K St. 74 PiitiiH Nibn v ntHlii (biti nmitc tu la itffl) v Trstu, v potek 27. marca 1925. Posamezna številka 20 cent. Letnik L poafeMsk, jtuib^aiaai dan i|atnJ. Undniltvoi ulica sv. PnačUka Dopkl aa) m ur»dnJitr< > jfcm* aa oa ■[■^iihMb, rokopUl m oa v .SE. — Odg«- kol F. Pavla. — Lerfrfk ti.ka«a Edino«. T Wne L-u:«* ~ pmMm aa mmmo L 7,—, 3 amo« L 19.50, pol h- ^j^ptflA ju hMMMtvo DfHteo TateSor *tv» ia uF DINOST Posamezne Itevilk« v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se ra&unajo v •irokoati ene kolone (73 mm.) — Oglati trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 3.— Oglasi naročnina in reklamacije se poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulice sv. FranCiika Asiikega Štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-97. Za upnike bivših treh državnih erarjev (GM «Edh*ostt» otd 22L, 24u, 25. in 26. t m.) Zaradi kraikosti puščam stari na»lov, fcetudi ni popolnoma točen. Posnel sem ga po naslovih ministrstvenih razglasov v !drŽ. uradnem listu. Pravilno, namreč: po načinu, kakor se izraža konvencija od 6. 4. 1932., bi se ogrski državni erar ne smel označevati kot «bivši» kakor druga diva, ki kotnvencija le nju dva imenuje «bivša»: javstrijsko-ogrski In avstrijski erar. Predno sem is» lotil pisanja tega zadnjega Stanka, sem še enkrat prebral ves svoj •materijal: konvencijo od 6. 4. 1922., mi-iiistratvene razglase v dri, uradnih listih od 26. 6. in 10. 12. 1924., ukazni zakon od 11. 1. 1925., okrožnici trž. finančne intendance od 14. 1. in 23. 3. 1925. in članka t Domemco Rizzo in g. ocfrv. dr. Alfredo Gat tam o v tržaškem «Piccolo» od 6. in ji 2. t. m., pioitem merodajne določbe zape on a o odškodovanju za vojne škode, [končno tudi dotični odstavek v komentarju dr. Demetra Koropatnickega k avstr. zakonu o vojnih dajatvah (2. izd., na Dunaju 1916.) in besedilo avstr. zakona o povračilih za dajatve v vojaške svrhe otd 13. 8. 1918., št. 316 drž. zak., ki ga je omenila prva, ne pa več druga okrožnica trž. fin. intendance. Tudi glede uradne pristojnosti tega ob last v a sem poskusil priti do J>olj določne islike s pomočjo kr. ukaza od 22. 1. 1922., št. 200, (v drž. ur. listu od 16. 6. 1922., št. 141). Nisem mogel dognali, da bi finančna in-r'anca imela oblast izdajati občnoob-;e - 3 predpise takega pomena in take C ekosežnosti, kakršne vsebujeta njeni č e okrožnici Glede ukaznega zakona od 11. 1. 1925. je v njem samem oblast za izvršilne naredbe pclverjena fin. ministru, glede konvencije od 6. 4. 1922. pa se v dotičnem ukaznem zakonu od 13. 12. 1923., št. 3156, govori samo o njeni polni izvršljivosti, kakor je glede mednarodnih dogovorov navada, ne da bi bilo kaj odrejeno za morebitne izvršilne naredbe. Ves zakonodajni materijal se torej v našem predmetu omejuje na konvencijo med Italijo, Avstrijo in Ogrsko in na ukazni zakon od 11. 1. 1925., s katerim se je dala finančnemu ministru oblast, da dovoljuje predujme na terjatve za vojne dajatve v svrho obnove v novih pokrajinah. Prvi okrožnici je bil priložen vzoTec za priglasitev brez nobene opombe, v drugi 'okrožnici pa pravi £in. intendanca o tem vzorcu, da je takšen, kakršnega je prejela od ministrstva. Dokler se stvar bolje in bolj pi epričevalno ne pojasni, se mora ta vzorec, ki ga okrožnici imenujeta 'modulo», Oziroma «modello», smatrati za edino nar redbo, ki jo je ministrstvo, ne sicer na tak način, kakor se morajo takšne naredbe razglašati, izdalo v zmislu ministrstvenega razglasa od 6. 12 1924. Razen, da je zares pravilno, kar zagotavlja druga okrožnica fin. intendance, da se namreč stalv.ek tega razglasa: «Per quanto »si riferisce ai ore- diti......derivanti da prestazioni di euerra,.....e da alloggi mil {tari, .... le domande dovranno essere presentate .....con le modalit& stabilite dal Mi- mstero delle iinanze (Ufficio danni di guerra)», ima razumeti, ne morda tako, kakor da misli razglas posebne, za te priglasitve določne modalitete, nego tako, da gre za iste modalitete, ki so predpisane za likvidacijo odškodnin za prave vojne škode. Vem, da zna trž. fin. intendanca tisočkrat botljše italijanski kot jaz, ali tisti «mednarodni* del vsake slovnice, ki se mu pravi logika, mislim, da ga v neki meri obvladujem tudi jaz in zato se drz-8em trditi, da je navedeno tolmačenje fin. intendance — ne italijansko. Moral sem tudi o tem bolj obširno pisati, ker se končno ivise vrti okoli tega, kaj je doslej zares obveznega odrejeno o našem vprašanju 1) Tisti, ki so 3. 11. 1918. imeli v sedanjih novih pokrajinah prebivališče, oziroma, kolikor gre za jurist, osebe in trg. podjetja, sedež in obrat, ali, kolikor gre za terjatve iz javne ali zasebne službe, domovinsko pravico, in hočejo doseči likvidacijo svojih terjatev proti enemu treh držaivinali erarjev v zmislu in za učinke konvencije od 6. 4. 1922., morajo priglasiti svoje terjatve najpozneje do 24. 4. 1925. pri tistih uradih, ki so v to določeni po čl, 4 konvencije, 2) Vse to velja posebno tudi za terjatve a) iz osebnih ali stvarnih vojnih dajatev: services (prestations) d© guerre personnels et materiels: prestazioni di guerra di opere e di cose, in b) iz vojaških nastanitev [ Hmquairtierungv>): cantonnements milita ireis: alloggi militari. Iz gori nafv-edenega komentarja citirani: « Vojne dajatve so naturalne dajatve osebne ali stvarne narave izvršene za časa potrebe na zahtevo pristojnega obiastva ali povetjništva * v neposredno ali posredno podporo lastife ali zavezniške vojne sile. Dajatev je lahko ne samo pozitivno dejanje (dare, facere, praestare), nego tudi opuščanje (pati)____ vojne dajatve sličijo razlastitvi...... Voijne dajatve so dajatve v določeno svrho (ZvvieckJeistungen).» V prvi okrožnici fin. Intendance navedeni avstrijski zakon od 13. 