Velja v Ljubljani in po pošti: telo leto . . , K ISO -tol leta .... w-*etrt leta .... If-u mesec .... 10*— Na pismene naročbe bres poiiljstve denarja se ne moremo ozirati Novi naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. iznica Za inozemstvo: «10 leto ... K 140* pol leta. .... 70-četrt leta . . . . SS-za mesec .... 11*' Oglasi se zaračnnajo po porabljenem proštom in sicer 1 mm visok ter 55 mm Urok prostor za enkrat 1 K. za večkrat popast Uredništvo je ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/L Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu - štev. 8. Telefon štev. 44. : Vprašanjem glede inseratov L dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — - Rokopisi se ne vračajo. 1 " 44. štev. V Ljubljani, četrtek 19. februarja 1920. l’oSlni“a pa,5alir“a- m. leto. Trumbič o jadranskem vprašanju. LDU Trst, 18. »Piccolo« poroča lz Rhna * dne 17. tm.: Londonski dopisnik lista »Glornale d’ Italia« brzo-javlja, da se bo nemara Izjalovilo opanje, da se v kratkem udejstvi Nl-ttljev kompromis. Potrditev tega vtisa Je dopisnik dobil v dolgem razgovoru z dr. Trum bičem, ki se nikakor ni hotel izraziti o nadaljnjem postopanju Jugoslavije in Je ponovno naglašal. da odločno odklanja vsak drugi kompromis, ki ne vsebuje Wll-sonove črte. To Izjavo Je dr. Trum-bič podal s preverjanjem, ki ne ostane brez vtisa. Naglašal Je, da Je šla Jugoslavija preko skrajne meje popustljivosti In da Je bila vodilna misel njene politike za vsako ceno z Ita-b.V) doseči sporazum, ki se opira na zemljepisne, gospodarske in politične razloge. Zagotavljal Je. da je poizkusi! vse. da doseže sporazum med obema državama. Vsled teh odločnih izjav dopisnik ne veruje, da bi Jugoslovani poslej pokazali večjo popustljivost; zakaj njihove intransi-gentno stališče podpirajo Wilsonove Izjave, katere pa, kakor zatrjujejo, nikakor niso povzročili: Dr. Trum-blč je tudi povdarjal, da ministrska kriza v Jugoslaviji brez dvoma zavlačuje možnost odločitve s strani naših (italijanskih nasprotnikov. Po njegovem mnenju bo sestavljena koncentracijska vlada, ki bo natančno nadaljevala politiko svoje prednice. Ta kriza zavlačuje možnost, da Jugoslovani podalo končnove-ljaven odgovor na zadnjo kategorično naznanilo Lloyd Georgea, vsled česar ni preveč verjetno, da se Nitti povrne v Rim. ker Je vprašanje že povsod rešil. Angleško-francoski odgovor Wilsonii. Beograd. 18. febr. (Izvirno poročilo.) Med Millerandom in Llovd Oc-orgem so se vršila včerai in danes ponovna posvetovanja o odgovoru, Id nad ga odpošlje VVilsonu na njegov protest v tadranskem vprašanju Rezultati dogovorov niso točno znani. Dočlm pravilo ene vesti, da sta Llova Oeorge in Millerand pristala na italijanski predlog, da vztrala antanta pri svoiih prvotnih sklepih in da ie v tem smislu £e odposlan odgovor v Washington, — se zatrjuje od drugih strani, da ni prišlo do sporazuma. Na Nittijeve zahteve le pristal samo Llovd George, dočim ie Millerand izjavil. da z ozirom na gospodarsko st-tuacilo Francije ne more brisklratl Amerike. Zato si ie izgovoril čas Ja se posvetuje s francosko vlado in se odgovor Wilsonu še ni odposlal. Bodi pa. tako ali tako. deistvo le. da se te naš položai vsled Wilsonove intervencije znatno zbollšal. Rešitev jadranskega vprašanja se le sicer vnovič zavlekla, ali v sedanjem položaju le to samo nam v prilog. Brezuspešna pogajanja za sestavo vlade Beograd, 18. (Izvirno poročilo.) Tudi včerajšnji večer In današnji dan nista razjasnila političnega položaja. V parlamentarnih krogih vlada popolna neorijentiranost in zmedenost. Ne ve se pravzaprav niti kdo vodi pogajanja za sestavo vlade. Vesnič Je sicer vrni! regentu mandat, nadaljeval pa je danes razgovore z raznim! politiki. Protič se pogaja z voditelji opozicijonalnih strank za slučaj da pride do sesta- ve samo opozicijonalne vlade. Pa tudi ta pogajanja mu ne gredo izpod rok. Podoba Je. da Je prišlo v opozi-cijonalnem bloku do resnega spora zlasti med radikalci in Narodnim klubom. Ta zahteva zase politično važne resorte, dočim ga hočejo radikalci odpraviti z manj važnimi mesti. V Narodnem klubu je zato pod vodstvom dr. Šurmina močna skupina, ki nasprotuje nadaljni kooperaciji z radikalci. Vladna kriza. Od Protiča čez X, Y itd. nazaj do Protiča ali, kar Je isto. Pašiča. Kdo bi danes to razumel? Na čelo vlade naj nam stopi mož iz stranke, ki je bila ves čas vojne in mirovnih pogajanj nezmožna, da pojmi naše jadransko vprašanje? Gg Pašlč, Protič, Vesnič & Comp. naj v tem najkritičnejšem času dobe sami v roko državno krmilo I Mar ni še dovolj malomarnosti, da rabimo blag izraz, ki Jih je zagrešila ta sarafska klika? G. Ninčič, ki je zamesil nesrečno valutno testo, naj začne zopet s kakim novim eksperimentom rezati v naše meso? Človek se zgrozi ob sami misli. In s kakšno slepoto je udaril boj tisi e naše ljudi, ki se na vse to nič ne ozirajo v sami strankarski strasti in pohlepnosti, da sedejo na fotelje? G. Pašlč. ki bi pravzaprav ne smel niti sedeti v mirovni delegaciji SHS, ker prizna samo en S (srbski), ne more in ne sme prevzeti državnega vodstva. Dvomimo tudi. da bi se posrečila sestava koncentracijskega kabineta g. Vesniču, tistemu zastopniku v Parizu, ki Je ob avstrijskem polomu prepustil tedaj že našo mornarico svoji usodi. t. 1. — Italijanom. Saj v teh težkih časih bi bilo čisto prav. če bi si med seboj razdelile odgovornost za politične ukrepe vse skupine v državi. Toda ni popolnoma vse eno. na kakšen način se ta odgovornost deli — Najtežji naš problem, jadransko vprašanje, se nikakor ne more reševati v času, kc bi sedel na predsedniškem stolu beograjskega kabineta Pa.šičevec. Najmanj se sme to dogoditi sedaj, ko se nahaja to vprašanje v odločilni fazi v Londonu. Tista naša stranka, ki bi se spozabila tako daleč ter v strankarsko korist zanemarila Adrijo. ali na se pokazalo ta hip v tem oziru mlačno, bi v narodu doigrala. Uspeh v Beogradu ji bi v tem slučaju prej ali slej zavil vrat pri nas. Če so razmere postale nevzdržne, ker v resnici so, naj se oglasi in izreče sodbo ljudstvo! Odkar so zanemele bojne poljane, je govoril narod že povsod okrog nas Anglija, Francija in Italija med zmagovalci, kakor tudi Nemčija Avstrija in Bolgarija med premaganci so izvedle volitve. Edino mi, v sredi med obema. Iščemo Arhimedove tičke. Čemu? Naša pot ne bo drugačna. po njej bomo morali iti; nastopimo io takoj! Edino volitve v Jugoslovanski parlament nas bodo izvlekle iz močvirja. Tega Jugoslovanskega parlamenta danes še nimamo. V Beogradu sedi ta čas zbor ljudi, ki ne vedo ne kam ne kako. V stari Srbiji so bili izvoljeni predvsem radikali s korupcijo in ustrahovanjem, na Hrvatskem in v Bosnl-Hercegovini tudi vemo kako’so se vršile volitve, pri nas se Je zbralo za Beograd nekaj, kar Še močno diši po k. k. Reichsratu itd. Sal ob takih razmerah ni čudno, da nikamor ne pridemo. Narod naj govori! Razpišejo naj se nemudoma volitve, da tudi ml začnemo z delom, ki bo res očiščujoče in vstrajajoče. In to delo morejo vršiti le ljudje z zaupanjem ljudstva. Radikalci. ni. Tudi po umoru kralja Aleksandra in po prihodu dinastije Karagjorjevi-čev se prilike v Srbiji niso mogle urediti. Parlamentarna situacija je bila tem težja, ker Je prišlo do otvor-Jenega razkola v radikalni stranki. Omenili smo, da je ta razkol že pod kraVem Aleksandrom bil viden, sedaj je pa nastal tudi formalen. Pašič, Protič in njuni pristaši, starejši strankini člani, ki so že zdavnaj pozabili. da je pred dvajsetimi leti bila stranka ustanovljena kot evropska napredna demokratična stranka s so-cijalističnimi idejami in so stremeli vedno samo za tem, da obdrže moč v rokah, so s tem vzdrževali in širili strankarsko korupcijo, kakor so jo bili vajeni izza Milanovih in Aleksandrovih časov. Mladi radikalci, ki so se po razkolu imenovali mlade radikalce, samostalne radikalce ali sa-mostalce, so pa poskušali otresti se tareea načina vladanja in so vsled tega stopili v ostro opozicijo proti staroradikalcem Pašičevim In Proti-čevlm. Na prvih volitvah sta obe stranki prišli jenako močni v pralament in obrazovala se je vlada st3roradikalcev in samostalcev. Vendar se ta koalicija ni mogla vzdržati. V tej dobi prične srbsko-avstrij-ski spor in Izbruhne carinska vojna, v kateri Je Avstriia premagana. V tej borbi sodelujejo vse srbske stranke. in če »Slovenec« v svojem že citiranem članku trdi, da so starora-dikalci izvojevali protiavstrijsko borbo sami, zopet falsificira zgodo- JPODRŽAVLJENJE ZAGREBŠKEGA GLEDALIŠČA. Zagreb, 18. (Izvirno poročilo.) Uradne »Narodne Novinec prinašajo naredbo o podržavljenlu zagrebškega gledališča. Pri tej priliki Je pililo do