Ky nsj to skrbnejši
^epa2ljivo9t, zanikmost in izdaja so omogočile rdečim nsptih pri napadu na Quang Tri ju. Namesto, da bi vlada v Saigonu napra-viia odločen red, govorita Ky in Van Thieu o vpadu v Severni Vietnam.
CLEVELAND, O. — Pretekli teden se je zgodilo v Vietnamu llekaj, kar ne postavlja saigon-skih generalov s Kyjem na čelu v tepo luč.
Na gornjem robu Južnega ^tetnama leži provinca Quang ^ri z glavnim mestom istega tenena. Meji na znano demilita-Nzirano cono ob 17. vzporedniku- Naša obveščevalna služba je te davno dognala, da bi se sever-Uovietnamska armada rada po-testila te province, najbrže v že-bb da tam postavi svojo rdečo vtedo za Južni Vietnam. Taka vteda bi bila vietnamskim komunistom potrebna, ker bi pomenila k o n k u renco saigonski vtedi. General V/estmoreland je V>di tega poslal v to provinco ali jteu nje okoli 35,000 marinov, 1 Se pa niso utaborili v glavnem mestu Quang Tri. Mesto je pod Upravo saigonske vlade in nje-116 armade.
Človek bi mislil, da bodo sai-8°nski generali vedeli, na kako Nevarni točki taborijo njihove Cete, in da jih bodo držali v ved-m pripravljenosti, saj so komu-tesii to mesto že večkrat napad-u Pa se je zgodilo ravno naro-e- saigonske čete so slabo zava-f°Vale Quang Tri, zato so pa tam 'mele taborišče, kjer so konfini-Uale rdeče terence in partizane, ar so jih nalovile. Tako se je v ^borišču nahajalo 200-300 komunističnih aktivistov, in to samo dobrih 15 milj od demilitari-2lrane cone!
Kdor le malo pozna komuni-em, ve, kako zelo si komunisti ^zadevajo, da rešijo svoje ljudi * ječ in taborišč. V ta namen mgajo vse. To dobro vemo tisti, 1 srno med vojno živeli v Jugo-člavi.ii- To bi morali vedeti tudi čet^ sa^Sonske vlade in naročiti ^am, naj aktiviste premaknejo c lug, stran od demarkacijske ti t-6 r^° se ni zgodilo in tako je s ih 200-300 rdečih aktivistov ^ostalo cilj osvobodilne akcije, v. 1° je uspešno izvedla severno-j^jmmska armada. Osvobodila Pre"' ^V^ste in Pri tem še pobila jjj tej saigonskih vojakov, če to s andal prve vrste, kaj naj bo ^ še škandal?
ako je pa reagiral general te? Zarepenčil se je in VieteVal vojaški vdor v Severni šjjo nam, ki naj ga seveda izvr-skg v^merikanci in ne saigon-pu -te! Temu se pravi po naše ° ovščina in čas je že, da na-^^vorni 'generali in diplo-ba. £ Povedo Kyju, kar je tre-brari.e mu ni prav, naj se pa sam tejaki ^re<^ ujogovimi rdečimi
L A.
gosla^esetino prebivalstva Ju-sko Je ie P« veri musliman-
Novi grobovi
Antoinette Sankovich
V	petek je umrla v Holy Family Cancer Home Antoinette Sankovich s 1104 E. 74 St., stara 70 let, rojena na Dunaju, od koder je prišla pred 61 leti. Tukaj zapušča moža Andrewa, hčere Emily Mayhugh, Roseann Fa-brick, Dorothy Vidmar, Bertho Bahcic in Betty Marino, sinove Jamesa, Williama in Johna, 22 vnukov, 5 pravnukov in sestro1 Ann Bell. Pogreb bo v torek ob devetih dopoldne iz Zakrajsko-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Frančiška ob 9:30, nato na pokopališče All Souls.
Dorothy Nagy
V	soboto je doma umrla Dorothy Nagy s 26186 Center Ridge Rd., stara 65 let, rojena na Madžarskem, od koder je prišla kot mlado dekle. Delala je pri Leece-Neville in bila tako znana med našimi ljudi. Zapušča hčer Helen Greenthaner, v St. Mary’s, Fa. Pogreb bo v torek ob enajstih iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda na pokopališče Brooklyn Hts.
Nick Franke
Na svojem domu, 10909 Sandusky Ave., je umrl 78 let stari Nick Franke, rojen na Hrvaškem, od koder je prišel sem pred 55 leti, do svoje upokojitve zaposlen pri Willard Storage Battery Co., vdovec po lani v novembru umrli ženi Mary, oče Mrs. Stef fie Danahy, Geralda in Alberta, stari oče, brat Johna (Calif.). Pokojnik je bil član HBZ št. 99. Pogreb je iz Fer-folia pogreb, zavoda danes ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Treh kraljev ob devetih, nato na Kalvarijo.
John Bogdon
V	soboto je nenadno umrl na svojem domu na 3677 E. 57 St. 25 let stari John Bogdon, roj. v Clevelandu, geometer za mesto Cleveland, pastorek Johna Gu-canac, sin Henriette, roj. Przy-borowicz, brat Julieanne in Je-roma, vnuk Petra in Frances Gucanac iz Newburgha. Pogreb bo v sredo ob 8.30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Mildred Kothera
V	Trumbull Memorial bolnici
v Warrenu je po kratki bolezni umrla 62 let stara Mildred Kothera s 412 A. Newton Drive, Newton Falls, Ohio, roj. Polončič v Clevelandu, žena Williama, mati Alicie Jenkins, stara mati, sestra Christine in Clare Laws. Bila je članica ADZ št. 22. Pogreb je iz L. Ferfolia pogreb. zavoda danes dopoldne ob 9.30, v cerkev sv. Katarine ob desetih, nato na Kalvarijo.
Rudolf Gross
Sinoči je umrl na svojem domu na 1191 E. 61 St. Rudolf Gross. Pogreb ima v oskrbi Zakrajškov pogrebni zavod. Podrobnosti jutri.
Mary Obat
Umrla je Mary Obat, roj. Slo-bodnak v Žumberku na Hrvaškem, žena Johna, mati Mrs. Nicholas Rescic, Johna in pok. Josepha, sestra Mrs. Mark Fu-mic, Mrs. Meri Haight, Mrs. Albert Vaughn, Andrewa Boy-da, Mrs. John Relic, stara mati Mrs. Violet Seketa, Lois in Linde Obat, 2-krat pramati tašča Nicka Rescica in Mary1 Obat. Pokojna je bila članica HKZ št. 14, bratovščine sv. rožnega venca in Gospodinjskega kluba pri HND na St. Clair Avenue. Pogreb bo iz Golubovega pogreb, zavoda v sredo ob 8.30, v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob devetih, nato na Kalvarijo.
Powellova pritožba zavrnjena
WASHINGTON, D.C. — Zvezni sodnik G. L. Hart j$ odklonil pritožbo A. C. Powella proti izključitvi iz Predstavniškega doma, češ da je po ustavi v naši deželi sodna oblast popolnoma ločena od zakonodajne.
Powell je ponoven kongresni kandidat v svojem volivnem o-kraju na posebnih volitvah danes in bo brez dvoma z veliko večino izvoljen.
Vino staro 227 let
pride naprodaj
LONDON, Vel. Brit. — Prav v kratkem pride v Londonu na dražbo 227 let staro vino, žal samo v eni steklenici, ki se nahaja v vinski kleti grofa Hope. Grof ima še dve steklenici, ki sta pa za nekaj let “mlajši”.
Humphrey tisti! pota do De Gaulla v Parizu
Predsednika francoske republika je nazval prijatelja Združenih držav in moža velikega p o g u m a, ki ga Johnson visoko ceni. PARIZ, Fr. — Podpredsednik Hubert H. Humphrey se je iz Berlina podal v Pariz, kjer je v razgovoru z vlado in s predsednikom De Gaullom skušal odstraniti ovire obstoječim sporom in graditi mostove k prijateljstvu. De Gaulla je nazval velikega moža poguma, ki ga predsednik ZDA L. B. Johnson visoko spoštuje.
Podpredsednik Humphrey je govoril nekako eno uro privatno z De Gaullom in ta razgovor je potekal v prijateljskem duhu, kot poročata obe strani. Razpravljala sta o sporazumu o prepovedi prodaje in kupovanja a-tomskega orožja, o Evropi na splošno in posebej 0 pošiljanju sovjetskega orožja v afriško Alžirijo. Razgovor sam ni rešil nobenega od spornih vprašanj, to tudi ni bil njegov namen, ustvaril pa je vendar bolj prijateljsko in mirnejše ozračje. To je bilo v zadnjih letih med Parizom in Washingtonom včasih res prepolno napetosti.
Ko se je podpredsednik Humphrey vozil skozi Pariz v okviru uradnih svečanosti, ki so ob takih priložnostih v navadi, je precejšnje število levičarjev, nasprotnikov vojne v'-‘‘VicLiamu, demonstriralo in od daleč metalo jajca in paradižnike proti koloni avtomobilov. Policija je vendar demonstrante trdno držala pod nadzorom in ne Humphrey ne njegov avtomobil nista bila ničesar deležna. Nekaj zadet je bil avtomobil, v katerem se je vozil predsednik vlade Pompidou, ki je bil tudi v sprevodu ameriškega gosta.
U Tant obiskal papeža,
nato odpotoval v Azijo
RIM, It. — Glavni tajnik ZN U Tant se je v petek razgovarjal v Vatikanu s papežem Pavlom VI., nato pa je odpotoval za dva tedna v Azijo, kjer bo obiskal razna glavna mesta.
APOLLO POMANJKLJIV V ZAMISLI IN ¥ IZDELAVI
Posebna 8-članska komisija je včeraj po sedmih tednih dela objavila obširno poročilo o vzrokih nesreče, ki je zahtevala 27. januarja letos smrt treh astronavtov v vesoljskem vozilu Apollo I. Dognala je, da je vesoljske vozilo bilo pomanjkljivo tako v zamisli, v podrobnih načrtih, kot tudi v sami izdelavi. Ogenj v kabini naj bi povzročil kratek stik pod sedežem astronavta Grissoraa.
CAPE KENNEDY, Fla. — Včeraj je 8-članska komisija objavila 3,000 strani dolgo noročilo o preiskavi nesreče, ki je 27. januarja letos končala življenje treh ameriških astronavtov v vesoljskem vozilu Apollo pri njegovem preskušanju na vrhu rakete Saturn I. V kabini vesoljskega vozila je nastal nenadno ogenj, ki je tako naglo zajel ves prostor, da se astronavti niso mogli rešiti. Komisija je prišla do zaključka, da je požar povzročil kratek stik pod sedežem astronavta Grissoma, vodnika vesoljske ladje. Iskre kratkega stika so zažgale naglo gorljiv material, ki ga je bilo v kabini dosti. Predno so astronavti ogenj opazili, je bil ta že tako obsežen, da ga ni bilo mogoče več pogasiti. Iz kabine se po sodbi komisije ne bi mogli rešiti, tudi če bi požar opazili preje, ker ne bi bilo za odpiranje te dovolj časa.