8. 1918. je raztegnil pravico do povračila in s iean tudi pojem vojnih dajatev na »ledeče primere, kolikor je seveda šlo za iste svrhe, za katere sojise smele zahtevati vojne dajatve: a) če so se po vojaški od-reabi uničila prevozna sredstva ali druge .PJ^^e stvari, b) če -so se rabile, poškodovale ali uničile nepremičnine, razen po obstreljevanju alt drugih bojnih črnih ali koftticor niso prihajali v poštev predpisi o utrjenih jnestih, c) če so se prirod-rrkve ali druga iviojna pomožna sredstva odtegnili posestniku od vojaške strani ali na njen predlog od drugega obiastva in so radi tega padli sovražniku v roke. Mini-strstveni razglas od 6. 12. 1924. pravi na kratko: «Za boljše razumevanje se opozarja, da gori rečene vojne dajatve obse-gaijo to, kar se navadno imenujejo regularne in tudi neregularne rekvizicije.» Ali je to enostransko tolmačenje samo ene pogodbene stranke ali pa sporazumno tolmačenje vseh treh pogodbenike^, ni razvidno. Ali j® naizaranje, ki ga fin. intendanca izraža v prvi okrožnici, da je namreč razlikovanje med regularnimi in neregularnimi rekvizicijami za konvencijo od 6. 4. 1922. brez praktičnega pomena rad! avstrijskega zakona od 13. 8. 1918., s katerim so se po besedah intendance impličite popravile nepravilnosti prejšnjimi re-kvizicij, vendar ni povsem gotovo. Vse-kako je pa jasno, da se je treba nasproti avstr. in ogr. likvidacijskim uradom postaviti na tisto stališče, ki je za upnike in hkratu za naš državni erar ugodnejše, in torej vse tisto uveljaviti kot vojno dajastev, oziroma rekvizicijo, kar je temu vsaj podobno. Ne bom se spuščal v gfoboikoum.no razpravljanje o tem, aH naj na primer naši Križani tisto grozdje, ki so jim ga kradli honvedi, («Aha die Horeved, die rauiben wie die Raben», me je prekinil mestni poveljnik, ko sem prišel prosit njegove pomoči in mu samo omenil bližajočo se trgatev), ali naj torej naši Križani to grozdje štejejo med voljno škodo ali med vojaške rekvizicije. Ne morem se pa premagati, da ne bi tu navedel iz druge okrožnice fin. intendance te njene res — tolažilne sentence: « . . . . il furto non ha mai co-stitušto un danno di guerra; peggio per il proprietario se non ha saputo custodire la cosa sua!» 3) Glede terjatev iz vojnih dajatev in vojaških nastanitev, in sicer, ker mmistr-stiveni razglas ne razlikuje, tudi za vse tiste, ki niso postali italijanski državljani kar po mirovni pogodbi («di pieno di-iitto»), samo! da so 3. 11. 1918. v sedanjih novih pokrajinah imeli prebivališče, .oziroma sedež in obrat, velja samo ta posebnost, da se priglasitve morajo vlagati pri fin. intendancah v Trentu, Trstu, Pođi in Zadru {ne pri dunajskem poslaništvu ali pri prefekturah) in to «po modalitetah, ki so določene od fin, ministrstva (urada za vojne škode)», a doslej, kakor večkrat poudarjeno, še niso bile ob jal vi j ene. Do tedaj, mislim, da je*najboljše postopati tako, da bo ustreženo jasnim zahtevam konvencije od 6. 4. 1922., ker se vendar sme upati, da italijanski uradi ne bodo «bolj papeški kot papež» in da ne bodo odklanjali priglasitev, ki bi jim niti avstrijski m ogrski likvidacijski uradi ne mogli odrekati pravilnosti. 4) Tisti, ki se jim je od našega državnega erarja že poplačala ali obvezno zagotovila odškodnina za tako vojnot škodo, ki bi se mogla uveljaviti kot terjatev iz vojnih dajatev ali vojaških nastanitev proti enemu tistih treh državnih erarjev, naj jo vendar tudi priglasijo v zmislu konvencije od 6. 4. 1922. v interesu državnega erarja in 'vikupnotsti, katere del so oni sami, brez strahu, da bi radi tega njihove pravice nasproti našemu državnemu erarju mogle biti prikrajšane. V takih primerih je pravzaprav sam italijanski državni erar postal upnik bivšega avstr.-ogrskega, oziroma bivšega avstrijskega ali cgrisikega erarja, stopivši na mesto posameznega oškodovanca, kateremu je bila odškodnina že izplačana ali vsaj obvezno zagotovljena. Ker pa ni gotovo, da se bo ta vstop italijanskega državnega erarja mogel tudi na zunaj uveljaviti, je treba, da se v teh primerih terjatve priglasijo v imenu posameznih oškodovancev. Ali pa bo moral vrniti prejeto odškodnina, oziroma se odpovedati že priznani odškodnini, tisti oškodovanec, ki terjatve (v svojem imenu, a za račun drž. erarja) pravočasno ne priglasi? Fin. intendanca grozi s to posledico, a ni navedla nobenega pravnega, zakonitega razloga za to. Po mojem mnenju se torej našim oškodovancem te skrajne poisledice vkljub vsem grožnjam ni treba bati. Če bi nasprotno trdil, bi Spodkopaval zaupanje v italijanske zakone, veljavnost pravnomočnih oblastvenih ukrepov in pravičnost italijanskih sodnij. To prepuščam — drugim. Z eno škodljivo posledico pa treba vse-kako računiti takim oškodovancem, da je namreč trž. fin. intendanca, vkljub neutemeljenosti svojih groženj, jih vendar v stanju udeistvoivati in da bi bilo treba šele dosti truda, sitnosti in stroškov, da se vzpostavi pravno raivnotežje. Če se nam ne podajo prej zanesljive garancije proti takemu postopanju fin. intendance, je najbolje za take oškodovance, da tudi oni vložijo zahtevane priglasitve: kakor rečeno, bo to vseka ko v korist državnega erarja in vkupnosti in mora ostati brez posledic za njihoive praivice proti našemu državnemu erarju. Takim pa ne more in ne sme biti zabranjena, kar jim nova okrožnica fin. intendance skuša braniti na podlagi ministrstvenega uzorca (I), da namreč v og3b vsakemu nespocaztfmljenju omenijo v sami ,priglasftvi{ da težnjo nikakor ne misHjo odpovedali označenim svojim pravicam. 