važnih osebnih sprememb. Za Ko je razpadala Avstrija. (Dalje.) Zbrali so »e takoj Anžon, Groga, Bregar in Romanovič, da se posvetujejo, kaj napraviti in na kako sta-Bšče naj se postavi Romanovič, ako ga pokliče njegov poveljnik na odgovor. V tej stvari se seveda ni moglo ničesar več napraviti in jasno Je bilo vsem, da je konec njihovega delovanja, ako jih Je policija zasledila in da morajo v tem slučaju pričakovati nafhujše. Jasno jim Je bilo, da bo Romanovič citiran na odgovor od svodega vojaškega poveljnika v momentu, kc se vgotovi, da dotičnl akt ni bil ekspediran na najvišje vojne poveljstvo, ampak da je obtičal pri Romanoviču. Preventivna sredstva, ki so se mogla v tej zadevi zvršitl, so bila samo ta, da so naši zarotniki vse druge listine, ki so jih Imeli doma, In ki so pričale o njih veleizdajniš-kem delovanju proti Avstriji, takoj spravili na varno, za slučaj da bi prišlo do hišne 'preiskave pri njih, kajti pričakovati so morali, da jim bo policija v najkrajšem času za petami In da jim preišče njihovo stanovanje do zadnjega kotička. Sledile so težke ure in vsako minuto je bilo pričakovati, da se prijavi zlasti pri Romanoviču, policija. Računali so. da bodo najmanj teden voditelja gledališča je Imenovan kot gledališki poverjenik dr. Mllorad Stražnicky. G. G. Ozarovski Je imenovan za artističnega ravnatelja drame. Josip Bach za ravnatelja opere. Josip Ivakič za dramaturga hi dr. Oavella za ravnatelja dramske šole. —j Til mi IT—n-^r-. ------------- ---------------- dni viseli med življenjem in smrtjo, vendar so bili prepričani, da bodo trajale najtežje ure negotovosti samo par dni, ker bi policija, ako Je dobila dotičnl akt v roke, takoj danes ali Jutri Izvršila potrebno opazovanje in potem postavila zarotnike pod ključ. S kakimi občutki se Je podal Romanovič dotičnega ta prihodnjega dne v urad, more samo oni razumeti. ki Je sam na lastni koži skušal take neprilike. Vsakokrat, ko so se vrata odprla, in ko Je vstopil v Ro-manovičevo sobo kak višji oficir, Je že mislil Romanovič, da Je sedaj konec vsega, da le prišel dotičnl oficir v svrho, da ga odpelje pred krvave sodnike. Dvajsetkrat, tridesetkrat so se ponavljale dnevno take duševne muke. Prvi dan Je srečno potekel; drugi dan se tudi ničesar ni zgodilo, a nevarnost je bila še vedno ista. Ko se tudi tretji dan ni oglasila policija, niti pri Romanoviču niti pri kakem drugenT našem zarotniku, so naši prijatelji sklepali, da Je največja opasnost že prešla, pač pa, da čaka še vedno odgovornost Roma/rtoviča pred vojaško oblastjo v trenutku, ko se ugotovi, da je dotičnl akt obtičal pri njemu. Osmi dan po tem dogodku oglasil se je pri Romanoviču oficir, ki mu Je naročil, naj gre nemudoma k svojemu šefu polkovniku. Romanovič Je bil prepričan, da ga tira polkovnik oa odgovornost radi izgubljenega akta in da pride sedaj stvar vsal kolikor toliko na dan. Sliko njegovega duševnega stanja prepuščamo bralcu. Naš prijatelj stopi v polkovnikovo sobo In se prezentira na vojaški način. Polkovnik ga resno premeri od pete do glave. Romanovič stoji pred niim vzravnan in kakor iz kamena izklesan posluša, kaj bo. Srce mu Je tolklo skozi ovratnik, bil Je Da pripravljen na vse kar pride. Polkovnik mu pa v suhoparnem komandantovem tonu reče: »Gospod nadporočnik, poročali so mi o Vašem postopanju v pisarni Pri takšnem uvodu Je bil Romanovič prepričan. da ga že imajo. Toda polkovnik nadaliuie: »zadovoljen sem z Vašim delom in Vas bom zato porabil za zapisnikarja v prihodnji zaupni seji, ki se bo vršila v kratkem med avstrijsko in nemško generaliteto pod predsedstvom NJ. cesarske visokosti armadnega poveljnika nadvojvode Friderika. Vam kot vojaku ni potreba še posebej naglašatl, da bo ta zapisnik najstrožje zaupen.« Lahko ali težko sl Je naslikati Romanovlčeve občutke. Vendar pa se Je imel v oblasti, z navidez ginjenim glasom se je zahvalil na Izkazanem mu zaupanju m ponosno odko-rsJcal Dotičnl izgubljeni akt se ni nikdar več našel. Zarotniki še danes ne vedo, kako In kam je Izginil. Nekaj tednov pozneje Je Romanovič bil službeno vprašan, kje Je ta akt, In je že hnel Iz previdnosti pripravljeno ekspeditno knjigo, iz katere je bilo Iz previdnosti razvidno uradno potrdilo, koje si je pravočasno priskrbel ta ki je povedalo, da Je akt že zdavnaj ekspediran na pristojno mesto. Romanovič le pozneje res fungiral pri dotičnl zaupni generalski seji kot zapisnikar In )e lž nje prinesel obilo izredno važnega vojaškega materi-Jala. XI. Posvet a v str liske In nemške generalitete. Kozel za vrtnaria — zarotnik za zaulsnlkaria. Romanovič te bil torej za svoje »delovanje« v pisarni od svojega šefa pohvalien. Zato le začel vkljub vpisani nezgodi iz nova prinašati materija! za naše zarotnike. Nevarnost sicer še ni bila odstranjena, ker je bilo še vedno mogoče, da se nenadoma naide spis v nepoklicanih rokah hi ®c radi tega uvede preiskava. Razmere so bile takrat na Dunaju take. da so se delali v voinem ministrstvu načrti z ozirom na predpriprave za veliko ofenzivo, ki so jo imeli pričeti Nemci Dreti Antanti, in ki se le v istinl pričela še le 20 marca 1918. 2e koncem mesca novembra 1917, ko Je bila italijanska armada potisnjena na Piavo nazai in ko le bila pozicija centralnih sil proti Antanti navidez najboljša, so se pričeH pripravljati In izdelovati načrti za veliko ofenzivo proti Antanti na zapadni vino. Notranjepolitični spori so stopili v ozadje. Kabineti so se sicer še vedno menjali, prihajali so zapored na vlado staroradikalci, samostald, strankarske koalicije z liberalci in z naprednjaki in za spremembo nevtralna vlada z generalom. Glavna vsebina političnega življenja v Srbiji Je pa vsled avstrijskega pritiska postala borba proti Avstriji in Rusi so vse Srbe brez razlike strank v tej borbi podpirali. Prišlo je do spora z Avstrijo februarja 1908, ko Je Avstrija hotela graditi železnico skozi Saridžak na Solun in ko se je v Srbiji začelo misliti na zgradbo železnice od Donave na Jadran. Svrha delal vseh srbskih strank je bila gospodarska in politična emancipacija od Avstrije. Razne srbske vlade zato živo delujejo na urejevanju financ in nacijonalno delo postaja Intensiv-nejše. V notranji politiki pa se je pojavilo drugo vprašanje, ki še ni definitivno rešeno. Deloma radi osebne sigurnosti, deloma radi vpliva na Javne posle, so zarotniški ofidrjl obrazovali posebno skupino. Vmešavali so se v državne posle in dobili vpliv v armadi. V njej je zato nastala druga, zarotnikom nasprotna skupina. Na zahtevo Anglije so nekateri višji častniki, k! so igrali glavno vlogo pri odstramjenju Aleksandra bili umirovljeni, vodja protlzarotml-škega pok reta Milan Novakovič je pa bil nasilno ubit 16. septembra: 1907 v zaporu beograjske policije. Zarotniško vprašanje s tem še ni bilo definitivno rešeno, čeprav je njihovo vmešavanje v državne posta pred vojno prenehalo. Jugoslovanski nacijonallstlčnl po« kret se je prenesel v Macedonljo, Cmogoro. Bosno, Vojvodino, Hrvat-sko in Slovenijo. Rastel Je ob bosanski aneksiji in pozneje. Za časa bosanske krize se je pokazalo, da Je narodna misel v Srblii jačja, kakor bi se bilo d: lo pričakovati po vseh ho-matijah. Ves narod se je udeleževal moralnega in nacijonalnega preporoda in frlvolno je govoriti, kakor da imajo radikalci pri tem večje aU manjše zasluge od pristašev drugih strank. Srbska skupščina Je 21. decembra 1908 poslušala govor ministra inostranlih del Milovanoviča in govore vseh strankarskih voditeljev ter na to pomirljivo rezolucijo glede Bosne. Toda Avstriia je pričela spravljati na srbsko mejo velike mase vojske In v Srbiji se je 11. februarja 1909 vsled velike nevamostf. v kateri se je nahajala zemlja, pod tronti. Med Dunajem :n Berlinom so potovali skoro vsak dan posebni kurirji. ki so prenašali načrte in novice. Avstrijska armada le koncentrirala vojaštvo, ki le bilo namenleno za ve*« dunsko fronto. Pričakovati Je bilo. da bo posvetovanje med avstrijsko in nemško generaliteto posvečeno v prvi vrstf nameravanemu napadu na Francijo. Romanovič. ki je bil določen od svo-lega polkovnika, da fungira kot za« upnl zapisnikar pri posvetovanjih, ie imel nalogo, da si zabeleži vse potrebne važne vojaške podatke. Vse le bilo pripravljeno za Hučai. ua prinese Romanovič važne vesti iz t« konference, da se takoi ppšlle to izredno poročilo preko švice AntantL Konferenca, ki se '»e vršila pod predsedstvom nadvojvode Friderika, pa žal ni bila posvečena nameravani ofenzivi na zapadni fronti, anipuk drugim volaškiin vprašanjem Ali tudi ta so bila iako važna. Na tei konferenci sc le razpravljalo vprašanje, na kakšen način bi se dosegla' ie.lnotna artilieriiska