• « , „ „ ,, I Edini ilofcniki dneraft | f Zedinjenih dricrtlilil III Velja zrn vse leto . . $3.00 111 I Za pol leta......$1.50 | 'prj&p T.' wm GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. i The only Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays, :— 50.000 Readers. :- TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PIS AKNE: 4687 CORTLANDT. NO. 23. — ftTEV. 23. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 28, 1916. — PETEK, 28. JANUARJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Proti Draču in Valoni. Mesto Aden v nevarnosti. BIVŠI ČRNOGORSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK VUKOTIC SE JE PUSTIL UJETI. — STRAŠEN POLO ŽAJ V DRAČU. — VESTI, DA JE PRINC MIRKO PA DEL, SE POTRJUJEJO. — UTRDBE OB SUEŠKEM PREKOPU. — VROČI BOJI V KAVKAZU. — POROČILO O PADCU ERZERUMA. ! I ■ O 'J Rim, Italija, 27. januarja. — Amcrikancc Robert He-verir*k, kateri je bil z dovoljenjem Avstrije in Nemčije pivpotoval celo Srbijo, se je vrnil te dni preko Draea v Italijo. Nekemu časnikarskemu poročevalcu je povedal, da •*<> bili boji, ki so se vršili v Albaniji in Cmigori, skoraj popolnoma brezpomembni- V Draču je zavladal strašen položaj. Ljudstvo je brez brane in brez obleke- Na svoje oči je videl, kako se je več Srbov zgrudilo na tla. Ko jih je vprašal, kaj je žnjinii, so mu s šepetajočim glasom odgovorili. dp že pet dni niso ničesar jedli. Hrane ni niti za ita-Ijansko ppsadko dovolj. Pariz, Francija, 27. januarja. — • Matinov" dopisnik v Rimu poroča, da so odšli Črnogorci že pred desetimi dne-\ i iz sv. Ivana Meduanskega. Vse svoje topove so poslali še pravočasno v Brindisi. Srb.ski vojaki so se umaknili v Prač. Avstrijci ne bodo tako lahko prišli do tega mesta, ker so še sedaj oddal jeni ost-m do deset ur. Ceste so tako razorane, da je po njih vsak transport nemogoč. London, Anglija, 27. januarja. — Poročila s črnogorskih bojišč si zelo nasprotujejo, kljub temu je pa iz njih razvidno, da je že večina Črnogorcev odložila orožje. Avstrijci so se združili z Bolgari in prodirajo v Albanijo. Avstrijci ogrožajo Drač z vzhoda, dočim ogrožajo Bolgari Elbassan, trdnjavo Essad paše, ki je provizorični predsednik Albanije- Italjanskim četam v Valoni preti ve-i k a nevarnost- Berlin, Nemčija, 27. januarja. — Z Dunaja poročajo, da se je vdal Avstrijcem črnogorski general in bivši ministrski predsednik Vukotič. Vdalo se jim je baje tudi nekaj drugih generalov. Pariz, Francija. 27. januarja. — Črnogorski kralj Ni-kita, ki se začasno mudi v Lvonu, je poslal francoskemu ministrskemu predsedniku brzojavko, v kateri mu je re-el. (l:i je popolnoma prepričan o končni zmagi zaveznikov. Nekemu časnikarskemu poročevalcu je rekel kralj: — Najboljši dokaz, da zaupam Franciji, je to, ker sem prišel s svojo družino v francosko ozemlje. Ljudje mi oči-tnjo izdajstvo, toda jaz sem vse prej kakor izdajalec. Ko sem bil v Rimu, me je vprašal moj unuk, italjanski prestolonaslednik, zakaj sem tako žalosten. Odgovoril sem mu: Tvoj stari oče je kralj, katerega je sovražnik premagal. — Ali nisi imel hrane i — je vprašal deček. — S tem vprašanjem je dokazal, da bolj razume vzroke, zakaj smo se vdali. kakor vsi diplomati in ugledni politiki. London, Anglija, 27. januarja. — Vesti, da je padel princ Mirko, drugi sin črnogorskega kralja, se potrjujejo. Iz < rnegore je dospelo več tozadevnih poročil- Berlin, Nemčija. 27- januarja. — Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča, da se ni na Balkanu ničesar posebnega pripetilo Rim, Itali ja, 27.-januarja. — V Vatikanu so dobili poročilo, da se je zdravstveno stanje avstrijskega cesarja znatno poslabšalo. Najbrže ne bo več ozdravel. Co so te vesti resnične, se sedaj še ne da dognati. London, Anglija, 27. januarja. — Iz Aten poročajo, da so se italjanske čete umaknilo iz Valone, ker so Avstrijci v veliki premoči in bi jih z lahkoto premagali. Solun, Grška, 27. januarja. — Položaj v Solnu je ne-i 7 premen j en. Angleži in Francozi še vedno izkreujejo svoje čete. Nemci in Bolgari že skoraj dva meseca pripravljajo splošen napad na Solun, toda dosedaj še niso prekoračili meje in jo najbrže tudi ne bodo*. Protesti, ki jih j" izdal grški kralj Konstantin, so vsecnako pomagali. V slučaju, da bi Bolgari in Nemci prekoračili grško mejo, bi se Cirki takoj pridružili zaveznikom- Rim, Italija, 27. januarja--Skora j vsa Črnagora je že v avstrijskih rokah. Glavni stan avstrijske armade je v Tetin ju. Vsak dan odloži na tisoče in tisoče Črnogorcev orožje. Ostanki črnogorske armade, ki se skrivajo v gorovju, se bodo morali kmalo udati, ker jim je začelo primanjkovati hrane. ČVnogorski kralj Nikita še vedno zatrjuje, da je bil prisiljen izročiti svojo zemljo sovražnikom, toda tukajšnji diplomati so mnenja, da je to storil malo prezgodaj. < v bi še nekaj časa ustrajal, bi Italjani lahko izkrcali zadostno množino vojaštva. , Zaplenjenje pošte. Združene države se ne strinjajo z z adržav an j e m ameriške državne pošte na nevtralnih parnfldh. Wasihngton, D. C.t 27. jan. — Jtosedilo protesta, ki so pa jw>slalf» Združeno državo angleški vladi glede za plenjenja in za drža vanj a diplomatičnili in konzularnih poštnih vroč na nevtralnih parnikih je bilo danes objavljeno in kaže. da Združene državo niso s tem nikakor zadovoljno tor smatrajo to po-čenjanje kot preveč radovedno. An pleska vlada je formalno odgovorila, češ. da se more plode to zadeve preje posvetovati s svojimi zavezniki, da pa ne bo pri celi zadevi nikakega nepotrebnega zadr-žavanja in odlašanja z odpovorom. Ameriški protest je v obliki navodila na ameriškega poslanika Papo v Londonu, ki naj bi vložil o-ster protest proti anpleški vladi radi kršitve poštnih pošiljatev. V tem protestu so navedeni razni slučaji. ko so Anploži vzemali z nevtralnih parnikov poštne pošiljatve in pisma ter jih izdatno zadržava-li. Pri tem je trpela tudi pošta med ameriško vlado in njenimi zastopniki in diplomati v inozemstvu, kar je proti vsem mednarodnim pravilom. Angleški parlament. Položaj v Mehiki. Predlloga za prisilno vojaško službo je postala zakon. — Delavstvo je zakonn nasprotno. Carranzove oblasti so izpustile dva vojaka. Vojaška dolžnost v Mehiki. — Štirje vojaki utonili. j Sprva je bilo sporočeno, da je me- Padec Enternma. London, Anglija, 27. januarja., . „ „ _ Atenski dopisnik nekega tukaj- 810 Erzenun v Kavkazu padlo, to-.♦'ga časopisa je baje iz rane si ji- da rusko poslaništvo v Atenah ni vega vira izvedel, da se je PerzijaUohUo dosedaj še nobenega tou- Boji pri Adenu. Berlin, Nemčija, 27. januarja. Angleškim četam, ki se nahajajo pri Adenu in v južnem delu Arabije. preti velika nevarnost, da bi jih Turki ne obkolili. Neki tukajšnji časopis je priobčil iz Kaire vest, da bode angleška armada, ki brani Aden, "Gibraltar Rdečepa morja" popolnoma uničena. 70,000 mož brojeea angleška armada je imela že dosedaj velike izgube. Baje je padlo 15,000 vojakov, preko 20.000 jih je bilo pa ranjenih. Obkoljenje. Berlin, Nemčija, 27. januarja. Iz zanesljivega vira se je doznalo. tla je pristanišče Aden popolnoma obkoljeno. AnpleŠka parnizija se je sprva zelo hrabro borila, sedaj jo pa že popolnoma opešala. Ce bi ne imeli Anploži v pristanišču nekaj vojnih ladij, bi mesto že kdaj kapituliralo. Dementacija. London, Anglija, 27. januarja. Poveljstvo angleške armade je demontiralo vse vesti, ki so bile pri-občene v nemškem časopisju, glede situacije pri Adenu. Aden leži v jupozapadnem delu Arabije pri vhodu v Rdeče morje. Turki so pa bili že večkrat napadli. toda dosedaj še vedno brez u-speha. Sueški prekop. Berlin, Nemčija. 27. januarja. Angleški vojaki utrjujejo nočindan Sueški prekop — To so sporočili potniki, ki so dospeli iz Bombaya v Italijo. Pri delih so zaposljeni večinoma indijski in kanadski vojaki. Po Rdečem morju patrulirajo neprestano torpedni čolni, katerih vsak ima na krovu po en velik top. V rokah Senuzijcev. London, Anglija, 27. januarja. Danes je bilo tukaj sledeče uradno sporočeno: Senuzijci so vjeli 95 potnikov, ki so se rešili s parnika "Tara". Ž njimi baje zelo dobro postopajo. Boji v Kavkazu. Berlin, Nemčija, 27. januarja. Vrhovno poveljstvo turške armade v Carigradu poroča: V Kavkazu se razen manjših spopadov med predstražami ni ni česar posebnega pripetilo. Severno od reke Murat se vrši vroča bitka med našo in rusko ka-valerijo. Ruska vest. Petrograd, Rusija, 27. jan. — PoročDo, ki je bilo danes izdano, se glasi: Trnki so poskušali stopiti pri Erzerumu v ofenzivo, pa se jim ni posrečilo. Bitim pri Melezgehrtu še ni kom- London, Anglija, 27. januarja. Danes je bil anpleški parlament odpoden po enem izmed najvažnejših zasedanj. Sprejeta jo bila pred-! lopa za splošno obvezno vojaško službo in več drugih važnih predlog. kakor glede vprašanje trgovanja s sovražnimi deželami. To zasedanje parlamenta, ki se je zdaj zaključilo, se jo začelo 11. novembra 1014 in se je tekom tega časa sklenilo marsikaj, kar ni bilo v nobenem soglasju z umeva-njem osebne svobode od strani Angležev. Sprejeti so bili velikanski proračuni za vojne namene ki so presegali vse one. ki so bili sklenjeni kdaj poprej. Prva predloga, ki je bila sprejeta v zbornici in potem podpisana od angleškega kralja ter s tem postala zakon, je bila ona glede vojaške prisilne službo za vse neože-njene Angleže, z nekaterimi izjemami. Kralj bo otvoril novo zasedanje parlamenta dne 35. februarja. London, Anglija. 27. januarja. Danes se je vršilo neko zborovanje v Bristolu, kjer so se izrekli zastopniki strokovnih delavskih or-panizaeij proti sedanjem vojaškem zakonu in sieer z velikansko večino glasov. Kaj bodo zdaj sklenili, ko je postala ta vojaška predloga že zakon, se ne ve natančno. Sieer pa je nekaj posebnega, da so ravno rudarske unije, ki so bile najhujše nasprotnico vlade in kon-skripeije, z malimi izjemami sko-ro vse na strani vlade. Vojna bolnišnica zgorela. Pariz, Francija. 2G. januarja. — Grand Hotel v Winiereux, blizu Boulogne, ki je služil kot bolnišnica in v katerem se je nahajalo 60 ranjenih angleških vojakov, je danes pogorel. Vse ranjence so premestili iz gorečega poslopja brez vse nezgode. Posojilo. Pariz, Francija. 26. januarja. — Anglija je posodila Rnmunski 46 milijonov dolarjev. Od zdaj zana-prej ne bo Rumunska več prodajala Avstriji žito. pač pa edinole zaveznikom. Štrajk 1000 delavcev. Bhamokin, Pa., 26. januarja. — Radi štrajka delavcev za izdelovanje gumbov, je brez dela kakih 1000 delavcev, ki so uslužbeni pri P. & R. O. & I. Company. Dresura. Izmed vseh živali je pse najlažje dresirati. — Dresirane pse se uporablja v razne namene. Brownsville, Tex., 27. jan. — Carranzove oblasti so izpustile včeraj na prosto dva ameriškega vojaka. katera so vjeli včeraj Mehikanci na mehiškem ozemlju. Ko so ameriški vojaki zvedeli, da so Mehikanci zaprli dva njihova tovariša, so so takoj zbrali štirje in sklenili preplavati reko Rio Grande. Poskus se jim ni posrečil, ker je reka preveč deroča. Vsi štirje so utonili. Vrhovni poveljnik je dal zapreti štirinajst vojakov in enega častnika, ker je omenjenim dovolil preplavati reko. Mexico City, Mehika. 28. jan. — Vojni minister je predložil pene-ralu Carranzi natančen načrt, kako bi bilo mopoče uvesti v Mehiki prisilno vojaško službo. — Po nje-povem mnenju bi bilo najboljše, če bi bili vojaki vsi možki od 21 do 45 leta, ki so zmožni nositi orožje. Zadnji čas se ni v Mehiki ničesar posebnega pripetilo. — Ako izvzamemo spopade, ki se vrše med rednimi in ustaškimi četami, je položaj neizpremenjen. Farnik "Norseman" samo poškodovan. London, Anglija, 26. januarja. Parnik 4' Norseman o katerem so poročali včeraj iz Liverpoola na Angleškem, da je bil potopljen od podmorskega čolna, je bil le poškodovan ter je srečno dosegel obrežje. Med moštvom ni bilo nika-kili nesreč. Do smrti je plesala. Middletown, N. Y., 26. jan. — Včeraj sta plesala v neki tukajšnji dvorani Ana MeCartv in Thomas Stevens. Naenkrat je Ana omahnila in zašepetala: "I'miram". — Plesalec je sprva mislil, da so šali, ko jo je pa natančnejše preiskal. jo videl, da je mrtva. — Zadela jo je srčna kap. Francoske izgube. London, Anglija. 27. januarja. M. Longuet, soeijalistični poslanec francoskega parlamenta, ki se je kot odposlanec udeležil delavske konference v Bristolu, je rekel, da znašajo francoske izgube do zdaj 2.500,000 mož. — Ko so ga vprašali za podrobnosti, je rekel, da je bil od teh 800.000 francoskih vojakov ubitih, 1,400,000 ranjenih, 300 tisoč pa je bilo ujetih. Pes in konj sta najbolj zvesta človeku. Kdo še ni bral o slavnih bernardinskih pseh, ki pozimi rešujejo ponesrečene potnike, jih spravijo k gostoljubnim menihom ter jim s tem rešijo življenje? — Pes in človek sta neločljiva prijatelja. Psa se da lahko dresirati in se ga lahko uporabi za razne namene. Posebno v sedanji vojni igrajo psi zelo važno ulogo. — V francoski armadi imajo pse, ki prenašajo važna poročila, ki iščejo po bitki ranjence in ki avizirajo prihod sovražnika. Pes je posebno prvim četam v zelo veliko pomoč. Večkrat se je že zgodilo, da je našel pes ranjenca dve ali tri milje vstran od bojne črte, nakar je pritekel k- četi in začel toliko časa cviliti, da se je odpravila ž njim vojaška patrulja in našla ranjenega vojaka. V letošnjem Koledarju dobite zelo zanimiv članek 'Pes v vojni*. V njem je natančno popisano, kako so se posluževali psov že stari Rimljani in Grki, ter je povedano, kakšno ulogo igra pes v sedanji vojni. —V Slovensko-Ameriškem Koledarju najdete še veliko lepih povesti, raznih drugih člankov in veliko sale. Koledar krasi nad trideset slik. Naročajte ga pri: WSAVMMW WHLBBBtt OO; Pozor, pošijatelji denarja! Tekom vojne-smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRI JO, KOROŠKO, HRVATSKO, in druge kraje v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i-lijonov kron. Vse te pošiljatve so dospele v roke prejemnikov, ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in naslov osebe, kateri se ima izplačati. Cene : $ K. 5____ 10____ 13____ 20____ 25.... 