Komisija je precej ostra v kritiki celotnega programa A.pollo. Vesoljsko vozilo je bilo “pomanjkljivo v zamisli, v podrobnih načrtih in v izdelavi”. NASA je bila premalo vestna pri nadziranju programa kot tudi pri izdelavi samega vesoljskega vozila. Izdelava je bila precej zanikrna. Vodstvo programa Apollo ni priznalo nevarnosti pri preskušanju vesoljskega vozila, zato tudi ni v zadostni meri za njo poskrbelo.
Komisija, ki ji je načeloval dr. Floyd L. Thompson je navedla med vzroki nesreče: zapečateno kabino, napoljeno s 100-odstotnim kisikom pod velikim pritiskom, preveč gorljivega materiala v vesoljskem vozilu,
izpostavljena električna napeljava v vesoljskem vozilu, izpostavljena napeljava vnetljive in razjedajoče tekočine za hlajenje vesoljskega vozila, nezadostne priprave za pobeg moštva iz vesoljske ladje,
nezadostne priprave za reševanje in zdravniško pomoč. Poročilo komisije je bilo izro-
Rcimere v domovih za ostarele bolnike zmeraj večji škandal
Visi a1?0 °tetečno, hladno. Naj-temperatura 57.
CLEVELAND, O. —- Začela se je vsa zadeva s poročilom Clevelandske dobrodelne federacije, ki ga je podala njena s o t, r u dnica Miss Mendelson pristojnemu senatnemu odboru o razmerah v nekaterih domovih za ostarele v naši državi. Poročilo je navajalo tako strašne slučaje o načinu, kako domovi “skrbijo” za svoje varovance, da je v zadevo takoj posegla federalna agencija za kontrolo federalnih računov. Njena preiskava je bila raztegnjena na vso deželo, spravila je na dan strašne stvari, javnost se je začela razburjati, senatorji in kongresniki so začeli dobivati kupe pisem, ki vsa postavljajo razmere v domovih v naj slabšo luč. Naslovniki pisem so vsebino dopisov deloma objavili. Vsi dopisi potrjujejo zlorabe, med najvažnejše pa naštevajo: Stanovanjski prostori v domovih so v obupnem stanju. Domovi se ne brigajo velikokrat niti za najprimitivnejše sanitarne potrebe. Da se ostareli v njih ne morejo počutiti dobro, je razumljivo. Življenje jim pa še greni prenatrpanost in družba, ki vanjo pade-
jo:	zdravi, bolniki, invalidi,
delno umobolni, vse je name-šano v istih sobah.
Hude so tudi pritožbe glede snage, ki jo ostareli pogrešajo povsod, v sobah, posteljah, sanitarnih prostorih, na hodnikih, v obednicah, spalnicah. Ravno tako ne manjka pritožb na osobje: ga je premalo, ni izvežbano, je zanikrno, ker je slabo plačano, ne pozna nobenega reda, se obnaša brez srca do klijentov, ni uslužno, ne privošči dobre besede ostarelim, zato pa kaže povsod svojo brezobzirnost. Mnogokrat je povod za tako postopanje pomanjkljiva disciplina in kontrola od strani lastnikov in upraviteljev domov. Ker so uslužbenci slabo plačani, se tudi dosti ne menijo za navodila, ki jih dobijo.
Dosti je tudi pritožb glede hrane. Večkrat je pičlo odmerjena, neredna, neprimerna za stare ljudi, slabo pripravljena, preveč enolična, premalo topla. Vse to je razlog, zakaj toliko ostarelih zboli. Če so pa bolni, so pa zopet reveži, kajti zdravniška oskrba je pomanjkljiva, zdravila slabe kakovosti in v nezadost-
nih količinah. So pa tudi slučaji, da so ostareli opravljali lažja dela brez primerne odškodnine.
Žrtve takega sistema pa niso samo ostareli. Brezvestni upravitelji domov, nekateri zdravniki in nekatere lekarne,
kar povezali, da skupno Ohajske zdravniške orgamza-federalno bolniško cije so med prvimi, ki ""
vidijo še pota, kako bi se te družbe znebili.
Na boljšem so zdravniki in lekarne, ki so se po svojih organizacijah že oglasili in zahtevajo temeljito preiskavo in kaznovanje vseh prekrškov zakona in sklenjenih pogodb.
so se goljufajo zavarovanje. Zdravniki izdajajo recepte za bolezni, ki jih ni, lekarne delajo račune za zdravila, ki jih ne dobavljajo ali pa samo deloma; “dobičke”, ki izvirajo iz takih umazanih poslov, si pa delijo med seboj.
Tako in podobno vsebino imajo pritožbe. Kaj bi pripomnili?
zahtevajo takojšnje preiskave. Do besede bodo hotele priti tudi organizacije bolniških sester, kajti tudi bolniške sestre so prizadete, ker morajo prenašati razmere, ki bi o njih ne smele molčati.
Upajmo, da Kongres ne bo zadev samo preiskal, ampak da bo tudi vplival na državne in občinske socijalne urade, da bodo temeljitejše pazili,
Najprvo je treba poudariti, kaj se godi v domovih, kot so da je marsikatera pritožba to delo opravljali do sedaj.
tudi pretirana. Zato je upravičena zahteva organizacij
domov za ostarele, da je treba vse slučaje preiskati. Seveda bodo pa preiskave tudi potrdile, da je v tožbah tudi veliko resnice.
Največ škode imajo pa dobri domovi za ostarele, kajti prišli so v slabo družbo in ne
Če ne bo to pomagalo, bo pa treba določiti za vsak dom, ki sprejema ostarele, posebnega varuha ostarelih, ki bo branil njihove pravice. Taka kontrola bo nadležna domovom, ki ne vršijo svoje dolžnosti. Bo pa vsaj preprečila take škandale kot se godijo sedaj na tem polju socijalne zaščite.
Iz Clevelanda in okolice
Družinska sreča—
Pretekli četrtek se je v Grace Hospital na zahodni strani mesta rodil g. Marchellu Lumpertu in ge. Elizabeti, 3142 W. 86 St. sinček, prvorojenec. Krstili ga bodo na Marchello. Čestitamo!
Prijazen obisk—
Ga. Anica Franks iz Ljubljane, ki je na obisku v Clevelandu, je v spremstvu ge. Petričeve in ge. Tavžljeve pretekli petek obiskala naš urad. V nekaj dneh se vrne v Slovenijo. Pred odhodom še enkrat lepo pozdravlja vse clevelandske prijatelje in znance.
Seja—
Skupne podrušnice SŽZ imajo v sredo ob enih popoldne sejo v St. Clair Recreation Centru.
Iz bolnice—
Mrs. Nettie Strukel se je vrnila iz bolnice in se nahaja na 14322 Aspinwall Ave.
Asesment—
. . v T T-I H7 1-1.	1 Tajnica Društva sv. Marije
ceno istočasno J K Webbu, ad- M dalene št 162 KsKJ bo da_
mimstratonu NASA, elanom	, c „„	, ,	, „
J	nes od 5.30 popoldne do 7. zvečer
Kongresnega odbora za vesolje . . ,	.	,7. ,	,
^	t>.	pobirala v soli sv. Vida asesment
in casmkariem.	.	, v ,	,	, ,
in obračunavala za banketne
'	I vstopnice.
inv. Romsiev 1% pcjpolsiG seja-
pclpors vofsii ¥ ^Ig-tnansie , Pod1r-št .,15 sžz ima v
i c	*	oo pol osmih zvečer sejo v SND
HARTFORD, Conn. — Michi-l^g 8Q st
ganski guverner G. Romney, e-
den od vodilnih republikanskih!®0]0, s0 žmigair—
preasedmskih kandidatov je L.	5taiejši del Giddmgs
govoril tu v petek na banketu v J osnovne So!e na jugovzhodni proslavo 150- letnice časopisa
Hartford Times, b vojni v Vietnamu. Dejal je: “Mi moramo nuditi popolno podporo našim požrtvovalnim borcem!”
Pripomnil je sicer, da je prišlo zaradi načina posega v Vietnam do določenega nezaupanja v javnosti do vlade, pa vendar v glavnem poudaril, da trenutno ni nobene druge izbire, kot iti po poti, ki jo je nakazala vlada. Treba je ohraniti neodvisnost Južnega Vietnama, paziti, da vojna ne bo razširjena in da bomo prišli čim hitrejše do miru. Guv. Romney je priznal, da rešitve niso enostavne, da je celoten problem zapleten in ga je treba reševati s skrajno pazljivostjo, da se ne zapletemo v večjo nesrečo.
Sen. Ribicoff, ki je sedel poleg guv. Romneyja, je dejal, da je po njegovem Romney hotel vprašanje vietnamske vojne izločiti iz strankarske politike in prihodnjih predsedniških volitev, ker je to v bistvu le vprašanje celotne dežele in se mora vsa truditi, da bo rešeno v njeno korist.
Clevelandske tolpe požigalcev je treba zatreti
CLEVELAND, O. — Lani je naše mesto postalo znano po vsej deželi radi izgredov v predmestju Hough. Letos se — tako kaže — hoče postaviti s tolpami požigalcev, ki so se že parkrat uveljavile v poznih večernih ali [vodniki
uničil starejši šole na strani mesta. Po vsem sodeč je bil ogenj podtaknjen. Škode je okoli četrt milijona dolarjev. Blizu tisoč šolarjev danes in predvidoma jutri ne bo imelo pouka, nato pa bodo razmeščeni po sosednjih šolah. Šolski odbor sodi, da šola ne bo obnovljena in uporabna za reden pouk vsaj dve leti.
Seja—
Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo, po njej pa zabavo.
Društvo Danica št. 11 ADZ ima jutri, v torek, svojo mesečno sejo ob običajni uri.
------o------
komisija 1K zapustila nejevoljna hrlfski Aden
RIM, It. — Komisija ZN, ki je prišla 1. aprila na povabilo Velike Britanije v Aden v Arabiji, je tega pretekli petek zapustila in pri tem ostro obsodila Veliko Britanijo, ki da ni hotela poskrbeti za potrebno sodelovanje z njo. Adenski nacionalisti so o-klicali še pred prihodom komisije splošni štrajk in se nato spustili v odprt boj z britanskimi oblastmi.
Britansko vojaštvo je z odločno roko napravilo red in nudi vso oporo Južno-arabski federaciji, katere del naj bi bil tudi Aden. Taki rešitvi se upirajo nacionalisti, ki jih ščuva egiptovski Naser, ki bi sam rad dobil Aden v roke. Proti temu je seveda savdski kralj Fejsal, pa tudi drugih držav v sosed-
zgodnjih jutranjih urah, pa začele napadati tudi požarne hrambe. Ravno tega nam je še manjkalo!