oprema v Avstr.ii in Nemčiji. Nemški generali so zahtevali. da se uvedeio v avstrnski In nemški armadi neki topovi, ki Uh do takrat Avstriia še ni imela. Ti topovi so imeli biti vsi v Avstriji in Nemčiji enotno armirani. Seveda so Nemci zahtevali vodstvo pri izdelovanju ar-tiljerijskega materijala v Avstriii. Z;a-btevali «0 tudi. da Avstriia nekatera tipe topov, ki se v vojni niso obnesli, izloči. (Dalje prih.) Sedsedntštvom Stojana Novatori- obrazovala koncentracijska vlada vseh strank, v kateri so bili vsi Strankini prvaki: Stojan Novakovič; Nikola Pašič, Ljubomir Stojanovič kt Stojan Ribarac. Kmalu na to Je bila izrečen« aneksija Bosne. Nemčija je javila Ru-riji^da pride do vojne, če se Srbija ne odreče svojih zahtev, in srbska vlada je 17. marca 1909 morala dati deklaracijo, v kateri je izjavila, da s aneksijo niso oškodovane srbsk* pravice. Vsi se še spominjamo, kaj e* Je v isti dobi godilo pri nas. Narodni pokret v Vojvodini so vodili srbski radikalci pod vodstvom Jaše Tomiča in tam je bil najslabši ter na las podoben onemu avstrijskemu lizunstvu, ki so ga uganjali klerikalci pri nas in frankovci na Hrvatskera. V Sloveni# so mladi demokrati in narodni radikalci vodili jugoslovansko S banje, proti njemu pa so nastopali erikald z vsemi silami, pa ne samo Šušteršič in Lampe, ampak tudi Terseglav in Ušeničnik, in vsi tisti klerikalni vodje, duhovščina in poslanci, ki tvorijo še danes jedro stranke, zvezane sedaj s starimi srbskimi radikalci. Slovenski klerikalci so na podlagi programa Iz leta 1894. posveženega na raznih »katoliških« shodih, bili zavezniki s hrvatsklmi frankovci, ki so s pomočjo Dunaja in Pešte inscenirali znani zagrebški ve-leizdajniški In dunajski Friedjunngov Sroces. Obtoženci v teh procesih so ifi sami člani sedanje demokratske Stranke. Vendar pa ni nič čudnega, da se naši klerikalci nahajajo sedaj v objemu s srbskimi staroradikald. Ne samo da sta sl obe stranki sorodni po svoji zgodovini in po svojih korup-cljonlstičnlh nagnenjih: Ne eni ne drugi niso bili nikdar Jugoslovani. Sedanji slovenski klerikalci so bili takra t pod vodstvom Šušteršiča ta so delali z vsem silami na to, da pride do vojne proti Srbi#. Večna sramota ostane zanje zgodovinski 5. jul. 1914, ko so vsi sedanji klerikalci bi na čelu njim dr. Šušteršič itd. Izjavljal. da hoče ves slovenski narod Id čez Donavo razbijat Srbom črepinje In jih obešat na vrbe. Zločinsko delovanje naših klerikalcev le pa našlo nehote podporo pri srbskih starorm-kalcih, ki so bili tudi vse kaj draze-fa, nego dobri Jugoslovani, in ki to tudi še danes niso. šef staroradikal-ne stranke Nikola Pašič je med vojno z vsemi močmi škodoval bodoči Jugoslaviji in delal samo za »Veliko Srbijo« In njegovi pristaši so ga pri tem podpirali. Srbski separatisti so se sedaj našli s sloveskimi separatisti, ki Im ni za nič druzega, kakor da dobe vlado in moč Nekdanji časi, ko so gospodovali na K ranjskem, nai bi se zopet vrnili in čjsto vsejedno Im je, če pridemo sedaj v tisto ne-tlgumost in večno menjanje vlad, ki te po zgorajšnjem opisu polnilo najbolj žalostno dobo. ki je bila po svo-I korupciji in narodni škodljivosti tako na las podobna dobi, ko so klerikalci neomejeno vladali v Slov#-ftUL Velika Praga. Praga, 12. februarja. Dne 6. februarja se je v narod-ftem zboru obravnaval zakon o Velki Pragi. Osemintrideset mest ta Občin se je združilo v glavno mesto Prago, s Smer se Je uresničila stara felfa Cehov in Pražanov. Dunajska vlada temu projektu ni bila naklonjena. Praga ima sedaj nad 1 milijon prebivalcev In meri 17.000 ha. Zakon o Veliki Pragi je nad eno leto izdeloval odsek, ki je pritegnil »a pomoč celo vrsto strokovnjakov In izvedencev. Vršile so se razne ankete. Zakoni se delijo na administrativne, finančne in na zakon o 'državni regulačni komisiji, ki ima skrbeti za stavbeni razvoj mesta. Mesto bo upravljalo stočlansko osrednje predstavništvo, ki voli Izmed sebe župana (priinatorja), 3 namestnike in 24 članov mestnega sveta po proporcu. Osrednje predstavništvo voli 12 članov stavbnega odseka in 16 članov v pritožbeno komisijo. V stavbni odsek se morejo voliti le pravniški in tehniški strokovnjaki. Dosedanja predstavništva občin, ki so se združile v Veliko Prago, se bodo sedaj Imenovala krajevni odbori, občinski sveti, krajevni sveti in župani te bodo imenovali krajevni župani. Njihova funkcija bo omejena samo na krajevne zadeve in krajevna podjetja. Glavni vir dohodkov so bile do-sedaf občinske doklad©, kar pa že dolgo več ne zadošča. Tako znašajo dolgovi praških predmestij 110 milijonov kron, na obresti ta amortizacije le treba plačaltl letno 6 milijo- nov kron, doklade pa znašajo komaj 6 milijonov kron. Torej zadoščajo doklade komaj za obresti dolgov. S finančnim zakonom se zato uvajajo: občinski davek od nezazidanih parcel, občinski davek od vozil, od motornih prometnih sredstev, davek na listke električne železnice, 10% občinsko doklado k pristojbinam o prenosu nepremičnin ter do 50% občinski davek od zabav. Od združenja mest in občin v Veliko Prago pričakujejo ogromen razmah v kulturnem, gospodarskem in socijalnem oziru, ki bo v korist prebivalstva Prage ta vse republike. Vprašanje izkoriščanja vodnih sil v Jugoslaviji. Glasom vest! v češkem časopisju )s dala naša vlada v Beogradu koncesijo za izkoriščanje vodnih sil Popovega polja v Hercegovini, ki bi dalo okoli 150.000 HP. popolnoma zasebnemu kapitala in sicer na dobo 75 leti »Društvo jugoslov. tehničara u Pragu« smatra za svojo domovinsko dolžnost, da nastopi ob tej prilik* javno s svojimi načeli v vprašanju izkoriščanja vodnih sil v Jugoslaviji. Narodno premoženje Je odvisno ne le od priročnega bogastva zemlje, ampak od izkoriščanja tega bogastva. Zavezniki so človeku »umetni delavci«, stroji, katerim le dajal v preteklem stoletju — v stoletju pare —- delovno moč davno premog, ki je omogočil ustvarjanje velike Industrije zapadne Evrope, Nemčije, Amerike itd. Po znanstvenem raziskovanju Je dokazano, da bo energija v podobi premoga Izčrpana v dogledni dobi: zato so v vseh kulturnih drža-rah že pred vojno iskali nadomestila za energijo »črnega« premoga. To nadomestilo so našli v energiji *be-leoa premoga« v vodi. V Skandinavskih državah, Svicf, Oornli Italiji, Franclji, Ameriki. Avstraliji. Afriki, povsod so nastale velike vodne centrale, ki zalagalo z delavno energijo v obHkl električnega toka ozemlje stotine kilometrov naokrog. Kulturne države se zavedajo ogromne važnosti vodnih sli za gospodarski razvol narodov. Potreba izrabljati vodne sile po gotovem gospodarskem načrtu, raste od leta do leta. Vode nam nudijo raznovrstne koristi, ta novodobno vodno gospo-darstvo vsako kulturno ln gospodarsko napredne države mora stremUI načelno po tem. da doseže pri vsakem vodnem toku ta vedno vsestranske koristi in te v kar nalvečjj meri. Treba Je Istočasno upoštevati. !e-!l mogoče upravi« tok kot vodno cesto. le-H mogoče obenem Izvesti zemije-delsko napaianje in osuševanje zem-llišč. In je*Ii mogoče izkoristiti razliko vodnih površin po vodnln moto-rih v Industrijske svrhe ali za pro- izvajanje električne energije. Vse ta okoliščine le treba uvaževati istočasno, seveda po kakovosti ln važnosti toka, često to ali ono temeljiteje in podrobneje. Razvidno je, da se dotika stavbe za izkoriščanje vodne rile vedno še cela vrsta drugih vprašani in nalog, ki skupno tvorijo vodno gospodarstvo. Naši domovini Je zagotovljena krasna bodočnost, saj I je dala narava ogromno množino delavne moči v obliki vodnih sil. Dobro bi bilo, da merodajni strokovnjaki naše Jugoslavije preudarijo, kako naj bo izdelan načrt za izkoriščanje vodnih sil. katere predstav Majo naše naj večja narodno premoženje: energijo, s pomočjo katere lahko dvignemo ostati zaklade naše zemlje. — Ne vemo točno, v koliko so naši odločujoči a citelji poučeni o važnosti pravega izkoriščanja vodnih sil za narod, na žalost jim je na razpolago premalo strokovnjakov, ki bi jim mogli priskočiti na pomoč, ko jih napada tuji ta domači veliki kapital, ki ne gleda na korist la bodočnost naroda, ampak samo na svoj lastni žep. Zato tudi ni naš namen, napadati vlado, hočemo le z našimi izvajanji vzbuditi in širiti zanimanje za to važno vprašanje, In hočemo našim narodnogospodarskim delavcem, našim inženirjem zaklicati: naraščaj vam sledi In s« pripravlja na delo. Naravno Je, da kot tehniki-dijaki ne predlagamo gotovih načrtov, opozarjamo pa, da n. pr. v čehoslovaški republiki sodeluje država 8 40% pri izkoriščanju vseh vodnih sil in da dovoljuje gradnjo električnih c-entraJ v prvi vrsti z ozirom na splošne interese. Mislimo, da so štatisiike in drugo gradivo naši