5) Tisti oškodovanci končno, ki nameravajo aH ao prisiljeni se potegovati za predujme aa terjatve iz vojnih dajatev na podlagi ukaznega zakon« od 11. 1. 1925., morajo v svojem interesu pravočasno priglasiti te terjatve, ker le na podlagi prepisa pravočasno vložene priglasitve se jim dovoJijo predujmi, oziroma se jim odpustijo od strani kreditnih zavodov (Istir tufco federale di credito pel risorgimento delle Veneaie, Consorzto della provincia e dei comuni treaitini, Goriški in Poreški zemljiško-kredfrtni zavod) in prenesejo na državo kot novo upnica tisti predujmi, ki so jih od ene>ga imenovanih zavodov že prejeti. Prošnje za nove državne predujme se morajo vložiti najpozneje do 6. 8. 1925. Le za te profoje, ki so v bistvu enake prošnjam za odškodovanje radi vojnih škod, je potrebno, da je prosilec tak pripadnik novih pokrajin, ki je postal italijanski državljan kar po mirovni pogodbi («ipso jure* ali «d> pieno diritto*). Ža sklep bi ko* pravnik in odvetnik rad izpregovoril ob tej priliki na naslov trž. fin. intendance Se par besed, ki bi pa bolj ko njej veljale našim domačim psovale em pravniŠtva in odvetništva. Z ene strani ni dovolj časa, z druge strani pa naj zaenkrat govorijo moji člaoiki sami zase. Saj sem jih napisali v prvem redu kot pravnik in odvetnik, ponosen na to, da morem služiti svojemu narodu tudi s svojim strokovnim znam jem in s svojo poklicno sposobnostjo, naj sta tudi, žal, manjša kot je pralvt \ obče, a zlasti v teh težavnih razmerah. Dr. Josip Wilfan. Sejo poslonske zbornice On. Mussolina na seji RIM, 26. Seji poslanske zbornice je predsedoval on. Casertano, ki je imel zelo fašistovski nagovor na ministrskega predsednika MussoHnija, ko je ta vstopil v dvorano po končani razpravi o proračunu ministrstva za narodno gospodarstvo. On. Casertano je izrazil veselje ivse zbornice — komunisti so medtem ropotali — nad Mussolinijevean ozdravljenjem. (Fašisti vzklikajo: Živijo Mussolini! Živijo fašizem!) Predloženih je bilo več zakonskih načrtov, nakar je bila otvarjena razprava o proračunu zunanjega ministrstva. Prvi je govoril on. Pedrazzi, drugi on. Pace. Oba sta poviševala delo fašistovske vlade v območju zunanje politike. Seja je bila zaključena ob 18. uri. Jutri se bosta vršili predpoldanska in popoldanska seja. Proratanska razprava o senatu Sen. Peano za znižanje državnih dolgov RIM, 26. Pod predsedstvom Tommasa Tittcmija se otvori seja ob 15. Po pr©čitanju zapisnika včerajšnje seje se dovoli senatorju Catellaniju desetdnevni dopust. Sledi nadaljevanje razprave o načrtu za finančni proračun za poslovno dobo od 1. julija 1924 do 30. junija 1925. Senaifcoir Peano je izvajal o vrednosti denarja in o medzatveznišluh dolgovih naslednje: Trije pogoji so potrebni za dviganje vrednosti našega denarja: ravnotežje v državnem proračunu, prebitek trgovskega proračuna m znižanje denarnega obtoka. V februarju I. 1922. se je nahajalo v prometu 18.743 milijonov lir; ta znesek se je dvignil v februarju 1924 na 19.871 milijonov. Kakor vidimo, je v imenorani dobi poskočilo številoi bankovcev v prometu, čeravno je država znižala denarni obtok skoraj za 4 milijarde. Prehajajoč na vprašanje medzavezniških dolgov je govornik pripomnil, da dobi Italija od 40 milijard, ki jih predlvideva Davvesorv na*črt, le 3.5 milijard, čeravno znaša državni dolg nad 23 milijard Če primerjamo, nadaljuje govornik, naše izgube v svetovni vojni z izgubami drugih držav, vidimo, da je Italija pri Dawesovem načrtu močno prikrajšana. Francija n. pr. ima 26 milijard državnega dolga m dobi 52 % reparacij, tako da ji pripada pO Da we so ve m načrtu znesek 18.200 milijonov. Senator Peano omeni angleške predloge iz leta 1924 ter pravi, da se morajo Italiji znižati državni dolgovi, kakor so bili znižani Nemčiji. Zaivozniki se morajo dolbro zavedati velikih žrtev, ki jih je doprinesla tekom svetovne vojne Italija napram drugim državam. ItaJjja je ona, ki je največ pretrpela v vojni; to potrjujejo številke padlih žrtev, ako obenem uvažujemo število mož, ki jih je Italija mobilizirala. Govornik čita poročilo francoskega finančnega ministra Clementela, ki je predlagal, da se mora pri rešelvanju vprašanja medzavezniških dolgov upoštevati bogastvo sleherne dežele. Potemtakem morajo zavezniki v skladu s pravičnostjo znižati Italiji dolgove v istem obsegu kakor Nemčiji Kajti zgodovina bo pokazala, da mirovne pogodbe niso bile vedno prožete z velikodušnostjo. Narodi lahko padejo in vstanejo, toda sodba zgodokvane ostane večna. Seja se zaključi ob 19. Jutri prične javna seja ob 19. Mn—olfai pri kralja RIM, 26. Danes ob 11. uri je kralj sprejel v avdijenci ministrskega predsednika Mussoll-nija. Včeraj je kralj sprejet v zasebni avdijenci komisarja Udruženja bojevnikov prof. Amilcare Rossi, Luigi Rus so in on, Nicolo SansanellL Ta avdijeaca je v zvezi z ono, ki jo je kralj dovolil odstavljenemu predsedniku Udruženja on. Violi Odbor, ki si je nadel nalogo, da organizira proslavo XXX letnice vladanja kralja Viktorija Emanuela, ie odredil, da se bodo M. novembra poklonili kralju župani vseh občin. Don pred odločitvijo radlfevceu Kralj odpotoval v Kragujevac BEOGRAD, 26. Današnja seja narodne skupščine je pričela ob 10. uri. Po preči-tanju in odobritvi zapisnika je predsednik sporočil, da se je poslanec Spaho odpovedal varaždinskemu