30____ ar>____ 40____ 45.... 50.... 55____ 60____ 65.... 70____ 75____ 80.... 85.... 90____ 100____ 110.... .85 1.50 2^0 2.85 3.55 4.20 4.90 5.55 6.25 6.90 7.60 8.25 8.95 9.60 10.30 10.95 11.65 12.30 13.50 14.85 K. 120____ 130____ 140____ 150____ 160.... 170____ 180____ 190____ 200.... 250.... 300..,. 350____ $ 16.20 17.55 18.90 20.25 21.60 22.95 24.30 25.65 27.00 33.75 40.50 47.25 Izvažanje municije. Predsednikov govor. -o-• ZNAČILEN GOVOR PREDSEDNIKA. WILSONA. — VČERAJ JE ZAČEL SVOJO KAMPANJO. — PRO TEST PROTI IZVAŽANJU OROŽJA. — PROSILCI IMAJO NA SVOJI STRANI VELIKO SENATORJEV. MI NISMO NE ZA NEMCE, NE ZA ANGLEŽE. Washington, D. 0., 27- januarja- — V Washington je dospela prošnja, ki ima zna raj in smisel protesta, katero je podpisalo preko en railjon oseb. V senatu se je razpravljalo o tej prošnji več kakor dve uri. Prošnjo je poslalo društvo ameriških žensk, ki se zavzemajo za popolno nevtralnost. Senator Kenvon je rekel med drugim tudi sledeče : Prepričan sem, da ženske niso storile tega zaradi senzacije. pač pa zato, ker jim je res pri sreu popolna nevtralnost. ker se jim smilijo vojaki, ki padejo pod ameriškim orožjem. Oni, ki so to prošnjo podpisali, se ne zavzemajo ne za Nemce in ne za Angleže. Oni so popolnoma nevtralni in so edinole za Ameriko, za človeštvo in za krščanstvo- Senator Clapp iz Minnesote je rekel: Prepričan sem, tla ho imela ta prošnja zaželjen uspeli. Žil jo se mora strinjati vsakdo, ki trezno misli in ki ljubi svojega bližnjega. Izjava senatorja Hitehoea se glasi približno takole: Fabrikaeija molilnega orožja se je na vzhodu tako zo-!o razvila, da je postala skoraj edina industrija vseli vzhodnih mest. Vse ladije, ki plujejo iz Amerike v Evropo, so prenapoljnjene z mimicijo in drugimi za vojno potrebnimi stvarmi. Prišlo je že tako daleč, da se skoraj ne more poslati v Evropo nobene druge stvari kakor municijo. Ali bomo dopustili, da se ho ta prokleta trgovina nadaljevala ? Senator Clark je rekel: Po mojem mnenju bi bilo najboljše, če bi se enkrat za vselej prepovedalo izvažati orožje. Veliko smo že zamudili, prepozno pa še vseeno 111- Za onega, ki hoče pravično postopati, ni nikdar prepozno. Predsednik Wilson je kaj hitro izpremenil svoje stališče- Včeraj je imel v New Yorku govor, iz katerega je razvidno, da so Wilsona dobili kapitalisti v svoje kremplje- Skoraj venomer je povdarjal, da mora biti dežela dobro oborožena, da se bo zamogla ubraniti vsem mogočim in nemogočim napadom. Med drugim je rekel tudi sledeče: — Jaz sem miroljuben človek in sem so vedno držal principa "živeti in drugemu pustiti živeti". Nikdar nisem izzval boja, če mi je bil pa napovedan, sem ga vitežki sprejel. Vedno sem se boril za poštenje in pravico. Ameriškemu narodu sta svoboda in pravica več kakor mir. Nevtralnost Združenih držav ni formalna stvar, ampak je zgrajena na prepričanju. Predsednik je imel po New Yorku razen tega še več drugih govorov. Skoraj v vseh je zastopal isto stališče. Gospa Beard ga je vprašala, če bo prodrla Clavton-Shermanova predloga. Predsednik ji je odvrnil, da iia to vprašanje ne more odgovoriti. Pod besedo obrambo" ne razume samo obrambo dežele, pač pa tudi obrambo interesov , ameriških državljanov. Vsi Amerikanei morajo skrbeti za varstvo svoje dežele, morajo se zavzemati za mir in za politično avtonomijo. Poincare. Pariz, Francija, 27. januarja. Predsednik Poincare in ministrski predsednik Briand sta izjavila, da bosta sprejela v avdienci colonela Ilousa. ki se ho vrnil 2. februarja iz Berlina preko Francije domov. Angleške izgube. London, Anglija, 27. januarja. Današnja uradna naznanila izgub angleške vojske obsega imena 36 častnikov, med temi 15 mrtvih, in pa 384 mož, od katerih je 97 mrtvih. Pomanjkanje papirja v Nemčiji. Amsterdam, Nizozemska, 27. januarja. — ''Berliner Tageblatt" poroča, da se je sestalo v Berlinu 300 lastnikov časnikov, ki so zahtevali od vlade, naj regulira u-porabo papirja za tiskanje časopi- Wilson in Viljem. Washington, D. C., 27. jan. — Predsednik Wilson je poslal danes nemškemu cesarju brzojavno čestitko. Nemški cesar je namr°č danes praznoval 57-letnico svojegji rojstva. Kut-el-Amara. London, Anglija, 27. januarja. Danes izdano uradno poročilo se glasi: Pred Kut-el-Amaro je zavladal mir. Čete, katere so Turki obkolili \ mestu, so prenehale z artilerijskim streljanjem. — Turki se baje pripravljajo na nov napad. Mine. Atene, Grško, 27. januarja. — Angleži so napolnili skoraj vse zalive bolgarskih in turških prista- I 400.... 51.00 sov in da naj postavi stalno pro- msc z niinami. Ko je odplula neka 450.... G0.75}dajno ceno. ker trpe vsled tega bolgarska bojna ladija iz Dedea- --------skoro vse industrije, kjer se rabi Je naletela na mino in se ta 600.... 81.00 700.... 94.50 800.... 108.00 800.... 121.50 1000. tiskarski papir. POZOR, ROJAKI! Rojakom """"»jimfl. da v 132.001 zmlogi še kakih 150« stenskih Kole-Ker se cene sedaj pogosto spre-1 darjer. Kdor ga ie ■! dobil, oziroma, Ker nam letos nikakor ni mosc-mfcMo, naj rojaki vedno gledajo. ** f 5, P&ATIK is starega^ sAKttE, isa*** ^sssssrs^^r10^ ti OortiaB*H, Kev York, X. T. Umatit-* -nk. l^^srSJl koj potopila. Utonilo je nad 3000 oseb. ftOJAKI P O Z O BI r F" -- ..... .. .. . • , ..... OliAS NABODX 28. JANUABJŽ, l91f. >-----------—^ "GLAS NARODA" k Difly.) Owned and published by tu* ILOVKHIO PUBLISHING GO. (a corporation.) FRANK HAKBF.K President DOUI8 BEXEDIK. Treasurer. m« of SutMH of tnc eorpontloo tad »ddniiii of abor« officers: BS Cortiandt Street, Borough of Manhattan, yew York City. N. Y. Ka celo letu relja 11* m, Ameriko ln Cutadd......................^ 00 „ pol Ml L60 M celo leto n Mesto New Tork.. 4.00 .. pol leta m mesto New York.. 2.00 m Bvropo ce ras Isto.......... * m m m PO® letS .•«•••••••• • ^ 88 „ w getrtlets..........1.70 "tiLAS NAHODA" lihijt vsak dsn trrsemM nedelj la praznikov. -<3 L A S NARODA" ("Voles of the People-*) lansd every day except Sunday« and Holidays. Bobocrlptlon yearly fS.00. DeplM bras podplas ln osobnostl as ne prloMnjeK Denar naj as blagovoli pofiljad po Money Order. PH spremembi kraja naročnikov pro atmo, da ss nam tudi pre jfinje M-valiMs naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ Dopisom In pošilja tram naredite ta naslov: "GLAS NARODA" ta Portland t St. New York City. Telefon 4687 Cortland t. 170 pisati New York City. - seljenei. arugi seveda vhair nezadovoljstva, vendar se ne bodo mogli dolgo časa ustavljati. Vpraša se. če se bo po vojni priseljevanje .-še vedno nadaljevalo, čeprav ne v istem obsegu, kakor pred vojno, ali pa bo zelo upadlo. Ker je bilo pred nekaj leti videti, da se priseljevanje zelo množi, so nekateri krogi za eel i gonjo, ki naj bi ovirala to priseljevanje, češ, da škodi domačinom, ki dobivajo valed njihove konkurence manjše plače. Predlaeali so razne načrte, kako priti do zaželjenega cilja, in slednjič so uvideli, da bo najboljše, če zabranijo vsakemu človeku, ki ne more dokazati, da zna in citat i v enem evropej-skem jezika, vstop v Združene države. Očevidno je to na^ilstvo proti človeški prostosti, poleg te-pa j«"* tudi nehvaležno, ker so hoteli storiti take korake potem, ko priseljencev niso ve<"- potrebovali. Zdaj pa industrijske kroge zelo skrbi, kako bo izgledalo po vojni, če se bo priseljevanje zopet začelo, ali pa bodo Šli še oni tujci, ki so bili Že prej tu, zopet nazaj v svoje prvotne domovine. To vprašanje si stavijo iz dvojnega stališča. Prvič bi^jim v tem slučaju primanjkovalo delavcev-te-žakov za težka dela, ki so jih vedno opravljali manj izobraženi pri-pa bi morali svojim delavcem plačevati mnogo višje plače še za manjše delo. Američanka. Spisal Rado Murnik. Mobilizacija žensk. Avstrijsko vojno ministrstvo je t napovedalo, da bo tudi ženske v Pricoliovanip veejl meri pritegnilo v vojno slu- niMJijevdiiji:. žbo^ kakor\se £ to dogajalo d0. ----sedaj. Že v začetku vojne so se Kdaj se bo končala sedanja ev- ženske izkazale, da so vojne in ropska vojna, seveda ne moremo zmožne opravljati razne vojne vedeti, kakor ne vedo tega niti službe; toda dano jim je bilo na oni, ki so jo začeli. Toda, kmalu prosto voljo, če se hočejo posve-a I i ij*' kmalu — končala Je ven kotička, kjer bodo zopet mogli ženam vojaških vpoklicancev, ki živeti v miru in delu, ki bo plodo-, imajo kak postransk zaslužek, nosno. Za tak kotiček je do sedaj Sedaj pa naj bo pripuščeno v«li iK nri pvronskih narodih ve- ženski na prosto voljo, ali hoče . lika. obširna in bogata Amerika, pomagati ali ne. V postov pa prisma: ^mlja ju je ukanjala leto kamor se je naselilo v zadnjih de- deta dve vrsti žensk: Ženske, ki serl. tjih nevrjetno veliko število morajo zaslužiti, in ženske, ki mo-pristljencev iz tujih dežel, kjer rajo pomagati. Če se pritegnejo niso mogli uspeino preživljati se- prve v vojno službo, jim bo ustre-be in svojih družin. ženo, ker bodo dobile zaslužka. Koliko priseljencev da je tu- TežJa naloga pa je pritegniti v kaj, se že lahko sklepa iz tega, da službo takih žensk, ki so vajene je vsaka tretja oseba Združenih' le zase Živeti. Na tisoče žensk iz državah ali rojena sama v inozem-| bogatejših slojev se je od začetka stvu, ali pa je rojena tukaj od, vojne posvetilo delu za vojake, inozemskih starš«v, ki so prišli Je pa še tudi veliko takih, ki ne Doljanova Tona, vitka, zaeno krepka mlada žena, z zagorelim, nekoliko shujšanini obrazom je stala razburjena ob hišnih vratih in s koprnečimi modrimi očmi venomer gledala proti Brezjam; še nikdar ni čakala plsmonoše iz Ra dovljiee tako nestrpno kakor to jutro. Današnjo nedeljo je preteklo dvoje dolgih, dolgih let, odkar se je l»il poslovil njen mož Martin od nje pa svojih otrok in odpotoval v deželo milijonarjev; odsihdob so jo imenovali sosedje le Američanko. Vsaj po dveh letih, če ne prej, da se vrne z lepimi denarji, tako ji je bil obečal, predno sta se ločila. Več mesecev že ni dobila nobenega pisma njegovega; danes pa se je nadejala trdno, da pride željno pričakovana vest o njego vem prihodu. Xad gorenjskimi skalnatimi strminami- se je smehljal mlad julij ski dan s prazničnim lesketom in blesketom. Ob odsojnih slemenih bližnjih gora so visele velikanske svetlosive megle in zoprvale ju tranjemu solncu. Zdajpazdaj je zapihal hladan veter in stresal krivenčasto sadno drevje. V pre-1 est nI krasoti so se razprostirali takraj Save sočni prisojni travniki, ki jim je maloked sapica božala valovite zelene laske. Sveča-no tiho so stale smreke v bližnji host i. V gozdičku, sega jočem ma-lodane do ceste, so skakale temno-rjave veverice, in Tona je videla, kako se je usipal po vsakem skoku droban dež raznobarvnih bisernih kapelj z giigajoeih se vej na nižje olševje in gozdno bilje. Od svežega igličevja je dehtela ogavna, volhka vonjava. Po ravni beli eesti se je dvigal legak prah kadar je pridrdral voz z izletniki gospodarila potem veselo skupaj! mueno na možgane, na srce, Dušil in romarji. Tona se je oprla z žulja vo rjavo j bi ga dovršile. In če se žen>oko o]> durnieo in vzdihnila glo- boko. Zamislila se je v dotlejšnje življenje. Dasi Martin ni bil nik- dar delal za dva druga. Pomagala mu je pač vselej in povsodi, kolikor mu je mogla. Toda, kakor bi t se bilo zaklelo vse zoper ta dva P 1 daljšim časom v Združene države kot priseljenci. Od teh ljudi jih tri miljone ne zna angleškega jezika, dvakrat tako veliko število jih pa ne zna čitati angleščine. Prejšnje čase so dobivali delavci v Ameriki sorazmerno dobre plače in tudi življenske razmere so bile mnogo eenejŠe. kakor so zdaj. Ker pa je število tujih priseljencev zelo naraslo, da niso trpeli delodajalci in industrijei ni-kakega pomanjkanja delavcev, so se začele delavske razmere zelo slabšati in slabšati, dokler niso imeli kapitalisti delavce popolnoma v rokah. Novodošli delavski priseljenci so bili namreč večinoma iz revnejših dežel, kjer so bili navajeni na zelo slabe plače, komaj da so se mogli preživeti. Navajeni so bili tudi na revno življenje in zato so se tudi tukaj zadovoljevali z manjšimi plačami, kakor so jih s svojim delom zaslužili. To so dobro uvideli kapitalisti in njihovo bogastvo so povečini napravili ti pičlo plačani delavci. Da so bili priseljenci tako izlo- delajo ničesar drugega, kakor da negujejo svoje telo, da je ohranijo kolikor mogoče dolgo lepo in mladostno. Ženske organizacije, od katerih pričakuje vojno ministrstvo predlogov o uporabi žensk v zaledju, so imele zadnje dni na Dunaju več posvetovanj. Predvsem skušajo dobiti temelj, na katerem naj bi slonela takoimenovana ženska mobilizacija. Dosedaj se je razpravljalo o varstvu mater, mladine in otrok, o šolanju žensk, določilo se je tudi, koliko da morejo opraviti; govorilo se je tudi o po svetovalnicah, starosti, zaslužku in prilikah za žensko delo. Vse organizacije so izvolile ožji odbor, ki vodi nadaljna posvetovanja. S tem, da lioče ministrstvo pritegniti k raznim delom, ki jih o-pravljajo vojaki, ženske, hoče dobiti večje število za fronto potreb nih vojakov. Samo enega razločka se ne bo smelo spregledati: med ženskami v mestih in po deželi. Velika večina žensk »po deželi je vsled vpoklica možkih v vojaško službo silno vprežena v delo, da je te junakinje treba občudovati, na leto, živina se jima je ravnala slabo in sla hej e. Trla ju je nesreča za nesrečo, vse se jima je iz-ponašalo na škodo, vse jima je hodilo na zlo. In prišel je jezičen agent, da bi speljal moža od žene in otrok. Martina, preverjenega, da mu je doma vse ukleto, je zastonj prosila žena in ga rotila, naj poizkuša še nekaj časa z domačim svetom. "Sem ga že sit", ji je odgovarjal, "mi kaže same fige!