vladi bolje dostopni kot nam in strokovnjakom bo s podporo vlade mogoče, da proučilo to vprašanje, ki je brez dvoma najvažnejše za gospodarsko bodočnost našega naroda. Narod si je pribori! politično svobodo, zarobljen bo pa gospodarsko, ako ne borno znali ceniti naših vodnih sil. prve delavne moči pri zgradbi gospodarsko neodvisne Jugoslavije. Prepiri posameznih političnih »trankarjev, kojim često hrepenenje po hitrem uspehu odvrača pogled na potrebe, katere so nuine za trajen dobrobit naroda — škodijo gospo darskem položaju naše mlade države, koja mora pri mednarodnem tek movanju bojevati hude boje za gospodarsko neodvisnost. Vidimo, kako prezrejo naši narodni predstavniki radi strankarskih prepirov često važne stvari. Ali so prezrli tudi zadevo oddaie koncesije za izkort ščanje vodnih sil Popovega polja* Zasebni veliki kapital nai ra /.polaga x našim narodnim premoženjem — 150.600 K. S. — celih 75 let?! — »Društvo Jugoslavenskih tehničara v Pragi«. Razna poročila. Poritfvffeai postanka LDU Pariz, 17. Popoldn« Je bila v parlamentu prečltaira poslanica odstopi všega predsednika republike. Poincare se v tej poslanici zahvaljuje za vsa počaščenja, ki mu JU) je izkazala narodna skupščina, izjavlja pa. da ne veljajo njemu, temveč naroda In armadi. Bivši przdsedinik slavi nato občudovanje vredno zadržanje javnega mnenja in patriotizem prebivalstva, iz česar javne oblasti Črpajo moč za lastno zadržanje. Predsednik hvali narod, edinstvo, ki Je spontano pokazalo srce naroda v pravi luči, ko se Je Francija, napadena brez izzivanja, takoj strnila, da odbije napadalca, in poudarja potrebo, da narod ostane še naprej enoten, da bo mir, ki Je bil podpisan, tudi res trajen zlasti da more Franclja zahtevati od Nemčije spoštovanje prevzetih obveznosti ln izvedbo razorožitve; kajti le tako je mogoče varovati mir v Evropi. Poslanica konča z besedami: »Enotna v boju je bila Francija nepremagljiva, enotna v delu miru si bo s podobnim delovanjem izsiova znala pridobiti občudovanje sveta.« Vladna kriza v Ameriki. LDU Pariz, 17. (DunKU.) Wa-shlngtcoskl doplsnfk lista »Echo de Pariš* poroča: V krogih kongresa prevladuje mnenje, da bi odstop državnega tajnika Lansinga utegnil Imet! za posledico vladno krizo. Javno mnenje, časopisje ta politiki vseh strank so Lansingu naklonjeni ta Izjava Wiisona, d« kabinet ni m upravičen delovati za njegove odsot* nosti, osuplja vso državo. Voditell strank kongresa se hočeta resno posvetovati glede sredstev, ki se moreta uporabiti, da pokažejo svet«, da je Wilson nezmožen nadalje voditi predsedstvo. TURSKO VPRAŠANJE. Turki prodirajo prot! Armeniji. LUD. London, 18. tabr. Po por©« Slih iz Carigrada so turške Čete po4 poveljstvom Mustafe Keinala začel* prodirati proti Armenlli hi so zmagale pri Zeltunu. Sedaj koraka}* proti notranjosti dežele. En ver paša prot! Angležem. LDL' Dunaj, 18. febr. Kakor javita »Deutsdies Volksblatt«, zapovednifi Enver paša vojski 70.000 mož v asei* beidžanskem Kurdistanu. Izjavil Je, da le ustanovitev tmanske držav* vprašanje bližnje prihodnosti. Pc vsej Aziji Je organizirana vstala ##• per Anglijo. Carigrad ostane Turčiji. LDU London, 18. febr. Kako* doznava Reuterjev urad iz oficijet* nega vira, le vlada poslala angleškemu vrhovnemu komisarju v Carf* gradu navodik). nai lavno naznani. -riškega slovenskega prebivalstva, c! to zahtevajo politični oziri sedanje ra časa. Sljalen uspeh Kozfaoveg* kvarteta v Beogradu. Beograd, 18. febr. (Izvirno poročilo.) Kvartet prof. Kozine le priredi! 14., 15. In 17. t. m. v Beogradu troje koncertov. ProgTam vseh treh koncertov je obsegal nad 66 različnih slovenskih pesmi, deloma umetnih, ponarodelih in koroških narodnih. Velik utls Je napravila od O. Deva harmonizirana »Žar je morala doč...« Poslušalci so ob n# jokali. Koncert je oosetila vsa slovenska beograjska družba, posebno naši ministri in poslanci. Prisostvovali »o mu oa tudi člani ameriške, angleške ln francoske misije ter poročevalec nam dosle) neprijaznega Usta »Moming Post«, Id Je izjavil, da }c dobi! sedaj o Slovencih popolnoma drug vtis in da bo o tem pisal tudi v svojem listu. Izrazil je željo, da bi se čula slovenska pesem skoraj tudi v Londonu. Naš položaj se ta izboljšal. LDU Beograd, 18. febr. Beograjski politični krogi menijo, da se bo zaradi nastopa predsednika vvusoo* rešitev jadranskega vprašanja odložila za nekaj časa. da se je pa naš položaj vsled njegove intervencije znatno izboljšal in da se more upati odslej na povoljno rešitev jadranskega vprašanja. Rekrutiranje no Reki, LDU Bakar, 17. febr. Nekaj mladeničev je po novačenju na ulici počelo peti: »Jugoslovenska mati, ne- moj tugovati!« Karabinjerji so J;tn poizkušali zabraniti petje, toda zastonj. — Rekrutirani mi&den.či se nadalje beže preko meje. — Zanimivo le. da stoji na poziv;1 za nabore »Ro-brovoljni Itgionaši«. nekoliko vrst niže pa opazka, da bo vsak. ki se ne javi. kaznovan % globo 2000 lir a& * triletno ječo. Položaj Nemške Avstrijo. Slabo finančno stanje vsled vodnega padanja vrednosti avstrljske-ske krone, stagnacija v trgovini ln obrti neredni promet vsled pomanjkanja premoga, velika beda pri večini prebivalstva ta razkošje med Judi. špekulanti ta vojnimi dobičkarji, vse to povzroča, da raste od dne do dne število brezposelnih, Id so v breme državi ta dobrodelnim društvom. Žalostna slika bolnikov, invalidov, vdov ta sirot ter »zolaclja od ostalega sveta budi v vladnih krogih skrb in v prebivalstvu nezadovoljnost. Na eni strani se slišijo glasovi, da bo morala sedanja vlada kmalu odstopiti, na drugi strani pa je opažati v različnih slojih nekake nervoznost, ki kaže na >o. da se pripravljajo v Nemški Avstriji izredni dogodki. Zlasti v srednjem stanu vlada ogorčenost, ki gre za 'tm. da se vrže dosedanja vlada nasnno in sr povzroči Intervencija entente. To socljalno gibanje te zavzelo zlasti ired ženstvom ta V - tzmah, da se Je sestavil posebni ženski komite, ki pobira podpise za neko spomenico k? h! se toriaiH v ^arlr ali vro čila tujim diplomatskim zastopmkom na Dunaju, di sc pretrese vprašan]?., ali bi ne kazalo, da data velesile Jugoslaviji In Čehoslovaški mandat, da zasedeta Avstrijo in lo rešita Iz se-dardeca obupnega položaja. To gibanje pa ni omejeno samo n* dotičnl komite, ampak vsi razborift Nemci že javno priznavajo, da Avstrija v sedanjem svojem sestavu M more živeti. Revolucijo so zaspali. Kdo? Angleži, kdo drugi; ljudj*, ki bi morali najbolj od vseh drugfi narodov poznati zemljepis, ga po#« najo tako malo, da so prišli vsled svojega Shakespearja ie v pregovor. In tako obstoji v Angleškem zemljepisju še vedno: nemška država v Avstriji. Pred par tedni se namreč angleški politiki x Asquifc-hotn na čelu izročili angleškem« premlcru spomenico, v kateri zahtevajo, da sc Evropi gospodarsko od-pomore in da naj se v ta nameo skjiče mednarodna konferenca. Med vladami, katere se nai pokličejo na to konferenco je tudi vlada nemšk« države (Germany) v Avstriji. Tam pa seveda ni ne Jugoslavije, ne Čohov in ne Poljakov. To zadnje le m to notico postranska stvar ln bi bita pač naloga našega diplomatskega zastopstva, da opozori Angleško javnost, da smo tudi mi na sveto. Glavno je le to, da za visoko evropsko javnost na zapadu še vedno eksistira Austria in da deistva njenega razpada še sedaj nočejo vpoštevatl. Zaspali so revolucijo narodov, zate se tudi gledl za njihove zahteve .la težnje, kar na pariški konferenci tako britko občutimo. Ali nismo tudS sami krivi? Premalo kričimo ta premalo grozimo! Gospodarstvo. IZ MADŽARSKE. Horifcv hoče razpustiti pariamcat. LDU Budimpešta, 17. %br. H:>rthy Je zahteval, da se mu podeli pravica razpustiti narodno skupščino, ako bi bilo potrebno. Stranke so pripravljene Hortbvjcvp željo Izpolniti z omejitvijo, da m poslu« te pravic« samo, ako bi bila narodna skupščin* nezmožna poslovati. Predsednik madžarske skupščin«. LDU Budimpešta, 18. febr. V vte naši:jl seji narodne skupščine je hll Stefan Rakovszkjr (krščanski nacionalist) s 126 od 133 oddanih tavolien za predsednik«. BORZA. LDU Dunaj, 17. Deviz* na Zagreb 2.30-245, n* Budimpešto 1.10 do 1.20, na Prago 2.94 do 3.14, SHS krone 1.50 do 1.60. LDU Curich. 17. Devlza na Dunaj 2.30, na Berita 6.15, n* Prago 6.20. 