mandatu in sprejel sremskega. Nato se je nadaljevala razprava o poročilu verifikacijskega odbora. Govoril je predvsem davidovičevec Timotijevič, ki je skušal dokazati bistveno razliko med seljaško in III. internacijonalo. Za njim je povzel besedo notranji minister Božo Maksimovič, ki je dokazoval, da' je imel Radić zveze z boljševiki. Prečita! je tudi Radičevo prijavo o vstopu HRSS v seljaško internacijonalo. Minister je govoril ves dopoldan. Nato je zbornica izrazila zahvalo Franciji, ki je pred 10 leti započela akcijo za oskrbovanje srbske dece. Danes se po vsej Jugoslaviji mlada deca spominja svoje velike dobrotnice. Poslanik v Parizu Spalaj-ković je imel kratek nagovor, nakar je •bila seja zaključena. Popoldanska seja je prinesla malo presenečenje: radičeviec Šuberina je izjavil, da HRSS priznava monarhLjo v današnji obliki. Jutri pade odločitev glede radičev-skih mandatov, ker se pričakujejo važne izjave od strani voditeljev Radičeve stranke. Seja narodne skupščine se bo vršila popoldne. Govorili bodo: dr. Lorkovič, dr. Trumbić, Krajac, Basariček, Žanjič in Pavle Radič, ki bo podal načelno izjavo, da radičevci priznavajo monarhijo. Kralj je sprejel v avdijenci dr.ja Spaho, ki je svetoval kralju, naj sprejme v avdi-jenco Pavla Radića. Na dvoru se je mudil tudi Nikola Pasić. Nepričakovano se je razširila vest, da je kralj ob 15. uri odpotoval v Kragujevac, da inspicira artilerijske oddelike. Tik pred odhodom je kralj sprejel Ljubo Jovanovića, Tudi dr. Peleš je prosil za avdijenco. «Samouprava« o možnosti izpre obrnit ve radičevcev BEOG'RAD, 26, Ker nista prva radičevska govornika v narodni skupščini Kovačević in Urojič podala še nikakih načelnih izjav glede napovedanega preokreta v Radičevi stranki, pričaku/ejo optimisti, da bosta Pavle Radič in dr. Trunrbič rešila s svojimi izjavami mandate HRSSS. Govora omenjenih poslancev sta napovedana za jutri. Vendar je težko pričakovati, da bi radičevci odkrito obsodili zvezo z Moskvo in desavui-rali svojega šefa Stjepana Radića, Glasovanje mora brezpogojno biti v petek, vsled česar se z napetostjo pričakujejo petkove večerne seje. Z optimistične strani se predlaga kompromis, da se o vseh radičevskih mandatih izvrši anketa, koliko so se posamezni radičevski poslanci kompromitirali z odobravanjem pristopa k seljački internacijonali. Značilen je članek «Samouprave» pod na slovom: «Ali je preokret mogoč?* «Samoupra va» piše: Samo en dan nas še loči od trenot-'ka, ko ima Narodna skupščina končno odločevati o usodi radičevs/kih mandatov. Kolikor bolj se približuje ta trenotek. tem večja ner-voznost političnih krogov se opaža ter se vedno več razpravlja o tem, ali je mogoče, da Narodna skupščina izpremeni odločitev verifi kacijskega odbora, bodisi v celoti, bodisi de-i loma, odnosno ali je mogoče, da se ta odloči [ tev odgodi s sklicanjem neke vrste ankete o tem, ali cbstojajo predpogoji za uporabo člena 18. zakona o zaščiti države. Vprašanje usode radičevskih mandatov je treba postaviti na bazo poznejše možnosti korekture glede njihovih mandatov, ker vse je odvisno od Radi čeve stranke, dalje od tega, ali je Radičeva stranka sposobna, da izvrši korenito konverzijo, da opusti svoje dosedanje stališče napram kraljevini in njenim temeljnim institucijam, da ukine dosedanje svoje zveze, priprave in metode dela, z drugimi besedami, da Iz protidr-žavne, separatistično-boljševiško orijentirane in vedene stranke, postane hrvatsika državno-tvorna stranka, ki iskreno sprejema državno in narodno edinstvo, ki iskreno sprejema monarhijo n dinastijo Karagjorgjevičev in ki bi na temelju in v okviru današnje ustave delala za ustvaritev svojih kulturnih, političnih in drugih ciljev v dobro in korist Hrvatov in celokupne kraljevine. Samo v tem slučaju bi se sklepi verifikacijskega odbora mogli izpreme-niti. Usoda radičevskih mandatov je odvisna od Radičeve stranke. V njo so uprti pogledi onih, ki to stvar smatrajo resno s stališča države in s stališča resničnih hrvatskih interesov. Ono, kar je gosp. Ljuba Davidovič preči-tal v Narodni skupščini, ne predstavlja nekakega preokreta niti nima drugih pogojev, ki bi Iahlko služili kot vez za nov preokret. Nadalleuanle razprave o varnosti v angleški dolnji zbornici LONDON, 26. Razprave o ženevskem protokolu »v; dolnji zbornici se je udeležilo kakih petnajst govornikov. V zbornici lor-dtofv je napadel vlado lord Parmoor. Odgovoril mu je lord-kancelar, ki je podal iste izjave kakor Chamberlain v dolnji zbornici. More se pa reči, da stremi vsa debata v obeh zbornicah parlamenta za tem, da se pokoplje ženevski protokol in da se spravi na površje vprašanje nemških predlogov. V tem zadnjem pogledu se strinjajo z naziranji vlade tudi laburisti, ki pa izz umevnih razlogov niso načeloma proti protokolu. S tem se nasprotstva v mnenjih vedno bolj krčijo in pojavljajo se že znaki zmage nove angleške zunanje politike, ld jo je Chamberlain napovedal na zadnjem ženevskem zborovanju. Temeljni razlogi proti protokolu Del izjav angleške vlade ima zelo iviehk pomen. Chamberlain je rekel, da bi se Francija ne 'smatrala za zadoščeno, niti bi ne bila gotova svoje varnosti, četudi bi Anglija bila odobrila protokol in bi gaj bile brez sprememb ratificirale ostale države. V tem slučaju bi bilo neobhodno potrebno, da bi države-poroki sklenile med seboj dodaten pakt za varnost. Medtem pa meni francoska vlada, da bi morali ti pakti spremljati protokol. To je v bistvu vzrok, ki opravičuje sedanjo vlado v očeh angleškega javnega mnenja in