Župan Locher je hitro začutil, kakšno je razpoloženje v mestu, zato je pretekli petek poklical načelnike policije, požarnih hramb in javne varnosti na nujen posvet in jim naročil, da mu morajo takoj napraviti načrt, kako preganjati požigalce, ki se večinoma rekrutirajo iz črnske
stvu.
Komisija se je pred odhodom zelo nepovoljno izjavila o Veliki Britaniji in njeni politiki; ni marala iz Adena v London, ampak je odletela preko Rima, kjer je imela kratek razgovor z U Tantom, v švicarsko Ženevo.
Več moških
BALTIMORE, Ma. — Raziskave kažejo, da umrje zaradi bo-
lezni srca sorazmerno več mo-brezposelne mladine. Kdo jo pa, ških kot žensk, posebno po dose-organizira, še ni dognano. [ženi starosti 40 let.
s
AMERIŠKA DOMOVINA APRIL 10, 1967
Eitssiji Domovi mi



6117 St.Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
its Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $§.00 za 8 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United Stakos:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months l mada and Foreign Countries:
$18.09 per year; $9.00 lor 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
m
No. 70 Monday, April 10, 1967
Jezikovna pravda v Jugoslaviji
Je stara ravno toliko let kot Jugoslavija. L. 1918 so bili vsi tako navdušeni nad narodno edinostjo, da se jim je zdelo čisto pravilno, da postane srbščina uradni jezik prvega razreda, drugi jeziki pa naj bodo ravnopravni, kjer se pokaže potreba. S tem pa niso bili kmalu zadovoljni vsi, ki se ne štejejo za Srbe. Nezadovoljnost je dobivala različne oblike, kakor so jih pač zahtevale razmere.
To se ni spremenilo tudi pod komunističnim režimom. Kot je bila v medvojni Jugoslaviji srbščina uradni jezik kraljevine v duhu narodne in državne edinosti, tako je obdržala isti položaj pod komunizmom, za spremembo v duhu “bratstva in edinstva”. Kot pred vojno, se je nezadovoljnost pojavljala tudi pod komunizmom. Zdi se nam, da so v Ljubljani že lani rohneli na vseh oglih v obrambo slovenščine. Ko je človek poslušal takratne proteste, se mu je zdelo, da se slovenščini še nikoli v zgodovini ni tako slabo godilo kot pod komunizmom. Da so za tako stanje odgovorni deloma tudi Slovenci sami, to so takratni križarji za slovenščino čisto spregledali. Vsekakor se v Beogradu radi tega niso razburjali, saj so v slovenskih komunistih še zmeraj videli trdnjavo “bratstva in edinstva”.
Ko so pa letos v Zagrebu zarogovilili in zahtevali rav-nopravnost hrvaščine tudi v zveznem središču, je pa takoj završalo v srbskih kulturnih krogih, ki so ravno tako vneto pobijali hrvaško stališče, kot so ga v Zagrebu zagovarjali. To je močno razburilo Tita in njegovo okolico. Začel je vihteti težko gorjačo nad hrvaškimi in srbskimi skrajneži in označil njihovo prerekanje kot “nož v hrbet bratstvu in edinstvu”. Dodal je, da režim kaj takega ne more in ne bo trpel. V strehi jugoslovanskega komunizma se je torej vnel ogenj in treba ga je gasiti.
Tak je sedanji potek jezikovne pravde, naslikan v uradnih izjavah in grožnjah. Človeku se le čudno zdi, zakaj ravno sedaj toliko hrupa. Saj so se take stvari dogajale že takrat, ko so tovariši morali živeti v ilegali. Morda pa tiči za vso stvarjo kaj drugega?
Najprvo moramo vpoštevati, da so vsi jugoslovanski kulturniki hudo prizadeti po sedanji gospodarski reformi. Zaprla jim je studence, odkoder so tekla sredstva za njihov ne ravno slab življenski standard. Sedaj viri usihajo in ni denarja ne za nosilce kulture ne za kulturne ustanove. Pri tem je pa še prišlo na dan, da je kulturen razvoj tako obsežen, da ga jugoslovansko gospodarstvo v svoji revščini ne more rediti. Za kulturnike so se tako trenutnim skrbem za obstoj pridružili še nič kako slabi izgledi na bodočnost. Kdo ne bi bil pri takem stanju nezadovoljen, kdo ne bi iskal prilik, da se znaša nad režimom, ki je vse to ustvaril in ki je za vse to odgovoren. Tako vsaj mislijo kulturniki. Kulturniki so zato postali najezani, sitni, razdražljivi, zajedljivi, prepirljivi: nič jim ni prav ne v republikah ne v federaciji. Seveda se pa tudi med seboj ne božajo, kjerkoli se jim ponudi prilika za napade, jo izrabijo. Napadajo pa vse, kar jim pride pod roke, torej tudi federacijo.
V Zagrebu bodo pa kmalu praznovali pol stoletja, odkar se borijo proti Beogradu. To jim je prišlo v meso in kri. Kdo bi torej mogel zameriti zagrebškim kulturnikom, da so v ostri obliki postavili svoje jezikovne zahteve napram federaciji. Pravzaprav je to politično vprašanje. Ker pa ni dovoljena “politika v opoziciji”, mora pač jezikovna pravda dati podlago za napade na Beograd.
Drugo okoliščino moramo tudi vpoštevati. Ravno sedaj imajo v'Jugoslaviji volitve. Zanje pa ni režim ustvaril pravega razpoloženja. Sploh ne moremo razumeti režima, kako je sredi žrtev, ki jih nalaga reforma, mogel še razpisati volitve. Kako naj pa kandidatje tolažijo ljudi, ako vedo že naprej, da gredo volit vladne kandidate? Ali ne bodo raj-še volili kogarkoli samo ne vladnih ljubljencev? In še celo vrsto podobnih vprašanj bi lahko stavili. Jezikovna pravda je pa kot nalašč predmet, ki hitro razburka ljudi, tudi to bi moral režim vedeti.
Končno po slučaj Rankovič še ni pozabljen v Srbiji in srbskih krajih. Tam še zmeraj nekaj tli pod pepelom znane amnestije. Ali niso morda ravno Rankovičevi pristaši z veseljem pograbili za hrvaški napad na Beograd, da razpalijo naciionalne strasti? Kje in kdaj pa naj najdejo ugodnejšo priliko in večje jamstvo za dober političen uspeh?
Za trenutno jezikovno pravdo med srbskimi in hrvaškimi kulturniki se torej skriva verjetno vse kaj drugega. Ni pa še toliko svobode v Jugoslaviji, da bi doma upali to kar naravnost povedati. Če bi lahko govorili naravnost, bi verjetno debata o spremembi ustave potekala precej drugače, kot poteka. Tega se pa režim najbolj boji. Ako se namreč Jugoslavija preuredi tako, da v zveznih organih ne bo odločalo glasovanje, ampak tudi sporazumevanje, potem ni samo pokopan monopol srbščine v zvezni administraciji, ampak tudi steber komunizma, izražen v politični diktaturi. Kjer namreč zavlada načelo sporazumevanja, tam ni
mesta za voljo večine, kaj šele take manjšine, kot je v Jugoslaviji komunistična stranka.
Tito je menda začel ostro grmeti proti jezikovni pravdi. Se ga gotovo niso ustrašili. Saj je pred leti tudi grmel v Splitu proti vsem zlorabam v komunizmu, pa je njegove besede odnesla burja v Jadransko morje. Sedaj jih bo odnesla iz Prištine in Peči v Albanijo, kjer bodo še globlje pokopane kot v morju.
Je pa jezikovna pravda vendarle po svoje pomembna: je barometer, ki pove, kakšne kanale dobiva nezadovoljnost v Jugoslaviji, da se lahko izživi. Hudo bo takrat, ko bo kanalov zmanjkalo in bo morala butniti na drug način na plan.
Da so v Zagrebu začeli jezikovno pravdo ravno sedaj, je razumljivo tudi radi tega, ker so tam ravno ta mesec volitve, torej najbolj pripraven čas za obrambo vseh pravic in napadanje na vse, kar interesentom škoduje. To je Tito tudi razumel, zato je pa jezikovno pravdo napadal ravno na volivnih shodih med — Arnavti! Hrvaški kulturniki bodo vsaj vedeli, s katerih okopov jih Tito rad napada.
Pa še nekaj, kar je morda podžgalo Titovo jezo. Tam proti koncu predpusta so imeli v Zagrebu posebno zborovanje, ki je obravnavalo probleme jugoslovanskega komunizma. Iz skopih poročil o tem sestanku, ki so se ga udeležili vsi stebri hrvaške kulture, se pa čuti, da nekateri hrvaški komunisti mislijo na to, da je že prišel čas, da se od Beograda osamosvojijo, osvobodijo ali kakor hočete tudi v ideološkem pogledu. Kaj bo pa potem še ostalo od jugoslovanskega komunizma? Morda le še tovariši Marinko, dr. Goričar in dr. Ziherl?
NEKDAJ
m.
C Hi CA 6 0
■* i
4l
Kr iž tače^Ame rike
<* NAŠ VELIKI CHICAGO je res prava velika vas! To je ugotovil še pred kakimi 50 IMi, približno tako, neki rojak iz Vršnih Sel pri Novem mestu, ki je bival doli na južni strani mesta nekje na Ewing Avenue pri njegovi teti. Dolenjec je bil, pa je ljubil Noetovo kapljico. Ta pa, kadar jo je malo použil, mu je razgrela srce in razvezala grlo, da je pel in vriskal, da se ga je culo daleč naokrog. Rad je omenjal, da kadar je v mladih letih zavriskal na Vršnih Selih, so ga culi vse naokrog Ljuhenskega hriba, včasih še tja v Stražo in Toplice.
Nekega novembrskega večera po sv. Martinu, tako je sam pravil, to v sezoni, ko so mošti po kleteh odvreli in bili prekrščeni v vina, je nekega večera stopil ven za hišo in je parkrat tako zavriskal, da so vsi sosedi v o-kolici okna odpirali in gledali ven, kdo je tak “kerlc”, ki zna tako vriskati. On pa se je u-maknil nazaj skozi pritlična vrata v klet.
Čez teden dni pa se je srečaval z znanci na neki društveni veselici v bližini Sv. Štefana in je vprašal nekega rojaka, ki je stanoval na severni strani mesta nekje med Halstead in Division cesto:
“Ali ste slišali tam na “North-side” kako vriskanje zadnji teden?”
Rojak mu je odgovoril, da on ne, pa tudi od drugih on ni čul, da bi kdo slišal kako vriskanje.
Tedaj se je “Vršnoselčan” začudil in dejal:
“Potem pa mora biti ta naš Či-kago od vraga velika vas!”
