235. štev.
V Ljubljani, petek L oktobra 1920. PoStoi,,a !"a““a * s0*0™'- m. leto.
Velja v Ljubljani in
po pošti:
celo leto pol let«
Četrt leta
ta roescc
K 240*— „ 120 — • M-.. 20 -
Za inozemstvo:
-Cio leto pol leto. čet rt leta u mesec
K 400*—' „ 200 -„ 100 — „ 35 -
Za Ameriko:
celoletno . .	8	dolar,
polletno ...	4	dolarje
četrtletno. . .	2	dolarja
Novi naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici.
Oglasi se zaračunajo po ‘Mičnem prostoru in sicer
nun
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleicn štev. 360. — Upravništvo Jo na Marijinem trgu rzrrsr:	štev.	8.	Telefon	štev.	44.	..	n	—-
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1 krono.
Vprašanjem glede inseratov i. cu. vor dopisnica ali znamka. — Dopisi —  ......-1—-	Rokopisi se ne vračajo?'
''litji 2 K
Nove uradniške doklade.
LDU Beograd, 29. sept. (Uradno.) Danes a bila podpisana naredba ministrskega sveta, ki urejuje nove draglnjske doklade državnih nameščencev. Aktivni državni na-meščcncl bodo odslej prejemali namesto dosedanjih dravinjskih doklad dnevnice, in sicer:	(
vštevši	dnevno
do	3.399	K	letne	plače po	68	K
o<l	3.400-	4.799	K	letne	plače	po	72	K
od	4.800—	G.399	K	letne	plače	po	76	K
od	G.400—	7,999	K	letne	plače	po	84	K
od	8.000—	9.999	K	letne	plače	po	88	K
od 10.p00—15.999	K	letne	plače	po	100	K
od 16.000—18.000	K	letne	plače	po	120	K
V letno plačo ni vračunana stanarina. .Duhovniki v vseli krajih prejemajo še nadalje dosedanje doklado. Le nekateri pravoslavni včečenlki, ter katoliški duhovniki v senjsko - modruškl in v dalmatinskih ter hercegovskih škofijah bodo prejemali dnevno po 48 kron.
Vsi nameščenci Imajo pravico do družinske doklade po 12 kron na dan za vsakega člana družine, ki nima lastnega Imetja ali dohodkov. To doklado dobivajo za ženo, otroke, deda, babice, očeta, mater, brate In sestre.
Vpokojencem In vpokojenkam se dosedanja osebna doklada zviša na 12 kron na dan za vsakega člana, kakor to velja za aktivne. Tudi sirote brez očeta In matere bodo dobivale doklado po 12 kron na dan.
Ban brvatskl bo imel kot osebno dra-glnjsko doklado dnevno po 100 dinarjev, predsedniki ostalih pokrajinskih vlad pa po 80 dinarjev ter dodatek za družino, kakor pristoje ostalim državnim nameščencem v dotlčnl pokrajini.
Ta nova naredba stopi v veljavo dne 1. oktobra 1920. Nove doklade po tel naredbl se bodo Izplačevale, čim bo ta naredba, ki so Iztočasno odpošlje po pošti, priobčena oblastem pismeno In eztenso.
Pred pogajanji z Italijo.
JBcofifrad. 30. sent. (Izvirno poro ,včiIo.) Italijanski odpravnik v Beogradu. GaJanti. io včeraj oosetil ministrskega predsednika Vesniča. —• Dosrovnrial se ie ž niim o času in kraiu posraianj med Italiio in Jugoslavijo.
Beograd 30. sent. (Izvirno poročilo.) Bivši član naše mirovne delegacije v Parizu. A. Radovič ie vče-ral predložil vladi spomenico % načrtom Za rešitev Jadranskega vura-Sania.
LDU. Zagreb. 30. sept. »Riječ« noreča iz Beograda, da trdilo v poučenih krogih, da hodo pri direktnih noeraianiih med Jugoslavijo in
Italiio sodelovali tudi italijanski ministrski predsednik Giolitti minister za zunanie stvari grof Sforza ter zastopniki italijanskega generalnega štaba in mornarice. V tem primeru se bodo udeležili oogalan) ministrski predsednik dr. Vesnič. minister za zunanie stvari dr. Trumbfč. pomočnik načelnika generalnega štaba general PešiČ in admiral Priča.