dominijo-nov, ako je zavrnila ženevski protokol. Chamberlain je v svojih izjavah ugoto* vil to globoko naaprotstivo med MacDo-naldom in Hersriotom ter je nastopil s pomembno trditvijo, da je potreba Francije za varnost velika in da priznava to tudi Anglija. Interes Anglije in tudi njena dolžnost, da po svojih močeh doprinese k tej francoski varnosti, se ravnotako priznavata kot potreba obema državama skupne politike. To »so podlage sedanje angleške politike, katere je angleški zunanji minister na poseben način razložil s priznanjem, da so tudi angleški državniki soodgovorni za današnje stanje stvari. Radi neodločnosti svioije politike zgublja Anglija povsod v Evropi na »svojem vplivu. Danes se ji pa nudi z nemškimi predlogi nova prilika, da pride zopet do svojega ugleda. Pri tem je bilo stavljeno v doljnji zbornici na vlado vprašanje glede vloge, kj jo misli Anglija imeti v nemških predlogih, in glede tozadevnih koristi za Anglijo. Izjave ministrskega predsednika Baldwina Ministrski predsednik je odgovoril kakor sledi: «Naloga Anglije bo morala biti, da prinese v zapadno Evropo tisti mir, ki ne obstoja še kljub podpisu versailleske mirovne pogodbe; in angleška prizadevanja bodo šla za tem, da pride do sporazuma med prizadetimi strankami. Dobrcite, ki bodo iz tega nastale za Anglijo, bodo pač dobrote, ki >si jih moremo pričako vati od miru. Ni mogoče doseči nobenega napredka v Evropi, dokler zapad ne spremeni temeljito svojih naziranj; in to se bo moglo zgoditi le tedaj, ko bo zavest /varnosti stopila na mesto obstoječe negotovosti. Seveda bo angleška vlada vedno nastopala v popolnem sporazumu z domi-nijotni^ Ministrski predsednik je tudi razložil vzroke, ki zahtevajo posredovanje Anglije v vprašanju nemških predlogov, ker bi brez tega posredoivanja Francija pust'Ia pasti in bi jih niti ne vzela v poštev. Naisiprofti temu stališču angleške vlade stojijo naziranja liberalcev in laburistoiv, ki so prišla do svojega izraza v govorih Lioyda Georgeja in MacDonalda. Medtem ko je pri nastopih za nemške predloge, v koJiikor nudijo možnost za popravo gotovih krivic preteklosti, se MacDonald boiji, da bi se Anglija zamotala v nemške predloge ter bila tako prisiljena igrati glavno vlogo v tem vprašanju. Načelnik laburistov je trdno prepričan, da je mogoče priti dol varntoisti le na podlagi temeljnih načel ženevskega protokola, ki se ga ne bi smelo smatrati za definitvno listino, ampak le za podlago bodočim proučevanjem in pogajanj em. Parlamentarna razprava se je tedaj zaključila brez sporazuma treh strank in se bo na dal jer vala v angleškem javnem mnenju; tu je značilna želja poslanca Fischerja, da bi prihodnjič šla angleška delegacija v Ženevo ne kot zastopnica politike samo ene stranke, ampak celega angleškega naroda, Stavka Arabcev v Jeruzalemu v znak protesta proti angleški politiki Demonstracije ob Balfourjevem prihodu JERUZALEM. 26, Danes je prispel semkaj lord Balfour, da se udeleži slavnostl o priliki otvoritve hebrejske univerze. Angleške oblasti so izdale stioge varnostne odredbe. Kljub temu se je zbrala na glavnem trgu skupina arabskih dijakov, ki so sprejeli Balfourja z vzkliki: < Dol z Anglijo! » Arabski iavršilni odbor je proglasil v vsej Palestini splošno stavko. Arabci so izvesili na poslopjih žalne zastave; popoldne pa so priredili demonstracijski obhod po mestu. V znak protesta proti angleški politiki so bile vse trgovine v Jeruzaletcu in v Jaffi zaprte. Hebrejska univerza se otvori šele 1. aprila. Interparlamentarna trgovinska konferenca v Rimu. LONDON, 26. Na Xi. interparlamenarni trgovinski konferenci, ki se bo vršila o veliki noči v Rimu, bo zastopanih 32 držav. Angleška delegacija bo štela 30 član ov. V angleških trgovskih krogih upajo, da se bo vršila prihodnja konferenca v Londonu. Zračne vojne bodo manj stale. LONDON, 26. Maršal John Salmond je objavil svoje spomine, v katerih opisuje obrambo Iraka potom zračnega brodovia, V letu I00?, je prešla obramba te pokrajine od pozemeljske armade k zračni. Statistika dokazuje, da je pozemeljsika armada potrosila 22 milijonov, zračna pa le 3 do 4 milijone. Žrtve kač in zveri LONDON, 26. Po zadnjih statistikah iz Indije je umrlo v 1. 1924. 17.120 ljudi vsled kačjega pika; 1860 ljudi pa so raztrgale divje zveri, najve-č tigri. Radi tega se boj na tigre vedno bolj poostruje, tako, da so tigri iz severne Indije že izginili. Ravno v boju na tigre pade zelo veliko ljudi. Podrobnosti o železniiki nesrefi na Francoskim 5 mrtvih in 25 težko ranjenih. PARIZ. 26. O železniški nesreći, »ki «e je dogodila včeraj ponoči na progi Bordeau*— Pariz, so prispeli danes naslednji podatki: Brzi vlak št. 22, ki je odšel iz Bordeaux-a ob 22., je sikočii s tira ob 2. ponoči v bližini Poitfersa, kjer se nahaja železniška proga v popravi. Sest potniških voaov se }e prekucnilo v 10 m globok prepad. Pri tej n«sreči je izgubilo življenje pet potnikov. Okolu 25 oseb je bilo težko ranjenih. Med žrtvami se nahaja tudi senator Pedabidau, ki je umrl radi zadobljenih poškodb v bolnici. Bil je pristaš radikalne socialistične strarike in po poklicu zdravnik. Vlak skočil s tira PARIZ, 26. Brzaviak Pariz-Dtmag je skočil preteklo noč s tira pri LongueviUe. Človeških žrtev ni bilo. Nezgodo so po- vzročili neznanci, ki so v bližini Loojuc-ville mestoma porušili progo. Letalec skočil z gorečega letala ter obleM mrtev PARIZ, 26. V Mižim Chataen Rorac je zgorelo neko letalo. Pilot narednik Mau-lice Truber se je vrgei iz gorečega ietaia z višine 300 metrov ter obležal