči naznanjali slovenskim časnikom in poslancem!" — — Tako pravi »Naša Sloga"! To so lepo besedo, katere naj si zapomnijo našt ljudje in po katerih naj se tudi ravnajo. II koncu rešemo še to; Znana, prava britka resnica jo, da so v nameslništvu v Trstu pod (ioOssom ni spremenilo prav nič v prilog Jugoslovanom, in seiudi nnjbrže no bo še tako kmalu. Kaj brigajo razne c. kr. uradnike odredbe o ravnopravnosli; oni delajo, kar hočejo, in so smejejo našim poslancem, ki slavljajo interpelacije. Umevno. Nameslništvo v Trstu (avviso d' asta in drugi slučaji) daje lep vzgl ed s preziranjem slovenskega in hrvaškega jezika; za njim pa gredo podrejeni mu uradi. Od kod to? Na najvišjih c. kr. slolicah v naših pokrajinah sede po večini možje, katerim nedostaje eneržije in ki se radi tega dado vodili od podrejenih višjih uradnikov. Le ti pa so po navadi naši najhujši sovražniki, ki tako lepo za hrbtom streljajo v Slovence in Hrvate! Tukaj tiči tisto zlo. katero tlači ravnopravnosl, zalo skončujemo: Vi, poklicani či-nilelji, vzemite veliko metljo, pa pomedite iz raznih c. kr. uradov v Primorju vse tiste slovanožrce, ki nas dušijo in ovirajo liki mora v vsakem pogledu na polju razvilka, ter ne dopuščajo, da bi določbe o ravnopravnosli veljale ludi za naše dežele, vse liste spravite ven, pa jih namestite z drugimi, pravičnejšimi, pred vsem pa očistite namest-niško palačo v Trstu, iz katere prežonite ita- Vsi razlogi k bojazni so izginili kakor sanje. Ni bil mar torej sedaj najprimernejši čas za iskanje ? Ako sam ne bi mogel prodreti z očmi v globeljt judovskih ječ, more jih preiskati z očmi drugih. Ako bi se nesrečni ženski našli, ni imel Pilat nikakega vzroka, držati jih na dalje v tem zidovju — vsaj nobenega takega, ki bi ga ne bilo mogoče odstraniti s..... sekciji, ha! če treba, celo s talenti! Pridobivši iz ječe mater in sestro — tako je sanjaril Juda — ju nastani v varnem kraju ter se z mirnim srcem in vestjo poprime misli o kralju, ki je prihajal. Zadoščeval mu je jeden trenutek, da je tako sklenil. V tej noči se je še dolgo posvetoval z Ilderimom, Drugo jutro so ga trije Arabci pospremili do Jerihe, tu jih je odpravil s konji vred ter se podal na daljšo pot sam in peš. V Jeruzalemu bi se imel sniti z Malluhoih. Doslej še nt napravil nikakega načrta za delovanje. Z obzirom na bodoče velike nakane je moral, kolikor mogoče, skrivati se pred očmi vlade. Iskanje svojih najbližjih prepusti med tem Malluhu, zvestemu služabniku in zvitemu mf?.*i, "*<3 : ¦*• ? samo njegove korake. lijanski, nam do skrajnosti sovražni duh, pa bo bolje I Storite slično tudi drugodi po slovanskih pokrajinah, pustite tudi naše ljudi v boljše in višje državne službe, pa bo drugače! Naredite to, in ustreženo bo nam veliko bolj, kot če nam daste - »slovenake ga ministra", katerega bi nam očitali ob vsaki priliki s pretvezo, da imamo dovolj, če imamo ministra, ~ a bi pri tem vse drugo ostalo, kakor je. DOPISI. Porto Alegro, (Brazilija). 20. septembra. — Pretužna vest o groznem umoru naše preblage cesarice je pretresla nas tu živeče Avstrijce v isti meri, kot vse dobre domoljube v domovini. Nečuveno in neverjetno skoro; verovali smo še le, ko je avstr. konzul razobesil zastavo, na pol razvito, v znak žalosti, in malo verjetneje se nam je zdelo, ko smo čitali v brzojavu, da je Italijan, anar-histiškega mišljenja, zločinec. Vse dosedanje napade na venčane glave ali predsednike držav smo si — vsaj vsak po svoje — mogli raztolmačiti, tega zadnjega pa si pri vsi zdravi pameti razložiti ne vemo. Njeno Velič. presv. sedaj pokojna cesarica se ni nikdar pečala s politiko, to stvar je povsem prepustila svojemu vzvišenemu soprogu in njegovim ministrom, dalje ni bila osorna, ošabna ali tr-dosrčna, da bi si na ta način morda pridobila sovražnikov, temveč je bila blaga, ponižna in prava mati revežem. Dejstvo samo na sebi, daje ženska padla kot žrtev tej krvoločni zveri, slaba in bolehna žena, to razumi, kdor hoče, Slovan tega ne more, čeprav se mu je od neke strani podmetalo, da ima »životinjski nagon". Ta čin ni niti čin zveri, kajti ista tudi ne mori, ako ni gladna ali ako nima sploh kake koristi od žrtve. V katero kategorijo potem prištevajmo morilca naše preblage \ iariee, tega ni učenjak ne more dognati. V zadoščenje naj nam služi dejstvo, da ona stvarca podzverskega čuta ne pripada Avstrijcem, šo manj pa je v zvezi s slovanskim plemenom. Tukajšna naselbina avstr.-oger. poda-, nikov je priredila v soboto, 17. sept. svečano zadušnico za pokojno cesarico. V krasni cerkvi sv. Josipa je bil postavljen veličasten ka-tafalk z umetno izdelano carsko krono na vrhu in s črnim suknom. Po peti črni sv. maši je imel oče jezuit, Č. g. Klafke, daljši govor v nemškem jeziku, nanašajoč se na umor in na lepe lastnosti visoke rajnee ter je obljubil, da hoče odslej še posebej moliti za našo cesarsko hišo in pa za nas, tuk. Avstrijce, ker je spoznal, da v takem žalostnem slučaju mislimo najprej na Boga in na cerkev in zajedno, ker mu imponuje naša ijubav do vladarjev, ki traja še po smrti istih. Za to cerkveno slavnost so se našemu povabilu v obilnem številu odzvali zastopniki najvišjih tuk. oblastij, raznih, največ nemških društev, dalje zastopniki tujih držav, razun — čujte — italijanskega konzula. Da je lo nam koj padlo.v oči, je umevno, pozvan je bii ta gospod po našem konzulu in po članih odbora tuk. naselbine, kakor vsi drugi Toda kam jih naj obrne najpoprej? Ali ne k bast?ji Antoniji? Saj se je razprostirala govorica, da njeno zidovje stoji na labirintu jelniških celic, ki so bile hujši strah za žide, nego močna posadka trdnjave. Sicer pa si je Juda tudi zapomnd, ko so posleetnjič počivale