*' Odpotoval je in že v drugem pismu se jo hvalil z ondotnim bogatim zaslužkom. Tona se je poslej opajala z najslajšimi nadami; morda je verjeti možu, saj ji je poslal več potov po sto dolarjev. Vse te svoiiee pa so pogoltnili večinoma prejšnji dolgovi. <;Mati!" je zaklical z detinskim priglasom petletni Matevžek, ki se je bil doslej podil z belkasto-lasim bratcem Lojzkom in sestri- Nemara dava vsaj starejšega sina kaj več v šole, da se mu ne bo treba ubijati na revni gulici doma kakor nam drugim. Točko dava šivati učit. Mojškre so dandanes ko velika gospoda. Lovakova Franca se nosi ko plemenitašinja, kadar pride romat"*, to se pravi, svoje eapice kazat in z njimi dražit nas manj srečne kmečke prijateljice." Voz za vozom je hitel mimo. Prihrumel je tudi avtomobil. Gospoda v njem se je držala ošabno, nezadovoljno, kislo, kakor bi imel vsak izmed njih privezan pod o-holim nosom olupljen hren. ' Le naglo za njim", sta zakričala Tonina dečka in letela za strojem, ki je izginil za oblakom belkastega prahu in neprijetno dišečega dima. Zenii na pragu si je osenčila oči z desnico in pogledala ostreje proti Nošam. In zadovoljen nasmeh ji je zatrepetal okoli lepo obrazen th usten, in hitreje so se ji jele dvigati ne prebujne prsi. Tam med njivami visoke rži se je pojavil bel oblaček pa glava s čepi eo in pipo. Polagoma je rastla po stava, prihajal je poštni sel s sle čeno suknjo na rami, z usnjato torbo ob strani in s palico v des niči. Ko je zagledal Američanko, je zamahnil z gorjačo in se na smehnil. * *"Danes pa. Tona, danes!"' je klical še za plotom na poljski poti, zarastli ob straneh s kratko travo. "Iz Amerike!*' Vroč val krvi ji je zaplul v glavo. "No vis, Tona!" je dejal nekam blagohotno, ko je dospel bliže; obesil je kljuko močne palice na podlaket in odpiral torbo. "Petkrat je zapečateno!"' Žareča od veselja je obstala pred njim in si brisala roke v predpasnik. "Ali bo kaj prida?" je vpra sala in mu stisnila par dvojač, v pest. "No, vis ga! Tu ga imaš, Martina martinastega! Pa je res ne mami. da ga ni tako dolgo nazaj, kaj?" Tuje. skrajno neprijetno cuv-Rtvo ji je pretreslo dušo, ko je vzela ta papir iz daljnih, daljnih krajev v roke; kar ni se drznila odpreti ovoja. Široko odprte oči so se vsesa vale v nerodne črke naslova. Teh potez ni pisala roka njenega moža! Njegova pisava je bila krepkejša in kolikortoliko zamazana v zankah, zlasti pa je bila za vsako tretjo, četrto besedo hudo ozaljšana s skromnim madežem neveščega pismouka. "Vroče je. Tona, kaj?" je dejal prijazno pismonoša, snel čepico in si brisal oznojeno čelo pa vrat. "Moja duša si mora kupiti malo plohe! Ti pa le natanko beri! No, kadar se vrne Martin, to ga bomo poslušali! To bo pa, raj-tam, že vedel dokaj novega! Za z Bogom!" "Z Bogom!" mu je odzdravila, ko je bil že daleč na eesti proti Črnivcu. Pismo je držala še vedno s čudnim strahom v rokah. Strmela je v američanski znamki, prilepljeni na levem zdolanjem robu, in v beli, priporočilni listek pritisnjen preko njih srede. Zadaj jo je bolesten tlak v grlu, toda olajšujoč krik ni hotel iz njega. Topo je gledala skozi okno. Po poti se je pripeljal oddelek romarjev na lestvenieah. Ramo ob rami so sedeli tesno drug ob drugem in popevali svoje pesmi na ves glas. Od bližje cerkve se je "lasil don zvonov. Tona se je zdramila. "Ali more biti to vse res. ali se mi sanja?" se je vprašala. "Pa i am zunaj je solnce, življenje — vse je res!"' Dvoje kolesarjev je Švignilo mimo hise, kakor bi jima .šlo za kožo. In kako sta se grohotala! Vsi ljudje, ki so hiteli tu mimo. vsi so se ji zdeli neizmerno srečni. Tega ni mogla umeti. zakaj mora biti tako nesrečna samo ona. Divji. hripavi smeh ljutega obupa ji je prihajal iz usahlih ust. Tedaj je čutila zopet pismo v roki. Brala je mirno do konca, ka kor da ne bi bilo vse to namenjeno njej: "Previden s svetimi zakramenti je mirno zaspal v Gospodu dva dni pred kresom ob desetih zvečer, bila sem pri njem, to je pa daleč poldrugo uro, kjer je stanoval, pa so mi dali glas, da je Martin nastrašno bolan. Precej sem šla gledat, čeprav morem le težko z doma. ker imam dvoje majhnih otrok in pa enajst ljudi na stanovanju. To je žalostno, da jo vse dolarje pošiljal domov in se ni zapisal v nobeno društvo. Zmerom je rekel, da je še dosti časa, pa bela žena smrt ni vprašala po času. Tukaj je imel le malo prihranjenega, strašil ter mu povedal, da se ne pise Markovie, da ne ve na katerem bojišču je bil, tudi na očeta se noče spomniti, niti tega ne ve več. kdo mu je dal uniformo in zvezde. In kruta policija je vzela hajdue-ka v svoje varstvo ter skuša dognati, odkod in kdo da je. Marko-vič ti si ptič — tako pravijo splitski policaji in upajo, cla bodo to tudi dokazali. — Kakor poročajo iz Splita, se nahaja • mali junak" še vedno v zaporu. Spočetka je pripovedoval policijskemu komisarju cele romane: da je sin nekega o-rožuika. mati in oče sta umrla, v Splitu je končal ljudsko šolo, veselilo ga je na fronto, vtihotapil se je k 22. polku in bil tako hraber, Florida Št.. Milwaukee, Wis. (2H-2S— \) Želim izvedeti za naslov svojih dveh prijateljev JANEZA STOPAH in MARTINA VEliTAČ-N1K. Prvi je doma iz vasi Ni-ska v Savins k i dolini, drugi pa iz Šmarne pod Goro. Prosim ee-iijene rojake, če kdo ve, da mi javi, ali naj se pa sama oght-si-ta. — Frank K penš« k. Box ">s. Somerset. Colo. (27-21»—1 pod- Potopljene ladije. Avstro-ogrski in nemški morski čolni .so potonili do prve komaj smo plačali pogreb, da' ■ , , 1 1 i t , * i polovice decembra meseca 101"» niso zakopali kar tako. -AO v .. . ... „ o08 sovražnih ladij s skupno f)17 tisoč 810 tonami. ga niso zakopali kar tako. Preden je umrl, sem mu obljubila, da vas ne bom nikdar terjala za to, kar sem vam dala. Ne moreš nič reči, da nisem ravnala usmiljeno. Ti se pa ndaj v božjo voljo, pa preskrbi, da bo zvonilo doma Iščem JOSIPA TRAVEN*. Doma je i7. Zelimelj in tu biva nad 4 h-ta. Iz Aliquippe je š»*l obiskat znance v Sharon in od takrat se nič več ne ve o njem. Morda se mu je pripetila kaka nesreča. Pred odhodom je vpisal svojo nevesto v društvo št. 100 in sedaj imam urejene zanjo vse tiskovine, pa ne vem, kako napraviti. Zato prosim, da se mi javi. ali pa če kdo izmed rojakov kaj ve o njem, naj mi poroča. Kdor prvi naznani o njem natančneje podrobnosti, dobi nagrade. — John Jager, Box 137, Aliquippa, Pa. (2f»-l—1-2) ZENITNA PONUDBA. Vdovec, star 20 let. imam fanta 6V2 let. starega} sem rokodelec s stalnim delom, ki zaslužim od $21 do .<24 na teden, imam svoje poker tukaj nič ne zvoni. Skle-j bistvo in #1 Rad 1 j I izvedel za naslov svojega oč ma .M 11T A E L A H R VA T1N. Doma je iz vasi Trpčane pri II. Bistrici. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Frank Prosen. Box 54G. Sheffield. Pa. (26-28—1) Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGE xa leto 1916. En iztis (6 knjig) stane po pošti $1.50. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša za Ameriko kakor vedno 1 dolar. Kdor naroči knjige ali pa vplača udnino za prihodnje leto, dobi proti doplačilu 30 centov TRI-Kje je moj sin FRANK PERNIJ ?! DESET KVADRATNIH ČEV- Meseea decembra lanskega leta je bil v East Helena, M out., in sedaj ne vem, kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi javi, ali naj se sam oglasi.— Frank Pernij, Box 482, Salida, Colo. (27-28—1) ... . , .. . . da toliko zmorejo. Se iz vrst tell rabljani je pa najbolj krivo to ^ ^^ y ^ dejstvo, da niso bili zmožni v de- nftmiin:ln ™ želi navadnega jezika, vsled cesar se niso mogli zanimati za napredek delavskih organizacij, ki so se potegovale za zboljšanje de lavskih razmer. Večkrat so najemali take ljudi potom časopisov v taka podjetja, kjer so se vršili št raj k i in mnogo stavk, ki bi bile drugače uspešne, se je tako izjalovilo. Se danes zelo uporabljajo ta ne preveč časten način Zadnje dni je stavil v državi New York socialistični poslanec Siplakov tako predlogo, ki naj bi kot zakon zapovedovala deloda-jaljfan, da v vseh slučajih, kadar (kličejo delavcev potom časopisja, tndi navedejo, če se vrši tam štr&jk, da ne aedejo nekateri de-Lavei, ki ne bi hoteli delati za taka podjetja, na iimanice. To je sSmdUa v kapitalističnih krofih bo, bi pomenilo, onemogočiti po polnonia prepotrebno delo in ostalim jemati ves pogum; ker kdor vidi pred seboj take kupe dela, da vidi, da ga ne bo zmogel, se vsede in položi roke križem: Tega ne zmorem, se raje ne lotim. Po mestih je pa vse polno žensk, ki imajo premalo zaslužka in bodo zelo vesele, če se jim da kaka za čas vojne stalna ženska Vojaška služba, da bodo mogle v času draginje in pomanjkanja preživeti svojo družino, katere že-lodčki so v vojni ravnokar tako lačni kakor v mirovnem času, zaslužka pa je bilo dosedaj premalo. ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE . UREDNIŠTVO, NE UPRAVNIŠTVO. co Tončko za domačim zajcem o-koli hiše, okusno krite z belimi, je videla rožnordeči pečat iz New modrimi in rdečimi skodlami. "Kdaj pa že pridejo oča?" "Kmalu." "Ali bo potem lepo! Juhu!" je vriskal deček. "Kakšni so pa že naš oča? No, kakšni so pa?" "Boš že videl!" "In kdaj pa že?" je dejal očita je. "Zmeraj pravite, mati, boš že videl, boš že videl, pa le ni nikoli nič!" "Le potrpi! Zdaj nam ne bo treba več dolgo čakati", ga je tolažila mlada mati. "Ej, kako se veselim! Potem bomo jedli vsako nedeljo bel kruhek, kajne?" "Pojdi, pojdi, neumnež mali!" "Meni pa prineso konjička s sabo*', se je radoval mlajši sin Lojzek. "Pa še čisto novega, ha-ha! Konjička, mati, konjička!" "Meni tudi!" j« hitel starejši. "Samo da bo moj dokaj večji, kajpa!" Otroci so sedli v zasenčje kraj Yorka in pečat avstrijski. Vse to je ogledavala, kakor bi hotela zmotiti samo sebe, da ne bi odpirala zavitka. Bala se je vedno bolj, da ne zagleda potrjenih tistih črnih slutenj, ki so jo trpinčile mnogo mučno noč. Šla je s trdimi, počasnimi koraki v hišo, sedla v kot pod razpelo za javorovo mizo k zelenkastemu obloku in odprla zavoj. Na modro črtanem listu, levo zgoraj so bile nalepljene pisane cvetlice od trdega'papirja; na desni so se šopirili štirje natisnjeni angleški stihi. Jela je brati: . "Izpreljuba Tona! Pišem ti slabo novico, pa se nikar ne ustraši preveč, ker to mora že iako biti, Bog tako hoče, moj brat in pa tvoj mož Martin je... " -Upognila je glavo kakor pred krutim udarom. Roke so se ji jele tresti na moč. Tiho je bilo v zatohlem, ubornem prostoru, da se ogalnika ter «e kamenčkali in se je slišalo le enakomerno tiktaka-meniii o neznansko dobri pojedi- nje stenske ure in dihanje skrajno ni, o belem kruhu, o odpustkih z razburjene mlade žene. Kakor v Brezij in o neznanem možu, ki se! omotici je brala dalje: sapica godbo harmonike, smeli, vrisk. Osiroteli otroci, ki niso vedeli, kaj so izgubili, so se še vedno zabavali po &voje. Z veselimi skoki so se pripoclili pravkar mimo nje — in nič več ni mislila na Savo. Mlado vdovo so navdajale temne misli o izkaženi prihodnjo-sti, o dnevih, polnih grenjav in malenkostnih borb. S splahnje-' Iščem nim, otrdelim obrazom je zrla proti zapadu, po potu solnea, ki bo skoraj obsevalo zapuščeni grob moža. Jok ji je zaprl sapo, obrnila se je v stran in sklonila glavo. Tedaj se je vračal z Brezij elegantni avtomobil. Vsi trije otroci so mu leteli preko ledine nasproti. Toliko da ni prišel Matevžek pod kolo. Zoprno je zapiskalo na vozu. "Vražja sodrga!" je klel lepo oblečen gospodek s prezirnim pogledom na mlado vdovo. "Tu ti! KVAR? Preje je bival v Park City. Utah, in tja sem mu zdaj pisala, pa mi je bilo vrnjeno pismo. Jaz sem prišla iz stare domovine s sinom in bi želela izvedeti za njegov naslov. Prosim ga, da se mi javi. — Mrs. Mary Ponikvar. 815 N. Chicago St., Joliet, 111. (27-29—1) svojega očeta ANTONA BECAJ. Doma je iz M i lave nad Cerknico. Pred enim letom je bil v Clevelandu, O. Prosim cenjene rojake, če kdo \-e. da mi javi. ali naj se pa sam oglasi.— Frank Bečaj, Box 242, St. .Marys. Pa. (27-28—1) HARMONIKE bodlal kakršnekoli vrata fadelojca U popravljala po najnižjih senati, a dalo trpežno ln mnealjlvo. V popravi ...... , aanealjlvo vaakdo pofilje, ker nm 1* dremlje! Te kmečke babe niniajoiBtd ^ tukaj v tem poeta ln aedai prav nobenega srca!" r mu pravi oca . Po gladki ravni cesti je pridr-drala gizdava ekipaža; na njenih prožnih blazinah je sedela tuja .gospoda lenozložno s hladnimi, ponosnimi obrazi. "Vsaj enkrat svoje žive dni biT "—tvoj mož Martin je izdelal za večno. Je preveč skrbel za vse in to ga je pokopalo, dobil je hudo pljučnico, je bil samo en teden bolan..." Slišala te svoje poluglasne be- sede, to neusmiljeno sodbo usode se rada vozila tako lepo!" si jc kakor od nekod iz puste tuje da-poželela Tona z vzdihom. "In mo- ljave. Črke so ji zaplesale pred ji otroci! No, brez denarja se ne očmi, pismo se je jelo sukati. Ne-'bo vračal moj Martin. Kako bova kaj trdega, težkega ji je leglo Mali prefriganec. Pred nekaj tedni so poročali li-; sti o čudovitem dečku, ki je šel za] očetom na bojišče, se tam udeležil bojev ter se pokazal tako vrlega junaka, da je postal v kratkem četovodja. Dečku je 12 let, piše se za Markoviča, doma je iz Splita — to je njegova kratka biografija, ki so jo objavljali listi in v ilustriranih časopisih smo celo občudovali fotografijo malega junaka v flet-ni vojaški uniformi. Mali Markovie je prispel te dni v rodno mu mesto Split ter izjavljal, da čaka na svojo "srebrno". — Toda pri splitski policiji se je našel neverni Tomaž, ki je začel junaškega dečka nekoliko radovednejše izpraše-vati. In junaček se jc policaja u- v svojem lastnem damo. V poprave) vaamem kranjske kakor rse drn*t harmonike ter raCnnam po delu ka korino kdo sabtova tata aadaljal* vpraflaaj. JOHN WKNBBU tel flSod 8*_ Cleveland. AW* L JE V VELTK ZEMLJEVID vojskujočih se držav, s katerim se za-more pokriti celo steno, ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, New York, N. Y. _(5-1—20-2 v 2 d)_ OGLAS NARAVNA VINA Cenjenim rojakom priporočam ■voja ix najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rde&« vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galom $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevee gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tndi vojni davek za vino. — Potovalni agemt js rojak M. ŽngeL S spoitovanjem 8. JACKSE, Bob lit Bi. Hales*. Val. DR. BUKKI'S MEDICAL INSTITUTE. \ 407 East 58th St. NEW YORK, N. Y. STAROKRAJSKI SLOVANSKI ZDRAVNIK. Zdravi uspešno bolezni želodca, pljuč, jeter, me- ^ burja ln vse notranje bolezni, kakor slabokrvnost, ^ revmatlzem, tajne bolezni, božjast, bolezni na ma- A ternici, kožne bolezni ln otroške bolezni. — Zdravi A z zdravilnimi rožami, katere dobiva iz domovine. — A Z vsakim Slovanom govori v njegovem rodnem je- A ziku. Odprto je vsak dan (tudi v nedeljo) od de- S vetih zjutraj do sedmih zvečer. (Med prvo Ave. in S Ave. A. Blizu prve Ave.) Pišite ali pridite osebno. & — Do njega se pride s nadeestno ali cestno že les- & nico po prvi, drugi ali tretji Are., in po 60th St. S "Croestown car". 