mrtev. ielezfflfkii nesreča no Polfttem ,3 mrtvi in 77 ranjenih. Med ranjenci s tudi vec žen in otrok, VARŠAVA, 26. Bnzi vlak Krakov—Varšava je skočil včeraj s tira blizu postaje Lodz ter se zvrnil v prepad-. Lokomotiva in prvi Štirje vozovi so se popolnoma razbili; ostali vozovi pa so bili močno poškodovani. Na lice mesta so prispeli rešilni oddeEki iz Lodza, Izpod ruševin so dvignili tri mrtve in pet ranjenih. Celokupno število ranjencev znaša 77; med temi je več žen in otro«. DNEVNE VESTI U pozitivne gillllti ii itiinn »Hm|! Ćehoslovaška socijalna demokracija plzen-skega okrožja je imela te dni svoje zborovanje. Ob tej priliki je bila sprejeta resolucija, v kateri je rečeno, da ostaja to okrožje zvesto tak žaj v resničnosti. Gre za to, da se spozna trenutna naloga akademstva. Prvi predpogoj za tako delo je, da se akademiki resnično notranje odrečejo vsakega posebnega položaja in vsakih posebnih zahtev. Tudi danes še je sicer poklicna zavest tiki ki jo je državno zb^ovanje v Ostrovi element uredbe v zgradbi narodne vuupnosti. spoznalo za pravo. Razlogi za pozitivno poli- j Za vsak stanovski krog je ohranitev stanov-tiko — pravi resolucija dalje — na Čehoslo- ! sk^ merila na znotraj življenska potreba, vaškem se niso spremenili v toliki meri. da 1 Napram vnanjosti pa nima — vpričo popolne bi morali oehoslovaski demokratje spremeniti desorganizacije ljudstva in velike mase raz-svojo taktiko in svoje pozitivno razmerje do dedinjenih — akademstvo pravice da bi si države. Dogradnja države zahteva sodelovanje delavskega razreda! Resolucija našteva nato zahteve socijalne demokracije, naglaša pa, naj se za sedaj izvede vsaj en del njenega kulturnega programa. Zabeležiti pa moremo še en znamenit pojav pojav iz tabora nemških narodnih socijalistov. V glasilu te skupine objavlja poslanec Hans Knirsch članek, v katerem bere nemški opoziciji in nje taktiki ostre levite. Svetuje ji« naj že enkrat preneha z večnim izzivanjem nedavnih kriz in naj prav spozna položaj. ohranjalo svoje posebne pridržke. Kdor se v resnici hoče bližati proletarcu — in to mora vsakdo, Cci razpravlja o »narodni vkupnosti* — se mora vmisliti v položaj proletarcev. Sicer se dela slepega. In kdor ne vidi, kje je Skoda, tudi ne more škode popraviti. Ves idealizem ne more nadomestiti takega vedenja. Odreči se svoje posebne veljave, utegne biti težko za akademstvo. Toda za take sicer razumljive gibljaje ni mesta spričo težavnosti položaja. Akademstvo se mora sprijazniti 9 tem, da je njega stari položaj končnoveljavno in Karlo Furlan iz Sela; Čdk ivaii Kapun Kral Jožef in Kral Vinc ene iz Trebič «tu; Malcuc Franc iz Ajševice, Razpet iz Straže, Zora. Andrej iz Prvačfcve in Prenčič Franc iz Mavhšnj. — lofffln a koncem v rihfta Včeraj se je ■pripetila tik pred Mariborom nenavadna avtomobilska nesreča, Kočijažu mesarja Vlah o veča je na Betnavs'ci cesti nenadoma pripeljal nasproti neznan avto, katerega se je vonj tako ustrašil, da je zdizial naravnost v bližnji ribnik ob državni cesti. Preden se je kočijaž zavedel nesreče, je bil s kočijo in konjem vred v globokem ribniku z blatnim dnom. K sreči je bila cesta radi premika zelo obljudena. Ljudje so ta'koj prihiteli na pomoč in dvema pogumnima možema se je posrečilo, da sta kočijaža rešila sicer gotove smrti. Konj pa je v ribniku utonil. Avto je peljal dalje, ne da bi mogli ugotoviti identiteto. Draiftven« rasti — Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu v Trstu vabi na Tedni letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, 29. t. m., ob 4. pop., v pro — - . — —------prijatelji pokej-« odkurila, a ni jima bilo usojeno, da bi uživala nika v gostilni g. Gustinčiča L 8. — Vse rv©t» sad svojega ponočnega «truda». Pozneje ju je namreč zasačil na trgu Perugino neki nočni čuvaj; morala sta pustiti plen in bila sta pač srečna, da sta odnesla pete. Zagonetna drama v Barkovljah Prerezal vrat svoji ljubimki Slikovito brežje med Barkovljami in Ceda-sem je bilo sinoči ob prvih večernih nrah po-zorišče krutega dogodka. Mlada propadla ženska je bila iz še nepojasnjenih vzrokov nevarno ranjena od lastnega ljubimca. Bilo je okoli 19. ure, ko so stražniki, so bile izročene blagajniku. dreves mlada ženska, ki je z opoteka jočimi koraki hitela naproti Čuvajem; tiščala se je z obema rokama za vrat, iz katerega ji je curkom lila kri ter ji rdečila obleko. Medtem stor h na stari policiji pri Sv. Jakobu, Kjarb. ko so čuvaj: hiteli na pomoč ženski, je eden zgor. 11. — Dnevni red obsega raxeai navadnih izmed njih zapa-zil mladega moža, ograjenega poročil tudi razne predloge o plačevanju me- v vojaški plašč, ki je naglo bežal proti Bar-sečnih prispevkov odnosno opustitev prispev- kovljam. Prepričan, da je neznanec ranil kov nekaterim starim vsled česar žensko, je čuvaj izvlekel službeni revolver ter POPRAVEK. V osmrtnici Ferluga, objavljeni v včerajšnji št. «Edinosti-», naj se glasi sin Emil namesto hči Emilija. MaU oglasi .se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink . . . , . . j -j-j , .. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— meščem na užitni os ki crti med Bankovljami in Kdor išče službo, plača polovično ceno. Cedasom, nenadoma zaculi obupne Jenke na :_____ pomoč; trenutek potem se je prikazala izza ŽELI f liupiti ali prodati hiše, vile, posestva, zemljišča v mestu ali okolici, naj se zglasi pri Biščak-u, Via Ge\si 6, IU. 421 ŽABN1CE, angleške ključavnice, Ikijuči, mi^ zarsko in mehanično orodje itd. Zaloga že-leznine, Via FiLzi 17. 