0 -f 20 vagonov češkega sladkorja Je dobila potom rekompenzacije osiječka tvkdka Radanovič. Vlada je določila temu sladkorju ceno & 54 K za kg. -f Cehi v tržaški luki Veliki japonski parobrodl. ki vozita češke legikmarje v domovino, dovažajo za Češko raznih potrebščin. V zadnjih dveh dneh iz prispelo v Trst blaga za Čehe v vrednosti 75 milijonov kron. 4- Zamenjava denarja v Beogradu. Prvih pet dni je bilo v Beogradu za nove kronsko-dinarske novča-nice zamenjanih nad 600 milijonov kron. -f- Nova kemična tvorrdea. Kmalu se nekje ob Donavi v naši državi osnuje nova tvomica za kemične proizvode z imenom »Kosmos«. + Za dobave električne energije Splitu. V Splitu se je ustanovila družba z imenom »Električna podjetja«, katere glavni namen ve dobava električne energije za Split in njena razdelitev po mestu. Člana družbe sta občina Split z 9T0 olavnice tn pra-I šk* družb* »Elektra« z IttO glavni- ce. Družba se bavi sedaj * dovaja? njem in z Instaliran jem javne ra*-svetljave. -f Monopoliziranje bloskopov. v Beogradu se bavijo z zakonom « obdačenju bloskopov, Id bi utegnite državi prinesti precej dobička. 4- Prepovedan Izvoz živine te žita- Ministr. za prehrano je odredilo, da se ne sme izvažati Iz Bosa* niti klavna živina, niti žito, koruz«, moka, fižol in krompir do 31. maja t, L odnosno do konca pomladne žetve, 4- Romuni preživljajo Madžare, Vsled slabih prehrambenih razmer na Madžarskem pomagajo reševati Madžare Romuni, ki pošiljajo madžarski vladi v ta namen dnevno 40 do 60 vagonov živil. + Nizozemski semeni v Utrechtu, Prospekti za ta semeni, ki se vrši v času od 23. februarja do 6. marca 11» so interesentom v pisarni trgovsk« ir. obrtniške zbornice v Ljubljani n« vpogled. Za slučaj zadostnih prija* je nameravan za ta semenj posebe* vlak. ki bo odšel Iz Zagreba 26. te bruarla. Potnikom bo v tem primer* možnost dana se muditi 2 dneva t Parizu. 6 dni na Nizozemskem ter pa 1 dan v Berlinu in na Dunaju. Vsa podrobna pojasnila dajo jugosloven-sko-holandsko društvo »Nizozem-4 ska« v Zagrebu. Ounduličeva ulic* 28, telefon štev. 36, kjer se sprejemajo tudi prijave za obisk amenh neg* semnja. Dnevne vesti. — Ponarejeni tisočaki. Po Ljub-ifanl ln tudi drugod kroži večje Ste-.vilo tisočkronskih bankovcev • ponarejenimi koleki. Neodpustljivo malomarnost s strani finančnih oblasti Je, da sicer svare občinstvo pred ponarejenimi bankovci, ne povedo pa po čem, se da falzifikate spoznati, dasi drugače časopisju ne prizanašajo s svojimi noticami. Na ta način se občinstvo le še bolj bega. Kakor smo se informirali pri nekaterih tukajšnjih bančnih zavodih je mogoče spoznati ponarejene koleke. ki so v Ljubljani najbolj razširjeni, po tem, da je ozadje na spodnjem delu koleka bolj bledo, kakor na pravih kolkih, zlasti pa po tem, da ima dvoglavi orel na nogah samo po tri kremplje mesto štirih, in da nima iezikov. Razširjeni pa so tudi še drugi ponarejeni kolki, ki pa so ponarejeni mnogo slabše in jih je veliko lažje spoznati. — Vsi javni plesi do Velike nečl prepovedani. Deželna vlada za Slovenijo je za dobo do Velike noči prepovedala vse javne plese. Dopustne so le na vabljene goste omejene plesne prireditve, ki nudilo odrastlim osebam dostojno zabavo. Srednješolcem ie udeležba tudi na takih plesih prepovedana. Za plesne vaje in lole se predpisuie nalstrožje nadzorstvo. »Bratstvo« narodno-socija-llstično izobraževalno društvo v Ljubljani, ki ie pred vojsko tako lepo uspevalo in ga ie c. kr. avstr, policija leta 1914. razpustila se v kratkem oživi ter raztegne svoi delokrog po celi Sloveniji. Ustanovilo se podružnice Bratstva V Mariboru, Celju. Ptuju in drugod. - Tobak zopet podražen. Vsled odloka upravnega odbora nronopol-ske uprave z dne 12. januarja 1920, št. 403 in odobrenja finančnega ministrstva 7 dne 19. januarja 1920, št. 180 se bodo od 20. svečana 1.1. dalje prodajali cigaretni tobak, tobak za pipo in cigarete za približno 10 do 20% dražje kakor doslej. Najfinejši turški tobak, ki je stal doslej 48 K 100 g, bo stal 52 K, fini turški tobak, zavojček po 25 g 6 K, doslej 5 K, hercegovski. zavojček po 25 g 5 K doslej 4 K, srednjefini turški, zavojček po 25 g 3 K, najfinejši ogrski, zavojček po 25 g 1 K 80 vin. (doslej 1 K 60 vin.), domači tobak za pipo 25 g 80 vin.: cigarete bodo stale, in sicer egiptovske 60 vin. komad, dame 28 vin. komad, športke 24 vin. komad, ogrske 10 vin. komad itd. — Vozne cene v Ameriko. Paro-plovna družba »Conard Line« Je določila nove tarife za prevažanje potnikov iz Evrope v Ameriko. Vozne cene so na različnih parnikih različne. Oiblieio pa se za tretii razred med 64 in 68 dolarji, za prvi razred med 165 in 205 dolarji. »Državna posredovalnica za delo«. Dela iščejo: Dninarji in dninarice (146). pis. moči (127), rudarji (122), peki. mlinarji, mesarji '113). služkinje in kuharice. Doliski delavci bi delavke, trgov, sotrudniki in so-Irudnice, valenci razne stroke, slam-nlkarii in siamnikarice. ekonomi, oskrbniki itd. — V delo se sprejmejo: gozdni delavci, služkinie. kuharice, mizarji. Manci, dekle, težaki, čevljarji. vaienci razne stroke, vinograd-r,I delavci, pietarli. ključavničarji, pisar. uradnika itd. ~ Tihotapstvo Jn dezertacija. Orožniki v Zireh so na Lovrovcu aretirali 11 vojakov povsem opremljenih in oboroženih, pripadajočih 1, Čeli. III. baona 33. pp. iz Ijubljan-sKe KarnlzljC- Vojaki so orožnikom Izjavi 11, da jih je ljubliančan France Kiavicar izvabil pod pretvezo, da Hm preskrbi v Italiji dobre službe. Za to so mu plačali 3000 K. Včeraj |e bil France Klavičar v Ljubljani aretiran, na policiji se le izgovarjal, da ie mislil, da bodo vojaki samo tihotapili. Spremil jih je bil do Lo-vrovca. ni pa mislil, da bodo skušali pobegniti. Zadeva je vzbudila senzacijo, ker je najbrže, da skušajo gotovi temni elementi nagovarjati vojake k dezertacijam. — »Pustita raje tobak! Idita pošteno delat na njive!« je dejal včeraj predsednik senata sokrivde tatvine Obtoženima Karlu in Leopoldinj Kra-Snja z Vrhnike, ko jima je prečita! oprostilno razsodbo. V noči 23. januarja 1920. je podnarednlk Vinko Levstek oborožen s puško vstavil na Vrhniki dva tihotapca z nahrbtnikoma. napolnjenima s finim tobakom v vrednosti 4720 K. Tobak Je potem izročil Levstek Karolu Krašnji, ki era je prodal za 3600 K. Leopoldina Da :e spravifala ta tobak v podslreho. — Grožnja s požigom. Ker je v Cerkljah grozil berač Janez Urh posestnikom s požigom, da se bo vsepovsod posvetilo. Je bil včend pred deželnim sodiščem obsojen na eno leto težke Ječe. Janez Urh je pred tremi leti zapustil kaznilnico, kjer Je prestal desetletno Ječo zaradi požiga. — Kaznllnlškl tip. Tomaž Čelik je pravi kaznilniškl tip, čcp.av ima zelo lepe, dolge brke. Črno Je zaznamovan že 26-krat. Jadral Je od zapora v zapor, Ljubljana, Trst Gradec in posebno Leoben, ga dobro poznajo. Ker Je na Lešah ukradel več litrov sadjevca ln razno obleko, je včeraj prejel eno leto težke Ječe. — Poizvedba. Ako kdo vračajočih se Iz italijanskega vjetnfštva kaj ve o enol. prost. nar. Jakobu Langerholcu, id je prišel baje pri preobratu v italijansko vjetnlštvo, naj blagovoli to sporočiti njegovi materi Mariji Langerholc, Stara Loka St 30, pošta Škofja Loka. Ljubljana. = Dijaške demonstracHe. Včeraj ob 2. popoldne je bil v hotelu »Tivoli« skupen sestanek vseh ljubljanskih akademikov. Na sestanku so razpravljali pred vsem ekonomska vprašanja, pri slučajnostih pa le prišla na razgovor stanovanjska mize-riia in zadeva glede treh bankovcev po 1000 K, ki jih je zaplenila delegacija finančnega ministrstva. 'L ogorčenjem in ostrimi protesti se Je žigosalo počasno postopanje stanovanjske komisije, ki še doslej kljub ponovnim spomenicam, intervencijam, prošnjam ln predlogom ni nakazala stanovanj nekaterim vseučiiiškim profesoijem. vsled česar so nekateri profesorji prisiljeni stanovati izven Ljubljane po 5 ur oddaljenosti, tako da se ne morelo vršiti redna in točna predavanja ln se nekatera ravno vsjed te stanovanjske bede sploh niso mogia pričeti. Na razgovor pa tc dahe prišla zadeva zaplenjenih bankovcev. Blagajnik »Podpornega dru štva Jugoslovanskih akademikov« v Ljubljani ie dne 14. t. m. dvigni! pri neki tukajšnji banki znesek 25.000 K v bankovcih po 1000 K. Od tega zneska ie plača! raznim kmetovalcem svoto 22.000 K za razna živila, dofrm ie hotel dne 17. t. m. dopoldne za menjati pri delegaciji finančnega ministrstva ostale tri bankovce po 1000 kron za nove dinarsko-kronske bankovce Na delegaciji pa ie uradnik bankovce spoznal za »ponarejene«, ier Hh zaplenil z opombo, da ve iz katere banke prihajalo. — Po sestanku so odšli akademiki korporativno pred deželno vlado, da Jel po svoil deputaciji predlože svoje želje Predsednika deželne vlade ni bilo, zate je bilo deputaciii naročeno, nai se zglasi prihodnii dan ob 11. Nato so akademiki odšli pred deželni dvorec, sedež univerze, kier ie neki govornik kratko v ostril) besedah kritiziral splošno korupcijo. Od tu so šli pred dotično banko, kier so demonstrirali proti njenemu postonaniu. = K dijaški tragediji. Iz trgovskih krogov smo