Prav tedaj pa se jima pridruži rojak, ki je bil rodom iz Velikih Brusnic pri Novem mestu. (Velike Brusnice so kakih 9 milj od Novega mesta v kotu med ,Št. Jernejem in Gorjanci.) Brusnice so znane, da tam je nevarno “mijavkati” ponoči in podnevi po mačje. Stari so pripovedovali, da če je kdo v starih časih hotel razburiti in razkačiti Brus-ničane, je bilo treba samo kje v vasi “zamijavkati”, pa so se takoj vsule iz hiše stare tete z bur-kljami in metlami, moški pa s cepci in ročicami od vozov in če so takega, ki jih je prišel dražit in razburjat z “mijavkanjem”, ujeli, so ga obdelali, da se je tak “poset” Brusnic zapomnil vse svoje žive dni. K temu pogovoru o velikosti Chicaga je rojak iz Brusnic dostavil:
“Chicago je lahko res hudo velika vas, a tako velika pa ne, da ne bi Brusničan slišal mačjega mijavkanja od enega konca Chicaga do drugega. Kako je Brus-
ničan do te ugotovitve prišel, pa še danes ne vem. Tako se spominjam tistega pomenka o Chicagu pred dolgimi leti. Vršnoselčan in Brusničan sta že oba odjadrala preko mej tega sveta.
Pustimo te stare pomenke in dovtipe nekdanjih naših pionirjev v Chicagu. Prišli in shajali so se tu, ker vetrovi življenja so jih odnesli iz tal stare domovine v to zdaj blizu štirimilijon-sko mesto. Tu so iskali delo, kruh in ,/bstanek. Mnogi so našli vse to tu, nekateri ne, kakor je že bilo. Potomcev pionirjev in veliko novih iz prav zadnjih dveh desetletij je pa tu raztresenih vse križem Chicaga. Sicer vsak po svoje vozimo, vozimo pa dobro — hvala Bogu!
Kako je s Chicagom zdaj?
“VRISKANJA IN MIJAVKANJA” je v Chicagu še vedno dosti — lahko poudarim — da več, kakor ga je potreba. To vriskanje in mijavkanje je seveda političnega značaja. Od zadnjih jesenskih volitev sem glasno vriskajo republikanci. Odnesli so nekaj zmag — in to jim daje korajžo, da vriskajo, da jih čujemo ne samo v Chicagu in Illinoisu, ampak po “vršnoselsko”, da se jih čuje od enega do drugega konca Amerike.
Chicago in okraj Cook sta z malimi izjemami vedno v demokratskih vrstah. Le tu pa tam kak urad ali položaj pade republikancem v roke. Ostali del države Illinois izven okraja Cook je pa v politični večini na republikanski strani. Toda ker mesto Chicago s svojim prebivalstvom in okraj Cook tvorita preko polovice vsega prebivalstva države Illinois, vodijo večinoma k zmagi v volitvah v Chicagu in Cook okraju demokrati. Je nekaj iz-iem, a zelo malo. In dokler imajo glavne položaje v rokah demokrati, so tudi politični gospo-darji države.
Na chikaško politiko se pa nihče bolj ne razume, kakor Irci. Zato so tudi najvažnejši uradi in položaji večinoma v njihovih rokah. Da so, znajo politično spretno voziti. Na njihovih političnih “busih” se navadno vozijo tudi Italijani, ki so v Chicagu zelo močni. Zatem Poljaki in zadnja leta črnci. Vsem pa znajo “božati” brade tako, da navadno v večini ob vsakih volitvah gla-sujejo za nje in njihove kandidate. So spretni!
Kadar pa pride do kakih pre-Pirov, ki so včasih kaj glasni, jih znajo vedno izgladiti tako, da so “volkovi in koze” siti. Mnenja 80 menda, da korita so za vse dovolj velika, le znati je treba
vse urediti tako, da vsi z enako velikimi žlicami ne zajemajo iz “sklede” — pa gre lepo naprej.
Prav nekako po omenjenih receptih sta uredila nesoglasja demokratski župan Daley in novi republikanski predsednik okrajnega odbora. Slednji je pretil, da bo odpustil več sto nastav-Ijencev v raznih okrajnih službenih položajih in menda bi svoje iz republikanskih vrst zaposlil. To pa seveda ni šlo v račune demokratskim veljakom in bi ne bilo v korist demokratski stranki. Sledili so razgovori in izgleda, da se je veliko pogli-halo. Na eni strani se je najbrž nekaj dalo, na drugi nekaj odbilo. Politika je elastična, se da nategniti — pa tudi skrčiti, kakor zahtevajo slučaji. In chica-ški politikarji se dobro razumejo na to.
Zanimivo bo tole:
Če bo Daley ponovno zmagal, kar naj hrže bo, kakor vse izgleda, za župana, potem znamo dobiti drugo leto v volitvah za guvernerja republikanca, to je takega, ki ga bodo delno po načrtih tudi demokrati podpirali.
O Daleyju sicer nekateri šušljajo, da se mu dopade pot v Washington do položaja senatorja. On sicer to* zanika, pravijo nekateri. Res pa zna biti, da gre demokratom zelo za to, da dobijo demokratskega senatorja, ker so ga s porazom Douglasa v zadnjih volitvah zgubili zadnjo jesen. Demokratom ni prav, da zdaj nimajo v zveznem senatu ravnotežnega zastopstva, kakor so ga imeli do zadnjih volitev. Zato, če jim bodo republikanski veljaki pri tem šli na roko, zgleda, da bi demokrati republikancem to uslugo vrnili s položajem za guvernerja.
To so seveda le politične sanje, bo kdo rekel. So res sanje, ampak politične sanje, katerih je ves svet poln — pa naj bi bil naš Veliki Chicago brez njih?
Mnogo je bilo tudi hrupa, ko je učiteljstvo grozilo s stavko za večje plače. Veliko hrupa, ko so bolničarke in bolniške strežnice napovedovale stavko radi plač. Blagajne, so pravili, da so prazne in da so vsled tega temne. A v nekaj dneh se je vse izravnalo. Politični strici so stopili skupaj, se politično bratsko pozdravili med seboj in nekdo, ki zna tudi bodičaste ježe božati in gladiti, je dejal: “Fantje, radi česa se pa kregamo? Ne bodimo taki! Dajmo učiteljstvu in bolničarkam kar zahtevajo. Da pa ne bodo blagajne prazne, se pa da pomagati. “Petični strici” na La Salle Street (ta kraj je poznan v Chicagu kakor Wall Street v New Yorku), so dobri strici! Ti bodo nam pomagali. Chicago je velik, z veliko kreditno “brado”, na katero “dobri strici” vedno radi posodijo. Oni bodo posodili nam, mi okraju in še in še drugim, če bo treba. Dolgove pa bomo kri-li — to je lahka reč. Saj v Chicagu imamo dosti “kuč”, z mnogimi durmi in okni, ob vsakem oknu televižne, kateri prikazujejo vesele in žalostne dogodke — muckam, mačkam in psičkom pa, po katerih trgovinah za nje prodajajo dobre kokoške in drugo v konzervah, ali pa če kdo hoče tudi “friške”. In koliko še drugega! Vse to se da v bodočnosti malo obdavčiti, pa bo letel skupaj “cvenk”, da ga ne bo moč sproti spraviti v naše blagajne! Kaj bi se radi tega torej prepirali in belili lase? Dajmo vsem, kar hočejo, saj bodo pozneje mogli itak sami zopet vse skupaj znesti v naše blagajne.
Fantje, zdaj, te dni posvetimo svojo pozornost temu, kdo bo naš župan, naši aldermani, potem bomo pa o drugih problemih govorili in glihali!”
POMLAD NA TRŽAŠKEM
čase, včasih se pa vendarle ujemata z njimi.
Nadnaravno prerojen je
Na Tržaškem so večje možnosti duhovnega prerajanja prišle do povdarka z ustanovitvijo Doma duhovnih vaj, ki ga je dal zgraditi tržaški nadškof na lepi razgledni točki nad Trstom. Dom nosi ime Osmerih blagrov in je zgrajen po vseh pravilih moderne tehnike ter nudi vse mogoče udobnosti. Vsak udeleženec ima svojo sobo, v kateri ima vse na razpolago: lep razgled z balkona, spalnico s kopalnico in drugimi pritiklinami. O-bednica je skupna, prav tako kapela. Glede kapele je omembe vredno dejstvo, da je nadškof, dasi je Italijan, povabil slovenskega umetnika, akademskega slikarja Toneta Kralja, naj poslika kapelo z osmerimi blagri. To je pač laskavo priznanje italijanskega škofa za slovensko u-metnost, za slovenskega umetnika. Dom duhovnih vaj je pač namenjen Slovencem in Italijanom, čemur se gotovo ne smemo čuditi, ker so v italijanski državi in smo Slovenci v manjšini.
Lansko poletje,so imeli v tem Domu duhovne vaje slovenski duhovniki, verniki pa tedaj še niso bili usmerjeni v ta način duhovnih obnov, ker je Dom začel delovati šele lansko poletje. Letos pa je podjetni gospod Anton Sorina, kaplan pri Sv. Vincencu, organiziral enodnevne duhovne obnove po skupinah: prvo nedeljo v marcu za žene, drugo za dekleta, tretjo za može in fante. Imeli so skupne in stanovske govore, priliko za spoved, nato sv. mašo in sv. obhajilo. Udeležba je bila za začetek kar zadovoljiva, udeleženke in udeleženci pa dobro razpoloženi. Poleg teh stanovskih priprav pa so tudi posamezni župniki imeli za vernike pripravo za Veliko noč, povabili so tuje spovednike ter tako nudili župljanom priliko za duhovno prerojenje na praznik Vstajenja.
Šolsko mladino pa so katenet-je povabili, da je opravila pomladno “žehto“. Za opensko srednjo šolo je bila spoved 10. marca dopoldne v farni cerkvi sv. Jerneja, naslednji dan pa prav tam sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Tisti dan je bil prost pouka. Ravnatelj šole in nekateri profesorji so izrazili bojazen, da mladina ne bo prišla samo za mašo in obhajilo iz bližnjih vasi, ki so oddaljene tudi po par ur pešhoje. (Mladina seveda ne hodi peš, ampak se vozi z “brisom”). Pa sem predlagal, naj bi se po maši predvajal za mladino primeren film v novi dvorani Marijanišča. Predlog je bil sprejet in seveda tudi uspeh zagotovljen: prišli so vsi in bili izredno zadovoljni.