LDU. Zagreb. 30. sept. »Narodno Dielo« poroča iz Beograda, da se bodo pogaiania o rešitvi Jadranskega vornšania vršila v Drvi polovici oktobra, in sicer izYeii meJ naše države. v S vici alf pa v Londonu".
Italijanski pretepači v Pliberku.
(Avtentično poročilo.)
Dopisni urad doznava iz Celovca Iz krogov, ki so blizu naši plebiscitni delegaciji, da se ie incident s predsednikom okr. sveta v Pliberku. podpolkovnikom Navariniiem vršil takole: Pred gostilno Nemec sc je zbralo mnogo Nemcev iz Celovca ter prepevalo nemške pesmi in se vedlo izzivalno. Na nasprotni strani se Je na nemško izzivanie zbralo ored Narodnim domom neka! Slovencev. Mimo so prišli italiianski voiaki Jn iz niihove skupine se Je zaslišal vzklik: »Crepa Jugoslavia!« Nato ie neki Simon Krepel zavpil: '^Creua Italia!« Potem so ga nekateri Italijani in en Nemec napadli 8 palicami in ga pretopli. Med niiml Je ,, R0 trditvah udeležencev tudi o a var mi v clvilu. Prihitelo Je orož-
ništvo na trg. da naredi mir med Nemci in Slovenci, ker sta se že obe skupini približali. Franca Figo. pomožnega orožnika Je udaril niaiben civilist s palico, do glavi. Orožnik mu Je vrnil udarec s cevio puške. (Po predpisih bJ ga moral zabosti). Ta maihni civilist le bil Navarini. V tem se Je orožnikom posrečilo narediti mir in ločiti skuoini. Tedaj ie Navarini skuoaJ z angleškim častnikom. M ie bil tudi v civilu, stopil Iz nemške skupine proti Slovencem in delal: »Jetzt alles nach Hanse gelien!« To nekemu klobučarju ni ugaialo in ie rekel, misleč, da Ima Nemca pred sabo: »KaJ nas bodo ti prekleti Nemci podili domovi« Nato ga ie Navarini udaril s nalico čez obraz, da se mu Je takoj ulila kri.
regent potu je zopet v
PARIZ.
Zagreb. 30. seot. (Izvirno Poročilo.) Regent Aleksander odpotuje čez nekobko časa v Sremske Karlovce odkoder odide s svoio sestro Jeleno v Pariz, kier ostane nekoliko dni.
KOROŠKI SHOD V BEOGRADU.
LDU Beograd, 30. sept. V ne: deUo se bo vršil velik shod. na katerem »e bo razpravljalo o koroškem vprašanju. Na shodu bo poleg drugih govoril tudi podpredsednik narodnega predstavništva poslanec Adolf Ribnikar.
GOSPODARSKA ANKETA.
Beograd. 30. sept. (Izvirno poročilo.) Finančni minister Stojanovič bo sklical gospodarsko anketo radi novih davkov za 10. oktobra v Beograd.
HRVAŠKI kmečki nemiri pred
SODIŠČEM.
... ^ae:reb. 30. sept. (Izvirno poro-vilo.) Jutrj nredpoldne se bo vršila
!!!!*•	sodiščem	razprava
on J. I up eku, ubiialcu okr. gla-vana pri Sv. Ivan ZLcIinskcm.
ODPRAVA DEVIZNE CENTRALE.
LDU Beograd. 30. sept. Naredba finančnega ministrstva, s katero sc odoravlia devizna centrala, vsebuie poleg drugih tud! določbo, da moralo vse banke naipozneie tekom meseca dni odpovedati vse lombardne valute. Na ta način namerava ministrstvo za finance ukreniti nadalinle korake v svrho oreprečenia špeku-laciie z valutami.
VOLILNO GIBANJE V SRBIJI.
LDU Beograd, 30. sept. Poljedelska stranka, demokratska stranka ter vse ostale politične skupine so pričele z Živahnimi pripravami za volitve. Tiskalo in razširjalo se letak* ter ustanavllaio strankarski volilni odbori. Obenem se vrše priprave za volilne shode. Po končanem zborovanju svoiih zaupnikov le pričela tudi radikalna stranika organizirati svpie strankarske odbore ter se pripravljati na volitve.