9 ste i.' • t . ■ ■ : F GLAS XARODA, 28. JANTUARJ A, 1916. 1 V osvojeni Srbiji. ; Dopisnik *Az Esta* opisuje svoje pot«»vanje po Srbiji. Xajprej je prišel v Bel grad. o katerem pri-jk> vrtin je sledeče: Belgrad j«* tudi danes tako tih in je skoro izumrl, kakor v prvih • lueii osvojitve. Mesto se zelo po- • vzbuja iz svojega miru. Do-/ laj j«- vrnrio beguncev približni* 15.IXN). ali tudi ti se redkokdaj )»ojavijo Jia nIi«-t. < Vlo mesto je še daj zelo pusto. 1/. žalostnega sna nis«» Belgradu vzbudile niti «-ete. lii m> korakale skozi mesto, niti tramvajski vozovi, ki vozijo po mestu, katero vodijo vojaki. Poulično življenje tvori tudi danes »aino nekaj tlečkov, ki glasno na-' znanjajo, tla prodajajo razglednice in slaščice, ne ravno preveč *usžne. Tu in tam se pojavi kak trgovce »Ji pa srbski kmet. Samo v *" et dobili v r« ke. Kljub temu. da ni v Belgradu življenja, vendar se je zunanjost mesta lepo izpremenila. llieet ki vodijo h kolodvoru, so popravili m tlakovali, a popravili so tudi u-Iiene plošče iri .škodo povzročeno od obstreljevanja. -Neki pa rn i k nas je prepeljal iz I'»>1 gratia v Smederevo. S parni-kom smo odšli iz Belgrada ob šti-rih zjutraj, na katerem smo prenosih i r t «•»•/ eno uro smo bili v Smo-derevu. Tu nas je iznenadilo bučno življenje v pristanišče. Ladja /.t ladjo prihaja v pristanišče, na-tovorjene z vojnim materijalom. Na obrežju so naložili cele vojnih potrebščin. Sto in sto vojaki fi rok sklada volnene odeje, suk-uje, [lerilo. košare z živežem in druge stvari. Drugi vojaki pa vozijo ta materi jat v notranjost dežele na vse strani. bližini Inke grade barake. Tu delajo ruski u-jetniki. katerih uniforma je v nenavadni harmoniji s temno barvo starih utrdb. To so močni ljudje, dobro ohranjeni in dobre volje. /. nami vred se je izkreal tudi nek nemi k i častnik, ki je nekje v vojni našel malo opico, pa je neprenehoma nosi s seboj. Ruske ujetnike so ravin* sedaj izmenjali, kateri Ur kajo mimo naš v dolgi vrsti k no na/.i. Ko so zapazili Nemca z majhno opico, ko se pričeli smejati. a končno *e je ta celo vrsta — into je f»arj,t Viljema. Skozi to ulico se pomikajo p jih Nciuei popravili. posehno one, ki so nemškega ali awrijskega izvora. Mnogo strojev so Srbi zakopali, katere so l*a Nemei zopet našli in izkopali, t/ pravoslavne cerkve se sliši glas pesmi. Stopimo v cerkev. V cerkvi se je vršila protestantovska nedeljska maša. V cerkvi, okrašeni s srbskimi zastavami, stoje nemški vojaki, človek pri človeku. Izmed pa najbolj upada v oči visoka }w»stava tcldmaršala Mackensena. Proti vojakom je obmjen vojaški duhovnik in jim pridiguje. I'opoldne se od peljemo s tovornim avtomobilom v Cačak. Pot je bila zelo slaba; vsak trenutek smo zadeli na luknje in jarke, in avtomobil je neprenehoma odskako-val semtertje. Ker je vozil bencin. ino bili neprenehoma v življenjski nevarnosti. Na celi poti smo sreča val i vozove, katere so vlekli voli. Že se je pričelo mraciti, ko smo šli skozi •■ornji Milanova«*. Majhno, čisto izumrlo mesto igra pri prodiranju v Srbijo veliko vlogo. Tu se je pravzaprav pričela žaloigra srbske vojake. Do Gornjega Milanovca so Srbi še vedno upali, ali ko so se morali tudi tukaj umakniti, je že vsakdo vedel, da je nastal za Srbijo težek preobrat. Pozneje so zopet upali okoli Rudnika, ali niso računali z železno voljo onih, ki ■o prebrodili največje težave srbske ofenzive. Strašna pota kljub neprestanemu dela ie sedaj niso ia, s ko so pa hoteli lavAcai l:i po njih korakati, so bila ta pota pravzaprav morje blata in močvirje. Konji in vojaki so bili do kolen v blatu, pa» je vsled tega mnogo živine poginilo. Vendar so zavezniki srečno prišli iz te okolice. Tren je najprej prepustil svoje rival i topništvu, tako tla je pogost ok> •at en top moralo vleči do 40 konj. Ko je topništvo srečno prekoračilo to blato, šele tedaj je mogel iti za njim tren in pehota. Ko so bile ceste še v tako slabem položaju in se ni moglo hitro napredovati, so poslali tovorne avtomobile kar čez njive naprej. To se razume, da so mogli avtomobile pomikati s pomočjo delavskih čet. ki so pod avtomobile neprenehoma polagale deske. Dnevno so mogli napredovati samo par kilometrov, ali se napredovanje ni niti za trenutek ustavilo. V Cačak smo prišli ponoči. Iznenadile so nas lepe bele mestne hiše. Tudi tukaj kairor tudi v Kra-gujeveu so krstili ulice z imeni slavnih mož monarhije. Mesto je holj zanemarjeno, ker je bilo središče beguneev. Večina trgovin je odprta, pa se tukaj vojske toliko ne čuti. Kes je. da so mnogi begun-i «*i zelo revni, ali te preživlja vojno poveljstvo. Iz Tačka smo odšli ovo Varoš, ki z vojaškega stališča pripada < rnigori. Tu so se nahajale večinoma črnogorke čete, katerih naloga je bila braniti ceste proti Požegi. Ivanici itd. Ena cesta vodi v Užiee. Tudi to mesto je zelo lepo in čisto. Električna razscvetljava se nikakor ne poda žalostni pustobi ulic. Na hišah vise bele in črne zastave. Črne so obesili oni. katerim je padel svojec v vojni, a bele so znamenje udaje. Proti Sandžaku smo sledili ozkim serpentinam črnovojniške čet, ki je korakala skozi Novo Varoš proti črnogorski meji. Setnter-tja se vidi v daljavi kakšna vas. Serpentine ceste se tukaj vzdihujejo čezdalje višje, a na nekate-f.°;r.l*lrih krai'tl so tako ozke, da more komaj ifi voz. Viteške čete, ki so se tukaj odlikovale, so potisnili Črnogorci v največjem mrazu do Iti stopinj do teh ozkih serpentin. Vsak si more misliti, kaj je pomenilo za viteške črnovojnike, ki niso mogli napredovati navadno po rednih cestah, ampak so prodirali kar čez gorovje. Po dnevnih marših in neprestanih bojih so spali pod vedrim nebom, a niso si smeli napraviti ognja, niti si mogli postaviti šotorov, ker jim je platno za šotore dež popolnoma premočil, nato jim je pa zmrzilo. Ko so hoteli platno od vit i, se je zlomilo kakor steklo. Pota so bila zmrznjena in gladka kakor led, serpentine so tvorile znatne ovire. Konjem je pri vsakem koraku drča I o, pa je mnogo voz s konji vred padlo v glo-bočino. Samo na ta način je bilo mogoče priti naprej, da so voz za vozom, top za topom vlekli čez ta nevarna pota večinoma s pomočjo desk. To je bilo dolgotrajno in težko delo, ali naši so vendar dosegli mejo Sandžaka. Črnogorci se tukaj niso veliko upirali, a vsak odpor hi bil odveč, ker jim je poveljnik Rheinhold grozil 7 obkoli-tvijo. 227-letna pravda ^e je te dni končala v Budimpešti. Leta ltish je pričelo ogrsko mesto proces proti grofovski rodbini Palavieini radi 38 oralov zemlje v občini Tapl. V procesu se je popisalo gotovo več kakor 38 oralov papirja, definitivna razsodba pa je bila za tožitelja britka : mesto Szeget je pravdo izgubilo. Koliko znašajo stroški te "stare pravde", se ne poroča. Francoske žene za nadaljevanje vojne. Pariški list "Figaro" je objavil sledeči oklic francoskih žena: Hočemo, da se nadaljuje vojna, dokler s«1 ne doseže mir, ki je edino mogoč, mir, ki nam prinese zmago. Nemške žene so objavile oklice za mir. a me. matere, žene, hčere in sestre, ki nismo ničesar izgubile, marveč ki so dale, kar so imele, namreč najljubše na svetu, hočemo tudi izdati oklic, a oklic za vojno. Ne moremo dozvo-liti. da se izreče beseda mir. dokler se ne maščujejo nam ljubi mrtveci, dokler se ne oprosti naša dežela in dokler se ne pribori velika zmaga. Nočemo vojne radi vojne, hočemo vojno radi miru. Francoske žene ljubimo domovino nad vse. 400,000 kron so nabrali gažisti in moštvo 2. armade, ki ji zapoveduje general ka-valerije pl. Boehm-Ermolli. — Ta svota se je naložila v vojnem posojilu, obresti pa seb odo porabljale za podporo vdov in sirot v sedanji rojni padlih ali umrlih vojakov. Vrhovna poveljnika angleških in francoskih čet na zapadni fronti, data s posvetovanja v glavnem vojnem generala Haig in Joffre, se vra-stanu. Vojna idila. Podnevi je bilo na bojišču mirno. Le naglica, ki se je opažala v gibanju častnikov, vojakov, vozil in živine za fronto, je pričala, «la se pripravlja za noč bojna nevihta. V neveliki dalji j«* visel v zraku privezni zrakoplov in natančno se je razločilo vezi, s katerimi je bil pritrjen k zemlji. Ko se je zmračilo, je postalo vse gibanje nekam skrivnostno. Kakor bi se velikanska zver počasi in previdno in s čim najmanjšim hrupom plazila k svoji žrtvi, da jo preseneti. Po deveti uri ni smel noben civilist zapustiti svojega stanovanja. V vasi je postalo mirneje, a na fronti se je ravno začelo uvertura k ponočnemu delu. Sredi zafrontnega vrvenja me je slučaj seznanil z rezervnim uadporočnikom g. A. K. Bil je tako prijazen, da mi je obljubil pokazati nočni boj. V njegovem spremstvu sem neovirano prošla mimo straž. Peljal me je na malo višino severozahodno od vasi v smeri proti Gorici, odkoder se je lahko dobro opazovalo boj. Noč je bila jasna in zvezdnata. Poduevna vročina se je izpremenila v prijetno toplino. V nekem svetem pričakovanju sem zrla proti Gorici in Podgori. s široko odprtimi očmi, vedno pripravljena. da se pojavi pred menoj nekaj nenavadnega, čudovitega, velikega : bitje vojske. Nadporočnik je pa mirno in brezbrižno prižigal "Pricesas" in govoril. -— Danes sem pa izvedel imenitno delo. Poslal sem 50 steklenic. cel zaboj kraškega terana v Ljubljano. Tega se že naprej veselimo. kadar pridem domov. To je krasna kapljica! Moj strežaj je neki gostilničr z Dolenjskega. Kar sline so se mu cedile, ko je pretakal. Cviček in teran! To je razlika, ha, ha ! Teran spravi človeka na vrh Cavna, cviček ga pa šele iztrezne. — Izvolite morda cigareto, gospodična ? Izvlekel je srebrno z demantki in rubinčki posuto cigaretijero. — Hvala, lie kadim. Mora biti že kaka prav zelo slavnostna prilika, da takole radi lepšega i strelom, lil zopet je iskal in is j kal .... Hipoma ga je presekal | drug svetloben pas od nasprotni strani. Italjanski reflektor i; Furlanije. Tudi ta je prišel dc naju. in križali so se streli, da st zrak ni mogel odpočiti od grme lija. Od Gorice sem se je prikazala v noči svetla pika. Bliže in bliže je prihajala. Avto. Ranjenci. — Štab. Druga luč. Opazila sem jo takoj, ko je za pustila Gorico. Vedno več luči si je premikalo in brzelo proti na ma. Vso noč so skoro tiho dreali po cesti pod nama avtomobili, se vračali in zopet prihajali .... — Mnogo je ranjencev. - se oglasi nadporočnik. — Koliko jih pripeljejo gotovo vsak dan samo iz Gorice. Časih nalože tam še živega, a tu izlože mrliča. Nekoč odgrnem za štor pri avtomobilu, ki se je ravno pripeljal. Mlad, lep poročnik leži notri mirno. Ogovorim ga. po-tipljem. Mrtev! V cvetu življenja! Stisnil sem zobe in se obrnil proč. Od tedaj ne gledam več v avtomobile. Prislušava. — Rrrrrrrcsk! — To je naš veliki top. — mi razloži gospod. — Žaromet je gotovo razkril kako italjansko pozicijo. Ti naši topovi su zlata vredni ! Tuintain na naši iu nasprotni strani frče v zrak razsvetljeval ne rakete, pokajo v zraku in mečejo svetle trske na vse strani. — IJrrrrrefk! Bum. bum, bum! Težki topovi delujejo. To buči poka. grmi, treska .... — Zdaj poslušajte! — me opozori nadporočnik. Rezek žvižg'v ozračju. — Srapnel. Zdaj je padel. št nekaj sekund in natančno se bo slišalo, kako bo eksplodiral. Poslušani. — Res, zdajle je eskplodiral. kaj ne ? — Da! — Bogve. koliko mladih življenj je raztrgal, koliko pohabil. Ali ste bili že v ognju? — Bil. V Galiciji in pri Tolminu. Bil sem ranjen. Tri mesece sem imel dopusta, še zdaj mi teče. Pa sem se vrnil že čez dva. Nisem še popolnoma zdrav, a nekaj vendarle lahko pomagam. pomagam. Sicer se pa nocoj obe ta nekyj takega, nenavadnega. Zdaj imam provijanturo v oskrbi. Mogoče pozneje. — Kajenje je le razvada. Človek se je v par dneh privadi, a težko odvadi. Zato p< tudi nočem začeti. — To je istina. Kajenje je razvada, ampak prijetna. .laz na primer sem rajši lačen, kakor brez cigarete. Tudi naših vojakov ni česar bolj ne razveseli. Cigareta je tudi neke vrste teran, ki mami lačne želodce in leči bolne duho ve. Damam pa — čeravno smo že davno preko babieinih časov — res ne pristoja kajenje baš bogvekako. — Morda pa drago čokolade? Erarična je. notabene! Tisti hip je grozovit pok stresel ozračje in zemljo. Pomalem je poprej pokalo. — Aha, zdaj se bo začelo, vselej tako proti enajstim. Če poč a kava še uro ali dve, pa boste lahko rekli, da ste videli vojsko od blizu. Jaz prihajam pogostoma na noč sem gori in opazujem. Poznam in razločim prav vsak pok-. Sliši se imenitno. Širok svetel pas je planil nr nebo in brbal in iskal na desno in levo. Žaromet izpred Podgore. Razsvetil je tudi naju. Skočil je tja čez v Furlanijo in skrbno izti- kal----Skril se je in vselej mu je sledil dobro pogojen strel za Pa lahko, da kmalu spet odidem v boj. — Ste slišali zdaj? — Drrrrrrrr____ Strojne puške. Nekaj izborne-ga. In tako lahko premesti ji ve. V odseku pri Bovcu in Tolminu nisem vedel, kaj bi bolj občudoval: ali te vražje 