njegove oči na dragem obličju matere in sestre, da ju je rimska straža odgnala proti bastiji. Ko bi ju biH tudi pozneje premestili kam drugam, morali so tam ostati sledovi, ki mu olajšajo iskanje. Tako je premišljeval Ben-Hur, dasi-ravno je v globelji njegove duše tičala še druga nadeja. Od Simonidesa je vedel, da še doslej živi Amra, Egipčanka. Citatelj se še gofovo spominja, da je tistega dne, ko je padla nesreča na Hurovo hišo, se ona zmuznila straži iz rok ter zbežala nazaj v palačo. In zapečatili so jo v njej. Imela bi umreti od gladu. Toda Simo-nides jo je po rokah zvestih služabnikov preskrbljeval s hrano in pijačo. Bila je tudi jedino bitje v palači, katero Gratus, navzlic vsemu svojemu prizadevanju, ni mogel prodati. Zgodbe pravih njenih lastnikov so strašile kupce. Šepetali so si pri tem čudne reči. Razširila se je govorica, da v palači stanujejo duhovi. njegovi kolege; prišli so pa vsi, kar jih je bilo v mestu navzočih — čeprav niso vsi katoliki — le on ne, čegar odsotnost smo najmanje pričakovali. V nam došlem brzojavu izrecno stoji: morilec Italijan, imenom Lucheni itd., torej bi zastopnik tega naroda imel biti prvi na .mestu, da pokaže s iem, da njegova vlada obžaluje cin in da ni ž njim sporazumna. — Skoro vsi Avstrijci so razobesili zastave, največ črno-žoite, le Ceh, g. HuSek, je razobesil češko narodno, poleg tega vsi konzulati ter nemška društva v svojih barvah. — Prihodnjič morda koj veselejšega. Zdravi! Di-agotin Strucelj. Domače in razne novice. Don Carlos v Gorici. — Španski pre-tendent, don Carlos, o katerem se je letos veliko govorilo in pisalo za časa špansko-ameriške vojne, je dospel v nedeljo v Gorico, kjer se je nastanil v hotelu Gunkel. Don Carlos je bil že večkrat v Gorici, zlasti tačas, ko je tukaj živela sorodna mu rodbina Chambord. Mož je sedaj star 50 let, ima jednega sina in več hčera, Ž njim je prišla soproga in služabniki. Smrtna kos«. — V soboto zvečer je nagloma umrl f. m. 1. M a c h e k. Na poti proti Soškemu mostu se je sprehajal s svojima hčerama, kar ga je zadela kap, padel je na tla, od koder so ga prenesli domu; prihitel je zdravnik, ali pomoči ni bilo več. Umrl je. Pokopali so ga v ponedeljek popoludne z vsemi vojaškimi častmi na goriškem pokopališču. Pokojnik je bil Ceh in poznat kot dober človek. Dne 1. t. m. je umrla v Sv. Križu gospa Frančiška Ter p in v 00. letu svoje dobe. Pogreb je bil dne 3. t. m. Pokojnica je iz znane rodoljubno rodbine Mrevljeve. Včeraj jo umrla v Gorici g. Alojzija B.ednafik v G8. letu svoje dobo. Pokojnica je mati g. Ivana Bednafika, poslovodje v knjigoveznici g. Jeretiča. N. v m. p.! Izpiti. — Gosp. Franjo Znidoršič, nam. profesor goriške gimnazije, je napravil pretekli teden na graškem vseučilišču z vrlo dobrim vspehom stroge izpite iz latinščine, grščine in slovenščine. Učiteljske spremembe na Goriškem. — Pod tem naslovom smo v lislu sporočili med drugim, da je g.čna Josipina J u g, učiteljica v Mirnn, stopila v pokoj, kar p a ni res. Stopila je vsled bolehnosti le v začasni pokoj, ter nastopi zopet svojo službo, kadar okreva. Prvotne pogrešno poročilo je torej s tem popravljeno. Ovržcu utok. — Proti zaplembi štev. 7G. našega lista smo bili podali utok. Okrožna sodnija je ugodila utoku, državni pravdnik je podal priziv in prizivno sodišče v Trstu je temu prizivu vstreglo ter potrdilo zaplembo. Ali nismo že večkrat rekli, da zaplembe morajo biti potrjene? Besedilo razsodbe priobčimo prihodnjič. Kako nradnjejo pri c. kr. linaiiei. — Jeden naših dopisnikov nam poroča s Krasa: »Sedaj se bližajo časi, ko bomo kuhali žganje; za dovoljenje se bomo morali klanjati okoli finance, katera bo nam za naše lepe krone dajala nerazumljive pobotnice v nemškem ali laškem jeziku. Ce se pa kdo Bržkone je Amra, pokazavši se včasih na naročnikih strehe ter za zamreženimi okni, dajala povod in snov taki govorici. V resnici pa tudi ni bivala v tem obzidju zvestejša duša, nego je biia ona. Juda je sklenil za vsako ceno, sniti se z Egipčanko. Ona je nemara vedela kaj o njegovi materi in o Tirzi. Ko bi mu pa tudi ne mogla dati nikakega pojasnila, bo mu vendar prijetno, videti zvesto služabnico v tej stari, dragi hiši! Najpoprej torej pojcle k palači svojih očetov. S tem sklepom se je odpravil z gore proti potoku Cedronu, potem pa je zavil na jug k vasici Siloan. Potoma je srečal pastirja, gonečega ovce na trg; spustil se je ž njim v razgovor in šla sta skupaj do vrat j Svetega mesta. IV. ISen-Uar pred hišo svojih oeetor. Temno jo že bilo, ko se je Ben-Hur poslovil s pastirjem pri Ribjih vratih ter krenil v tesno ulico, ki je držala proti jugu. Na obeh njenih straneh so bile nizke, temne in turobne hišice. Tišino so pretrgavali tu le poredkoina koraki mimbgredočega; vsaki, ki j ga je srečal, ga je prijazno pozdravil. S streh J pa so se mu glasile na ušesa zamolkle pesmi I mater, zibajočih svoje otroke. postavi po robu, da noče take pobotnice, da I hoče slovensko, pa ne dobi niti dovoljenja; oni pravijo, da to je njihov uradni jezik. Taka jednakopravnost vlada pri nas. Ce gremo v Trst, se nam ravno tako godi, in cela tržaška okolica je slovenska, uradujejo paprifinanci tam povsodi samo laški. Ca jih kdo vpraša po slovenskih pobotnicah, mu odgovorijo, da imaj;o še stare tiskovine, da naj potrpimo, dokler ne napravijo novih. Toda mi čakamo in čakamo že toliko let, alt vse zaman, in novih tiskovin ni in tam še dalje brijejo norce z nami. Zdaj je pa že skrajni čas, da se zavemo in zahtevamo pravic. Že leta 1895. v „Soči" sem opomnil slavna županstva, da naj bi vsi županje se združili in napravili skupno pritožbo na finančno mi-nisterstvo, da bi tudi tam vedeli, kako