prejeli: Slučaj Perko—Koleša naj bi že končno odprl oblastim oči. Nešteto ljudi d la Koleša postopa ves božji dan in se peča samo z veriženjem in prekupčevanjem, presedeva po kavarnah in gostilnah, ni čuda. da je posledica tega !e demoralizacija. Zakaj ne nastopajo oblasti proti tem, če tudi imajo morda kaki firmi kot agentura, komisija etc. Proti pošteni in solidni, trgovini je polno odredb, državne oblasti ji stopalo na prste in fl puste komaj dihati, medtem ko nihče ne vpraša vseh teh ljudi brez službe, odkod jim zaslužek od kje sredstva za življenje za popivanje. In ko jih ni niti težko dobiti. Treba je samo pogledati pred pošto in po kavarnah, pa se vidi dam na dan Iste obraze, iste ljudi. Zato vse one, ki so brez službe, na odgovor, dola »e dovolj, da se Jih zaposli, le če hočejo delati, sicer pa z vso strogostjo proti njim. pa se bo lahko uspešno omejilo take žalostne slučaie in veriženje. — Pustna šala stanovanjskega urada. Med gospodi, ki so svoj čas po nalogu bivše stanovanjske komisije revidirali ijublianska stanovanja, je bi! tudi neki državni uradnik. Takrat so Jim obliubllaii za niihov trud lepe nagrade, poznele pa so na to pozabili. Le na omenjenega gospoda so se nenadoma spomniH in mu poslali nagrado kot pustno darilo v obliki »lz-selilnega dekreta«. Zapustiti mori stanovanje v katerem Je že Izza časa prodno so bile Izdane stanovanjska uvedbe, in katero odgovarja tudi vsem sedanjim stanovanjskim določbam. Očividno gre tu le za pustpo šalo stanovanjskega urada, ker drugače sl ne moremo razlagati, da se odrejuie z dekretom vročenim 17 t m. opoldne da la treba tameniti ata« novanje najkasneje do — U l m, opoldne, L J. cela dva dneva pred obvestilom. = Izkoriščanje. Na tržaški cesti Ima neki premožni posest, v svofl hiši na stanovanju 62-tetno starko že več let. Ko Je ta te dni plačevala na-J tunino, je posest, zahteval od nje, da bo morala odslej mesto podraže-nfa stanar. delati na njegovem polju. Na starkin odgovor, da Je bolna In da ni za nobeno delo, ji le odvrnil, da ba morala pač mesto sebe kakega drugega delavca najeti. Da Je tako ovin karsko nodraženje stanovanja pri sedanjih delavskih razmerah Še mnogo občutnejše, kakor direktno, le lahko umliivo. In Je zato temboll obsojanja vredno. — Okraden vojak. Vojak Zidarič Iz Vetrinja je bil včeral v nekem prenočišču pred škofijo okraden. Nekdo mu je vzel nahrbtnik, napolnjen s perilom in obleko ter vojaško suknjo v skupni vrednosti 3000 K. = Izgubljeno, želez, potna legitimacija glaseča se na ime T. Černe, Gosposka ul. 9 II. Pošten najditelj se naproša, da Jo vrne istotam proti nagradi. Maribor. Narodu! svet za zasedeno ozemlje naznanja, da se je preselila njegova pisarna v lasten lokal v Sodni ulici 32, pritličje. Preskrba z moko. Kakor okrajno glavarstvo v Mariboru naznanja, so ostali vsi poskusi, nakupiti v Banatu žito, radi prevoznih težkoč brezuspešni. Tudi prošnje na odsek za prehrano v Ljubljani in na žitni zavod v Ljubljani niso Imele uspeha. Glavarstvo torej ne more ustreči željam aprovizacijskih odborov in Jhn nakazati moke. Ker je v prosti trgovini še dovolj moke, je treba, da se aprovizacijskl odbori preskrbijo z moko pri trgovcih. Umetni sladkor »saharin« Je utJ-hotapll brez carine čez mefo v našo državo trgovec Hache v Špflju, Saharina je bilo 72 kg. Vrednost okoli 300.000 K. Zaplenili so ga pri nekem trgovcu v Leitersbergu pri Mariboru. Slovensko trgovsko In obrtno društvo v Mariboru ima svoj redni občni zbor dne 1. marca ob 8. zvečer v Narodnem domu. Plesna šola 11. tečaj »Slovenskega trgovskega in obrtnega društva v Mariboru« prične danes 19. t. m. Vrši se v mali dvorani Narodnega doma vsak torek in četrtek od 8.— 10. zvečer. Prijave spreiema g. F. Leskovar danes od pol 8. do 8. v mali dvorani pred začetkom prve učne ure. CeHe. Obrtniki, pozor! Pouk na celjski obrtni nadaljevalni šoli se bo od sedaj naprej vršil mesto dvakrat oziroma trikrat samo.enkrat na teden ln sicer vsako sredo popoldne takole: obe pripravnici A in B od pol 2. do pol 5., oba razreda I. In II. pa začneta tud! ob pol 2. a trajata do pol 6. zvečer. Pouk ob nedeljah pa se začne kot dosedaj ob 8. url zjutraj in se konča v vseh razredih opoldne. Obrtni sestanek se vrši danes ob ob 7 zvečei pri »Ploju« na Bregu. Veselica celjskih »Fleischhauer-gehilfen« je izpadla zelo klaverno. Na veselici se je navzlic temu, da je bila nemška, govorilo večinoma slovenski, samo petje je bilo nemško. Končala se je zabava s pretepom, menda zato, da se na dovolj jasen način izkaže kultura celjskih posili-nsmeev. Celjski megalomauični »Cil-ller Zeitimg« priporočamo, da napiše zopet sledeče: Pustite vendar pri miru one Sle vence, ki so »deutsch-freundiich gesinnt« iz spoštovanja do visoke nemške kulture. Tovarnar Westen ie bare daroval vdovi po splošno znanem sioveno-žreem kot podporo lepo vsoto 40 tisoč kron. Upoštevamo ČloveJco-ljubnost nemškega miljonaria, afi 5e boli bi mu bili hvaležni, če bi svoj soolialni čut pokazal s tem, da M zboljšal plače svojim delavcem fet bi tem ne bilo treba hoditi na delo bosim ln raztrganim, kakor morajo s«-daj. Na nedeljskem shodu InvaUdOr, ki se Je vršil v Narodnem drvmi. !e prišlo do burnih prizorov Jn ostrili spopadov med tukajšnjo opozicijo in pristaši centralnega odbora v Ljubljani. Epilog shoda se bo vršil pred sodiščem. »Zvez* Jugoslovanskih železničarjev« v Celju namerava priredit! dne 6. sušca tl. v Narodnem domu plesni venček, za katerega Je v občinstvu veHko zanimanje, čisti doW-bek je namenjen iredentskemu skladu In želimo prirediteljem v tem Castro obUo uspeha. NSS. Sej* načelstva NSS. skHcana z« v četrtek dne 19. tm. se n* vrši la Je preložena na torek dne 24. tm. Shod NSS. v Ptuju. V nedeljo, dne 15. tm. se je vršil v gledališki dvorani Narodnega doma v Ptuju prav dobro obiskan javen shod Na-rodno-socijalistične stranke. Shoda so s« udeiež'11 tud! nekateri somišljeniki .1DS. ln socijalno-demokratič-ne stranke. Zborovanje je otvorll in vodil predsednik pripravljalnega odbora krajevne organizacije tov. Lenarčič. Kot glavni govornik Je nastopil član načelstva NSS tov. Juvan, ki je v nad enournem govoru poročal o političnem položaju, o vzrokih ustanovitve In o programu NSS. In o bližajočih se občinskih volitvah. Pojasnil Je razliko med NSS. in obstoječimi strankami. Govoru so navzoči z zanimanjem sledili ln ob zaključku burno odobravali. Nato se Je vršila volitev odbora krajevne organizacije NSS, v Ptuju in Je bil z navdušeniem Izvoljen kot predsednik tov. Anton Lenarčič. In v odber 12 članov in članic raznih strok. Pri slučajnosti se je priglasil k besedi g. Sagadin kot zastopnik JDS., kateri obžaluje cepljenje naprednih moči. Gosp, KomavII kot soc. demokrat povzdiguje zveličavno Internacilo-nalo in skuša zanikati, da bi bili soc. demokratje v kakoršnikolj zvezi z Nemci ln nemškutarji Odgovarjal je tov. Juvan, ki je ob splošnem pritrjevanju vseh navzočih vrgel trditve obeh predgovornikov. Posebno živahen je bil shod v polemiki s soc. demokrati. S svojim obnašanjem Je peščica internacijonaicev zopet dokazala vso svojo surovost in nezmožnost za redno in dostojno zborovanje. Pa so se zopet enkrat pošteno blamirali. Shod je dokazal, da je NSS. najmočnejša politična organizacija v Ptuju, katera hoče biti s svojim vstrajnim delom res prava zastopnica slovenskih proletarcev. NSS. gre v Ptuju svojo začrtano pot naprej brez ozira na JeremiJade »Ptujskega lista« in kričanje raznih internacijonaicev. Društvena in uradna obvestila. Primorski Sokolski Krožek. i| Četrtek, dne 18. tm. ob 20. uri vrši v Narodnem dom« I. nad. 6. d** batni večer. Predava g. vseučiHSj profesor Dr. Pitamic o »Zvezi narodov«. Člani in članico pridito polnoštevilno: V petek, 20. tm. ob 20. «< odborova seja v »Zvezdi«. Občni zbor »Narodne Galerije« se vrši v četrtek 19. febr. ob 5 uri v mestni posvetovalnici. — Odborov« seja pa na istem mestu ob štirih la se gospodje odborniki prosijo, d« M seje zanesljivo udeleže. Aprovizacija. Prodaja sladkorja m zamudnik« Iz I. do V. okraja. Zamudniki Iz J. do V. okraja dobe sladkor po sledečem redu: I. okraj v petek, dne 20. februarja, dopoldne; II. okraS, v petek, dne 20. februarja, popoldne; II. okr«| v soboto, dne 21. februarja, dopo|» dne; IV. okraj, v soboto, dne 21. iat> bruarja, popoldne; V. okraj, v pon*, deljek, dne 23. februarja, dopoldni, Za VI. do IX. okraj se pravočasne objavi. Gledališče. REPERTOAR LJUBLJANSKEGA GLEDALIŠČA. Opera. 18. februarja, sreda: Migno«, abonm. C. 19. februarja, četrtek: L« Bohotne, abonm. A. 20. februarja, petek: RusaJk* abonm. B. 21. februarja, sobota: Netopir« abonm. E. Drama. 