'raglje*. ali neprekosljive konjičke, ki so jih prenašali po strminah. Ti bosanski konji so kakor ustvarjeni za ta gorovja. Tako spretni, previdni in drzni. In ponoči! Z nogo tiplje naprej, če sme varno stopiti. Na eni nogi se obdrži, da preskoči globel, prepad. .Le malenkosten zdrslaj. za palec prekratek skok in oba zdržita v glo-bočino za vedno. — Drrrrrrrr .... — To je pri Podgori. Tam so strašni boji že vse te dni. Poslušam. Težki topovi, lahki, granate, šrapneli, strojne puške — vsevprek bobni in poka. Tako nekako bo menda sodnji dan. — Vojska je res nekaj velikega, neodoljivega. Kaj je človek proti tej veličini? On jo vodi, a je slabši proti njej od mušiee e-nodnevnice. Ali težko mora biti v bližinskem boju, nož na nož. Ne privadi se vsak tako lahko vojnim grozovitoatim. In ti prizori! Ko smrt popade svojo žrtev, jo vrže v zrak, zaluča ob Ha, jo polije s krvjo in zvija v krčih! In ti mozeg pretrešujoči vzkliki, te smrt zroče oči. nepopisen smrad mrličev, med njimi se plazeči ranjenci. v krvi se valjajoča trupla in čez nje konjska kopita, vojaki z okrvavljenimi bajoneti, puška-I mi. revolverji, ročnimi granata-| mi. strastno bijoč na vse strani. I 1 • • v 1 udarjajoč s pestmi, grizoč z zobmi .... In povsod kri in kri. top-! la iu rdeča, mešajoč se z znojem strasti in smrti .... To je grozno! Smrt in življenje na višku svoje moči in straši i! Ampak vse-I ga tega bojujoči se vojak v svo-' ji ekstazi najbrže niti dobro 11» Opazi. Šele potem, ko se polože bojna vihra in se mu ohladi kri. vidi. se spominja .... — Ali ste že kdaj jurišali, go spod nadporočnik? — Da. že. In nikdar bi si prej ne bi bil mogel misliti, čega vsega je človek zmožen, .laz nisem krvoločne in pretepaške nature. A ko vidi človek kri in mu ta živ ljenskotopla brizga v obraz, na roke in po obleki, potem uprav zdivja. Strast enega neustrašenega in drznega jnrišajočega moža more potegniti za seboj cel regi ment vojakov. .Jurišali smo pri Gorlieah, jaz na čelu svojega voja. Drvil sem naprej gnan od neznane sile. a ni sem vedel, kaj hočem. kam. Ru ski major se pojavi pred menoj. Pomerim revolver v majorjevo čelo. sprožim. Curek mu krvi polije obraz: zakrili z rokama, opo-tc-če se. pade. Nekaj toplega brizgne na mojo roko: kri. Videč padlega majorja, njegov okrvavljen obraz, čuteč na roki toplo kri. nit popade neznansko navdušenje besna strast. Zdaj sem vedel, kaj hočem. Svojim zakričim: Fantje zdaj pa le naprej! in se spustim v dir. Borili smo se kakor zbes-neli. Nobeden ni ušel našim rokam nepoškodovan. S ki-vjo oš-kropljeni, iskrečih se oči smo se vračali zmagoslavno v postojanke. Tam so nas od samega veselja objemali in poljubljali. Mene so pripeljali pod pazduho, ranjenega na roki. Curkoma je lila kri iz rane. Pa takrat nisem ni čutil, šele pozneje. Vidite, gospodična, tak je človek v boju. Če pa vidim takole mladega, lepega fanta mrtvega, se mi od boli stisne srce. To so ekstremi človeške duše. Naprej in naprej je trajalo bobnenje in postajalo vedno močneje. Tresla se je zemlja pod mojimi nogami, tresel se je zrak nad mano. Žarometi so stikali po zemlji in plesali po nebu. Svetlobne rakete so švignile tuintam v zrak ill se lepo razpočile. Žvižganje, bobnenje, bučanje. grmenje, pokanje, tresk in ropot. Zadivljena sem opazovala vse te veličastne pojave vojske. Naučila sem se hitro spoznati kaliber in ločiti pok. — Dobre živce imate, gospodie-na, — je dejal nadporočnik. — Občudujem vas. Pri ženskah kaj takega ni navada. Smejala sem se. Saj ni treh«, da je cel svet nervozen. ^ — Zdaj-le pazite dobro! — itte zopet opozori. Med grmenjem topov, žvižganjem granat, drdranjem strojnih pušk. ropotanjem avtomobilov in nešteto drugim ropotom in šumom je bilo razločno čuti tenak. rezek pok, kakor bi kdo potegal z nožem po železu. — Pkpkpkpkpk____ — Glejte, to so navadne puške. Zdaj napadajo in pozdravljajo Laha s salvami. To je najgroznej-še slišati. Kakor bi smrt brusila svojo koso .... In res. Kar zbodlo je pri srcu. kadar se je med mogočnim grmenjem in neutrudljivim raglja-njem zaslišal ta rezki pkpkpkpk Poslušala sva dalje. Hazgovar-ljala sva se o Ljubljani. Postojni in nešteto drugih malenkostih, ki so ožjemu znancu brez pomena, a med tujci vendar zanimive. Drug drugega sva prekinjala v govorjenju z: — Slišite! Pazite zdaj! Ali ste čuli? Zdajle! Eksplozija! Poslušajte! Glejte! Poslušala sva in la in zopet poslušala Veličastno- grozni postajal glasneji in glasneji in je trajal do jutranje zore. Godba divja, pojemajoča, strastno razpa-ljena. mozek pretresajoča, bobneča. triumfujoea. obupajoča. razjarjena. uničujoča .... Kje je silni umetnik, ki jo dirigira ? Nebo je žarelo v ognjeno-rde-čikastem siju, rumeni zublji so si kal i med črnikastim zrak. Gorica je gorela pojrovar.ia- koneort je dimom v Priprava za spuščanje pšic z letal. Pri letalih je glavna stvar ta, da razne priprave letalo čim manj otežujejo in da jih more letalec avtomatično obvladati. V tem smislu je zgrajena tudi priprava za spuščanje pščie. Ta priprava sestoji iz omare, ki je vdelana v aparat blizu voditeljevega sedeža. V omari so v vodoravni legi naložene pšice. Dno omare je s posebno pripravo zvezano z letalČevim podnožjem: pritisk z nogo povzroči, da se dno omare odpre in iz odprtine začno leteti pšice. Množina naenkrat vsi-pajočih se pšic se ravua po večjem ali manjšem pritiskxi z nogo. Ko lisica pade iz omare, se po lastni teži (na zgornjem koncu je votla in narezana obrne z o<;tro konico navpično navzdol. Ruski uradni list za mir. Glasilo odeške gubernije izvaja pod naslovom "V-d >,i želimo miru"": Dogodki na Balkanu so se zasukali tako. da je postalo nadaljevanje vojne bre/. pomena. I soda Belgije in Srbije je že odločena. V knjigi usode je bilo uničenje teli dveh držav določeno naprej. Zapisano je bilo. da obnovi uničenje teh narodov lahko mir. Šopek za 2000 frankov. V Sofiji so primadoni narodnega gledališča poklonili šopek cvetlic. Primadona se je obrnila do občinstva ^ prošnjo, da se šopek izdraži v korist bolgarskim vojakom. ki se bore proti Francozom in Angležem. Šopek je izdražil bivši ministrski preilsednik Gešov za •_' frankov. "Die Freie Ukraine" se imenuje društvo, ki so ga ustanovili v Berlinu kot organizacijo nemških podpornikov gibanja za osvoboditev l krajine od ruskega jarma. Društvo ho prirejalo predavanja o pomenu ukrajinskega ( maloruskega "> naroda ter zbiralo prispevke. Potopljen angleški parnik. Angleški parnik 'Orteric* (653"» ton) je bil potopljen. Posadka je bila rešena, izvzeniši 2 mrtva in 3 težko ranjene Kitajce. ^CENIK KNJIG^ katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tol- —.50 mač, vezan Berilo prvo, vezano :-.30 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Domači zdravnik f—.50 Fizika 1. in 2. del !—.45 Katekizem vez. veliki ;—.40 Katekizem vez. mali —.15 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo • —.50 Popolni nauk o čebelar- stvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Slovensko-angleški in angl.- slov. slovar $l.r>0 Slovenski pravnik $2.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.20 Slovenska pesmarica, 1. —.G0 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec !—.50 Veliki slovensko-angleški tolmač $2.00 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Bitka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač :—.30 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Cerkvica na skali —.15 Deteljica, življenje treh kranjskih bratov —.25 Don Kižot —.20 Fabiola —.35 George Stephenson, oče že- leznic s—.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po r—.20 Hnstrovani vodnik po Go- renjskem —.20 Izanami, mala Japonka —.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Kaj se je Makarn sanjalo T —.50 Leban, 100 beril —.20 Malomestne tradicije —.25 Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakovič —.20 Na jutrovem —.30 Na različnih, potih ' —.20 O jetiki t—.15 Odvetniška tarifa —.30 Pregovori, prilike, reki •—-25 Randevous —.25 Revolucija na Portugalskem —.20 Srečolovec —.20 Strelec —.20 Sanjska knjiga, velika —.30 Titan ik —.30 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.35 Za kruhom —.20 Zgodovina y. in k. pešpolka št. 17 s slikami —.50 Zlate jagode, vez. —.30 Življenja trn je v a pot —50 Življenje na avstr. dvora ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovraž- nike 2. zv. Maron, krščanski deček —.23 4. zv. Praski judek —J20 6. zv. Aru mu g an, sin indij- skega kneza t—.25 9. zv. Kraljičin nečak —.30 11. zv. Rdeča in bela vrt- nica —.30 12. zv. Korejska brata —.30 14. zv. Prisega huronskega • glavarja —30 15. z v. An gel j sužnjev —.30 TALIJA. Zbirka gledaliških iger Pri puščavniku —.20 Raztresenca —.30 Starinarica i—.20 Idealna Tašča —.20 RAZGLEDNICE: Newyorske s cvetlicami, humoristiČne, božične, no- voletne in velikonočne, komad po —.03 ducat po —.25 Z slikami mesta New Yorka po i—.25 Album mesta New Yorka > krasnimi slikami, mali —.35 ZEMLJEVIDI: Združenih držav, mali —.10 veliki —.23 Balkanskih držav .15 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Zemljevidi: New York, Co- lorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsyl- vania, Minnesota, "Wis- consin, "Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.25 Avstro-Ograke mali —JO veliki venm r —.50 Celi svet . —.25 Velika steanka mapa U. S. na dmgi strani pa oeli svet tut OPOMBA: Naročilom je prilc žiti denarno vrednost, bodisi v go-tovim, jM^ Mlimiei, ali pofttnih «™™Vwh Poštnina je pH i \ OEAS NARCISA, 28. JANUAR! A,« 1918. r Znkorporirnnn dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota Sedež v ELY, MINNESOTA. n»dsed&lk: J. A. MSM, N9 Aim f» afl Ml dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 1U Sterilne Ari,, OMo. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minm. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Of MARTIN IVRO. 900 N. Chicago St, Joliet HI NADZORNIKI; mm KUNICH, 421—7th SL, Calumet, Mick. PTER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kanana City, gkm. JOHN KRŽIŠNIK. Box 133, Bnrdine, Pa. IOHN VOGRICH, 444—6th fit, La Salle, HI JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. 1. Cleveland, a POROTNIKI: fRAN JUSTIN, 1708 N. 28th St^ Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 808—6th St., Rock Springs, Wy* « 1. FORXNTA, Box 701. Black Diamond. Wank. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTKL, od droitvn sv. Cirila in Metoda, tUY, & Sly, Minn. M>TJIS CHAMPA, od draitvC iv. Srsa Jentf, Ittv I M) Minn. fOHK GRAHRK. it, od dmltvn Biovenis. hit 114 B* Vsi dopisi, tikajoč! te uradnih nadev, kakor tndi dennm aollljatve, naj se pošiljajo na glavnnga tajnika Jednote, vse pf vrJbe pa na pradsednikn porotnega odbora. Nn osebna ali neuradna pisma od strani ilanov n HI kod saMo. Drnfttveno glnsilo: "(SLAB NAROD A.*" Na morju. Narte Velikonja. (Nadaljevanje.) V. Selda je bila žalostna: pri srcu ji j<- hilo. kakor da se ji je nekaj potopilo. Nemirno pričakovanje ji je hotelo razbiti senca. V ušesih so ji vedno zvenele besede, ki jih je rekla Viku; njih pomen je ... - - v;** dobival bolj in bolj obraz resnice. 'Kii si ne upam.... je \ jKo ,..„.,, , Ko je eutna. da se je varala, si te slodnjie trudoma m z muko pri- J . .... J znal. "Ko si r«-s ne upam in si. ne...." Liee se mu je nabralo, kakor bi mu šlo na jok. "Kapitan je člfedeu.' **Iit ima prav, s«*ni že rekel; zakaj s«' obnašaš, kakor bi kradel. Ti si Aleš za |mh! tfopbiee ne fant /a barko in za morje. Kes, žal mi je zal«-, ko kakor vrtavka." Rok j«* mešal hrvaške besede med slovenske, se mučil z naglasom in mahal /. desnico. Pot mu je stal na obrazu, da se j<* zdelo, kakor bi se mu bile razrusle bradavice kar v hipu po čelu. lieu in no- Nh krovu je kapitan nekaj u-kazoval. v jadrnico je bilo morje. C> bi kdo pritisnil uho na tram. bi slišal prioboko pod seboj praskajoči prlas, plas črva, kakor pa ima Hvetler, če vrta v trdo, okajeno in v katranu namočeno hrastovimi. 4*Rezk.... škrk---- rezk.... SKl'li . ■ • ■ Rok in Viko nista slišala ničesar. Viko je strmel v tla; pri srcu mu je iblo nerodno in tesno. "Saj bi šel", si je mislil, *'saj bi šel, če bi me ne zapodil." Nabral je že besede v gladko vrsto, ki bi jih rekel, a je vsdihnil bolj samemu sobi kakor Koku: 4'Kako bi me zapodil, ko nisem nič!" "In ne boš nikoli nič; razlezel se boš, »ia te bo sama kaka. Če bi imel svojo ladjo na morju, bi še ribo prosil, naj se ogne. Klej. Žino je drugre krvi; škoda, da je tak lump. Oni tako plašna priba, kakor si ti." Viku s« je z»leid sitno, da sili llrvat na tak način vanj. Ko mu je omenil Žina, se je vznemiril: "Ravno Žino je kriv, edino on je kriv vsega. "Spomnil se je prizora s kapitanom, tesno mu je bilo, ko je pomislil na Seldo. "Pa pojdeni!'' si je dejal. *'Torej poj dem prosit," "Kam je šel Žino?" ga je vpra-ial Rok. Viko je pokazal z roko navzdol. Tam je imel nekaj opraviti med šaro.'' če bi kdo pozorno poslušal, bi slišal med škripanjem jadmikov, mi men jem morja in pljuskanjem valov, med brnenjem napetih vrvi in prhutanjem polnih jader, med zamolkim Perinovim mrmranjem ki je bit ves zamišljen v italijan »ko popevko: 44ehe te Rpoaero..." še enakomeren trla«, kot bi glodal v suhi reji: '"Rezk .... škrk.... rezk.... ftkrk M Ka "jadrnico je sijalo poldanskc ftflilMfft nervozno zatrjevala: "Saj ni res. vaj ni res! * Njene misli so plale lut-d Vikom in Žinom, med strašnim studom in trpko bolestjo. V sreu je rastlo prepričanje, da so vn.- njene tilie sanje iu toplo slike neresnične, njeno koprnenje po nečem daljnem brezeiljno iu neopravičeno. Prvič v svojem življenju je občutila ncizrazno topo žalost. ki obišče človeka takrat, ko bi bil rad dober, blag in plemenit, pa nima biti komu; prvič v življe-nju jo je obšla silna želja, imeti koga, ki bi mu odprla sree in mu vse zaupala, se nasmejala in razjokala ob njem. Kako vse drugače je živelo nekdaj v njeni domišljiji! Od Vika je instinktivno pričakovala. da razbije moro, ki je mrtvila vse misli in življenje na barki. Vsi ste enaki!