KANDIDATURI PAŠIČA IN PROTIČA.
Beograd. 30. sept. (Izvirno poročilo.) Radikalska voditelia Pašič in Protič bosta kandidirala v Srbiii. Bosni in Vojvodini.
BEOGRAJSKI ITALIJANSKI ODPRAVNIK O jadranskem VPRAŠANJU.
Zagreb. 30. sept. (Izvirno poročilo.) »Novosti« prinašalo lnterview svolega poročevalca v Beogradu z italilanskim odpravnikom Galanti-iem. Ta le dopisniku izrazil nado. da se bo Jadranski spor med obema interesiranima državama poravnal pravično. Italijani. Je delal, želilo. da bi se nogaianJa prav kmalu končala. Olede Črne gore Je Galanti, (letal. da bo Italiia pristala na tisto rešitev. s katero se bo zadovoljilo črnogorsko ljudstvo. O mali antanti se fe izJavil. da Jo spremila Italija s simcatiJami odkar ima Jamstvo, da mala antanta noče nasprotovati italijanskim koristim. Odpravnik se nadela da bodo pogaiania med obema državama takrat dosegla dopo-
,en™eh-   ■
PROGRAM NOVE ČEŠKE VLADE
LDU. Praga. 29. sept. V stalnem odseku parlamenta ie ministrski predsednik dr. Černv obširno razvijal program nove vlade in deial: Sedanii kabinet ie vlada dela. ki pri-oravlia tla za definitivno vlado, in bo skrbela za ureditev notrante-po-Jitičnih razmer. Pri izvedbi programa velia vodilna misel prenšniega ministrstva na znotrai: poštenost, red. uspešno delo v prid vsem slojem in nekalien, demokratski in so-| ciialni razvoj. na, zunai Da mir in red. Zakon in pravni red sta merodajna za razmer ie vlade do narodnosti v državi. Trudili se bomo. da zbližamo vse narodnosti v državi in Hh spravimo v sklad. Ravnotežje v’ proračunu rednih in izrednih izdatkov bodo tvorili posebni preicinki države. I e gospodarske naprave bodo navezane na kredit. K nadali-miin nalogam nove vlade soadaio: sanaciia državnih financ, ureditev razmerja med cerkvijo in državo reforma kazenskega zakonika! zgadba železnic in znižamie visokih cen. Trdne podlage ie vlada ustvarila v brambnem zakonu. V zunanfi politiki se bo držala smernic Dreiš-uiih ministrstev, ki so se tako dobro obnesle.
*»111 11 1 ""'"4
RUSKO-POLJSKA POGAJANJA
V RIGI.
LDU. Riga. 29. seot. V včeralš-nJ seil mirovne konference Je bil soreiet predlog Doliske delegacije glede izvolitve nekaterih komisij. Računaio s tem. da bo premirje sklenjeno ored 5 oktobrom.
LDU. Pariz. 30. sept. »Agence Havas« poroča iz Varšave: Z merodajne strani zatrluieio. da ie Joffe dobil iz Moskve navodila, nai sorei-me vse poliske zahteve", naisi bouo še tako težke točke naJ pa odkloni zahteve, ki bi obvezale sovietsko Rušilo, da mora razorožiti rdečo armado, četudi le deloma.
WRANGEL PREKORAČIL
dnjepr.
LDU. Kodani. 28. septembra. Po
brzojavki iz Sejmstopola Je general Wrangel napadel boljševijce severno od Aleksandrovska. Več bolišc-viških oddelkov Je kapituliralo. Ko-nienica generala Wrangla Je prekoračila Dniaor in ie zasedla več mest v gubernilah Poltava in Jeka-terinosJav. _________
KAMENJEV ODPUŠČEN IZ DIPLOMATSKE SLUŽBE.
Berlin, 29. sept. »Deutsche All-gemeine Zeitung“ poroča iz Rotterdama. da je bil Kamenjev zaradi nepravilnega poslovanja in zaradi od-nošajev z .,Daily Heraldom“ odpuščen iz diplomatske službe in imenovan za komisarja na zapadni fronti s sedežem v Smolensku.