izpolnjujejo državne zakone tukaj pri nas razni c. kr. uradniki in kako ravnopravno se pri nas uraduje". Kako skrbijo za nas. — »Karjola" in za njo »Piecolo" se bavita s šolskim vrtom, kateri se odpre v Devinu za slovenske otroke. Seveda zabavljata. Prostor, ki je določen za to, ni, kdo ve, kako ugoden, ali tako slab pa tudi ni, kakor ga slikajo laški listi. Sicer je pa tisti prostor sedaj le za silo, s časoma dobe boljše sobe, ki bodo otrokom primernejše. Sploh pa »Karjola* naj nikar ne skrbi za nas, kje nastanimo slovenske otroke; v Devinu, ker to opravimo že sami. Ob jedtrm „Karjolau pozivlje »Lego nazionale", naj da popraviti na novo sezidano poslopje za laško šelo v Devinu ter naj jo takoj odpre. Vidi se, kako težko čakajo, da bi se skoro pričelo še bolj poila-lijaneevati slovenski Devin z laško šolo, ker gospoda v gradu vendar ne more vsega storiti, da bi že sama poitalijančila slovenske Devince. Pa koliko so pisali o Devinu, odkar so zaprli župana, g. Plesa! Vsi naši laški listi so hiteli dokazovali, kako strašno italijanski je Devin, da se slovenstvo v njem vzdržuje le umetno, da se sloveni Devin v cerkvi in v šoli, dočim je vse prebivalstvo italijansko. Koliko lažij! Toda, saj se poznamo. Zupan Devinski je v zaporu. Italijanom od veselja poskakuje srcu, ker želu z vso strastjo, dobiti skoro občinsko upravo v Devinu v svoje roke, da bi mogli od tam in s pomočjo „zalegine* šole čim prej, poitalijančili ves Devin. Toda to se jim šo ne posreči, če bo tudi pritisk v prilog Italijanom v prihodnje še hujši, kot je bil do sedaj. Slovenci v Devinu se zavedajo svoje naloge in se ne dajo poitalijančili kar tako, kakor žele laško - židovski kričači. Se nekaj! »Karjola" je hitro izvedela, kaj in kako je z otroškim vrtom v Devinu, še prodno so bili o tem obveščeni oni, ki so storili prvotne korake na pristojno mesto, da se dovoli otroški vrt. Zopet znamenje, kako se italijanskim listom »izza kulis" poroča to in to, da morejo udrihnili ob vsaki priliki po Slovencih! Zborovanja primorskih učitelj«t. — Zboljšanje plač uciteljstvu v drugih deželah in državnim uradnikom ter nameravano povišanje plač celo slugam državnih uradov — je zbudilo tudi nčiteljstvo na Primorskem na delo. To je naravno! Vsakdo mora priznati, da naše nčiteljstvo ima v tem oziru popolnoma prav. V sredo je bilo zborovanje odposlancev raznih učiteljskih društev iz cele Primorske. Padale so ostre besede na razne naslove, tudi »Soča" jih je dobila po nosu. Obsodili so tudi abstinenco slov. deželnih poslancev, dasi je ta nastala v prvi vrsti vsled deželnega šolskega zaloga in tudi letos naši poslanci niso vstopili, ker so se razbila pogajanja že pri tej p r v i t o č k i. Naglašalo se je tudi, da nčiteljstvo naj s prošnjami preneha in naj začne z a h t e-v a t i. S prošnjo naj se obrne edino le do cesarja. Vsled prigovorov poslanca Mandiea pa so sklenili, naj se učiteljstvo zopet obrne do gg, poslancev. — Jeden učiteljev s Tolminskega je pa med drugim razpravljal tudi zadnji uvodni članek v „Soči" in izvajal, da ta h u j s k a (!) davkoplačevalce proti uciteljstvu. — Včeraj pa sta bili napovedani dve zbo-j rovanji v Gorici; jedno učiteljskega društva j na slov. deželni kmetijski šoli, drugo mednarodno pa »pri Jelenu". Došli so tudi furlanski učitelji v obilnem številu. Predsedoval je g. Jacobi. Tu so pa sklenili depu-tacijo do cesarja; vsako učiteljsko društvo in učiteljstvo v Gorici bo zastopano po jednem odposlancu. Tudi v Gorici je bilo mnogo govora o zadnjem članku v »Soči". Grozilo se jej je tudi, da jej učiteljstvo napove boj itd. Na to ne rečemo še ničesa 1 Počakamo, in to lahko! »Soča* je bila že na indeksu, podpisali so I jej smrt — saj veste kdo, prepovedovalo se j je proti njej po cerkvah itd., no ona je brez strahu zastopala svoje stališče in danes je še tu! Da je ne c.plašijo niti te grožnje, to I je gotovo, — toliko bolj, ker je govorili r samo golo resnico. Ako ta gospodom ni ljuba, ne moremo mi nič za to. Dopisniki iz J »učit. krogov* so sami ustvarili tak položaj; J suvali so na levo in desno in izzvali odpor..., ki se je pojavil v najobzirnejši obliki zadnjič J v »Soči*. Kdor napada, mora biti pripravljen tudi na odpor! Obžalujemo pa tolmačenje, da »Soča" hoče hujskati ljudstvo proti uciteljstvu! Ona I je le konstatovala suho dejstvo, ki jo na- stalo vsled mnogih dopisov iz učit. krogov, ter svarilo pred breztaktnostjo, s kakoršno so delali našim poslancem veliko krivico. Ni kmalu lista, ki bi se bil več bavil z učiteljskim vprašanjem nego »Soča*. Tudi v prihodnje bo toplo zagovarjala stvar samo, dokler učiteljstvo ne doseže boljših dnij, no tudi grajala bo, kar bo graje vrednega, brez ozira na to, ali bodo gg. ž njo zadovoljni ali no. Obrtna tečaja v BŠolskem domu" začneta prihodnji teden in sicer: tečaj za krojenje in šivanje v ponedeljek, tečaj za umetno vezenje, oziroma belo šivanje, pa v torek. V prvem bo poučevala g.čna KI. Hrovatin vsak ponedeljek in četrtek, v drugem pa g.čna E. Ar ko vsak torek in petek od desete do dvanajste predpoludne. Šolski sobi se nahajati v drugem nadstropju na ulico. Gospodične in gospe, ki si hočejo obrniti v korist to napravo, naj se oglasijo najkasneje do ponedeljka, oziroma torka pri g.