*' ta beseda se ji je razpredala v zadnje zaključke. Viko v obraz se je polagoma potapljal v družbo, ki je ni razumela; njeno nepokvarjeno srce je s silo tiščalo zavest razočaranja, ki je kljuvalo v prsih, z neko grozo pričakovala pravega trenutka za črno besedo. Vedno bolj in bolj se je prepričevala, da je Viko nima rad, da se je lagal: to jo je navdajalo z občutkom osamljenosti in bolesti. "Ali je res tak kakor Žino?" jo je peklo v sreu. Kakor bi naenkrat zašla v tuj svet, se ji je zdelo; Vse se je počasi odpiralo, vedno bolj I ji je silil pred oči Žinov obraz in od daleč, daleč se ji je bližalo hladno spoznanje, ki ga je zastrupljal Z i nov nasmeh. Grda misel, ki ji je vrtala v srce, se ni dala odgnati; stisnila je rameni skupaj in vzklik nila, da bi ji odleglo: "Moj Bog, saj to ni res!" Stisnila si je senca in obsedela; na čelu so ji stale potne kaplje, ustnice so ji podrhtavale neizmer ne bolečine. Na lini je zahrkal Perin. Zarcn tačil je nad žebljem, ki se mu je prijel za rokav, prevrgel par vreč iu nato vprašal: "Ali si morda ti kam založila?" Dekliea se je zdrznila in se o-zrla. "Kaj?" "Nič — že vidim sani!" je de jal in izvlekel izza deske plašč za krmarja. Ogrnil ga je in se dobrodušno razkoračil: a "To bi bil lep kapitan, ali ne?" Dekliea je videla njegove dfil ge roke, ki so opletale ob bokih, in f I se nasmenila. "Ali nisem lep, a?" je ponovil. "O, takih fantov je malo, mislim, tako žlahtnih kapitanov." Ker Selda le ni hotela odgovoriit, jo je še bolj pozorno pogledal in se začn-Jdils ' "Kaj ti je, da se tako držiš — AH ti je fant umrl?" Zadnje vprašanje jo je neprijetno zadelo. "Vedno isto!" ji je prišlo na misel. "Samo o fantih." "Saj mi ni niČ*% je odgovorila. ; i'In vendar si tako zamišljena. Ali ti je kdo kaj naredil? Ali je bil Žino? — Tega je že Rok nekoliko ohladil." ; "Kako ohladil?" I Perin je osuplo vprašal, ee nične ve. Ker je zmajala z glavo, je fant obrazložil dogodek in zatrdil. . da bi se bila udušila, ee bi ne bilo njega. "S pestmi sta se; z nožem i bi se bila, pa sem ga vzel. Ali nisi slišal« ? Najprej je Žiuo Roka, potem je Rok Žina, ne, najprej je prišel Viko od tebe. ves poklap-1 jen. Kaj si mu storila ? — To je brdek fant." Deklica je povesila oči in zardela. "No, ali ni brdek fant?" je ponovil. Selda je zrla v tla, čutila, da ji t išče solze v oči, in vprašala: "Zakaj sta se?" *'Kdo? — Rok in Žino?" Perin ni čakal njenenega odgovora, temveč je nadaljeval: "Tega ne veš? — To je fantovska zadeva." Dekliea ni vedela, kaj naj si misli pod fantovsko zadevo. "Ali se fantje morate pretepati?" Perinu se je vprašanje zdelo smešno, "Moramo se iie. Zakaj bi se morali ? Pa nauk ti dajem. Selda. da so fantov varuj, in tudi Vika." "Tudi Vika?" je ponovila. "Tudi. Vsakega. Rokova sestra se jih ni. Zato je zajokalo in Roku reklo stric in Žinu oče. Zato sta se." Perin je mirno razlagal s smehom na ustnah; njegove besede .so Seldi parale srce; bilo ji je. kakor bi jo kdo bil po glavi. "Kaj Ži no?" je zajeeljala in obledela. — "Kako je to prišlo?" Cisto navadno, Selda; Žino je grd človek, te bi mene ne bilo, bi bilo že po njem." "Zdaj razumem!" si je dejala in je čutila, kakor bi se je oprijemalo nekaj opolzlo-tesnega. "Zdaj razumem vse!" je poudarila; čutila je živo pritisk na pasu in režeči Žinov smeh nad seboj. Ti, Perin, to je----i0 je vse ostudno." Te besede je Izrekla s strašnim poudarkom; tisto strupeno spo-znanje ji je zaživelo znova in se hotelo preliti v sovraštvo, gnus in jok. Občutek ozkega vztesnjenja. ozračje, na poln jenu ft vonjem po katranu in vinu. jo je še bolj du-šilo. 'To je ostudno!" je vzkliknila bolj sebi kakor Perinu in se hotela skrili iz čudnega sramu. Zajokala bi rada na glas. da bi ji odleglo do zdaj neznano občutje. In kaj dela zdaj Rokova sestra?" "Kaj dola?" se je zasmejal. — Ziblje in joče; kaj bi delala!" Njegov malomarni odgovor je zarezal Soldo v srce; neznana tujka se ji je smilila. Ali res, Perin, ali res ni...?" Umolknila je. krčevito stisnila roko in nadaljevala: "Ali fantje res nimate drugih misli? — Nie srca nimate!" "Kdo pravi?" se je zasmejal. 'Kdo pravi, da nimamo, še preveč in----" hotel je biti dovtipen, pa je prekinil radi njenega nemirnega pogleda. ' Kaj ti je?" "Deklica je čutila, da ji silijo solze v oči. "Perin', je dejala, "povej, ali se zato tako smejete? Kadar me vidite, se smejete. Fantje bi morali drugače, vse drugače. Ali sem res še tako majhna, da ne razumem ? Fa razumem, Perin, vse raz umem. Kako ste grdi!" Govorila je naglo, prsi so se ji dvigale; vsa je trepetala. "In zakaj vse tot Močnejši ste in zato se norčujete." Perin je prihajal v zadrego, tlačil svoje dolge roke v plaši? in slednjič dejal: "Bog ve, kaj pravzaprav mi sliš; jaz nisem nikoli nič bral." Selda je nadaljevala: "Povej — saj boš povedal!" je zaprosila in kri ji je udarila v o-braz. "Zakaj me vsi tako čudno gledate? Kadar ste sami, ste vsi drugačni." "Vidiš", je dejal, "če te gledamo,- te gledamo pač, ker si lepa in ker te imamo radi " s "Ali vsi?" "Seveda vsi; ali bi ne smeli vsi?" "Ne!" Selda je to besedo tako odločno rekla, da jc Perin začutil, kako je neroden. (Konec prihodnjič). Mati. Spisal Ivan Cesar. Po tihi vrtnarski ulici malega dila mama kah!" Razburjenih korakov je pred vrata ter pozvonil. Mama sama je odprla. "Mama7", je začel, "še vedno okolo v svetlih oble- stopil mesta je šel pismonoša. V vsaki ne morem Prav verjeti, kar mi jo hiši je imel kaj odd; ti: nismo z Povedala Slava. Ti ne m ara 5 žal-bojnega polja, pismo vojno-poštne do-pozdrave s krvavih po- pisnice, ljan. Že dvakrat je poslala stara, ob-vdovela soproga sodnega svemika služkinjo na vrata. Obitelj, ki je sedela v sobi malo Grm o ve vile, se je smejala. "Mama je nestrpna", je dejal Stane Vrlič, zet, in se smehljal.^ "Res pa jo: temperament pa ima kakor kaka dvajsetletna gospodična. Da se le pokaže kje pismo-noša. pa je že proč z njenim mirom." Njegova soproga je postavila previdno tenko porcelanasto taso na mizo in plavolasa glava se obrne z ljubeznjivim smehljajem k materi. "Mama je poslala v nedeljo Ri-hardu škatljo cigaret", je pojasnila. "Najbrže pričakuje njegovega odgovora, če jih je prejel." Pozvonilo je. Mira je skočila na vrata. V o-čeh staro gospo se je za i skril izraz veselega pričakovanja; njen obraz, ki so se še danes čitali v njem sledovi nekdanje lepote, se je koprneče zapičil v vrata. Mira plane v sobo. "Pismo, mama! Pismo!" Mati je nataknila očala in vzela pismo v roko. In ko je pogledala na ovitek, so ji začele roko lahno drhteli. Kar je držala tu v roki, je bilo njeno lastno pismo, tisto, ki ga je poslala sinu pred nekaj dnevi. Z nekim obotavljanjem je obrnila ovitek. In ko je počasi dvignila glavo, je padlo pismo na tla. Slava so je ozrla v materin o-braz. "Kaj ti je. mama?" Skočila je k stari gospej in pobrala pismo. Videla je par s svinčnikom pisanih besed, ki so plesale pred njenimi očmi, in se zdrznila. Potem pa je dala mehanično, skoro ne vedoč, pismo svojemu možu. Mira, ne obleke?" Mirno se je smehljala. "Da. pila k vratom ter jih odprla. Tam, ob hodnikovi steni je stala služkinja, mrtvaškobleda, ter buljila v vitkega častnika, ki je šepal ob palici v vežo. . "Naznanite me, da sem tu: ušel iz srbskega ujetništva!" jo dejal častnik z znanim ljubkim glasom — glasom, ki je odmeval vse te noči po njenih vročičnih sa- "Rihard!" in nezavestna se je zgrudila v naročje svojega sina. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo. Stane, zakaj pa naj se nosim žal-jnjob. no? Navada je, da se nosi, če kdo umrje!" "Oprosti, mama", je dejal, In njegove poteze so postale strožje, "naša usoda... veruj mi, usodo4 _ naše družine čutim gotovo prav-, NA&I ZASTOPNIKI, tako kakor vi. Toda izključen je'kateri bo pooblaSCenl pobirati oarot-tu dvom: Rihard je mrtev, opom-j 14 "G1as ln knjige, ka ha na ovitku dokazuje to!" "In če bi stalo desetkrat na pismih in če bi prišla vsa pisma s temi opombami nazaj, vseeno ne verjamem: instinkt matere velja več kakor vse poštne opombel kor tndi za vse droge v našo stroko; spadajoče posle. Jenny Lin d, Arfc. in okolica: Mihael drar. 8an Francisco, Cal.: Jakob Lovila Denver, Golo.: Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M sveta! In ta instinkt mi pravi r Bojte, Frank Janesh In John Germ, moj Rihard živi!" ' Salida, Colo. In okolica: Louis Ca On napravi po sobi par ucstrp- ^S^Kt ^ Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. nih korakov. "Naj bo kakor če. Ne maram te odvračati od tvojega prepričanja. Toda uradno potrdilo o Rihardovi smrti je dospelo in bo stalo danes zvečer v časopisu. In jutri se bo čudilo vse mesto, da no žaluje lastna mati za sinom!" "Pa naj se čudijo... Jaz no žalujem!" Zvečer je prinesel domači časopis uradno naznanilo, da je padel jurist in poročnik Rihard Grm na polju časti in slave. In potem se je govorilo le o splošnem sožalju, ki so ga izražali ljudje sorodnikom nadarjenega, splošno priljubljenega jurista. in drugo jutro se kar ni hotela končati vrsta ljudi, ki so prišli izražat svoje sožalje, ter so odhajali, inajoč z glavami. Uboga gospa ! Žalost za edinim sinom ji je zmedla pamet! In ee bi imeli vseeno prav? Če bi bil res mrtev? Nikdar, nikdar več prišel nazaj?... In sedela jo tu ter čakala____ Posluhnila jo, zunaj je zaškripal nalahno voz. Rezki glas zvon-ea se je začul po hiši. Čula je, da najmlajša, se je privila zraven, je služkinja k vratom ter jih ko je motril mož molče in v slabih)odprla, nakar je glasno vzklik-siutnjah ovoj. Takoj potem je za- nii;l> ihtela. Z nerodnimi črkami je bilo iiapisano na ovoju: " Poročnik Rihard Grm padel junaške smrti." Počasi je stopila Mira, vsa v solzah, k materi in ji padla molče okrog vratu. Mati so je zbudila kakor iz globokega sna in si pomola oči. Pogled ji je obstal na steni. Z omahuj oči m korakom se ji je približala in dvignila svoje oči k podobi svojega sina. ki jo visela tam na sti'iii. Potem pa se je počasi obrnila in šla molče iz snbo.-- Oospa Slava jo potrkala drugo jutro zgodaj na vrata mamine sobe: "Mama, povedala bi ti rada" — s takim glasom je govorila, ki govorimo z njim z bolnikom.— 'rada bi ti povedala, da pride čez eno uro šivilja... Radi žalne obleke." Vrata so odpro, mama se prikaže. "Blago som že izbrala, mama, hotela sem ti prihraniti trud." Začudeno je pogledala mamo, ki je zmajala z glavo in se smehljala. "Ne, dete moje, jaz ne oblečem žalne obleke." "Toda, mama..." "Rihard ni mrtev... " zopet je zmajala stara gospa z glavo, "jaz vem, da ni mrtev!" "Toda pismo... smrtno naznanilo..." "Pomota! Negotovost, ki se mora razjasniti." "Misliš resno, mama?" "Vso nocojšnjo noč sem bdela in premišljevala. Ne — on ni mr tev. To ni mogoče. Čutim — on živi! In prišel bo..." "Stane je spodaj. Hotel naju je spremiti k šivilji. Res, da ne vem sedaj, kako mu naj razložim tvoje ugovarjanje." Mati jo je pogledala, pa je utihnila in odšla počasi po stopnji cah. Profesor Stane Vrlič, zet, je hodil nestrpno gor in dol pred hišnimi vrati. Njegova soproga pride, iz hiše — sama, kakor za pazi z velikim osupnenjem. "Kje je mama?" "Mama ne pride", odvrne Slava in skomizgne z rameni. "Pomisli: sedaj trdi, da Rihard ni mrtev!" Začuden jo pogleda v obraz ter vpraša skoraj v posmehljivem tonu: "Ni mrtev? In uradna opazka?" 4'Govori ti z jijo." Odločno se je obrniL: "Da, to; tudi storim. Kaj takega! Kaj si bodo pa mislili ljudje, če bo ho- . & '■■ t \. E Klecala so jej kolena, ko je sto- Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Woodward, In. in okolico: Luka« Podbregar. Aurora, ILL: Jernej B. Verb 11. Chicago, 111.: Frank Jnrjove«. Depue, ni.: Dan. Badovlna«. La Salle, I1L: Mat. Komp. Joliet, IIL: Frank Laurlcb, John Zaletel ln Frank Bamblch. Oglesby, IU.: Matt. Hrlbernlk. Waukegan, IIL: Frank Petkoviek ln Math. Ogrln. So. Chicago, HL: Frank Cerel ln Rudolf Požek. Springfield, IU.: Matija Barborl«. Cherokee, Kans.: Frank Režisnlk. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Hans.: Frank Leskove«. Frontenac, Kans. In okolica: Frank Kernc ln Rok Firm. Kansas City, Kans.: Peter Schneller Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. in okolica: Martlo Kos. Ringo, Kans.: Mike PencU. Calumet, Mich, in okolica: Pavel Shaltz ln M F. Kobe. Manistique, Mich. In skoUea: rrank Kotzian. So. Range. Mich. In ofcollea: ML D Llkovlch • Aurora, Minn.: Joslp Fuglna. Chisbolm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrleh. DuLifc, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže. M L Kapsh. Jos. J. Peshel In Loot* M. PeruSek Eveleth, Minn.: Jarlj Kotze Gilbert, Minn, in okolica: L. Veael Hlbbing, Minn.: Ivan Pnoše Kltxvffle, Minn. In sfcoOeal J« X** ■Irii, Nashwank, Mtam.: Geo. Maori*. Virginia, Minn.: Frank HrovadsK* St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont: Math. UrlaL Bed Lodge, Mont.: J. KoprlvSek Ronndup, Mont.: TomaS Paulln (iroivanda, N. ¥.: Karl Sternlfis. Little Falls, N. Y.: Frank Gregor km Cleveland. Ohio: Frank Sakaer. J. Marinčič, Chas. Karllnger, Jakob Ben oik in John Prostor. Barberton, O. in okolica: Alois Bo. iant Bridgeport, O.: Frank HoOeva* Collin wood. O.: Math. Slapnlk. Lorain, 0. in okolica: J. KumJs Youngstown, O.: Ant. Klkelj. Oregon City, Ores.: M Justin. Allegheny, Pn.