Tako se je vsak Slovenec na J Tržaškem lahko prav lepo pri-
Tisti, ki zna tudi bodičaste . pravil na praznik Vstajenja in ježe božati in gladiti, je v tem]ves zadovoljen ponavljal tisto slučaju dobro povedal in je res- prelepo: “Kristus je vstal, vsta-nične strani vseh teh zmed in ~
problemov dobro prikazal. , in bom o vsem tem prihodnjič Kako bo vse izpadlo, kako vse kaj povedal. Do tedaj pa vse či-v ^županskih volitvah in kake tatelje naše Ameriške Domovi-načrte bodo snovali za naprej, ne lepo pozdravljam! to bom skušal kako poizvedeti	Regerčan
Prosvetno prerojenje
1.	Pričakovanje. — Openska mladina je že nekaj časa zavidljivo gledala na Bazovico, kjer imajo lep “Slomškov dom” z dvorano, zabaviščem, baroffli športnim igriščem ... Tudi drugod na Tržaškem in Goriškeifl so primerni prostori za zbiranj6 slovenske mladine. Le na Opčinah nič, odkar je zob časa tako temeljito načel dvorano v Mari' janišču, da so varnostni organi prepovedali zbiranje in priredit' ve. Od tedaj je med opensko mladino zavladalo mrtvilo. Slovenski izobraženci in kulturni delavci, pa tudi mladina sairA so poskušali na razne načine p°' živiti mladinsko udejstvovanj6 in ga povzdigniti vsaj na nekda' njo višino, pa niso uspeli. Nato pa je vse potihnilo in se pogreznilo v spanje pravičnega.
2.	Kakor v pravljici. — Po dol' gem brezplodnem čakanju pa j6 le posvetil žarek svetlega sonca na seme vrženo med kraške ska' le, osvežila ga je vlaga denarn6 pomoči, pokrila ga je plodn3 zemlja dobrodušnih src in zrn0 je začelo kliti, zraslo je in ge razvilo v lep, bohoten klas. T' pajmo, da bodo temu klasu sl6' dili še drugi, kajti iz enega kla' sa še ne bo kruha. Tako bi sC povedalo v prispodobi.
Vendar pa ta prispodoba ni trte zvita, ampak je čisto resni6' na. Kaj pa naj pomeni? Kaj se je zgodilo?
3.	Pravljica se uresniči-'' Tržaški nadškof, ki je vedno že' lel in še vedno želi, da bi sl°' venska mladina, na OpčnU imela slovensko zabavno - sredi' šče, je prodal nekaj zemljišča ^ Marijanišču, ki je njegova del izkupička pa dal za župnij sko dvorano. Tako je uspss^0 pomagal, da se je dvorana 11,0 gla zgraditi. Dvorana je gotov ^ Kakšna je? Je lepa. prijazna,

last
legantna, prostorna? Če mem zadnji pridevnik v preL njeni vprašalnem stavku, mirr1^ lahko rečem, da dvorana P°
vsem ustreza. Sicer ie neka]
P6'
dostatkov, ki precej motijo, t°^ o tem kdaj kasneje ... V ni je približno 150 sedežev, °, straneh in zadaj tudi še n^ prostora za stojišča. Oder, ^ svetljava, akustika? Vse odli6n ’ prikupno, domače. Nič čudne» ’ saj je sama oprema dvorane s la približno 3 milijone lir pravi približno $5000), ki K bodo morali dobrodušni nekje bajti, da pokrijejo dole . ve. Openska mladina je deloma prišla na svoj raC g. Lahko se bo prosvetno udejs*-vala in izobraževala ter zaba^ !a s predstavami, predavanji* , Stanki, zborovanji , druz&bb večeri...
4. Otvoritev in priredit'1'6'^ V soboto, 4. marca, je bil vC^a. slovesni, otvoritveni dan. .g na je bila nabito polna: PrlS tržaški nadškof, ki je dv0i^0. blagoslovil in imel govor
V'
venščini, bil je navzoč P° jinski predsednik, nato pred j^jl nik tržaškega župana, ki go tisti dan zadržan, in še ^ jp drugih. v Bilo je zares leP ^ nadvse slovesno. V uvodne#1 3 (Dalje na 3. strani)
Pomladni čas, naj lepši čas v letu, vabi vso naravo, vsa živa bitja k novemu življenju.
To pomladno prerajanje se ne dogaja samo v naravi, ampak tudi v nadnaravnem življenju , lepoto praznika. Velikonočni po-ter končno tudi v kulturnem ■ nedelj ek pa se je kislo držal-življenju, toda s to razliko, da se | Kar na jok mu je šlo, morda iz nadnaravna in kulturna pomlad zavisti, da ga je Velikonočna ne-pogostokrat ne ozirata na letne cielja po lepoti prekosila.
nimo tudi mi!”
Velikonočna nedelja je bila prav lep in sončen pomladni dan, kot da bi ljubi Bog hotel tudi na zunaj pokazati notranjo
Deklica
z odprtimi*očmi
PIERRE L ERMITE

Komaj je odbila ura v stolpu tri, že so se začeli bližati od vseh strani možje in žene, dečki in deklice, ki niso več vedeli kaj početi, gnani v bojazni, da bi fce zamudili odhoda ladje.
Oh, ni slišati tistih radostnih vzklikov, kakor ob prihodu, ko jo bil pred njimi še dolg mesec neizrabljene svobode v čarobni Prirodi!
To niso več veseli letoviščarji, ki so prihajali vsak dan bosih nog v belih kopalnih copatah, v svetlih oblekah, in ogledovali rumene in zelene bolnike, ki so dohajali z ladjo, in nesrečnike, katerih počitnice so minile in so 2ato spet odhajali.
Danes so sami na tem, da odidejo.
Danes meni — jutri tebi... šklepetajo strahotna okostja naših prednikov.
Tako prihajajo že povsem nrestno oblečene, z vratovi stisnjenimi v ovratnike, z nogami
otesnjenimi v čevlje, v hlačah, suknjah, s kravatami, klobuki, čepicami... počasi prihajajo, eni preveč razposajeni, da bi kilo njih veselje pristno, drugi Pa kar odkrito otožni.
Vseeno, priznati je treba, da je storil otok svojo dolžnost... svoje dobro delo; in odhajajoči so vse drugačni ob povratku nego so bili prgd mesecem dni °b prihodu.
Prišli so utrujeni, debeli, suhi... to pač po starosti. Odhajaj o spočiti, sveži, eni so shujšali, drugi so se zdebelili, kakor jim je bilo potrebno.
Toda — odhajajo!
Dobro vedo, da se bivanje v tem kraju ne da podaljšati in da kliče od onstran veliki družabni mehanizem svoje hlapce
hi svoje žrtve.
Vseeno! ... Bridko občutijo to ločitev, kajti v enem samem naesecu so se njih srca ukoreninila v noirmoutierška tla.
Teta Cecilija in Rolanda sta Pnišli po ‘boulevardu’ in po bližnjici skozi hrastov gozd in po skalovju. Sprehajata se po po-naolu in pozdravljata na vse strani. V ‘Stari Rakovici’ jih
ajo vsi zelo radi; mnogi dečki hajajo k njima po slovo, jima 'kazujejo svojo prtljago, vse ^minčke, vse školjke, kamenč-> hrbtne skorje rakov in posuje rastline in morske bilke, ki ■ odnašajo s seboj v Pariz. Ista jih dobrohotno, a raztre-posluša, iskaje z očmi Iju-ki jih težko pričakuje.
gospod voditelj, ne Roger hide še nista na mestu. Ostala 1 nemara še v ‘Stari Rakovici’, Poravnata poslednje račune, še vse do zadnjega pregle-tn in preiščeta, je li vse v In, preden zakleneta vrata za 0 dni.	-v
leta Cecilija je razdražena in staja zmerom slabše volje. ’ak hip se ozira proti terasi ob ’hski obali, od koder ima priti ak hip glavni stan ‘Stare •kovice’.
P°1 štirih!
P° vseh stezicah prihajajo iz 2ch potniki in se bližajo po-
arnik daje prve znake življe-°d sebe.
ornarji prihajajo počasi, a03 v širokih modrih hlačah, hažejo velike krpe v vseh hah in barvah. Napravijo si med ljudstvom in preden kij o potnike na brod, nalo-kovčege, kolesa in ostalo j ago.
vako, da še vedno ni gospoda itelja!” je vzkliknila teta Ce-a • • • “Mika me, da bi se vr-pogledat, kaj ga še zadr-j klorda naju še kaj potre-h Prav gotovo je kak zadr-
žek. Ponuditi bi mu bila morala Pentapona za prtljago ...” Rolanda jo prijazno pomiri: “Tetka, saj je šele pol štirih. Imajo še dobre pol ure časa.” “Dobre pol ure! Ti govoriš po svoje... Toda pomol je poln ljudstva. Poglej to množico! Kako naj pride pravočasno na ladjo s svojimi kovčegi! Ponavljam ti: očitam si prav zares, da mu nisem ponudila Pentapona!” “Ubogi Pentapon! . .. On vendar ni dosti močan za tako veliko težo...”
“Tiho bodi! Saj bo počil od maščobe... Bala sem se le, da te ne vznemirim.”
“Torej . .. sem jaz kriva?” “Da... ti si kriva! Zdaj je prišlo tako daleč, da se moram tebe bati...”	,
“Oh, teta!”
“Tako je!”
“Glejte ... poglej te !’<’
“Kje?”
“Pri blagajni.”
Veliki bregeonski omnibus je baš zavil pred leseno kolibico, ki je služila parobrodni družbi za uradni prostor in za potniško blagajno.
Natrpan je do vrha s kovčegi, vrečami, nahrbtniki, pasovi, glasbili in prtljago vsake vrste; ne manjkajo niti vreče krompirja in soli, ki jih odnašajo praktični otroci, da jih poklonijo svojim staršem za spomin 2 otoka.
Kdor ima srce, mislima sestre...
Malčki so mislili na svoje ses-ire in gospod voditelj je podpiral njih dobre namene.
Teta Cecilija, ki je vajena gledati na velike razčlalje, preži na gospoda voditelja in na Roger j a Maude, kakor da jima hoče zdaj zdaj priskočiti na pomoč.
Komaj je odbila ura v stolpu tri, že so se začeli bližati od vseh strani možje in žene, dečki in deklice, ki niso več vedeli kaj početi, gnani v bojazni, da bi ne zamudili odhoda ladje.
Oh, ni slišati tistih radostnih vzklikov, kakor ob prihodu, ko je bil pred njimi še dolg mesec neizrabljene svobode v čarobni prirodi!
To niso več veseli letoviščarji, ki so prihajali vsak dan bosih nog v belih kopalnih copatah, v svetlih oblekah, in ogledovali rumene in zelene bolnike, ki so dohajali z ladjo, in nesrečnike, katerih počitnice so minile in so zato spet odhajali.
Danes so sami na tem, da odidejo.
Danes meni — jutri tebi... šklepetajo strahotno okostja naših prednikov.
Tako prihajajo že povsem mestno oblečene, z vratovi stisnjenimi v ovratnike, z nogami utesnjenimi v čevlje, v hlačah, suknjah, s kravatami, klobuki, čepicami... počasi prihajajo, eni preveč razposajeni, da bi bilo njih veselje pristno, drugi pa kar odkrito otožni.
Toda od daleč je že spoznala, da barantata s postreščkom, da bi jima prepeljal prtljago na vozičku do parnika. Stara grča Pi-naud, ki ima kapo postrani, jima s svojo samokolnico, ki je zvrhana s poštnimi pošiljkami- odpira pot v gneči — Parižani kaj radi pisarijo pisma!