čnah učiteljicah. Šolnina znaša dva gold. na mesec v društveno korist. Tečaja sta zdaj namenjena samo za prvo polovico šolskega leta; za drugo polovico se pozneje odloči. Tudi šivilje in gospodinjo, ki želijo popolnitve v navedenih strokah, se smejo oglasiti. Vabilo k občnemu zboru »katoliškega delavskega društva" v Gorici, ki bode dne 0. novembra t. I, ob U1/, pop. v veliki dvorani sPri Katariniju" na Goriščeku s sledečim sporedom: t. Volitev predsednika. — 2. Poučni govori: a) o delu, b) o novi domovinski postavi 18%., c) da je postavna oblast od Boga. ¦— Ji. Morebitni predlogi. K zborovanju sinejo tudi neudje kot poslušalci. Druzega vabila se ne bo izdgalo. Odbor. Itar/s;lus. — Razpisuje se mesto poštnega o|iravnika pri novo ustanovljenem c. kr. poštnem uradu v Grgar-ju, okraj Gorica, proti pogodbi in kavciji 200 gld., lelna plača 150 gld. in uradni pavšal 40 gld. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. I/, Soče pri Piočinju so potegnili U? dni truplo neke ženske, katero pa je bilo že v takem stanu, da ni bilo mogoče spoznati, kdo tla je bila tista ženska. Sodijo, da je najbrž« ona, ki je padla na dan pred Sv. Bršnjim Telesom v Sočo pri Sv. Luciji, katere potem niso mogli dobiti kijub večkratnemu iskanju. Vinska letina na Krasu je bila letos — kakor nam poročajo — prav dobra. »Ke-foška" imajo dosti in prav posebno dobrega. Naš dopisnik pravi: »Torej, kdor hoče po-kusiti božjo kapljico, naravno, naj pride k nam in se prepriča o istinosti tega. Bog nam daj takih kupcev, kakor so bili lani". Izgubljeno - najdeno. — Lastnica urice, ki je bila najdena med Mirnom in Gorico, se je že oglasila pri nas. Prosimo, naj nas obišče o prvi priliki tudi oni mladi gospod, ki je uro našel in jo nam prinesel, da dobi nagrado. l'ri niknki rodbini m; bi smeli po^rešutl najboljših .hvh ljudskih in dimurih .sredstev, namreč : I) r. H <> s a 1» a 1 z a m z a želo d e c in p r a ž k o d »¦ mani mazilo, bta so dobila tudi v goriških lekarnah. Razgled po svetu. Beseda o položaju. -- Sami »položaji" so na dnevnem redu. Poljski ,(..',zasfc je prav zadovoljen z vlado, ki jo ,pokazala toliko dobrohotnost nasproti zahtevam Slovencev in Hrvatov" (Oiej! ojej!), in upa, da vsled tega nastane trdnejša vez med vlado in desnico. »Slovenec" poje zahvaltiiee „ob grobu nemške levice6, brnski »Hlas" in »Lidove Novinv* pa so v strahu za slovansko stvar baš vsled dejstva, ker so ustavo-verni veleposestniki zapustili prapor nemške obstrukcijske »Gcmeinburgschaft* tet* se približali krmilarjem te nesrečne avstrijske ladje. Zdaj pa sodi človek, kaj je prav za prav res in dobro! Mi Slovenci in Hrvatje na Primorskem pa imamo d o m a gorostasnih, v nebo kričečih dokazov, da so piškava vsa »dobra* poročila z Dunaja, da so vse prijazne obljube »od zgoraj8 le gole pretveze, s katerimi se vodijo za nos naši poslanci in ves naš narod na jugu. Takih ro-čij pa smo Slovenci že siti do grla, kar naj si blagovolč zapomniti vsi prizadeti krogi, ne izvzemaje gg. državnih poslancev! V „slovanski krščansko narodni zvezi* je nekaj vrelo, no zdaj je vse zopet lepo v redu! Vemo sicer, da vlada je dobila zopet in zopet pred oči naše »postulate* (oh H postulati, kako žalostno ulogo igrate!), na kar je »slovanska zveza* krenila zopet na stari tir s svojim vozom. Mi navadni ljudje : bi utegnili v drugačnih časih misliti, da vlada j je ugodila tem »postulatom", pa da tega j ni obešati na veliki zvon h takih pa takih j razlogov! No, utegne kaj biti, kar pa iz- j vedo šele naših otrok otroci, ako j v tem času razne naše birokracije še ne po- j metejo slovenskega in hrvaškega naroda z i zemeljskega površja. Skratka: v 1 a d i n s i- j s t e m je nam Slovencem in H r v a- j to m še nadalje sovražen — dočim naši poslanci to vlado podpirajo. j Poslanci! Cujte glas nečuveno zatira- j i nega naroda od Adrije, čujte obupne zdihljeje I svojih krvnih bratov po ječah in zaporih, in ! i po tem uravnajte svoje delovanje! Dokler nas davijo in ubijajo — ne smete biti v vladni večini; Naj se zgodi karkoli 1 Slabše ne more biti! Ako na Dunaju ničesa ne opravite, pridite domov, romajte od vasi do vasi in učite narod, kako naj sodi te ^avstrijske razmere" in ogrevajte ga na veliko idejo prihodnosti, da bomo znali o pravem času vsi kot jeden mož nastopiti za svoje teptano pravo! Kreta. — Grški princ Jurij bo po zadnjih poročilih menda vendar guverner na Kreti. Naslov bo imel »princ-gouverner". — To vse se je zgodilo pod uplivom Rusije, Nemški cesar je danes zapustil Palestino. V dar je dobil zemljišče, na katerem se je vršila zadnja večerja; isto je takoj pokril kat. nemšk. društvu sv. dežele!" Obravnava proti Luclienlju bo dne 10. t. .n. Navzočih bo 50 porotnikov. Spansko-aiiierlSke vojne konference niso prišle do nikakega popolnega vspeha. Amertkanci stavijo tahe zahteve, da se Španci kar strašijo, ali slednjič se morejo pač ti udati zahtevam Amerikancev. Španska slava je doživela žalosten konec. Razgled po slovanskem svetu, Dalmacija. - - Vedno več zanimanja vzbuja Dalmacija, katero so še ie v zadnjih letih' proglasili potniki in turisti kot jaka krasno deželo, vsleil česar tudi potuje v Dalmacijo vedno več ljudi). Na takem potovanju pa je najboljši vodnik dober zemljevid. Dolgo ga ni bilo, a sedaj pa je izšel v zalogi Marica Perlesa. Dunaj I. Seilergassc i zemljevid Dalmacije, ki je sestavljen jako lopo in pregledno. Hrvaška imena so pisaua pravilno, želeli bi le, da bi bila tudi imena večjih mest, kakor Zadar, Šiheuik itd., navedena v hrvaščini in ne samo v poilalijan-čenkah: Žara, Sobenico itd. Cena zemljevidu, kije spravljen v lepem ovitku, je gld. 1 50. Družba *v. Cirila In Metoda v LJubljani dostavlja na koncu svojega zadnjega izkaza o darovih: Slovenci! Družba naša je v v e l i k i h d e n a r n i h stiska h. Ako bodo darovi tako pičlo prihajali, kakor zadnja dva meseca, bode morala družba n e kaj sv o j i h t a v o d o v z a p re t i. Prosimo milosrčne prijatelje, da se zopet spomnijo koristno družbe sv. Cirila in Metoda. Družbi* sv. Cirila iti Metoda sladna kava je izšla. Zavitkom v narodnih barvah P" '-'a, ' •,. Vio kg. vsebine je napis: ..Slatina kava družbe s v. Cirila in Metoda v Ljubljani*, lllago je najboljše. Cene na drobno in debeio so jednake sovrstiiim kavam. Založnik te kave je Ivan i e h a č i n, Irgovee v Ljubljani. Sedaj imamo Slovenci poleg izborne tlružbin« kave (cikorije) tudi slatino kavo. Tem načinom je vstreženo mnogim željam po domači kavi. Kojakinjo in rojaki! Segajte po tem domačem blagu, ker tem potom razširjate slovtmsfco ime in podpirde družbo sv. Cirila in Metoda, ki ni samo vsestranske podpore vredna, ampak tudi potrebna osobilo sedaj, ko množi svoje šolske zavode. Društvo ,Smnartijas v Pragi si jr i/volilo dne :>.