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Bessemer, Pa.: Louis Hribar Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville. Pa.: Rudolf Pleterflet. Burdine, Pa. ln okolica: John Kw< ttfnlk. Canonsburg, Pa.: John Kokllcb Conemangb, Pa.: Ivan Pajk In John Zupančič. Claridge, Pa.: Anton Jerlaa. Brougbton, Pa. In okolica: A. Dev-£ar. Darragh, Pa.: Dragntln Slavil. Dunlo, Pa. ln ok ulica: Joslp Suh err Export, Pa. In okolica: Frank Trs- bee. Forest City, Pa.: K. Zalar In Fran! Leben. Farr 11, Pa.: Anton Valentin««. Fiti Henry, Pa.: F. GottUcher. Greensborg* Pa. In okoiiea: Joseph Novak. Irwin, Pa. ln okotlra: Fr. Demlar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja In John Polanc. Luzerne, Pa. in okolica: Anton O šolnik. Meadow Lands, Fa.: Georg Scholta Monessen, Pa.: Math K.lkelj. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. JakshA I. Podva&nik, L Magister lnU.It.Ja fcobich. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta.. Pa.: Joseph SkerlJ. West Newton, Pa.: Josip Jovan. WiUock. Pa.: Fr. Seme ln J. Pets* neL Tooele. Utah: Anton Palčič. Wlnterquarters, Utah: L. Blasieh. Black Diamond. Wash.: O J. P» renta. Davis, W. Vs. in okolica: J. Broslch Thomas, W. Ya. in okolica: Frank Koclja n In A. Korenehan. Grafton. Wis.: John StampfeL Kenosha, Wis.: Aleksander Peodlr. Milwaukee, Wis.: Joslp Tratnik In Prank Meh. Sheboysan. Wis.: Heronlm Svetlim. West Alii*. Wis.: Frank Skok. Rork Springs, Wyo.: A Justin. Vs. sralicb Id Valentin Marelna f{«nim»r<>r Wyo • in* Motna SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke — Krogla. — Maska. — Kazkritelj petroleja. — Eed Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonali, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliezki. — Čustvena udova. — Kovač. Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le BetaiL — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov. — Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov — Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi. — Smešnice. — Oglasi. Slike: Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. —< Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.—* Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti.— Učinek avstrijskih granat v Zagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemyslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji- — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova — Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem. — Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom — Triglavsko pogorje, SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 OOBTLANDT STREET, MEW YORK. H. * - Jagisloianski Katol. jedntta k a t ©;ii i k o H GLAS NARODA, 28. JAflTJABJl, 1918. ZA ZEDIS JENE DRŽAVE SEVERNE AMEJUKE. Sedež: FOREST CITY, PA. SUK Ukwp«rir*M d*« 21. juutijt 1902 v driari PtuujrlTtak. (BLATNI URADNIKI l rtMMdsIF: JOŽMF PBTBRNBL. Box SC. WUlocS. Pa. L podpredsednik: KABOL 7, A I, A K. Bos 547, Forest City, Fa. UL podpredsednik: LOUIS TACCHAH, Box 830, Bock Sprle«*, Wye. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707. Forest City. Pa. IL tajnik: JOHN OSOLIN, Box «92, Forest City. Pa. Blagajnik: MARTIN MDHlC, Box SS7. Forest City, Fa. FseSlatenm: JO«LP ZALAB. 1004 Nortk Oacsto Bt, JsUst IB* TRHOYN1 KDRAYNIRl feb RAMTIK IVBC. »00 c&leaso Bt, Jollst ELL NADXORNIODBORI ION AC PODVASNIK. 47S4 Hatfield Bt. Plttsborck. Fa* L stadsornlk: JOHN TORINČ, Box 022. Forest City. Fa. H. aadsornik: FRANK PAVLOVČIČ. Bex 709, Conemaack. Pa. m. aadsomlk: ANDRBJ SLAK. 7711 Isstor Ats* Clerelsnd. Okie. POROTNI ODBORt Predsednik : MARTIN OBREŽAN, Box 72. Bast Mineral. Km. L jporotnlk: MARTIN fiTEFANČIČL Box 78. Franklin. Kana. O. porotnik: MIHAEL KLOPClC. «28 Daraoa Ats^ K F. D. X. «4*» CskL Detroit. Mlefc (JPBATNI ODBOR« Fredaedslk: ANTON HOGbvAB. B F. D. No 2, Box 11%. Brldseeeet. O L aprsmlk: ANTON DKMSaR, Box 135. Broockton. Pa. DL Bprarnlk: PAVHL OBBSQAB. Box 402, Witt, I1L Dopisi saj as poKljaJ« L tajnika I« Tiiii, F. O. Bex m. FaM atr. Pesne. Dnfltrm »iasllel "f LAB IllODl" vo roko m ti presekala vs* kite1 Prid oemt mi je slučaj v Gradca na zgornji strani podlehtja. —J Pripravili so velikanske množine Anton Hntter. posestnikov sin iz zmrznjenega gosjega mesa in Spodnje Tople rebri, se je igral pustili, da je dobra polovica se-s pištolo in si odstrelil sredinec gnila, in to v Času, ko ljudstvo leve roke. — Oba ponesrečenca so zdihuje pod težo neznosnih een za prepeljali v kandijsko bolnišnico, meso. 33.000 kil mesa, kolika ško-Srečna operacija. Janko Škrbi- da! Da se le isto ne bi zgodilo 7. nee. nadučitelj v pokoju v Višnji velikanskimi zalogami pšenice, gori. je bil v ljubljanski bolniš- koruze in fižola! Ako pogine na-nici srečno ozdravljen na očesni kopičeno žito v mestih, kmet ni-mreni. Ni čuda, da je obolel na ma ničesar več za oddati, ker je očeh, saj je služboval nad 51 let moral oddati vse odvisno žito, in kot učitelj in vrhu te ga poučeval posledica bi bila pomanjkanje v šo v godbi in petju. Povsod, kjer celi deželi! Naj torej pristojna jo služboval, so ga učenci spošto- oblast resno za to skrbi, da se bo vali in ljubili; pri ljudstvu pa je žito skrbno premešalo in osušilo, še posebno priljubljen zaradi le- da se bo enako skrbno postopalo pega cerkvenega petja. j tudi pri moki. Vem za slučaj v Utopljenca Jožefa Mavsar, ki Ptuju, da se je nekemu peku veje 18. novembra utonil v Krki pri lika množina moke pokvarila, ker Mačkove«, so potegnili iz vode 12. je ni premeša val. Vem tudi iz decembra. Zasledil ga je žihovski svoje skušnje, da ni vse žito do- Išeem JOŽEFA GLAVAN radi važnih zadev. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi javi. za kar mu bom zelo hvaležen in tudi nagrado rad dam. ali naj se pa sam oglasi. — Tony Klitsehek. Bessemer, Pa. * (26-1—1-2) Rad bi izvedel, kje se nahaja moj brat MATIJA PERNAR. Doma je iz vasi Dobrava, fara Skoc-jan na Dolenjskem. Pred 9 ret i je bival v Allegheny. Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov. naj iti i naznani, ker poročati mu imam več važnih stvari; iz starega kraja. — Alois Per-nar. 702 Holmes Ave., Indianapolis. Ind. (27-29—1) "1 bloka od Union postaj« na deiii ■ atr&ni W. Michigan St. itev. 413.1 Za obilen poaet ae priporočam, _JQS. SCHABABON. Slovensko - Amerikanski NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Žrtve vojne, Z Vač poročajo: Iz občine imamo mnogo 1'ara-nov v vojni; kateri še žive, pridno pišejo domov. Nekaj jih je že padlo, ve«"- je ranjenih, nekaj jih pogreša, veliko pa se jih nahaja zlasti v ruskem ujetništvu. Smrt na bojiščih. Iz Tržiča na ZDINI SLOVENSKI SALOOR T Duluth, Minn. _ ____Rojakom Slovencem naznanjam, j ribič Vrtačič pod maČkovsko cer- volj suho! Sem sam moral žitnemu ??_J16 8AL0UN *** kvij^o na desnem bregu Krke za- zavodu oddati v določenem roku pletenega v vejevje. j novo pšenico, ki pa ni bila še do- Kcze. Nekaj slučajev te bolezni volj suha. In kakor jaz. tako je so zasledili v Ljubljani. Prav tako moral storiti še marsikateri po-tudi v Selcih in na Bukovici nad sestnik, da se izogne kazni, ki se škofjo Loko. Zdravniki se silno mu zapreti, ako ne odda svojega g- w> w * trudijo, da bolezen v kali za duše blaga v določenem roku. Naj go- III 1—4 I 1 \ IJ n omeje. vorijo v tem oziru naši poslanci IV Vf L^lv l/i\I\ Dražba. Posestvo Jožefa Koša-'odločno besedo na višjem mestu, j t m i ni a ka v Mirni peči so kupili na draž- Oni poznajo kmečke razmere in ZAJjJSaUaSjIO bi pri okrožnem sodišču v Rudol- kmečke pridelke, da lahko po- Cena mil je fovem dne 14. decembra sledeči učijo gospode pri zelenih mizah.' kupci: Andrej Mejač iz Komen- Zlasti pa naj opozarjajo na to. da _ de. zemlj. knjiga Mirna peč, vi. kmet radi vlažnega vremena ni Dobi Se pri: št. 8: hiši v Mirni peči št. 5 in 18, mogel vsejati vse zimske setve, gospodarska poslopja, njive, goz- jaro žito pa nikdar ne obrodi ta-de, travnike za 25.#>0 K; Matija ko obilno in dobro kakor zimsko. Brezovar. vL 140V£ Mirna peč: Torej še enkrat: paziti je treba, gospodarsko poslopje, kozolc.*nji- da ne nastane še lakota ali vsa i ve, gozde za 10~>0 K; Janez Saje občutno pomanjkanje! — Na ta iz Malenske vasi, vi. št. :188T\>U izvajanja je mariborski komisijo-Mirna peč: njivo za 250 K: Janez nar Urban sporočil, da se bode v Saje iz Malenske vasi. vi. št. 352 bodoče pazno skrbelo, (la se ne-Mima peč: njivo za 200 K; Aloj- posušeno žito ne bo skvarilo. Za zij Itlzjak iz Trebnja, vi. št. Gi:t koruzo so se v posameznih mlinih Dobra luč pridobi odjemalce Trgovci, ki napredujejo so le oni, katerih dobro razsvetljene trgovine privabijo odjematee. -Mi smo sedaj upeljali sistem za napravo elektrike na obroke za več kot eno leto. Naprimrr naprava osmih svetilk in ene žarnice stane ■*.>$.%* ter se plačnje po $1.14 na teden v 52 te-dnih. < l.ue in reklama od zunaj na isti način. Javite nam in poslali vam bomo našega zastopnika. The New York Edison Company At Your Service General Offices: Irving Place and 15th Street Telephone : Stuyvesant 5600 Branch Office Sho w Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway Spring 98V0 *124 W42nd St Hr%ant5"»62 126 Deidncev St Orchard I960 *151 E 86th St Lenox 77iW 10 Irving Pi Stuyvesant 5600 \ 27 E 125ih St Harlcin 4020 *362 E 149th St Melrose 9900 *Open Until Midnight Night and Emergency rffil: Farragut .»000 Mirna peč: gozde za 2005 K; vi. napravile velike umetne sušilnice. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortlandt St., New Tork. U zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki: Frank Sakser podružnica 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Charles Karlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, O. Fr. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans. Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa. L. Balant, 112 Sterling njajni-i smrt padlih na raznih bojiščih. Na mrtvaški tablici pri sv. Andreju >rno brali zapored imena Kogoj. Dolinar, Prpov, Vuk. In nedavno zopet ime K ran Koder. Bil j-' blag in vrl mladenič, ki je zadet i..| granate padel v bitki pri Osiavju. l*adel j.- tudi krojaški (Himot-nik Fran Tavčar. Padel je na bojišču Kalanov ' vas. p. Trebnje, piše, da je šel pred petimi meseci v (»alieijo. Pr-jšt. 1 jG24 Mirna peč: mlin z žago, Z ozirom na izraženo željo, da vi mesee je pUal vsak teden po'ni bilo ponudnika; eistereijanski naj posredujejo poslanci, je treba dvakrat, potem se pa nič več ni konvent v Zatičini, vi. št. 40<1 zeiu. pripomniti, da je v imenu S. K. Z. oglasit. — Fran iiostiša iz Logat- knjiga Ilmelčič: vrt, vinograde, poslance Korošec že posredoval <-a j«- l»il ls«. februarja že drugi«* travnike za 24414 K; eistereijan- na merodajnem mestu v Gradcu -poslan v (Jalicijo; lobinjek: travnik za 117 K; bra je bilo vreme tako, da nam ; kil Malti se nahaja tudi naš rojak Frančiška Furlan v Rudolfovem. pri najboljši volji ni hilo mogočo Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga Edino tlomarc vinarsko podjetje i velikim skladwem v mestu New Yorku Nase vina, kakor tuili /sanje si. naravna, zdrava, in najboljše vrste. Delamo jih po dnmaeem narinti. 1'rotlajanio jih po sledečih nizkih eenali: \ zalogi imamo tudi vsakovrstna vina in likerje. CENE ZA SOI> VINA: (Claret)) 5:2 salon samo____$26.00 (Zenfandel) salon samo.. $28.00 (IKarbera) 52 sah»n samo____$32.00 (Kitrsendy) 52 galon saiu».. $35.0(1 BELO VINO (Rieslins) 52 salon samo____$35.00 (Hodi) 52 salon samo......$35.00 (Santenie) 52 salon samo,. $37.00 VINSKO ŽGANJE Sod 25 do 28 salon____$2.15 salona Sod 50 do 52 salon____S2.10 galona ZA TRGOVCE SO POSEBNE CENE. ZA VSAKO POŠILIATEV JAMČIMO. Samo za GOTOV DENAR. Pošljite po .Money Ordern ali v priporoeihit-m pisnin na stedefi naslov* DALMATINSKO-KALIFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. New York, N. Y. na UOJU>cm" lz. nzn'a ,m n. št. Vid nad Liubljano. Eno le-jda za 3975 K: eistereijanski kon- kmet piše: Neljul ";'/ M^;1" p°l« "«J«»: Žalostno »« t|) ni 0 njtMn nobeuih sporoči!, —'vent v Zatičini. vi. št. 298 llmel- ko smo kmetje za .eh zadnje tedne zvonovi, naziia--črnovojnik Jožef Trpin iz Smo- čič: travnik za 17 K; Jožefa Ju- po :10. novembru ti C frančiškan pater Adolf Cadež, ki vi. št. 898 Oolobinjek: grozde za ovsa spraviti na določeno mesto.' ■ /. - Križne o :I0. novembru na no- StOWn, Penna. K, IaOUiS Vesel, odbor kranjski dovolil kredit do Obakrat je stvar bila brezuspeŠ- ampak lOTr nižje, to je j>o 2:J K Minn. :StHMl K. Za božienieo v garni/ijski na. Tretjič pa je poskusil zadevo 40 v. Mi kmetje smo itak priprav-bolnišnici v Ljubljani se je dovo- župnije rešiti in jo spravil v pravi Ijeni vse žrtvovati za državo in sc lil prispevek 500 K. Posredoval- tir tedanji goški kurat, sedanji ne branimo oddati določenega ži-nici goriških beguncev 1000 K.—j vipavski dekan. j ta, ker vemo, da je to za srečen Mestna hranilnica v Rudolfovem' Prekupovalke jajc. V mirnipe- izid vojne nujno potrebno. A zaje naklonila za božičnico za vse 4 ški občini stanujoče prekupovalke litevamo. rugc so zopet dajale *4nakupni-ne" na ni bilo nobenega slučaja se izkaže s krušno znamko, četrt kake nalezljive bolezni. Ljudstvo kilograma moke za en teden. To za vojne namene veliko žrtvuje, bo res samo za grlo dražiti. Kaj Smrtna kosa. Iz (Joč poročajo: bo. kaj bo! vzdihujejo ljudje. Tukaj je umrl Jožef Ferjančič, kij si je v vojni v Galiciji nakopal ŠTAJERSKO, bolezen. Pokopan je bil z vojaško Padel je na Doberdobu Anton pri Cerknici poročajo: [z ruskega častjo. — V ljubljanski bolnišni- Rabuza, c. kr. prof. kadet. Ze- lij. tništva se je ».glasil Ivan De- ci je umrl tukajšnji posestnik Ja- meljski ostanki so bili pokopani dali, kesall sa vašo naimiio^kapči^o. l eve. pndomače Kranjčev. Pol le- nez Pregelj. Kot zvest član tukaj- pri .Sv. Danielu z vojaško častjo. Torej pridite k meni. da se pogovo-l.i ni l ilo o njem nikakega glasu; šnjega cerkvenega zbora je prejel Fadli zapušča v n.a : Xe veni jeli skrb za drago-: k^^ajTeTelllširieMar^' vem, kje JIJ J»* 10> A/1wl rv I i Ir r\ kIaimIa *n In 1 «T» a m M... M M * t «« . * ■ ^ 1.1 —___ ______5 " _____• j 1" 1 _ ^ ______' in 1 v srbskem ujetništvu; nekaj klicati zdravnika. Marsikdo bi bil jonar vojnožitnega urada ne bo' se jih že dolgo pogreša. Več jih je rešen, ki sicer prezgodaj leže v Opravilno ravnal z žitom, in blago, ! tudi, ki so že padli. Vsi ostali pa grob. j ki še ni dovolj suho, bo splesnilo. ' bojujejo. J Nesreče. Fran Ude, učenec ljud- Nisem prerok in nočem biti pre- PogltMjo se: Jožef Hočevar iz ske Šole v Šmihelu. je pomagal rok, pa resno se bojim, da kljub .. .......... __ ^^ I rebnjega na Dolenjskem. Nje-1 sestri, ki. je sekala drva. Po nesre- tem množinam raznega žita že mo- NArodft^ edini slovenski dnevi v r ov« 1'rin Hočevar, lilešinj a či je pa zadela sekira dečka v le- goee uaatane lakota 19X6. leta.' sik ▼ Ameriki I •i tesar Barle iz kupici se grozna množina vsako-' reCe to v spričo mene in jaz ga hočem rniču. V gozdu' vrstnega žita in drugih pridelkov, j If1" ^"ega plaCUa. Nikar ne pu-godi ravno slabo -- Iz naše žup-jmu je drevo zmečkalo prste na : Ne vem pa, je-li skrb za drago-; ^"^r^^eT^e 1JC je rxKirv veliko število inla- nogi. Domači so moža sami "caj- .ceno blago povsod in vselej tudi; so take hLše in jih vam pokažem. Za '•nicev in mož na bojno polje. tali". V takih nevarnih slučajih v pravih rokah. Bojim se in zelo delo vam ne raCnmam ničesar. Se pri-imed v m-h jih je l:t v ruskem pa ni treba "eajtati". ampak po- se bojim, da marsikateri komisi-| P0'06®111 JOSIP ZAJEC, 1378 £. 