Dogodki v Pliberku.
Ko smo prejeli v pondeljeft prvo poro-£l(o o surovostih ht nasllstvlb italijanskega podpolkovnika In njegovih vojakov v Pliberku, se nam Je zdel dogodek tako nemogoč In neverjeten, da ga nismo niti objavili. Nismo mogli verjeti, da bi se Italijanski zastopniki plebiscitne komisije res tako daleč Izpozabil; zdelo se nam Je nemogoče, da bi v svoji zaslepljenosti tako očtto krili naj. prlmltlvneJSe pojme mednarodnega prava In mednarodne — dostojnosti.
A vest Je bila resnična. Včeraj smo priobčili poročilo, ki smo ga prejeli Iz Pliberka, danes pa objavljamo avtentični popis dogodkov, kakor Je bil sporočen ljubljanskemu dopisnemu uradu. To poluradno poročilo potrjuje v poln) meri našo vest o izgredu laškega podpolkovnika. In še več. Po poročilu dopisnega urada Je nastopal naduti Italijan ie mnogo bolj surovo, predrzno In Izzivajoče^ kakor so se glasile prve vestL
Plebiscitna komisija Ima nalogo tn dolžnost, da poskrbi v glasovalnem ozemlja za red In mir in da omogoči res svobodno glasovanje. To nalogo Imajo za svoja okrožja tndl dlstrlktne komisij«. Predsednik to okrožne komisije v Pliberku Je Italijanski podpolkovnik Navarini. Bil bi zato v prvi vrsti poklican, da no kali miru In reda In da varuje strogo neprlstranost.
A ta podpolkovnik se Je udeležil nemškega hujskajočega In Izzivajočega zborovanja. šel ni tla morda v Izvrševanja svoje dolžnost) ampak kot privatnik, v civilni obleki, da bi s tem očito pokazal Nemcem in
Slovencem, da drži z Nemci. In ko so začeli Nemci Izzivati, Je bil ta dlčnl varuh reda in neprlstranost! med prvimi razgrajači in pretepači.
Radovedni smo, kaj poreče k tem dogodkom glavna plebiscitna komisija v, Celovcu. Postopanje Italijanskega otlclrja Je tako kričeče, da ga komisija ne more prezreti Komisija ne more In ne sme trpeti, da nastopa njen član tako skrajno sovražno proti stranki, ki bi Ji moral biti nepristranski sodnik. In naša vlada niisakor ne more In no smo dovoliti, da bi bii šel naprej v plebiscitni komisiji človek, ki surovo žali našo državo s »Crepa Jugoslavija«« In ki dejansko napada naše ljudi in celo naše orožnike, ki skrbe v Izvrševanju svoje službe za red.
A pripravljeni smo na najslabše. Po dosedanjih slabih izkušnjah nas no bo presenetilo, če ostane komisija slepa in gluha In ne ukrene ničesar. Pokazala bo s tem samo svojo slabost In svojo popolno odvisnost od ncmško-italljanskega terorja.
.Mi ln naši Korošci pa se ne bojimo tndl tega več. Dovolj smo se že prepričali, da so vsi sovragi brez moči proti odločni volji našega naroda. Samo še par dni nas loči Od plebiscita. 19. oktobra prideta obračan ln maščevanje za Nemca ln še hujše za Italijane. Naši zavedni Korošci bodo s sijajno zmago prekrižali enimi kot drugim njihove načrte In Jih s tem naj-hujše kaznovali za njihova lopovstva.
WRANGEL BO IZKLICAL MI-LJUKOVA ZA PERDSEDN1KA RUSIJE
Dunaj. 29. sept. ..Izvestja'* . poročajo Iz Krima: Wrangel namerava izklicati Miljakova za predsednika ruske republike.