*>. oktobra za l<-to ISHK 00. na--leduji odbor: Pred-chiik akad. slik. Urni .ui-sip (Slovenec), podpreti, stud. im-d. Milu--avljevii: Jovan (Srb), tajnik A\u\. phiJ. Pre-'.»g Milan (Hrvat), blagajnik stud. med. Kra< Milan (Hrvat), (lilbnrnik.t stud, pltil. Ken.ia lluberl (Siovemt) in stud. iur. Vukolie .Invan (Srb.). Dru-tvo je literarno t. r............" gojiti poučna predavanja, glasbo. podajali članom dobro knjižnico in v obče izobraževati svoje članove. Piosimo v«e n.iV rndoijubt\ tta bi blagovolili podpirati n.i'i' dru;J\o z denarnim pri-pevkmn ali s kako ksyi--o, da z.imore vstrezrdi svojemu namenu. Ustanovni član plača jedisnkrat za vseit>j In gld.. podpirajoči pa .")<) kr. mesečiio. Prispevki in knjige naj se blagovoli-poVdjalt pod naslovom: Društvo .Suma-d i j a" Praha — Kr. Vinohradv. .Starin" ruskemu carju. — Našim či-iateljem znana olomuška 9S I a v i a* je prinesla 25. oktobra na prvem mestu odprto pismo ruskemu carju. Zakleli sovražniki Siovanstva so zagnali radi tega velik krik in I udi na;; ljubeznivi 9C o r r i e r e* je prinesel odlomek tega pisma v laškem prevodu. ,Soča" naj danes popolni .Corrit-rovo" poročilo z doslovnim prevodom tega pomembnega pisma: Njegovemu Imperatorskemu Veličanstvu Nikolaju H., Imperatorju in Samodržcu Vse-ruskemu. Po nalogu Vašega imperatorskega Veličanstva je vročil minister zunanjih poslov Krof M. N. Mura v je v 12. (24.) avgusta KS9S. vsem zastopnikom tujih držav, biva-joeim v Sv. Petrogradn, diplomatiško noto, ki predlaga vladam držav, katerih zastopniki so poverjeni na Vašem Impera-torskem Dvoru, sklicali konferenco v človekoljubnem in velikodušnem smislu Vašega imper. Veličanstva: da bi se postavil jez neprestanemu oboroževanju in se zagotovil vsem narodom resničen in trden mir. Po nazoru Vaega Imp. Veličanstva ima ' •biti predmetom konference velika ideja splošnega miru, toda z občnim p r i p o-znanjem načel prava in prarIžiiosti, na katerih se gradita varnost držav in blagor narodov. Vaše Imper. Veličanstvo! Morda nikjer na celem svetu ta velika ideja splošnega miru ni našla tak6 odkritosrčnega in opravičenega odmeva kakor v naših slovanskih glavah, katere — držeče se besed OdrešenikovihTlju1ieče*1u1^ in dajajoče mir — so bile prav za to tisoč let krvavo tepene, kakor svedoči zgodovina. Slovanskim narodom, hrepenečim le po miru, so bile razbivane črepinje, in da bi s e š e n a-dalje razbijala trda češka temena, se je priporočalo še celo na koncu devetnajstega stoletja. Na grobeh zapadnega in južnega Siovanstva so nastale tri evropske velesile, združene zdaj v trozvezo. Ostanki polabskih, oboderskih in podonavskih Slovanov so danes le odlomek nekdaj slavnih kulturnih narodov slovenskih, ki so imeli svojo narodno državo in svojo narodno dinastijo. Spominjamo naj le jeden primer, doložen zgodovini, da tudi naš češko-slovenski narod je imel svojo neodvisnost v Velikomoravski državi Mojmirovcev in potem v dedni državi Premislovcev in da je vslopil I. 1520. kot s a m o s t a 1 n a «1 r ž a v a v Evropi s s v o b o d n o i z v o 1 i t v i j o Ferdinanda Habsburškega s p o g o j i o h r a n i t v e n e p o k r a j š a n e neodvisnosti v zvezo združenih držav obdouavske monarhije, zdaj lotrinške, o čemur priča kraljevska prisego pred Bogom in narodom zadnjič izvršena I. 1830. in obljubljena s kraljevsko poslanico dne 12. sepL 1871. »Všepresvrtlejfti, Državnejši Velik? Ho-su.laro Imperatore !* Po skrbi prednikov Vašega Imper. Veličanstva, zlasti pa s krvavo žrtvo ruskega naroda za C. a » a O s v o b o d i t e 1 j a so nastale, tlasi za zda, še prikrajšati«, bodisi ne-zavisne bodisi poiuzavisne države na Balkanu, in s trdno besedo, doneče z višin ruskega Carskega Prestola, so bili položeni vsaj temelji k obnovitvi srbskega carstva Dušanovega in bolgarskega carstva Simeono-vega. Balkanskim državam, katerih zastopniki so poverjeni na Vašem Imper. Dvoru, bode možno udeleževali se konference. (Konec pride). Narodno gospodarstvo. Migljaj kupcem vina! — Množina letošnjega Irlnega pridelka ni sicer nikakor v soglasju z množino vinske kapljice, katere smo se nadejali rano pomladi, a vendar so posledki, kakor je razvidno iz celotnega izveslja, še dokaj po volj ni, da, celo presenetili so nas v nekoliko, ker še kratek čas pred trgatvijo se jo ¦/, večja pričakovalo manj ugodne letine. Bazni nepoklicani gostje, ki so osobito letos pohajali naše trlne nasade v dobi razvoja, so s svojim mogočnim uplivom dokaj zmanjšali množino trtnega proizvoda, toda kratki deževni čas, za tet., pa lepo, suho vreme pred trgatvijo, sta^ vsaj deloma poravnala povzročeno škodo. Kratko rečeno, posledki letošnje trgatve so še precej povoljni. Da pa bodo taisti tako ugodni, se niso nadejali nekatemiki, ter jih je tudi zalo prav neprijetno dirnolo, da niso vinske cene — akoruvuo dokaj povoljne — tako visoke, kakoršnih so se s početka nadejali. Oni so namreč rariinili, tla bode letošnja trgatev, vsled povprečno deževnega vremena, prav neznatna in zbog tega vinske eeue zelo