422 SLUŽKINJA, pridna, se išče. Gostilna Via S. Lazzaro 7. 423 pričakuje obilno udeležbo — Odbor. — Šentjakobska podružnica SoL društva Trstu naznanja, da se bo vnšil v nedeljo, 19. niški brigadir Alfred Garzone, poveljnik orož-aprila ob 10. zjutraj redni letni občni zbor v nlške postaje v Barkovljah, ki je ravno tedaj prostorih D.K.D. pri Sv. Jakobu po navadnem ! vozil s kolesom proti Miramaru. Uvidevši, za sporedu. Popoldne istega dne ob 3. se v*4i 1 kaj se gre, je urno skočil s kolesa ter zastavil izpalil par strelov v zrak, da bi vzbudil P°-i0adt^a j- i ^ • i i zornost mimoidočih oseb. Strele je čul orož- BABICA, diplomirana, govori slovensko, spre- jema dnevno noseče. Konsultacije o nosečnosti. Najstrožja tajnost. Via Bosco 10, L 424 otroška predstava po sporedu, ki ga svoje-časno objavimo. . , . _ Telovadbo *h«ft/»o pri Sv. Jakobu -sklicuje sejo za pondeljek, 30. L m., ob 8. zvečer, v navadnih prostorih. Pričakuje se polnošte-vikie udeležbe. — Starosta. — Delavsko t»ii*lwwlrt društvo pri Sv. Jakobu vabi vse svoje nadzornike gubl?en in da si mora zato pridobiti novega taktiko se ne mrvi vladna večina, marveč — * ?®yim delom. Proletarec se je že davno od-opozicija sama! S tako taktiko postaja opo- rekel temu, da bii ka, pn&ikoval od akade- zicija — mrtva opozicija! Ta dva pojava — ede nemške strani — ki se spopolnjujeta med se v zi mika in ima tudi druge skrbi, nego da bi po-Ta dva pojava — eden s češke, drugi z ' ?lu5al učinkovita predavanja referate, govore polnjujeta med se- m resolucije. Vendar naj bi se akademiki, boj naglasa ta isto misel: aktivno sodelovanje zbrani v E^enu, zavedal: svoje odgovornosti življenju države. Resolucija češke socijalne na, bi mishli m govorih ta^o, kakor da ,e ' • proletarijat v vse, svo^i bedi prisoten, ko se na razpravah o narodni vkupnosti razpravlja njegova stvar, V času, kakor je današnji, — ko milijoni stojijo izven narodne uredbe in ko vlada naj ostrejši razredni boj od zgoraj — naj se beseda »narodna vkupnost» ne izgovarja lah'komišljenol Dessauer zaključuje: Če preide v udeležnike zborovanja ta zavest odgovornosti, bi se mogli nadejati, da se nekoliko približamo k pojašnjenju tega perečega vprašanja. Več se ne more pričakovati od takega žborovanja. Pravi demokracije je pomembna z ozirom na sedanjo krizo v češki komunistični stranki. Proti politiki skrajnežev v tej stranki priporoča politiko evolucije, to je: postopnega stremljenja po postavljenih si ciljih. To je: tudi delavstvo naj ne prezira države in nje potreb, marveč sodeluje pri nje dogradbi, da bo mogla potem v nji uresničevati svoja stremljenja. Istotako priporoča poslanec Knirsch nemški opoziciji. Pripomnimo naj še, da je tudi MacDonald, vodja delavske stranke na Angleškem, govoril te dni delavstvu: stremeč po uresničenju svo^ njenko preložili v avtomobil rešilne postaje, — Hnrrm^i odM;k S. D. «Adri*» bo imel ki je bila medtem tudi obveščena o dogodku. ▼ nedeljo, 29. t. m., ob 7. ajutraj reden trai- , Zdravnik je dognal, da je ženska zelo nevar- Članic, ki se mislijo še nadalje udeleževati tega sporta, da se gotovo udeleže nedeljskega traininga. Dobrodošle so nam tudi nove članice. 390 ning na društvenem igrišču. Ker smo nepo- no ranjena; imela je deloma porezan goltanec sredno pred prvimi tekmami, je dolžnost vseh in odvodno žilo na vratu. V mestni bolnišnici, • - - • ~ --J-V- -J-1-*---xi kjcr so ^ sprejeli v kirugični oddelek, se fe ženska izkazala za 20-Ietno prostitutko Alojzijo Tambossi, stanujočo v ulici Capitelli št. 5. Ker radi ran ni mogla govoriti, je ni bilo mogoče zaslišati. Na vprašanje kdo jo je ranil, je napisala na listek *neki Pepi»; ni pa navedla vzrokov in drug:h podrobnosti. Pozneje — Smrtnonevaren p«l«c mehanika. Žrtev se je izkazalo, da ženska ne stanuje v ulici nevarne nezgode, ki ga bo najbrž stala živ- , Capitelli št. 5, kakor je navedla sama; stano-Ijenje, je bil včeraj popoldne 50-letni brezpo- vala je sicer tam a se pred letom dm- I^ selni mehanik IvanTužek, stanujoč pri Sv. amo, zaixa, ,e Tambossijeva dala napačen Alojzijn-Chiadino št. 784. Mož je okoli 14. ure naslov. Iz tržaškega življenja BABICA« avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpplago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tainosf zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 64 Gospodarsko društvo no Kontouelu regis rovana zadruga z omejeno zavezo vabi na xe oni aKiaviivu; siiumvv uujud^uju , . , . . - ,_______u; jega programa, naj ne pozablja na državo! Iz «»čmek» bo izhajal vedno od poaameuiika, ki L51 L^; i. bo imel pogum, da bo z mesta, na katerem pogum, stoji, posegal odločilno. — Za fatrše avstro-ogrske državljane, ki niso bili ne potrjeni ne optožčeui pod prejšnjo vlado. Posnenrljemo po tukajšnjem listu «Os-servatore Triestino« vseh teh pojavov sledi, kako zgrešena je bila n. pr. tudi vsa dosedanja taktika Radičeve R^rnke v Jugoslaviji. To kažeta tudi ves razr-voj političnega življenja in pa sedanji položaj opozicije. In če ne varajo znamenja, so tudi vod telji opozicije prišli do tega spoznanja. Poročila iz Beograda pravijo, da hoče opozi-...i* ,Tru]i4niiav 'rQ<^ićevca Pavia l* „il^til« in sedaj italijanski državljani, ki niso bili ne ip,cmi izravu, ^ ^ pertrjeni v vojake ne oproščeni, vpisaU v se- avo. S tem bi bila pnpoznana dosedania P^ naboriilkov ^pozvati pred naborno komisijo, ki se skliče k izrednemu zasedanju, da uredijo pred njo svoj položaj. Tisti, ki se nahajajo v gori opisanem položaju, se pozivajo, da se takoj prijavijo na županstvu občine, v kateri prebivajo, da » se vpišejo v seznam nabornikov. Prizadeti se ispešiia. In * sT/a ^ ! opevajo, .da bodo ^ vojake ^ • , . i _ __________: ___tudi če ^a;na"usU svo|h.