18. februarja, sreda: Kristah* grad, abonm. B 19. februarja. Četrtek: Ptia uradniška predstava, izven abomA 20. februarja, petek: zaprto. 21. sobota, Kristalni grad. aboo. M Pokrajinske vesti. Velikovec. Najlepša predpustna veselica, ki se je vršila v Velikovcu, Je bil plesni venček, katerega so priredili podčastniki velikovškega območja pod pokroviteljstvom g. generala Maistra. Svirala je vojaška godba Iz Maribora, mladi pari so se urno sukali, celo stari svet je zmotila muzika, da je veselo poskakoval. Telovadnica jc bila okusno okinča-na. S prireditvijo je bilo vse zadovoljno. Novice Iz Slovenski!/ goric. Po Slovenskih goricah so se ponekod zelo razširile črne koze. Pravijo, da je temu krivo pomanjkanje potrebnih živil, pa tudi nesnaga pri ljudeh Po nekaterih krajih Slovenskih goric so viničarji sklenili, da bodo zahtevali od svojih gospodarjev večjo plačo, ker z dosedanjo ne morejo živeti. Viničarji imajo večinoma samo po 3 K dnevno ln se to samo pri lepih dnevih, dočim pri slabem vremenu in ob nedeljah ne dobivajo nobene plače. Iz Kalobja. Dne 9. t. m. je obiskala tolpa, obstoječa iz 8 mož, tuk. župnika Josipa Konstanjevca, ki se je ravno spravljal k počitku. Naenkrat začne nekdo na vrata trkati in klicati, naj odpro. Pravi, da so tu orožniki iz Št. Jurja. da so vlovill v gozdu dva potepuha. Nič hudeoa sluteč odpre župnik vrata. V sobo je planilo 6 močno oboroženih mož, ki so mu grozili s smrtjo, ako ne pove. kje ima shranjen denar. Služkinje so koj zapazile, da so to roparji ter so hotele skozi klet klicat pomoči. Ko odpro vrata, ju zgrabita dva lopova ter ju odvedeta nazaj v sobo, kjer so morale pokazati prostor, kjer shranjen denar. Braniti se ni bul mogoče, ker so lopov! v rokah držali samokrese. Oropali so več tlsoS kron papirnatih bankovcev. Več 109 srebrnih kron in nekaj cekinov. Vzeli so tudi srebno uro s srebrno verižico i puško Werndel-JoarabJner. Sv. Dtib v Halozah. Tukaj se j» dne 4. tm. ustrelil kmet Urban Ser-dlnšek. Ustrelil se Je v zgornji dd glave tako, da mu je odneslo lobanjo. Bil je pristaš Kmečke zvezek cerkveni ključar podružnice Sv. Do« ha In načelnik krajnega šolskega sveta tukajšnje ljudske Sole. Zapušča Sest nedoraslih otrok, od katerih M najstarejši 13 let star. Ker Je bfl vdovec. so otroci sirote brez rediteljev, Ljutomer. Slov. pevsko društva v Ljutomeru Je naklonilo del čistega dohodka zadnjega zabavnega večeri po 200 K dijaškim kuhinjam Maribo«, Ptuj, Sobota. V posnemanje!! Vojnik pri Celju. Z« dolgo časa pričakujemo zdravnik«, ki Je bij edini kompetent. Zakaj ga še do sedaj ni, nam hi znano, vemo p« dobro in to tudi menda v Ljubljani pril vladi vedo. da bi morali zopet ra®* pisati mesto, če že n« noben načtai nočejo poslati prvega kompetent*. Mogoče bi »e pa le našel Se rmS eden. ki bi se poniža! priti k nam Tukaf Imamo tudi hiralnico, H oskrbuje okoli 200 slabotnežev. Nfl čudnega ni. da se tudi kateremu t»-med teh poljubi zboleti, čudno Je ki to, da ni nikogar, ki bi Jim prišel M pomoč. Upamo, ds se merodajni faktorji vendarle zganejo ln napravijo red. Drobiž. • O Kitajski. Zdi se, da se Kitajska v vsakem oziru razlikuje od nas Evropejcev. »Times« piše: V Kini nosijo možje krila, a ženske hlač«. Kadar sreča Kitajec prijatelja, ne stisne roke njemu, temveč sebi. Tud! on ima rad jcjca, toda ne sveža. temveč več let shranjen* v pesku. Ne pije rad hladnega vina, temveč vroče, a knjige čita od zadnje strani In ne od prve, kakor mf. Kitajec se tudi nad sovražnikom maščuje popolnoma drugače nego ml. Or. ga ne ubije, temveč gre ln se samega sebe umori pred vrati sovražnikov* hiše, da bi mu napravil s tem Cim večjo sramoto. ♦ Znamenje časa. V bruseljskem »Jocmalu« sta sledeča inserata: B5e m dh^otofrana učltetiSca. Leto« plača 350 frankov. In pod njim: lSf5a se služkinja Letna plača 750 frankov. Brez komentarja! Prispevek k spoznavanju slovanska zemlje tvori delo nsšega prlreado-slovca FERDINANDA SEIDLA Rastlinstvo naših Alp. Bogata vsebina. Id Ite privrel* avtorju Iz toplega domačega srca.. J« podana v takšni obliki da Jo ie vsak turist ln ljubitelj prirode. Knjiga vsebuje tndJ Imenik *ke flore Is stane vezana s poSeido« vred 10 K. Naročila sprejema ZVEZNA TISKARNA v Lfnhftut ......HI......" -.. I I ..i-* Izdajatelj hi odgovorni ureds&j Anton PeaeriL Tisk »Udi. tiskarne« r. Ljubljani £a milijoni. (Dalje.) »Zdravnik stanuje na nasprotni strani foda ne maram ga, ker Je brezsrčen. Gospod naj pokliče drugega, vendar nai ne izostane predolgo; nerad bi umrl predno se on povrne.« Ko sem se vrnil v spremstvu slovečega zdravnika Downesa, sem zapazil na obrazu prijatelja in bolnika spremembo. Zadnji se mi je zdel še bolj razburjen, kakor sem ga bil zapustil, in prvi me je opazoval z začudenimi pogledi. Ko je stopil zdravnik k postelji, vprašam Cuttinga, kaj se je prigodilo. »Bolnik je ves čas govoril o vas, se zanimal za vaše razmere in vprašal, ali je vaš značaj neomadeževan. Ako bi se ne kazal zadovoljnega po moji izjavi, da posedujete lastno lepo premoženje, bi bil mislil, da vam hoče zapustiti del svojega premoženja.« »Kam vendar mislite?« sem vzkliknil in nisem se mogel ubraniti neprijetnega občutka in sem si želel, da bi me prijatelj ne bil vzel seboj. »Napraviti mora svojo oporoko, sicer bodo prepiri brez konca,« je pripomnil odvetnik. »Da bi imel vsaj sorodnike! Kako naj razpolaga s premoženjem? Ne ostane mu časa. da bi premislil.« »Saj bi vendar lahko zapustil kakemu dobrodelnemu zavodu.« Cutting je odkimal. Med tem je pristopil zdravnik. »Kako je?« je vprašal odvetnik radovedno. »Komaj dve uri mu je še sojeno živeti.« TRIINDVAJSETO POGLAVJE. Dve uri? Po toliko letih pomanjkanja in bed naj bi bil le za tako kratek trenutek v posesti premoženja, in v tem času še naj odloči, na čigava ramena mu je preložiti breme bogastva, Id mu ni prineslo nlkake koristi! Zvenele so besede kakor v posmeh in navdajal me je strah. Mislil sem, kako lahko bolnik neposredno pred smrtjo izkaže svoje zaupanje osebi, ki je v zadnjih trenutkih ob njegovi strani. Četudi nisem odvetnikovim domnevanjem pripisoval nikake važnosti, bi vendar rad hišo zapustil, da se ognem vsaki podobni možnosti. Toda čutil sem, da bi bilo tako početje brezsrčno, kajti bolnik je očividno zajemal tolažbe iz mojega pogleda, in ni odvrnil očesa od mene. Mogoče bi me ne oviral, niti roke bi ne dvignil in me zadrževal, da odidem skozi vrata; a jaz, bi li mogel kdaj pozabiti ta pogled, ali bi me spomin nanj vedno ne mučil? Ne, mogel sem ostati do konca, naj nastane \i tega, kar hoče. V prijaznejšo okolico ga nismo mogli več prenesti, torej smo morali ostati v njegovi bližini, da ga razveselimo s sočustvovanjem. Na poti k zdravniku sem kupil velik šopek belih vrtnic, ki sem jih položil pred njega. Solze so mu stopile v oči in tiho in ljubko je božala njegova roka cvetke. »Moja mati je imela lep vrt,« je rekel, »in dostikrat sva se obmetavali s cvetnim listjem Frank In jaz. Ničesar bi mi ne mogli prinesti, kar bi mi naredilo več veselja.« Srce mi je bilo olajšano, ko sem ga videl tako srečnega, pa spet sem občutil kakor krivdo, ker sem storil nekaj, s čimer bi ae mu prikupil. Cutting je imel menda isti občute.k ker me je sedaj tako pomembno pogledal, ko je stopil k postelji. »Obžalujem, da vas moram vznemirjati,« je rekel, »toda kot odvetnik se čutim dolžnega, vas opomniti, da razpolagate s svojim premoženjem. Če ne zapustite nikake oporoke, se bo vnel boj po vaši smrti še huje, kakor je divjal dozdaj, kar hočete gotovo preprečiti.« »Da, da,« »Hočete mi li povedati, kaj nameravate storiti, kdo naj bodo vaši dediči?« »Odločil sem se že,« je odgovoril bolnik. »Premoženja nočem deliti, vse hočem zapustiti enemu.« »Tudi če je vsota še tako velika?« »Čim večja, tem boljša! Eden naj vse dobi. O, kako me to osrečuje po tolikem pomanjkanju in brezuspešnemu upanju!« Odvetnik je sčdel k mali mizici, pripravil pisalno orodje in začel izpolnjevati vzorec za testament, ki ga Je v ta namen vzel seboj. Med tem sem se pogovarjal z zdravnikom in sem z njim poskušal vsa sredstva, da bi umirajočega krepili in mu lajšali trpljenje. Ko je prišel trenutek, da bi Delancy imenoval svojega dediča, sem se umaknil, kako daleč mi je bilo mogoče, a v mali sobi sem vendar razločno slišal ime: »Hamilton Degraw.« » — vi želite —« je jecljal odvetnik. »Vse moje premično in nepremično premoženje prepustiti temu gospodu, ki se imenuje Hamilton Degraw, kakor sts mi povedali.