visoke; zategadelj so prav marljivo proizvajali tako zvana »pol vina", misleči jih prodajali kot pristna, naravni. Sicer niso b.iš krivo sklepali, ker so meni'., da hitro razprodajo svoja ponarejena vina. katerih cene morejo bili glede nabave seveda veliko nižje otl naravn"ga pridelka. Vendar se jim ni posrečila ta nakana, ker letošnje cene niso tako visoke, kakor je upala omenjena gospoda, tla bi lahko z velikim dobičkom v lastni prid prodajala svoj nenaraven proizvod, ki bi vsled ugodnih cen izvestno privabil dokaj kupcev. Tukajšno c. kr. kmet. kem. poskuševidišče je imelo letos že v raznih slučajih priliko, preiskovali takošna vina, katera so bila bolj ali manj spretno narejeni „pctijot*. Mi sicer nikakor ne oporekamo, če se proizvaja takov pridelek za domačo rabo, in potrpeli bi tudi, ko bi ga prodajali v kupčiji s pravitn imenom, namreč kot petijot vino, toda, ker se je oddaja za naravno vino, in s tem trpe veliko pošteni producenti, ne moremo dovolj ožigosati takega ravnanja. Proizvajalci omenjenih petijot-vin so z večja tudi sami vinogradniki, torej producenti vin, ki za morejo prodati sleherno leto večjo ali manjšo množino naravne kapljice in zategadelj je tem neumevneje, da ne preuda-rijo, kako si sami sebi škodujejo s prodajo nenaravnih, umetnih izdelkov. Znani so nam nekateri slučaji kjer so nameravali nakupiti tuji kupci velike množine vina, ker so pa v raznih krajih našli nenaravni proizvod, so morali to opustiti. Proizvajalci petijot-vin bi morali vedno pomislili, da škodujejo s svojim ravnanjem celi vinoreji v deželi, in sicer ne le za isto leto, ampak tudi za bodočnost, in ni se čuditi, če se bodo izogibali tuji kupčevalci naših pokrajin, ako dobe ponarejeni proizvod mesto naravnega vina! Ko- liko bi pa s tem izgubila naša dežela, vedo najbolje producenti sami. Toda pri tem ne trpi le razprodaja v druge kraje; tudi v deželi sami nimajo več vina prešnje veljave, ako vii i..io, da se nam nudi večkrat n. pr. v gosti.ni za drag denar in to v deželi, kjer se pečajo z vinorejo, mesto naravnega vina, nenaravni izdelek. Zatorej opozarjam vse kupce vin, kot gostilničarje itd., naj vselej kupijo vino le s leni pogojem, da pošljejo najpred uzorec kakemu e. kr. kem. posku-ševališču v preiskavo, in vino le tedaj prevzamejo, če je kem. zavod izrekel, da je naravno, v nasprotnem slučaju pa je odvrnejo. Pri tem bodi omenjeno, da morata biti vselej, ko se odjemlje uzorec vina in odpošlje c. kr. kem. poskusevališeu, prisotna dva sve-doka, da se izogne morebitnim neprilikam. Za preiskavo je treba odvzeti vsaj en liter vina in se mora steklenice dobro zapečatiti, kar se tudi vrši pred obema pričama. Ko bi se držal slehern kupec kakor hitro sluti, da je vino, koje si hoče omisliti, ponarejeno, našega navodila, izginili bi v kratkem s površja prodajalci lakih nenaravnih proizvodov, in bi se ohranil stari, sloveči glas o naših vinskih pridelkih, v blagostanje cele dežele! Dr. P.' Književnost* Spominek na slavnost slovenskega pesnika Iv. Vesela Koseškega, ki se je vršila dne 14. vel. srpana I. 1808 v Spodnjih Kosezah povodom slolelnice njegovega rojslva. j Poklonjen rojakom njegovim. Založi! in tiskal Drag. Hribar v Celju. Cena 20 kr., po pošti 22 kr. — Tako se glasi mala knjižica, sestavljena v spomin slavnosli Koseškemu, kakor je gori navedeno, V lepih besedah je opisana ta slavnost, potem sledi slavnostni govor dr. Fr. Delele in ponatis nekaterih pesmij Iv, Vesela Koseškega, ki so najbolj 7,ivme in najboljše tako: Slovenija čaru Ferdinandu, Bravcam „Novic* h koncu I. 1815. v opomin, »Novice" bravcam ob novim letu 1S-1-7. Kdo je mar r*, Vojaška, Naprej, slavonski Jug! V uvodu je slavnostna pesem dr, M. Opeke, posvečena slavljcneu Koseškemu. Šola v boju proti pijančevanju. — Po spisu »Wic kanu dimii die Sehulo dem /,ur Unsitle gevordenen Missbraucho geistiger (Jelranke entgegengevvirkt vverdeu? Preisge-kroute Studio von Vicjor v. Krauss". Z dovoljenjem društva aOslorr. Verein gegen Trtuiksucht" presto poslovenil Fr. G, V naši podružni Tiskarni v Pulju je izšla lepa knjižica z gorenjim naslovom. Na 'M straneh razpravlja pisatelj o žganjepilju in sicer: pomen, nenaravnosli in sredstva, s katerimi se je do sedaj skušalo odvrnili žganjepiljo, posledice pijančevanja, boj šole proti alkoholizmu, naloga šole v Avstriji, obnašanje učitelja, upliv učitelja na šolsko občino in na slariše, sodelovanje učitelja pri prizadevanjih za zmernost, pouk v boju proti pijančevanju, pouk učit. naraščaja, pouk v ljudski šoli v boju proti alkoholizmu, naloga šolstvo nad-zirajočih organov in konečne opazke. Gradivo je prav zanimivo in tudi je pisano kaj um-Ijivo tako, da spis utegne služiti toliko učiteljem pri izvrševanju njihovega poklica, kolikor tudi priprostemu ljudstvu, tla bi spoznalo, kolika rana na telesu sedanje družbo je nesrečno žganjepiljo. Cena knjižici je 00 vinarjev. — Prodaja se tudi v Gorici v naši tiskarni. Odda se v najem Stacuna, magazin is klet. Riva Corno štev. 1. Prostori so pripravni za vsako kupčijo - Več so poizve v našem upravnišlvu. »all-StfAciislolfr 45 Kr. \>\- 14'f>:> i>. Met. M»v\ie siliw;iiv.c, vvoi^p umi f.ir-liip> Honnoborg-Soide \mi i:» kr. Lis il. U-Im p. M,-t. ia -U-u ino.leiT-len Ocvu-Ih-h. Kiirlu-n umi I»e-sitjs. An Prhate jtoito- mul stciicrfrct Ins Hjiuh. MiMit umHiPiiil. Sfldflu-FubrJkfii «. Ilniiipliorj? (k. u k. Hofi.) (1) ZKMCll. Artur Makutz klepar via Slretia i-GORICA— l i ulica priporoča p. n. slovenskemu občinstvu svojo kleparsko delavnico za raznovrstna v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje z vso natančnostjo hitro. Kmetovalcem na deželi se uže sedaj priporoča za naročevanja raznih orodij, katera se potrebujejo pri trtoreji. Sprejema tudi pismena naročila v slovenskem jeziku, na katera odgovarja točno. Priporoča se blagohotnemu naročevanju. jLeta 1881. y 6orici ustanovljena tvrdka Sploino |e priznano pri želodčnih ha-Ifznih kol uajlioljše j>rebuvljivo in odvajalno sredstvo Gascara Sagrada Malaga vino iz d.v-ohu- lekarno < Pri Mariji pomagaj > Hi. Mr. Milan Leustek v Ljubljani, t vel. sinki. VW. 1-20. — H.izj«o- Silja s« z obratno j,n".lo. 117, H7 ici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preft. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdclovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebo. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voSčeno sveče Ud.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrfiuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.) tiskarno črk na perilo. (P. cl.) II. Primorsko vojaško veteransko društvo 7.ix Gorico in Gradiško pod Najvišjim pokroviteljstom Nj. c. kr. apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1. vabi k rednemu občnemu zboru v nedeljo 20. novembra 18(J8, ob 11. uri dopoldne v društveni pisarni v Glediski ulici št. 18. Dnevni rod: 1. Zborovanje se odpre. 2. Prcčitanjo in potrditev zapisnika zadnje sejo občnega zbora z dne 17. maja 1897.' 3. Poročilo o društvenem razvoju in poslovanju. 4. Poročilo denarničarja. 5. Drugi nasveti in predlog1. 0. Volitev predstojništva. V Gorici, dne 30. oktobra 1898. Opazka: Zborovanje je sklepčno pri prvem sklicevanju (§ 43 od 26. decembra 1894.) „ . Morebitni nasveti in predlogi so morajo 8 dni pred občnim zborom naznaniti društvenemu predsedništvu. Is 40 od 14. marca 1898). Jurij Mase v Gorici trpvec z manufakturnim (krojnim) blagom v Raštelu št. 7-8 ima bogato preskrbi Jono zalogo volnenih, svilnatih In bombaftastih sno" vi j za vsaki letni čas ter parila In platna Iz samega lana za gospoda In kmeta. Nntnovefše moderno blago In perilo za vsaki »lan, bodisi duhov* nike, uclleSJe, uradnike itd. Največja zaloga volnenih aH ftiimiatlh blazin za posteljo tor pogrinjnl, vsakovrstnih volnenih plaht itd. Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev. 102 I, POYEB. v Gorici, na Travniku št 22. I. nadstropje. Razprodaja. Jako lepa priložnost za zimsko sezono. Ker našo občinstvo ni vajeno pioda-jalnic v prvem nadstropju, mi je v tem letu znoslalo veliko blaga, in ker v hodniku ne boni držal bl.iga kot do novega leta, vsled loga sem se odločil za razprodajo tako po ceni, da bo za 20% pod tovarniško ceno. Kdor želi torej kupiti moderno in dobro blago, naj ne zamudi te razprodaje; jaz mu zagotovim, da je isto dobro in zdravo, ker v prvem nadstropju ne trpi vlažnosti. Razprodaja se razne vrste blaga, kar je treba za obleke za vsaki stan, sukno iz raznih tovarn, naših in inozemskih, ter gotove obleke, zimske suknje in dežne plašče, dežnike, solnčnike, sako, hlače, telovnike, fino perilo, Jager-srajce in maje, spodnje hlače, čepice za deklice in dečke, moške rokovice vsake vrste, glace in zimske, haveloke, pelegrine in maje za dame po novejšem kroju ter velike zimske rute za ženske, ovratnike civilne in vojaške, vsakovrstne ovratnice. V slučaju, da se kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrši po naročilu točno. Važno La vsakega. Razprodaja po čudovito nizkih cenah: 1. krasna žepna ura (anker-Remontoir) z niklom oravirana, 3 letna garancija; 1 elegantna verižica k url i lepin privezkom (pariški sistem, na zahtevamo iz nikla ali pozlačena); 1 elegantna iela za kravate gospodom iz amenkanskega zlata cfouble s ponarejenimi brilianti; i par lepih uhanov iz pravega 12 lot srebra, c. kr. punciramh, 1 par krasnihgumb za zapeotmce.iz amenkanskega zlata doable s ponarejenimi briljanti, 1 garnitura gumb za srajce m ovratnice iz amc-Skanskegj? zlata double, 5 komadov. ~ Teh14 krasnih predmetov razpošiljam, dokler obstoj zaloga, proti povzet u ah proti naprej poslani gotovini samo za gld. 2-75 kr. (Le žepna ura jo stala prej 5 gld.) Kar ne bi pnjalo, se sprejme tekom 8 dnij nazaj. 25* (>~2 E. tlBlzer, naloga «rln flragoconostlj, Kikak»voV Štradom 18. Svoji le svojim! • Priporočam veleslavnemu občinstvu v Gorici in ž dežele svojo lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, zraven Paternollijevo knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočani udani 6S—38 A 111 on 1» u c c 1 j. SADNIG & DEKLETA V Girici — Nunska ulica 14-16 — V Gorici Prodajal niča Tovarna iamlmric 3. St\epusvn edina mehanična poprav Ijsilnica šivalnih strojev, K« dež. jiihil. razstavi odlikovan s Hiebr, drž. svetjnjo N11 Ivovski raZrfliivi s prvo ceno — nrohruu sv (slino Usojarn si slavnemu občinstvu, naznaniti, da prevzamem in izvršujem ločno naročila na kavo, čaj, olje, rlž, makerone, j delikatese, sadje, ribe, vina itd. J PoSiljalve v omotih po 5 K. oddajam j po poŠti, one od 80 K. naprej pa po že- j leznici s povzetjem. Take poSiljalve se izplačajo vsakomur, ; posebno p. n. {&'. krčmarjem, družinam in ! onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si spccijali-tele, katere se na deželi ne dobi, aH pa le i zelo drago, n. pr. morske ribo in rake, j : sveže sadje, fino olje itd. i Glavni moj namen je razpošiljati j dobro blagro in po nizki ceni. ¦ Cenike dopošljem radovoljno in'brezplačno. Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamorem dajati blago po tako nizkih kupih, da se ne bojim konkurence. Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka j posredovanja. Z odličnim spoštovanjem Erncst Pegaii TRST (cl.) v ulici S. Francesco štv. 6. Tovarna uzorain telovadnih priprav JOS. v Pragi na Smihovu (fralia-Srnichov) Vinoliradhka ulice čihlo 810, se priporoča k popolnemu nzornomu prirej o vanju sokolskiu In šolskih telovadnic po najnovejših nripoznnnili in praktičnih sestavili. V ta dokaz je ua razpolago mnogo prlpoioču-očih spričal domačih in inozemskih, Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. Navadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnic«! pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine !>roslo. so, 52 -87 Popravo izvršijo po nuj nižjih cenah. V svojo lunino (carini n*J Mhfavftfo in i Jemljejo kupavclof 1* ftk* izvirno Mvofcl P. Drašček trgovec z jedilnim blagom v Stolni ulici št. 2. v Oorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 64- Gorici in z dežele. Prodaja kavino primeso iz tovarne ARNOLD & GUTMAM1 z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe av. Cirila in Metoda. Trpeči na plneali, v grlu, na finim in trakeaini! Kdor se hoče iznebiti enkrat za vselej plnčnih ali trakealnih bolezni tudi zasla-rolili, bolezni na duhu, katere se dozdevajo neozdravljivo, naj uporablja čaj za bolne na plučah in v grlu A. Wolffsky. Tisočere zahvalnic«1 jamčijo pristnost lega čaja. Zavoj, kaU-ri zadostuje dva dni stane 7."i kr. Zvezki grntis. Pristnega dobiva se edino pri ivnlki A. Wolffsky, Berlin, itv. 37. 2'i « :>:.! S. ¦A»A»A^A*A zamitiiuMln: SIDRO. AoA^Aa.AoAl LINIMENT. CAPSICI GOMPOS. iz Rlehterjeve lekarne v Prag-l pripozuano kot izvrstno bol ublazujočo mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gkl. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domačo zdravilno sredstvo vedno Je v orlp. steklenicah z našo zaščitno znamko, s ytSidroma namreč, iz RICHTE RJE VE "lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. CF^v Richterjeva lekarna „pri zlatem levu" \X\ v PRAGI. k\W! <§HiM9<§HiH§] © Radi preseljenja se prodaja 0 © © | razno pohištvo na drobno { ® Yeč: trff Sv. Antona št. 2 pri II. Stanta ® y I. nadstropje. Vr ~ 0 tSMSMSi v i 1 zaloga vsakovrstnega pohištva Odlikovana tovarna in velika ^(/&. •^/|^- Ivan Doljak v Solkanu pri Oorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč). -»>»x««~ Prevzema vsako naročilo v mizarski ali strti- garski stroki od priprostega do najliČnojšega izdelka. Izdeluje točno in po najnižjih cenah, da se ne boji nikake konkurence. BOGATO ^^==^—-$L*—m~-> ,^. ZALOGA ireskrbljetia Zalllfla Kulantntt postrežba. vseli, k mizarski obktadkov »- ji> splošno, /.<> :?o let zn.uio domačo zdravilo, kii(«'ii) iio.-jiišiiji'lik. nfajsiijc |iicl>:ivii in I<'hkfi (i.i v pr.noin lok«. Velika steklen. 1 glil.. mala 50 kr. S pošto 20 kr. več. ?ozor! v-"' tl(,li zal>oi: — *im*s mitisnjcno inzaki je sliiro. najprej v Pragi iipnruliljevano hišno z«Irn-vilo, kalero vzilržuj«' C-hio rasie iit jili (udi obvaruje nerislolie ter ublaJmjore ilehij!« na vr«i«*ino in bnlefilie. V obrokih po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. vv. priznano ritno znamko. Glavna zalaga: Lekarna B. FRAGNER-ja „pri črnem orlu" v Pragi, Mala strana, na voglu Spornerove ulicr, _ potom v Cioriei v lekarnah Cristofolotti, Gliuhieh, Pontoni in pl. Gironcoli. ^¦TŽ jLIP^ lM»>VKOj;«y.|»ošHjniijy p<> \toM\. Zaloga v vseli lekarnah Avstro-Ogmkc. "^iB \m* Cenjeni gospod lekarnar! 1'reil kratkim enoimi sem narefil o«l Vas eno steklenico kiepUnili M(Ml-kil. kapljic: te so meni iu mojim znancem tako tiolu-o storile, da ni o nun Vas na tem dobrem lekn najtoplcjo /alnaliti. Iz-molite mi za m«>je znance še :> steklenice po SO m>u\ s poštnim povzetjem poslati. M.'«Iraš. -lis« '.'i!. ns.ii.i isas. Spoštovanjem VID ZAMe i ZAHVALE. I I S? I 1 I I I e m I I l i Spoštovani vospori! Zahvaljujem Vas. da ste mi postali tako Izvrsten lek proti kašlju in bolim v prsih. Porabil sem 1 steklenico trpotče-vega soka, pa mi je skoro prešel kašelj in boli v prsih. Pošljite mi še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka in poleg tega tudi 2 zavitka čaja proti kašlju. V Divači, IS), oktobra INT. Z velespoštovanjem Vam zahvalni JAKO K srn»Ax TrnotOcv s«>k .Spit.-. \\ f-fiorieh-Saft\ ki tak- i.-\rstiv. detuje pndi k:\iljii. h-diin v p:^!,. fivkeinu dihanju t««r ii- t,idi .-,' ¦za>larelo h..!e/iji. m» ,'i. l-n.i w-¦ ln.i>\«'?. v lekarni k Zrini-skemu. 11. »r«i«li.i\in. Zii-{,'i-ek Zrinjski fv,; št. -Je. Vsakdo naj pazi na varstveno znamk«), ker samo oni ti'i)ot«v,ev sok jo i/, moje lekarne ki ima na škattjiei sliko Ni ko le !S u-hiea Zrinjskojia. bana hrvaškona. Cena škatljiei trpotee-vejia soka s točnim navodilom je sr> noveieev. Polos trpotCvvi^a soka jo diibro tudi lio.^ki čaj proti kašlju rabiti. Cena jednM/u za.itka \ gorsko»ačaja protikašlju s točnim navodilom je ar> ne. ; Jedno iu drugo se ; pošlje vsaki »lan proti po- j štnenm povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj pri-rnčuui za tovorni Ust in zabojeek u'u nove. Lekarna k Zrinjakemu H. BUODJOVIN Zajjroh, Krinjski trg 5t. '20. - kri v.:p-.: ¦ krepil,,, ., ,'^,,,:v,".,,,,-"i.ti, švedske kaplji«-!' Irkanie. ki imajn sliko Niknle Šuhi.-:i Zrinj- skeiia. lian:; hrvaškega. Cena jislae steklenice kre-pilniSi šv«dskih kapljic s tirnim navi.dil.mi stane M) n.>\Č. Pošilja se vsaki dan pivri lichtnemu povzetju. Klini" pošlje denar naprej, naj priiaiVitia za toviirui list in zaCitok "JO nev«\ Lekarna k Zrinjskemii H. 111UU).I0V1X Zfijjiid.. Zrinjski trg št. M. y:'r(ielhi, ki znašajo arlfl. aH vež, se po-IJtijo trnnko. Visoko spoštovani gospod! Moja žena je ležala tri mesece radi trganja in bolečin po kosteh. Ko je začela uporabljati Vaše ..m&Tilo proti bolim po kosteh", je vstala že po 3 dni. in 'Janašnji dan. hvala Bogu. hodi. Zahvaljujoč Vas na tem izrednem mazilu, ostajem Vam pokorni BARTOL LISIČKI V S!rm:u pri S!ali:l, U. aprili 1198. Mazilo proti kostoholi