^te^v, ,aičevca Pavla Ž^Z$ v" Radića in za^dničarja Trumbica, podati v j f4* j \ ___J skupščini izjavo, 'ki se izreče za za drfavo. S tem bi bila pripoznt emuta. Seveda ne pride — to je človeško rp-zumljivo — izrecno priznanje, marveč opo-reikanje^ da bi bila opozicija kdaj protidr-iavna. Nič ne de. Tudi tako formulirana izjava bo v bistvu pomenila priznanje, da edino pozitivna, aktivna in konstruktivna politika v pkviru države 1 met,;, da taka izjava v smeri državnosti utegne Imeti že sedaj dobre posledice za opozicijo, da namreč ne bodo razveljavljeni radičevsiki mandati. To bo življenske pomembnosti za njo, ker zadobi možnost, da — ako bc lojalna, 1 _ 1___I:___ aLi; i - rr i m crv/lPlnvfl Tli PH1 bi bili pred naborno komisijo spoznani za sposobne. — Gostovanje Dramatičnega društva iz Gorice, V nedeljo, 29l t. m., bodo gostovali pod okriljem -Čitalnice« goriSki igralci, ki uprizorijo velezabavnega ^Namišljenega -botn.ka». sedel na visokem zidu v ulici Romagna ter | Kakor smo oraemli, ,e bil neznanec, ki ,e opazoval vojake, ki so se vežbali za bližnjo očividno ranil Tambossi,evo, odveden na bar-vojašnico. Nenadoma je mož, menda radi hipne kovljansko orožniško postajo, kjer fe bil spo-slabosti, omahnil naprej ter padel z višne ka- znan za 27-letnega težaka Jo sip a^lhchs takih 6 metrov na spodaj ležečo ubeo Fabio Se- nujočega na trgu Rosario st. 1 Pn vero, kjer je obležal nezavesten in ves krvav. ! je mladenič odločno tajil krvavo dejanje. Sprva Mimoidoči ljudje, ki so bili priče pretreslji-j je trdil, da sploh nc pom Tan,bo«i,eve, prvemu prizoru, Jo poklicali na bce mesta ®drav- , tem pa ,e vendar priznal da ,e .^ ljubavne ^ ------------ ^A'irtiEHi3- ?^britev tačunskega "klintka za ,e,° ; p)^ ^U- t^a ! 4. Lnje revizijskega poro«,. tftMMaiSE?^^ volitev načelništva. vratno izogibal vsakega točnega odgovora m 6. Volitev nadzorništva. ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. aprila 1925 ob 12.30 V lastnih prostorih. DNEVNl~RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva. smrtno nevarno. — Društvo državnih upokojencev M se podcliio nUjSTa- i Pri za^var^iu pa je zabredel v krifeea pro ^tforU'ozL-omanjtho^fimvdoTam in sirotam. | Ualovia, ki popolnoma jrleme^ojamo^ ioajdljhait dveh elegantnih govi krivdi, dasi niso na*li pri njem ni"ol, popularno _delo nafolpeg pride do vpliva na državno življenje, dočim f[a doslej s svojo taktiko ni iniL-la ne le na asino škodo kot stranke, marveč tudi na škodo mase svojih volilcev. francoskega dramatika Moliera, umetnina, ki je obstala že preko 200 let na repertoarjih večjih gledišč. Goričani so doživeli s to predstavo v Gorici lep uspeh, zato ni dvoma, da bomo deležni v nedeljo lepega užitka. — Igro režira g. Ciril Bratuž, ki igra obenem tudi AKadsmiM In narodna vSunuost Dne 27. februarja se je vršilo v Essenu zboro- j glavno ^logo, V ostalih vlogah igrajo najbolje vanje »Zveze akademikov*. Na dnevnem redu igralske moči goriškega društva. — Tržačanom je bila ena sama točta: «Položai akademika v i ^ pripravili Goričani krasen sprejem in dolž-narodni vkupnosti.^ O tem predmetu je Wil- Tržačanov ie, da ne zaostanejo za go- helm Dessauer pred zborovanjem objavil v i »toljubno Gorico. — Opozarjamo vsa društva, videli" kako je'neka mlada ženska nosadila v gozdiču na tla približno 2-letnega fanhča ter listu -Rheinmainische Volkszeitumg* razano- t posebno še naša dramatična društva na to hotela iezSudarila^otrcH r 1 ' Ker vlada za prireditev veliko , go.^e naglo ^^la. Deklici^ sta ča- Commercialex v ufici Mazzini št. 30, dve mladi elegantni dami, navidezno tujki; prosili sta blagajnika Antona Verona, da bi jima menjal štiri bankovce po tisoč lir. Verona je ustregel njuni želji, vzel »tiri tisočake ter odštel damam 40 stotakov. Dami sta denar prešteli, a naposled sta rekli blagajniku, da bi radi imeli bankovce po 5 ali 10 lir. Ker Verona ni imel toliko teh bankovcev, je na njih željo vrnil damam tisočake ter v®el naaaj stotake. Nato sta se neznanki vlfudno oprostili za nadlego ter naglo odšli. Ko je pa Verona preštel denar, ki sta ga vrnili dami, je zapazil, da manjka 15 bankovcev po 100 lir. Uverjen, da je postal žrtev premetene sleparije, je mož hitel na ulico, toda dami sta že izumili. Blagajniku ni preostajalo drugega, kot naznaniti dogodek na kvesturi. da mladenič ne pripada milici. Policija zasleduje Collichevega prijatelja, ki je bil, kakor je povedal Collich, v družb;, z njim in Tambossijevo, a je po dogodku lz^-nil. DJIROVi Ob priliki poroke Marice in Angela Busetti, nabrali svatje za -Žensko dobrodelno udru- 7. Razni predlogi in nasveti. NA KONTOVELU, 26. marca 1925. (265) ODBOR. i Zlato, srebro, krone, 0 g pictfin, zobovje ^ 1 & kupuje 4 Zlatarna ALBERT POUH Trsi, Via Ma atini 46 4 ženje* v Sv. Križu L 25. Denar hrani tamkaj- % tf Jfct?1!* šnii pododbor. , , , t _ .. Šentjakobski podružnici Sol. dr. so plačali na roke predsednika listke za ples gg. A. Ekar Cene na trgu Cavour (O ddaja nadebelol Česen 1400, pmaranče 160-180, kislo zelje 160, karfijol 230-300, čebula 130-200. solata 150-500, jabolka 60-320, ikrompir 75-85, krom- Zapuščal otrok. Sinoči okoli 18. ure sta ' jeO-240, hruške 150, grah 300. pa- deklici, ki sta se izprehajah v Bošketu, J^j^/ 300, ra ; New York od 24,50 do J4 60: Španija od 346.— do 3r>2. ; Švica od 470 _ do 474 — ; Atene t.d 38.50 do 39 5