Naposled! ... Gospod voditelj in Roger sta prišla do otrok in mladeničev, jih z velikim trudom združila v skupino in odvedlo- proti ladji, kamor je baš tisti hip dovoljen pristop potnikom, zaradi česar se pomol vidno prazni.
(Dalje prihodnjič) -----—o------
Hranite denar za deževne diievt —kupujte U. S. Savings !>«vd-■
Jože Grdina:
Ob 50-lelnki ruske revolucije
(Nadaljevanje)
To, da so Lenina zaprli, je izzvalo med Poljaki protest. V njegovo zaščito so nastopili poljski socialdemokrat j e Ganecki, Barocki, zakopanski zdravnik Diucki, ter pisatelji Štefan Že-romski, Jan Kasprovič, Vladislav Orkan in drugi. Leninova žena Nadežda pa je prosila dr. Viktorja Adlerja, poslanca avstrijskega parlamenta na Dunaju ter voditelja socialdemokratov in poslanca Germana Diamandu, da naj pomagata Leninu iz tako nevarnega položaja. Uspeh teh posredovanj je bil, da je krakovska policija izjavila, da nima proti Uljanovu nič obremenilnega glede špijonaže. 19. avgusta so ga izpustili iz ječe. Brž ko je bil Lenin prost, se je, ne da bi čakal na vlak, odpeljal s kmečkim vozom v Poronin; od tam pa po preteku enega tedna v Krakov, kjer je prejel dokumente za potovanje v Švico. Nekaj dni potem se je v tovornem vagonu odpeljal na Dunaj, kjer je obiskal dr. V. Adlerja, ki je Leninu pripovedoval o svojem razgovoru z ministrom. Minister je namreč dr. Adlerja vprašal: “Ste vi uverjeni, da je Uljanov (Lenin) sovražnik carske vlade?” Na to je dr. Adler ministru odgovoril:	“O-, da! Bolj
zaklet sovražnik kot vaša ekscelenca. Iz tega je razvidno, da so na Dunaju dobro vedeli, kdo je Lenin in kaj je njegov načrt. To je poglavje avstrijske lumparije nasproti Rusiji. Če bi tedaj pridržali Lenina in ga izročili ruski policiji, ki je to prosila, bi danes ne imeli komunizma, pa tudi Poljakov, ki so tako zagovarjali in ščitili Lenina, bi danes ne tepel komunistični bič.
Tako se je Lenin z blagoslovom Avstrije odpeljal v Švico, kamor je dospel 5. septembra ter' se nastanil v Bernu. Takoj je šel na novo delo za dosego revolucije v Rusiji. Že ko j drugi dan po njegovem prihodu so zborovali boljševiki v gozdu za Bernom, kjer je bil prisoten tudi poslanec Dume iz Petrograda (prvotno ime Sankt Petersburg je bilo 18. avgusta (1. sept.) 1914 preimenovano v Petrograd, 1. 1924 pa v Leningrad) F. N. Samoilov. Na zborovanju je Lenin nastopil z razpravo o odnošajih boljševiške partije do vojne in sprejeli so njegovo stališče o nalogah revolucionarne socialde-
v kateri naj za zmago proletariata sodelujejo ne le ruski, temveč revolucionarji vseh vojskujočih se držav, kot najmanjše zlo za Rusijo pa je označil odpravo carizma. Ta manifest je objavil list “Social-Demokrat”, št. 33. 19. okt. (1. nov.) 1914. Po skrivnih potih so ga poslali v Rusijo, kjer je igral veliko vlogo. Njegov učinek se je posebej odražal v stavkah ali štrajkih po vsej državi, zlasti v Petrogradu. Ko je Rusija tako nujno potrebovala sodelovanja pri obrambi, so delavci, ki so delali vojne m druge potrebščine, stavkali.
Stavke so Rusiji več škodovale kot vsa Leninova propaganda proti carizmu; brez stavk bi Leninu gotovo ne uspelo priti na oblast. Nemčija in Avstro-Ogrska sta to zakulisno delo Lenina spremljali z velikim upom v zmago. Še pred odhodom na vojno 1. 1914 smo čitali v Ljubljani, kaj se v Rusiji dogaja, kot je to popisal tedanji petro-grajski poročevalec ljubljanskega “Slovenca”, namreč o stavkah, ki so se nadaljevale kar skozi mesece 1. 1914. Značilna je stavka delavcev decembra 1914, ko so v Petrogradu zastavkali delavci pri izdelovanju patron za topovske krogle; v javnosti sc pa Leninovi propagandisti lagali, da je temu pomanjkanju topovskih krogel kriva vlada in kajpada v prvi vrsti car. Da so tako pravili, vem, ker sem sam slišal take izjave in v to smo potem avstrijski vojni ujetniki tudi verjeli. Kako je bilo s temi stavkami, lepo pove “Petrograj-ska kronika”, ko podrobno na-vaja vse stavke, katerih je bilo samo v Petrogradu 1. 1915 46, 1. 1916 pa že 67. Ko je pa nasto-.pilo 1. 1917, so dobile stavke tako moč, da je bila država resno ogrožena. 14. (27.) februarja je zastavkalo 80.000 delavcev, 15. (28.) februarja 25.000 delavcev, 24. februarja (9. marca) 200.000 delavcev, 25. februarja (10. marca) splošna politična stavka z 250.000 delavci. Tem so se pridružili še dijaki ter potem skupno demonstrirali in po ulicah, kjer so se pojavljali stavkajoči delavci z rdečimi zastavami in napisi: “Dol z vlado! Živela republika! Dol z vojno!” ter peli revolucionarne pesmi. Te stavke in demonstracije so 28. februarja (11. marca) prešle v pravo vstajo, nakar je bilo
zamrznilo in pekom je zaradi tega trenutno zmanjkalo moke, da niso mogli peči kruha. Revolucionarji so to izrabili in hujskali narod, ki se je pridružil demonstrantom, s katerimi je tako potegnila javnost in vojaštvo. Vrhunec je bil dosežen 2. (15.) marca, ko se je car Nikolaj II. odpovedal prestolu.
(Dalje prihodnjič)
------o-----
IZ PRIMORSKEGA
(Nadaljevanje z 2. strani)
voru je predsednik Marijanišča, župnik Marijan Živic iz Bazovice, predlagal, da bi se dvorana imenovala Finžgarjev dom, kar je bilo sprejeto z navdušenjem in navzoči so z bučnim ploskanjem potrdili predlog č. g. Živca.
Uradnemu delu otvoritve je sledil zabavni del. Sodelovali so: openski cerkveni pevski zbor, godalni kvartet “Klub 67”, mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Opčin, folklorna skupina Slovenskega kulturnega kluba, moški Ekumenski pevski zbor. Ves program je bil tako lepo izveden, da so poslušalci navdušeno ploskali in nekaj točk so izvajalci morali večkrat ponavljati. Naslednji dan so otvoritveno prireditev ponovili. Dvorana je bila prav tako kot prejšnji dan napolnjena do zadnjega kotička.
Naslednjo nedeljo je igralska družina prof. Peterlina zaigrala dramo “Edip v Hirošimi”, v soboto pred Cvetno nedeljo pa je bila predstava “Kocka v kocki”, drama, ki jo je spisal domačin Verč.
Bodoče dimenzije in pogledi
Tako je letošnjo pomlad ob vzbujajoči se pomladi tudi openska mladina zaživela v novem navdušenju za kulturno življenje. A to še ni vse! Načrti za tukajšnji apostolat predvidevajo delo s širokim toriščem vseh dimenzij višine in globine, širine in dolžine ter naj bi se oziralo v preteklost, da popravi napake, ki so se nekoč delale, naj bi se oziralo s kritičnim pogledom v sedanjost, da bodo odgovorni či-nitelji spoznavali važne probleme sedanjosti in bi naj ne prezrlo bodočnosti, da se bo gradnja razgrajali'slovenskega kulturnega izživljanja postavila na trdna tla, ki bo lahko kljubovalo še tako nasilnim viharjem.
mokratske partije. Lenin je ta-i poklicano vojaštvo Pavlovskega
koj poslal nekatere š Samoilo-vom vred v Rusijo, kjer naj bi razdeljeni po sekcijah pripravljali tla za revolucijo.
V oktobru je Lenin v posebnem manifestu “Vojna in ruska socialdemokracija” nastopil proti vojni in zavojevalcem obeh strani. Njegova zahteva je bila: imperialistična vojna naj se
polka (15.000 po številu), ki se je pa, namesto da bi pomagalo policiji delati red, pridružilo demonstrantom ter streljalo na policijo. Položaj, ki je bil nevzdržen, je poslabšalo še pomanjkanje kruha. V začetku marca je bil v Rusiji tak mraz, da je na stotine železniških strojev, ki so vozili v Petrograd moko
spremeni v državljansko vojno, {in drugi proviant, enostavno
¥ indij] Isds S* maja predsedniška volitve
NEW DELHI, Ind. — Sedanjemu predsedniku in podpredsedniku poteče letos poslovna doba, zato je vlada razpisala za 6. maj predsedniške volitve. Predsednika bodo volili poslanci centralnega parlamenta in deželnih zborov. Dosedaj so bile dvakrat predsedniške volitve, obakrat pa brez pomena, ker je kongresna stranka imela tako veliko večino, da se ji ni bilo treba bati opozicije. Letos je to
’ V OKVIRU SLUŽBE — Foiografi-porcčevalci se znajdejo v vseh mogočih položajih. Fotografije morajo hiti jasne in učinkovite. Ičiogiaf na naši sliki se je vlegel na cesto, da vozijo tanki preko njega na ladjo v britanskem pristanišču Southajnpton, da bi dobil / čim boljši posnetek.
drugače. Stranka ima sicer večino, toda je majhna in šepa. Povrhu se je še šest opozicijskih strank domenilo, da bodo postavile skupno listo za predsednika in podpredsednika. Lahko se torej zgodi, da bo zmagal kandidat opozicije, verjetno pa ni.
Mesto predsednika republike nima političnega vpliva, nekaj veljave pa ima vendarle. Predsednik imenuje novo vlado na predlog parlamentarnih voditeljev, lahko razpusti parlament, je vrhovni poveljnik vseh oboroženih sil, zastopa državo pred zunanjim svetom itd.
Kdo bo postavljen za kandidata, je še uganka. Mrs. Gandhi se poteguje, da bi vsaj sedanji podpredsednik ostal na svojem mestu. Sedanjemu predsedniku pa ne dopušča rahlo zdravje, da bi zopet kandidiral.
------o-------
Turčija bi rada dobila za varstvo meje proti Sovjoflji atomske mine
WASHINGTON, D.Č. — Ravno tisti čas, ko so pretekli teden zborovali v Washingtonu vojni ministri NATO in si belili glave, kako naj sestavijo načrt za skupno rabo atomskega orožja, je pa predsednik turške republike Su-nay ponovno izrazil željo, da bi Turčija dobila atomske mine. A-tomske mine so take kot navadne, le da je v njih atomsko strelivo. Niso ne večje, ne težje od navadnih, rabiti se pa dajo za
Moški dobijo delo
Custodian
Building and Maintenance, to keep offices and warehouse in spick and span condition and perform other duties, full time basis, one and a-half overtime. Complete employee benefits.