« »Pa vendar,« sem zaklical v lahko umljivi zmedenosti, »saj sem vam vendar popolnoma tuj — prosim, prevdarite še enkrat, kaj storite. Ne potrebujem vašega bogastva in povrh —« »Ne zapravljajmo dragocenih trenutkov,« je prosil, ko ga je ponovno dušil kašelj. Četudi ste mi neznani, ste vendar podobni mojemu bratu Franku, in on je bil najpoštenejši človek na svetu, in isto sem tudi prepričan o vas. Zvestobe in poštenost iščem pri svojem dediču, oboje mu bo zelo treba. Napišite ime,« je velel odvetniku, »in glejte, da bo listina pravilna, drugače ne najdem počitka v grobu.« Naše ugovarjanje ni pomagalo nič. Mož je bil popolnoma pri zavesti, zdravnik je lahko prisegel nato. in odpor z naše strani bi samo oropal bolnika še zadnjih moči. Cutting je bil od razburjenja bled, kakor list, na katerega je napisal moje ime. Potem je prosil zdravnika, da pozove svojega kočijaža za pričo, podal umirajočemu pero v roko in gledali smo z napeto pozornostjo, kako je napisal tistih par besed. ki so naredili iz srednje premožnega moža posestnika velikega premoženja. »Ko je bil podpis gotov, si je Delancy olajšan oddahnil, med tem ko sem jaz komaj zavedel, pomena tega trenutka. Bilo ml je, kakor da sanjam in se mi težko breme vali na moja ramena, ki me hoče stisniti. Komaj setn opazil začudene poglede zdravnikove in svojega prijatelja, in sem se čutil šele malo oljaša-nega, ko me je bolnik poklical po imenu in mi povedal tole: »Zdaj poslušajte, na kak način želim, da se dedar porabi! Gospodje bodo tako dobri Ln pustijo naju sama.« Moj prijatelj, ki je bil ravnokar pripravljen, da mi čestita, se je zdaj obatavljal. Ko pa ja videl moj zadovoljni obraz, sc je nasmehnil, mJ toplo stisnil roko in zašepetal: »Za tri milijone gre, Degraw pazi, kaj obljubiš!« Obnemel sem od začudenja. Misel na tako velikansko vsoto me je premagala in mrzel pot me je oblili. Komaj sem upal gledati možu v obraz, ki oddaja tako premoženje s toliko brez- >-skrbnostjo. Tri milijone! In še dve uri nista minili, ko drug dragega še niti po imenu nisva poznala. Moj Bog, sem si misill, upam, da ml vsaj pove, kaj naj počnem s tem denarjem! Pri odhodu mi je še zašepetal zdravnik: »Pozovite me, če se bliža konec, ničesar ne moremo več storiti zanj, kakor mu zatisniti oči.« Bolnik je ležal tako tiho, kakor da že spi večno spanje, samo roke so še božale rože, ki sem mu jih prinesel. Ko je občutil mojo bližino, je dvignil težke roke in me pozorno gledal ^ pomembnim, motnim smehljaiem. »Ali vas bo zelo razočaralo, če ta denar, ki sem ga ravno položil v vaše roke ne ostane vaša last?« je vprašal. Zarudel sem pod utisom. da nepričakovano bogastvo nai ravno tako hitro izgine, kakor je prišlo; vendar sem odvrnil mirno in odločno: »Premoženje je vaše, vaše želje njegove uporabe izpolnim, bodite o tem prepričani.« »Tudi tedaj, ako bi to zahtevalo od vas napora in žrtve?« »Tudi tedaj!« (Dalje prih.) Mali oglasi. Proda se: Stampilje priporoča Ant. Čarne, graver in izdelovatelj kavčuk StampJIij, Ljubljana. Dvorni trg 1. 224 Skunka pravi, damska garnitura, je naprodaj za primerno ceno. Vpraša naj se na sv. Petra cesti 20. L nadstr. od 3.—-5, pop. , 252 Sluibe: Mlad steklarski pomotnlk Išče sluibe. Ponudbe ee prosijo pod »Steklo* na upravnifitvo »Jugoslavije”. Invalid lell vstopiti kot vaja- BBC k Čevljarskem mojstru v ubljanl ali na deželi. Cenjene ponudbe prosim pod .Značajnost it. 262* na upravo .Jugoslavije^. 252 Medica &Comp. priporoča svojo veliko zalogo manufaktur, blaga na debelo LJUBLJANA, SODNA ULICA št. 7. Istotam se dobi večja množina praznih zabojev. Oblastveno itomesijon. Infortnalni zavod v Ljubljani, Ctmkarjevo nabrežje 5, dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonementu ter posamezno cene zmerne. 82 Domača tvornica rublja d. d. Knjigovodklnja vešča strojepisja ln slovenske nemške ter deloma ttaljan-eke korespodence se sprejme. Plača po dogovoru. Ponudbe na: centrala Slra-tisce pri Kranju. . 253 Razno: Kdo bi hotel posoditi lesnemu' obrtniku, ki je lrtev vojne, 10.000 K sa nakup hiše proU enoletnemu vračilu s obrestmi vred. Cenjene ponudbe prosim pod ft. 24* na upravo lista. Gospodična, uradnica lile mesečno sobo, če le mogoče s posebnim vhodom. Soil tudi hrano. Cenjene ponudbe pod št 28? na upravništvo »Jugoslavije*. j Cigaretni papir sledeče vrste: Golub, Abadfe, Club In Samum priporoča na debelo Jases-Papirnlca", Ljubljana, Vestni trg tl Zagreb, Jeladidev trg br. 2, I. bat. nudja trgovcima samo na veliko muško rublje kao razne vrsti kosulja, gača, nočnih košulja, orukvica, meka-nih manšeta i mekanih ogrlica. I Naručbe pouzečem obavliaju se kretom pošte. 181. ROBNI ODIO preporuča svoje bogato skiadišle svakovrsne manufakturne robe kao engieskih takanina, potstava, svila, sifona, kretona, zefira, pamučnih i končanih tkanina itd. tudi cele vagone odda importna in eks- T^T^D RA C! 17* 13 HP portna tvrdka f JbKUU ULiK 1 *> MARIBOR, Koroška cesta štev. 21.208 Pozor radnici! K. Linhart, u*ar Harije Terezija c. 7. Velika zaloti a zlat Ib, srebrnih ln nikiaet b ur, kakor Omega, Schnffhaosen, stenske ure z nihalom po najniiji ceni. Po-pravila se sprejemajo vsaki čas mogu nači stalnu i dobru zasluzbu. — Ponude na In se solidno Izvrže. 690, 4 formera za Ijevaonicu, 1 Gussputzer 2 stolara za modele Črnilo :: rdečilo barva za štam pilite (modra in rudeča) p®r „SNAŽ1“ rtajboljse sredstvo za čiste-nje kovin po tovarniških cenah. Kemični proizvod O.Certaiič, Ljubljana Opekarska cesta štev. 43. ySMEVtt tvornica Strojeva, Bjelovar, ti m B sprejme večje podjetje v Ljubljani. — Dobi stalno [ ■ plačo, provizije in dijete. — Le agilni naj pošljejo ^ oferle z navedbo dosedanjega službovanja, na poštni jg| predal 74 v Ljubljani. 207 li I I Priporočamo sledeče knjige za DlilOlDIlSlDO llliltl! loan Albreht: »Slutnje*..................... broš K 6’—, vez. K 8'— Janko Glaser: »Pohorske poti*......................broš. K 6*—, vez. K 8'— Dr- Ivan I.ah: ..Dore”. Povest slovenskega dečka Iz svetovne vojne. Cena vez........K 6'— Milan Pugelj: ,,Mimo ci!Jev“. Novele. Vez. . ..... . . . K 8 — Cvetko Golar: ,.Kmečke povesti1’. Sedem zanimivih povesti iz kmečkega življenja. Vez. K 8*— Anton Peseh: „SIepa ljubezen”. Ljudska iVra s petjem v petih dejanjih. Broš.........K 2-60 Manica Romanova: Šopek samotarke”. Zbirka novel. Cena broš. ... K 5’—, vez. K 7 — Azov in Teffi: ..Humoreske”. Zbi-ka ruskih humoresk, satir in grotesk. Cena broš. . . K «•— »Kurentov album* Humoristični almanah s slikami.....................................K 4’50 Ferd. Seidl: „Fas1linhtvo naših Alp”. Pris' evek k spoznavanju slovenske zemlie. Vez v ur -Alfonz Mencinger: „Nar o serviranju”. Bogato ilustromna pomožna knjiga za praktifn m teoretični pouk na nadaljevalnih šolah za vajenec gostilničarske in hotelirske obrti in za samouke ... K 16*— Narodna knjižnica: 1. In 2. snopič: ..Valentina Vodnika izbrani spisi”. Cena . i....................K B*— 3.—5. snopič: Leonid Andrejev: „Gaudeamus”. Komedija. — Poslovenil dr. Jože Olonar. Cena.................* . K 8'— 6.—9. snopič: Vladimir Levstik: „GadJe gnezdo". Povest lz dni trpljenja in nad. Cena broš....., , ....... •«.»«. .K 10 — vez. K 12*— Sirite med narod: 1. Koroška. Caramanus. Prldejan je zemljevid v barvah Koroške. Cena.................K 4’— 2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. Gosposvetsko poljo. Spisal dr. Bogumtl Voinjah Cena..................... .............................. K 2'— 8. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena...................... . K 1”— 4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena . .................................K 2'— 5* Jugoslovansko žena za narodovo sv.hodo. Uredil Alre. Cena........................K 2'— 8. Slovenska narodna mladina in njene naloge na narodnem, gospodarskem in kulturnem polju. Spisal Jan. Ev. Štuhec Cena broš. ........................... K 10'— Slovenci, Slovenke i Zavedajmo se svojih pravie. spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vpiašaniih Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvo t Dobivajo se v upravništvu „Jugoslavije“ v Ljubljani in pri njenih podružnicah v Celju, Mariboru in Ptuju ter v vseh knjigarnah. Pošiljamo te knjige poštnine prosto, če se denar naprej pošlje. Povzetje stane K 1*90 in je torej najbolje če pošljete denar za knjige naprej. Naročite knjige, dobra knjiga je najboljši prijatelj! Zvezna tiskarna v Ljubljani. Časopise, knjige, brošure, cenike, la ake, lepake, vabila, vsporede, račune kuverte In pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice itd. natisne Hitro HCno In ceno Zvezna tiskarna s=s v Uubljani, Mari trs 19. s Naročila sprejema tudi upravništvo ,,Jugoslavije" v Ljubljani, Marijin trg S ter njene podružnica v Mariboru, Glavni trgi v Celju, Kralja Petra cesta In v Ptuju, Prelernova cesta.