49 St., Cleveland, 0. Tel. Central 6494 ft. Kojaki, naročite se na "GUas ZASTONJ Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju. Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali zastruplje-nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma iu z majhnimi stroški. Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, naduha iu slične teškoče. ALI TRPITE na lraterem izmftfsMpfih slraptomov: fcoknnc v križu, "bolečine v z^ibiTi. ^la-vobbn \ /plodcu, i«>vra«-anje Inane, bljuvanje, /oK'no riganje, nePist jezik, pmra, izguba spanja, ylabe yunjc, slabost in na«;la razburjenost, nervc»znos»t in raairaJ.enost. oisemnplnst «>!> jutrih. rrni kolobarji pod o<:mi. sramežljivost in izogibanje družbe, noma mux t. b<»jazeu in srčna tu^a * — Ti simptomi so znamenje, ila vaš telesni sisteiu ni v re>kini do zdravja, moči in svežosti, da »o zopet možje. Zaloj^i znunosti je in \sebuje nasvete iu podatke, katere bi moral 7nati vsak moški in vsaka ženska, imsebno j:a tisti, ki se name^ ravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja iti kako bi se vale teškoče obvladale, čitajte to kitjižit-o. kažipot k zdravju, in okoristite se z njo. Pošljite ta kupon še danes. DR. J. Rt-'SSEI_L PRICE CO.. S lOOO. 208 N. Stla A-»e.. Qhicagc. m. C, njeni doktorji:—Pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma sastosj in pcštnlce prosto. Ime.......................................... Stev. in ulica all Box No........................................... n Mesto.................-i............Država. -- - Slov e*n m ko kato'jUko podp. društvo svete Barbare f .t p^r OLAS NABOD£ygS. JANUARJA, 3916. t f- <....«.-, > - . y;i- -i. J EMILE QABORIAU: TATVINA KtV «iar 28 (Nadaljevanje). — Km ko? Tndi pred Magdo* Itudi pred Magdo. — Ali poznaš zj?odbo o onem človeku, I • j« za/jral hiso svoje ljubice, samo da jo je lahko rešil? — Ko ho pri- UfFoeh malenkostih na-tain'no poročala in šla vsak svojo jw>t. Nekaj dni po Kaoiilovem odhodu, je Gaston nenadoma zbolel. — IV.d <>«" mi m' mu j«* meglilo. omotica ga je napadla, tako da je moral < i. — Zdravstveno stanje se mu je vedno bolj slabšalo. Ijouis je takoj poklical zdravnika, ki mu je dal nekaj pomirljivih sredstev. Naslednji dati mu je bilo malo boljše, proti večeru se je pa bole-. »•II /Mji**t poslabšala. — Zdravnik mu je dal nekaj morfija in mu naročil. da mora biti popolnoma miren. Zdravstveno stanje se mu je od dne do dno slabšalo. — Bil je ■ revdarrn človek in zato je sklenil napraviti oporoko. — Vse svoje •remoženje je volil bratu Louisu. < laim ran j«* bil veselo-ponosen. —- Sedaj ima denar, sedaj lahko »rez skrbi živi. Tudi Magda ga bo rada imela. < i a s t on je v deliriju govoril neprestano o Valentini. — Ko se je lel je rekel, da mu zrak ne prija in da bi bilo boljše, če bi nik-»e priš«'l v Evropo. Kakor hitre« se ozdravim je rekel nekepa dne — se bom vrnil v Brazilijo. Loms je hil te izjave zelo vesel. — ln čudno, od tistega dne se je ? h čel o tudi bolnikovo zdravstveno stanje boljšati. Slednjič .i«' /e tako ozdravil, da se je mogel nekoliko izprehajati po okolici. Sel )<• k svoji tovarni. Ko je videl delavce, povsod sama pridnost, povs.,d sam napredek, mu je postalo nekako težko pri srcu. — Ali naj i-iisti \se skupaj, ko je komaj začel? — Ne, to se mu je zdelo težko, veliko pretežko. Slednjič se je porodil v njem sklep, da bo ostal, in da bo šel čimprej v Pariz obiskat svojo prejšnjo ljubico. Ne — je rekel nekoč bratu — Francije ne morem zapustiti. — Na vsak način morain prej videti Valentino. še tisti ilan je pisal svojemu prijatelju v domovini pismo in ga še enkrat prosil za natančne podatke. Pismo ni nikdar dospelo na določen naslov, ker ga je nesel Louis na pošto. Toda a, toda brez tebe. ... . — ( 'akaj. da končani. — Ljubeznjivi sin, to je bilo prvo poglavje. V drugem poglavju iz ljubeznjivega mladeniča lahkoživ kava lir, ki .je trosil denar, da je bilo proza. — Boječe materino srce se je obrnilo n.i striea. — Stric je bil jezen na nečaka, mati pa vesela, da je dobila tako dobrega zaveznika. — Sin se ni poboljšal, pač pa jc zahteval stric nečakinjo za ženo. — Ali vidiš, kakšna komedija je to? — V nasied-i jem dejanju je pa sin zopot dober kakor ovčiea, in zvrača vso krivdo na strica. — Da, to dejanje se zdaj vrši. — K malo bo treba izpremeniti. To poglavje bo najbrže zadnje. Zc jutri boš moral povedati gospe bankirjevi, da sem se jaz sestal s svojim bratom in da sem vse podedoval po njem. Medtem bo notar v Oloronu obvestil bankirja, da je pri njem naložen denar. moj. Tedaj bom šel k bankirjevi ženi in bom imel sledeč govor: — Gospa, dokler s#m bil brez sredstev, sem Vas marsikdaj česar prosil. Zdaj sem pa bo-•rat. zdaj ne potrebujem več. — Tenia deček, ta mi dela skrbi. — Ker nočem, da bi vas še nadalje žalil, bom v prihodnje jaz skrbel zanj. -•- In ti.praviš, da je to diplomatični zapletljaj. t akaj, to bo zdaj prišlo. — Gospo Valentino bo moj govor go-i ovo «lo piiil. Jaz bom sel se dalje. — Qua me bo gotovo prosila, da naj pozabim Magdo. — Ne, ne. — ji bom rekel — to pa ni mogoče —-jaz jo ljubim. — Na kolenih jo bom prosil, da naj postane markiza 5 iaineran. — Vam pa gospa obljubujcm. da vam bom dajal vsako leto po petiiidvftjsettifloe rente. ttobro! — »o mogoče pomagalo. ^ ..al m*,. — Da pa gospodično Magdo ne bo to preveč oviralo, moram spraviti vstran viteza Bertomvja. — Dami morata izvedeti, da ni tak svetnik. kot si ga predstavljata. Izvedeti morata, da živi skupaj z vlaču-go. da je kvartopiree. slepar in da ima vsakovrstne slabe lastnosti. — Šlo bo. stric, le tako naprej. — Zame ^ie skrbi, samo ti pazi. — Ko ti bo mama povedala, da bom zanaprej jaz skrbel zate. moraš biti razburjen in jezen. — Reči ji moraš, da rajše lakote pogineš, kakor da bi od tebe vzel kak belič, ln tako dalje in tako dalje. — Prav dobro. — Za take uloge sem jaz kakor nalašč. — Da. tako. — V'sak dan moraš biti pri njej in zahtevati denar, vedno več denarja ... Ce ne gre drugače, padi pred njo na kolena in jokaj, jokaj, da li bo dala. Tokom dveh ali treh mesecev morajo biti v tvojih rokah vse dragocenosti, ki jih ima Magtla in hankirje-va žena. Mladenič je prebledel in siknil skozi zobe • — Ali tako sovražiš ta dva stvora? — Jaz da bi sovražil Magdo? — Ne. no. preveč jo ljubim. — Ali so ti no smili ? — Mora biti, ne gre drugače. — Tisti dan, ko ju boš pripeljal na rob prepada, se bom pojavil jaz. kot rešitelj. — Sedaj me sovraži, ko bo videla, da nima nobenega drugega izhoda, me ne bo več sovražila. Brez vprašanja se bo uklonila mojim zahtevam. iNadaijujt) ac/. dobite "OLU XAK0DA" ikori fttirl ■wibi limob tsvsemiH medalj ki postavnih praznikov. "GLAS KAIODA" izhaja ftMTBo na isstU straneh, taka, da dobite todensfro M strani berila, v Bmev 1M strani, all 6M stmt v Ittrifc msssctt. "GUI XiBODA" domain dnevno porotna ■ bojiiia trn ruai sM-ks. Maj ga slahnrnl dam raq^oUJaaa 11,009! Tm fetevilka Jano govori, dajo Ust neto rartirjam. fss oeobje Hita J« organizirano trn spada t strokovno ulja. MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NAHODA VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVJtiUJE PO NIZKIH K vsa ■ • DELO OKUSNO, « ■ i«Ki EEVBftUJE PREVODE W DRUGE JEZIKE« mw.um UNUSKO ORGANIZIRANA IVIl rOBBBNOR Ml DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLET1, CENIKI I T. D. VSA NASOCILA rOftUm Udi SLOVENIG PUBLISHING GO. 82 Cortlandt St., New York, N.T. Sebjenim maroinlkoni p. Wm •ylvaniji sporočamo, da Jft bo v kratkem obiskal nnl petovalmS em-stopolk Mr. ZVONKO JAKBH1, ki je pooblaščen pobirati naroiai no in izdajati tozadevna potrdila. UpravniStvo "Glas Naroda" Prosti nasvet in informacije priseljencem. li i.i "The Bureau of Indnstrien and Immigration" zn državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi ne je slabo ravnali. Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev s zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln. Daje se informacije v natarali-sacijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti sa državljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Ialandu ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor)" BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mesta New Yorkn: 28 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure. Veliki vojni atlas 'ojskijocih se evropskih drža? in pa kohn'ij skih posestev vseb reksO, Obsega 11 raznih zemljevidov ■a SOtih straneh in vsaka stran je 10% pri 18% palsa velika Cena samo 25 centov Manjši vojni atlas obonon ds?st runih nm^stMo fes I straneh, vsaka stran 8 pri 14 paleev. Cen« mamo 15 centov Vsi semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn o tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 15e. v znamkah in natančen naslov ln mi vam takoj odpošljemo ca željen! atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street. New York, N. T EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Putlio) v GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR B2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaška prošnje in daje potrebna nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gleds datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnit* sa aanpno na nJega, kjar boste toCao In MUOa« ytrriUsI, KV Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost )e 21 pri 38 palcih. Cena 15 centov. men mudi MaJboU o- __ silo n tM*'I ik* ia auiktliMr ffiSB^H . Im. kakor ta- 2 tt^MHK,/ brk« Ib bndo.'^KpP* iBli&i^BV) Ako m rmbi to feMfff* ^^ WmtJ mrilo. nt-j*1 _ A / itcjo v f to-ll * Jw^^K ruti iB^agg knm brka ta brada in nah^ ~ te odpadali la MotlnU. RavMtlaHB. knatlfcoiaM traaajavta-kah. aoaab is krilu ▼ 8 ilitdi itt"1 — aadsartM. rana. opaHtna. bala. tura. kraste to črtata, potna »M«, kuj* oB. brvdorics, aaabH— » par dmk papolnoma odstranim. Kdor U inuji sdiavila bra oapaba tabli, an jamCim sa SL00. PWta takad a* osatk ia kajlttoo. i ilUia isiteaj. JAKOB WAHClO, issi a na M, orniHi. a "GLAS NARODA" JEBDIHX SLOVEHBD DHEVHXK ▼ ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — VABOČITK SS VAMJt Zadej je natančen popia koliko oblega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V salogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, KraAjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas Je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od ItaUje, Rusije, Nemčija, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno i a vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Stroot, New York, N. Y. držav, Franeije, platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Stroot, New York, N. Y. i mmm Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. F S* ■ m Do lobrega som se prepričal, da dospejo denarne poiiljatve tndi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre-bnjejo poAiljatve v sedanjem Cam 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za poHljanje denarjev sorodnik in znance— v staro domovino? 100 K ve|ja sedaj $13.50 s poštnimi vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. "Doli z orožjem!" 1st »ilMiill SsMnt Js slsalf KaHos aim a Mttn Um vrsbzal la r aja] nalsl rsllko iislslnssi Ta kaZSi MM rvUrm aa Slovaka la obaaaa MbroJ bptt alall.. Ha na svata tako slavna plsataUtos kot H Snttasrjfn. mL Sr. A. Dadsl: "Doli ■ senSI—s Ja pravo oglartala ssSanJS-ss Ssaa. Bovsk stents te knjiga, mora nebots nemlslltl. «n ss bliSsJa aovsltvn boUtt «asL Knukossalo: nslo dofeca knjigi V enapm^^^ito^^dMaJk pgivmL^^ ^^ esaftn set KHstfnca te sa bral kaffsn n naatovsni 1M1 n mb Hmr Prebiral mss Js dva dntva ■iprailimi la sedel lahka rain, da ste te dva dasva Mka] pislsm v mjm nvljsaja. Ka mb Ja pisbisl. mam ssBslsl, da bi sa prestavite ttH» v vsi tnltnms Mka, da M Je tenia vsaka knJIsaiM. da bo Ja tndi v Baten as Mate nwnjkstl H svstn ss draSm, UiuSrM« Svbte ^'sLi Bssa «HS naJbeU ibsfljhra Mn Bsf mm M a tUmmm Mri m Ts Js asJboUBs Sajtss. Kst ss m aH* ssn Undja, H ss borijo sn svetoval alr„M ■mm Lnad (na sbodn. katenea Ja teal tete 1SM v BscHna>B SS te stevn knjige, ssao tecnoval Jo bom. VsaksM Jo bom ss-aadO. Saj bi toOl ta knjtsn naSte svoja apestelK fel M m teli liMijnuil te nCM vas Mwfli.., Ftnaaini ntetsr Dvnaiewskl Js nfid v asksni svsjsni swd* IS v poalaasfel sborntel: Saj Js bite pred kratkte v posebni knJte spteana na sntessljlv naBn vojna. ZnJIes nI naptesl aobsa voja-•1 strokovnjak, aobsa dziavnlk, pni pa ptlproste lanska Bsrte •L Snttassjsva. Fi aolsK Vas, poststlte par nr tessn dsSn. Mkte Slovenic Publishing Co., M Oortlaadt Ukmlt, Sow Torte Oltj, V. V.