1435 W. 25th St.
corner of Detroit
različne namene. Turčija bi rabila atomske mine za miniranje gorskih prelazov ob rusko-turški meji.
Pravi, da jih pri sedanjem sistemu ne more rabiti. Pri sedanjem sistemu bi namreč prišle mine iz ameriških zalog v Turčiji, potem bi jih bilo treba prepeljati na mejo s kamijoni ali helikopterji, jih zakopati v zemljo ob prelazih. Mine bi sprožili ameriški strokovnjaki, ko bi dobili dovoljenje iz Washingto-na.
Ta pot se Turkom zdi veliko predolga, kajti ruske čete bi že davno prekoračile obmejne prelaze in vdrle v Turčijo, predno bi počila prva atomska mina, ako bi jo bilo sploh mogoče spraviti na obmejne prelaze.
Vojni ministri NATO niso u-govarjali turškemu stališču v načelu. Mislili so pa, da se da to vprašanje rešiti le v sklopu sklepov, ki naj načelno uredijo rabo atomskega orožja v NATO narodni obrambi.
------o-------
L. 1972 pomeni novo razmejitev volivnih okrajev
WASHINGTON, D.C. — Leta 1970 bo redno ljudsko štetje. Njegovi rezultati bodo podlaga za razdelitev kongresnikov na posamezne države. Računajo, da bo radi tega prizadetih kar 34 držav. Nekatere bodo zgubile volivne okraje, druge pa na račun prvih pridobile.
Na zgubi bo verjetno naša o-hajska država, ki utegne zgubiti dva kongresnika, ker prebivalstvo ne narašča v njej tako hitro kot v nekaterih drugih državah. Največ kongresnikov bo imela Kalifornija: kar 44!
---—o—------
Država bo poskrbela za prevoz otrok z avtobusi tudi v katoliške šole
(72)
MACHINISTS
THE CLEVELfiHB PNEUMJtTIC Tsol Ga,
*784 E. 78 St. 341-170«
A Subsidiary of PNEUMO-DVNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYOHGTEL
Contouring and profiling Machines
RORIZOKTJU. BGRU3Q KILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
EHOiHE LATHES
silurq mmms
RADIAL DRILLS
rumerIgal
GGSTR8LLE8
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop, do 5. pop.
*1? kličite 341-1708 ža čas sestanka
An Equal' Opportunitv Rrripiover
(73)
MILWAUKEE, Wis. — Ljudsko glasovanje je odločilo z veliko večino, naj država Wisconsin plačuje stroške za prevoz o-trok z avtobusi tudi v katoliške in druge privatne šole. Za ta predlog je glasovalo 461,354 volivcev, proti pa le 355,782. Leta 1946 je podoben predlog z nekako isto večino propadel.
MALI OGLASI
Soba se odda
Lepa, opremljena soba se odda zaposlenemu moškemu, v lepi mirni hiši. Si lahko kuha. Na 1027 E. 61 St. tel. HE 1-6671.
(72)
Naprodaj
Delikatesna trgovina v slovenski naselbini (Collimvood). Pivo in vino za ven; blizu cerkve in šole; lepo stanovanje. Kličite 451-7487 po 6. uri pop. (74)
T0N¥ KRISTAVNIK
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
Twinsburg — Prodaja lastnik
Ranch hiša, 3 spalnice, mestna voda in plin, lepa okolica, mož-nost ugodnega financiranja, $16.900. Kličite med tednom 425-8571 po 6. zv.	(70)
E. 58 St.
Blizu St. Clair Ave., je naprodaj 4-družinska zidana hiša. 4 sobe in kopalnica vsako stanovanje. Dober dohodek in dom. $11,900, telefon 752-1070.	(71
PEKARIJA NA PRODAJ na 632 E. 162. St. - Tel. 851-7117
Poslopje, vse mašine za peko z vsemi pritiklinami. — Dobra kupčija!. Lahko pridete pogledat ah pa telefonirate vsak dan od 10, do 10. zvečer, razen v sredo ali soboto.	cbq'i
Prijatef’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE


AMERIŠKA DOMOVINA
iS<ir>oo<^r>oo<cz>oo<=>oo<ci>oo
MLADA BREDA
IVAN PREGELJ
[£=>0()<c=>00<cr>0
“Kaj se boste poravnali?” je zetno. Bil je že malo pijan in z
doumela Marjanica. Zadnje čase je opažala Marjanica, da govore na Peči vsi nekam tiše. Da bi slišala na desno uho kaj slabše, Marjanica niti mislila ni.
Potem je Marjanica prosila Anico, naj vzame deklico v svojo zaščito, in res je Anica molče vzela Jerico in jo odvedla v svojo sobo, kjer si je deklica ves dan šivala in krpala obleko, ker se od zadnjega padca še ni bila popravila, da bi mogla delati težko. Deklica je bila po zadnji bolezni vsa šibka in slaba. Večno preganjanje od Katrine strani jo je bilo vso zbegalo. Že ob njenem glasu je deklica trepetala.
Katra se je bila pred Anico zatajila. Svojo jezo nad Luko pa
roko je udarjal ob mizo.
“Ti,” je dejal, ko sta ostala sama z Luko, “midva sva prijatelja, kaj, Luka. Ti že, ti! Tvoja sestra pa ni mnogo vredna.”
Luka je nato začel tožiti Tomažu, kako Katra tepe in preganja Jerico in vse to samo zaradi njega, ki mu je dekle priraslo k srcu.
Tomaž se je smejal predse in ponavljal:
“Šema si, Luka, pomagati si ne znaš!”
“Kako si bom pomagal?” ]e vprašal Luka.
“Hm.” je dejal Tomaž in izpraznil kozarec, “znati je treba!”
In Tomaž je skrivnostno kimal z glavo, ksjoor da pritrjuje sam
je hotela dopolniti. Peklenska sebi. Naročil je nove pijače, misel ji je šinila v glavo in iz- Luke se je vino prijemalo, vedla jo je.	“Vidiš,” je začel potem To-
Okoli polnoči je vstala, nažgala malo slepilno luč in se od-prayila v podstrešje. Res je našla Jerico, kakor je pričakovala, spečo. Dete si ni upalo iz Ani-čine sobe in Anica jo je morala pospremiti spat. Nenadoma je začutilo ubogo dete, da jo nekdo drami. Odprla je oči ali oslepljena od luči ni opazila ničesar, pač pa je slišala nepoznan, iz-premenjen glas, ki ji je velel: “Nocoj moraš od hiše!”
“Da,” je šklepetalo ubogo dete z zobmi.
“Ce ne greš do jutri, moraš umreti!”
“Da!” je jeknila deklica.
“Glej, nož!” je velel glas.
“Ne, ne, saj pojdem!” je prosila deklica. V tistem hipu je luč ugasnila. V smrtnem strahu je prečula deklica noč. O prvem petelinjem petju je vstala in odšla dol, odprla rahlo vrata in šla s Peči...
A kje je bil Luka, da bi jo bil čuval?
Pri Pušarju je sedel. Po svet je bil šel. Pa je nanesel slučaj Tomaža od nekod. Hudo zani-kern je bil postal hlapec. Ni delal drugega, ko popival, in Pu-šar ga je bil malo vesel. Zato je pustil Luko samega s Tomažem. Luki samemu ni vedel kaj svetovati. Obljubil mu je pa, da se bo on zavzel za deklico, če bi z revico res ne mogli kam.
Tomaž še je Luke zelo razveselil. Naročil je vina in se obnašal nekako bahato in prev-
CHICAGO, ILL
maž, “ali misliš, da bi njej to 'kaj storilo, zaviti tebi ali meni vrat?”
“Zakaj tebi?” je vprašal Luka.
“To tebi ni nič mar, Luka, Vprašam te, ali misliš, da bi ji ne mogla zaviti vratu?”
“Komu?” je vprašal Luka.
“Komu! Anti tisti Jerici! Le verjemi mi. Vere nima nobene, pa usmiljenja tudi ne. Sem umazan od nog do glavo, tako črn pa ne kot ona.”
Luka je molče poslušal.
“Le meni verjemi,” je govoril dalje Tomaž, “predobro jo poznam. Še danes bi na Peči živel gospodar, če bi nje ne bilo. Pa tudi sin bi živel! Hehe! Pa tebe, Luka, ima prav v želodcu. Lepo sestro, prav lepo sestro imaš.”
“Po imenu je sestra, po srcu ni!” je odgovoril Luka.
“In nad tisto siroto da se je spravila, praviš, kako ji je že ime?”
“Jerica!” ■
“Prav res. Ljubezniv otrok. Še muhi ne stori žalega.”
“Komaj je okrevala. Imela je koze.”
“Eh,” je dejal Tomaž.
“Pa v zidanico jo je dala zanesti!”
“Tisto je bilo grdo! Spominjam se!” je pristavil Tomaž. “Saj pravim, lepo sestro imaš. Pijva na njeno zdravje!”.
Pila sta, pa ne na Katrino zdravje.
In čim dalje sta pila, tem skrivnostneje sta govorila. Prišel je Pušar in, ker je bilo že
MALE HELP
MEN FOR GENERAL FACTORY WORK
Ages between 45-55. 5 day, 40 hour week. Permanent position. Employee benefits. S. W. resident.
THE HODSON CORP.
5301 W. 66th St., Chicago, 111.
767-8447	G°)
EXPERIENCED SHEET METAL— Spot Welding - Punch Press - Press Brake. Premium rate for night shift. Steady.
Modern Light & Equip. Co. 3540 S. Wabash Ave. PH. 842-0900
(71)
FEMALE HELP
GENERAL OFFICE Girl wanted for congenial group exp. in typing and filing. Relieve switchboard and handle mail. Permanent. Best working conditions. SuCrest Corp. 330 E. North Water st.
PH. 527-5588	(72)
REAL ESTATE FOR SALE
BENSENVILLE — BY OWNER 3 Bedroom ranch, 2 car garage. Large improved lot. $18,300.
Phone 766-4731.
(72)
V PRIPRAVLJENOSTI — Čangkajškov vojak v polni bojni opremi pri pregledu na otoku Kvemoj komaj par milj od rdeče Kitajske.
pozno, ju je dvignil.
“Ti,” je dejal Tomaž zunaj, “spat pa še ne greva. Povsod še ne bo zaprto.” In res sta našla drugod še odprto. Tomaž je potegnil Luko za seboj v kot. Luka je bil od pijače že dobro omam-Ijen.
| “Ali čikaš?” je vprašal nenadoma Tomaž.
“Žvečim včasih,” je odvrnil Luka.
“Ti,” je dejal Tomaž in pogle-,dal po strani Luko, “pa bi ji požvečil. To jo bo napravilo ponižno.” •
“Misliš?” je vprašal Luka. In v motnih obrisih je šlo mimo njegovih oči trpljenje sirote Jerice na Peči.
“Le poslušaj!” je dejal Tomaž in začel skrivnostno šepetati z Luko...
*
V somraku rosnega jutra se je opotekal Luka proti Peči, in prav tedaj je hitela drobna stvarca s Peči sem dol, plaha, drgetajoča od trudnosti in strahu, s culico pod pazduho in kosom kruha, katerega je bila prihranila pri večerji. Tam doli sredi brega je dekletce obstalo in naenkrat ji je postalo silno težko, da odhaja s Peči. Domislila se je Anžeta, domislila se je Luke, domislila Anice, domislila Marjanice. Spomnila se je najljubših ji krav, grlice in petelina, ki ji je znal skočiti na rame, in so se potem zbrale kokoši okoli nje. Spomnila se je vsega in vsakovrstnega, ki se ji je bilo pripetilo tu gori. Kakor pozabljene so bile vse bridkosti, samo veselih in lepih ur se je domislila. Še zadnje bolezni se je spomnila z nekako veselo grenko zavestjo. Nenadoma pa je stopila med to hrepenenje nazaj na Peč strašna slika te noči in zopet je pohitela deklica, kakor da preži izza Peči dol na njo ono neznano iz noči.
Doli ob žagi se je Jerica zopet ustavila. Čudno trudna je bila. Sedla je na hlod in zopet so ji poromale misli na Peč. Poromale so k Anžetu. Ko da se je prejšnji dan dogodilo, se je domislila večera, ko je z Anžetom izbirala krompir. Polglasno je govorila: “Anže, Anže, mene je strah!” In potem je zopet pomislila, kaj neki poreče jutri, ko ne bo Jerice nikjer. In kaj porečejo Luka, Anica in Marjanica?
Z vso ljubeznijo je mislila na
te osebe in v oči so ji privrele solze.
Zaslišala je korake po cesti. Plaho je odskočila v senco za deske, pridržala sapo in drgetala. Počasi so odjeknile v bregu stopinje in deklica je stopila zopet na cesto. Nekaj medle svetlobe je bledelo na nebu. Ali je bila zapadla me sečina ali zarja?
Jerica je pogledala še enkrat gor proti Peči in še enkrat je pomislila na vse drago, kar je zapustila gori. Dolgo, dolgo ni mogla odtrgati pogleda od Peči. Nenadoma pa se ji je zazdelo,
da se je prikazala tam gori izza brega senca. Jerica je kriknila in bežala po cesti, bežala, gnana od strahu in brezsrčnosti žene, ki ji je bila svojčas — “mati!”!
30. Luka se prebudi
Luka se je v spanju prevrgel in pri tem podrl lestvo, ki je hrupoma padla po tleh. Glava ga je bolela in mrazilo ga je. Polagoma se je tudi zavedel, da ne leži pod streho, temveč pod lopo na kupu stelje. Zvezde na nebu so bledele, nekaj medle svetlobe je ležalo na nebu.
(Dalje prihodnjič)
------o------
APRIL
[&]
ni
EC
HIŠ 4 slieffi Mi
J3'
51! SIS

mmmm
KOLEDAR
društvenih
prireditev
APRIL
15.	— Pevski zbor Korotan
priredi koncert slovenskih pesmi v SND na St. Clair Ave.
16.	— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45 in po njej z banketom v farni dvorani.
22.	— DSPB Tabor v Clevelandu
priredi svojo pomladansko zabavo v SD na Holmes Ave.
23.	— Glasbena Matica poda v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue svoj pomladanski koncert.
29.	— St. Lawrence Vet. Post
No. 553 priredi-večerjo od 7. do 9. v Slov. nar. domu na E. 80 St. Po osmih godba!
30.	—Pevski zbor Planina priredi
pomladanski koncert v SND na Maple Heights, 5050 Stanley Ave. Začetek ob 4. pop.
30. — Mladi harmonikarji podajo koncert v farni dvorani pri Sv. vidu. Začetek ob 3.30 popoldne.
MAJ
6 — Baragov dom in Družabni
klub B. D. priredita večerjo s plesom. Igrajo “Veseli Slovenci”.
6., 7.— 30. letno vzhodno kegljaško KSKJ tekmovanje v Grdina Recreation Center na 6017 St. Clair Avenue.
7. — Pevski zbor Triglav priredi
letni koncert in prizor za 20-letnico svojega obstoja v Sachsenheimu na 7001 Denison Avenue.
14. — Otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu nastopijo za MATERINSKI DAN.
14. — Materinska proslava Slovenske šole pri Mariji Vne-bovzeti v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne.
28. — Slovenski spominski dan. — Društvo SPB Cleveland: sv. maša za padle slovenske žrtve vojske in komunistične revolucije pri Lurški kapeli na Providence Heights na Chardon Road.
JUNIJ
4, — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na farmi sv. Jožefa.
10.	in 11. — DSPB Tabor-Cleve-
land priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi.
11.	— Klub društev SDD na Re-
cher Avenue priredi balincar-sko tekmo in večerjo.
18. — Otvoritev Slovenske pristave 1967: piknik in ples.
25. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
25. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku prvo letno veselico.
VELEMESTNA ZMEDA — Slika kaže pogled na obcestni hodnik in zgradbe ob delu Bovery St. v Manhattanu v New Yorku Napisi vseh vrst, reklame in prometne luči se bore za pritegnitev človekove pozornosti
JULIJ
2.	in 4. — Piknik Slovenske pristave.
4. — Clevelandska federacija slov. nar. domov bo imela svoj prvi letni piknik na farmi S.N.P.J. na Heath Rd. v Chardonu.
9. — Društvo slov. pritikomuni-
stičnih borcev priredi piknik na Slovenski pristavi.
12.	-16. — Farni karneval pri
Sv. Vidu na farnih prostorih in šolskem dvorišču.
23.	— Slovenski športni klub priredi PIKNIK na Slovenski pristavi, združen s športnim sporedom, plesom in zabavami.
30. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
6. — Spominski sklad H. Lobeta
priredi piknik na Slov. pristavi.
13.	— Društvo Najsv. Imena fare
sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi.
20. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
20. — Slov. kult. društvo Triglav
v Milwaukee priredi v Triglav parku drugi letni piknik združen z mladinskim športnim dnem.
27. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
3.	in 4. — Piknik Slovenske pristave.
24.	— Oltarno društvo fare sv. Vida praznuje 50-letnico svojega obstoja s sv. mašo ob 11.45 in nato z banketom v
farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Sloven* ski pristavi.
OKTOBER
I.	— Združeni kulturni program
in proslava 48-letnice SDD n3 Recher Avenue.
7. — DSPB Tabor pripravi je' sensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave.
14. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave-Igra Pecan-Trebar orkester.
29. — Občni zbor Slovensk® j pristave.
NOVEMBER	.|
4.	— Belokranjski klub priredi
svojo Veselo Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
5.	— Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar-domu na St. Clair Avenue..
II.	— Klub slov. upokojencev V Newburgu priredi BANKET ob 5-letnici obstoja kluba, v SND na E. 80 St. Začetek ob 6. zvečer. Igral bo Zabak triO’
19. — Pevski zbor Jadran pod*1
v SDD na Waterloo Road svoj jesenski koncert. Začetek | 3.30 popoldne.
23. — The Sixth Thanksgiving j
Tony’s Polka Party v SloV* nar. domu na St. Clair Ave. DECEMBER
3. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
JANUAR — 1968 27.— Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč”, zabavo s plesom, v SND na St. Cia11-Avenue. Začetek ob 6.30.

1890
mi
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 11. marca 1967 v Gospodu preminula naša ljubljena mama, stara mati in pramati
Jennie Steklasa
Pokojna je biia rojena dne 11. maja 1890 v Šmihelu pri Žužemberku, Slovenija, Jugoslavija. Leta 1902 je prišla v Cleveland, Ohio.
Pokopali smo jo dne 14. marca 1967 na pokopališču Kalvarija. Iz želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. smo je v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev sv. Pavla na 40 cesti, kjer je Rev. Stephen A. Markužie daroval zanja slovesno pogrebno sv. mašo, potem pa je pogrebni sprevod odšel na pokopališče. Iskreno se zahvaljujemo Rev. Markužič-u za daritev sv. maše in za sveta nogrebna opravila in molitve v pogreonem zavodu m ob grobu. Prav tako smo globoko
hveležni Rev. John Vasek-u, ki je prihitel k umirajoči, ji podelil sveto maziljenje in molil za zveličanje duše.
Prisrčno zahvalo naj prejmeta društvi The Maccabees --Carniola Hive No. 493 L in društvo Sv. Janeza Krstnika št. 3* KSKJ, ki sta počastili pokojno kot svojo preminulo članico. Iskrena hvala za krasna skupna venca teh društev.
Naši dobri sosedje so zbrali sklad za sv. maše in skupni venec. Najlepša hvala vsem, ki so prispevali, zlasti pa Mrs. Jennie Hudoklin in Mrs. Mary Primožič, ki sta zbirali, hvala Mrs. Jennie Hudoklin tudi za to, da je prihitela m .)i. z nami v molitvi ob smrtni uri.
Zelo hvaležni smo Želetovemu pogrebnemu zavodu, ki je izvrstno uredil pogrebne priprave in odlično vodil sprevod.
Prav lepo se zahvaljujemo lastnikom in uslužbencem Al & George Tavern 6616 St. Clair Ave. kjer so udeleženci dobiti izvrstno okrepčilo po pogreba.
Naj dobri Bog stotero povrne vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki so dali na razpolago avtomobile in vsem, ki so poklonili cvetje in vence.
Prisrčna hvala vsem, ki so prišli kropit, vsem ki so se udeležili sv. maše in spremljali pokojno našo mamo do groba. Posebej hvala dobrim možem, ki so nosili krsto.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, kolikor smo imeli naslove, če bi kdo pomotoma naše posebne zahvale ne bil dobil, prosimo naj oprosti. Vse prosimo, da sprejmete tole našo skupno javno zahvalo za vsa dobra dela, ki ste nam jih storili ob žalostnem maminem slovesu. Posebej hvala vsem, ki ste mami storili kako dobroto v zadnjih dneh življenja, vsem, ki ste jo počastili, vsem, ki ste nam priskočili v pomoč v času najhujše žalosti in vsem, ki ste nam osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje.
Mamica je kakor sonce, srček njen je zlat; kakor žarek nam prisije od nebeških vrat.
žalujoči:
Ko pa žarek ta ugasne, v srce pade mrak; v upanju pa solza sije tja pred prestol zlat.
hčere: JEAN, AGNES in JOSEPHINE, zeti: ANTHONY SELAN, EDWARD LAMPERT in JAMES LUZAR
tri vnukinje, en vnuk, 4 pravnuki in ostali sorodniki Cleveland, O., 10. aprila 1967.