POGAIANIA MED RUDARI! IN LASTNIKI NA ANGLEŠKEM
LDU. London. 30. sept. Pogajanja med zastopniki rudarjev in med lastniki rudnikov so v toliko usoela. da moreio rudaril že danes predložiti konferenci vseh rudniških nameščencev načela, ki. Hh mora konferenca spreieti kot temelj za rešitev vprašanja delavskih plač. če se v glasovanju ta načela snreJmeJo. upalo voditelji, da ne bo treba več stavkati,
LDU. London. 30. sept. Po včerajšnjih razgovorih rudniških lastnikov z rudarji Je angleški ministrski predsednik IJloyd George sprejel odposlance rudarjev. katere Je skušal prepričati o potrebnosti, da se zonet začno poeaiatl. Kakor poroča »Dailv Telegraph« so lastniki rudnikov predihali, nai se določi nal-maniša koiličina letne produkcije z 240.000 tonami. Rudaril so obstajali nrl svoiii trditvi, nai se dnevna mezda zviša za 2 šilinga brez ozira na Drodukcitto.	•
KONEC VOJNEGA STANJA V ITALIJI.
LDU. Rim. 29. seot. Ministrski svet Je določil 31. oktober kot dan. na kateri se ima smatrati volno sta-nie za končano. Vlada sl pridržuje pravico, podališati ta datum nrav kratek čas za nekatere primere, kier bi kazalo, preprečiti neposredne iz« oreirrembe.
NOV ŠVEDSKI SENAT.
• LDU. Stockholm. 29. sept. Druga zbornica le sestavljena takole: 72 konservativcev. 28 zastopnikov kmetiških organizacij. 47 liberalcev 76 sociialniih demokratov in 7 levičarskih sociialistov.
KAREL SE PERR
Nyon, 29. sept. Iz obližja bivšega cesarja Karla javljajo: Zadnji čas razširiena vest, da Je bil iz PnHifinsa ali od bivšega cesarja Karla poslan denar madžarskemu
državnemu opravniku Horthyju. je izmišljena. Na Madžarsko so bila: odposlana samo živila in zdravila, nikdar pa ne denar ali denarno vrednote.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA.
30. septembra.
Valute in devize Curih: Pariz 41.55, Milan 25.90, Praga 8.25, Beograd 21. Zagreb 5, Dunaj: Zagreb 253—274. češkoslovaške krone 408—434, dinarii 1010—1060.
Zagreb: dolarji 115—117, avstrijska brone 39—40, Irancoskl Iranki 800, marke 192—196, Ure 500—510, angleški funt 403, češkoslovaške krone 169—172.
Beograd: Funti 104—105, Iranc. Iranki 195—200, dolarji 29.50—30, lire 128 -130, marke 49.25— 25—49.75, avstrijske trona 10—10.15.
Efekti.
Zagreb: Banka za Primorje lolO d« 1100, Eskomptna 1625—1635, Jugoslovanska 680—770, Ljubljanska kreditna 1100—1125, Prva hrvatska 10.650—10.750, RIJečka puč« pa 425—430.
Produkti.
Beograd: Pšenica 252, pšenica < bačka, stara) 237, koruza 92, Ječmen 133, moka nulerlca 253, svinjska mast 1150.
D J a k o v o: Pšenica poskočila na 900 kron. Mlini zvišali ceno za moko nulcrlco na 1400, št. 2 na 1300 K. Dovoz pšenice pičel.
NAŠ OBRAMBNI ŠČIT.
Slovenci I Še se Uranljo v kleteh mnogih občin znaki ln dokazi Vaše sramote( Vašega suženjstva, avstrijski »Obrambni ščiti«, v katerih so žeblji, zabiti od Važili rok, — žeblji sramote, žeblji suženjstva, ki ste Jih zabijali trpečemu Jugoslovanstvu v telo. Sicer Je večina Vas storila to pod pritiskom, ali pa Iz nevednosti. Ali vendar Jo to madež, ki še ni spran, ki še ni očiščen z našega naroda.
Slovenci 1 Očistite ta madež, operite sramoto, nnlčlto poslednji dokaz Vašega suženjstva. Prilika se Vam nudi, da to Izvršite! Odstranite pne »Obrambne ščite«, postavite sl novi »Obrambni ščit« podružnico »Jugoslovcnske Matice«, kjer Je še nf, mesto žebljev pa prinašajte prispevke za podporo naših bratov ob Jadranu. Trden ln mogočen mora biti »Obrambni ščit«, ki naj varuje naše Primorje in naš«! morje,
, krepki In samozavestni pa morajo bdi tudi branilci Primorja, naši bratje tam doli, da bodo mogli uspešno braniti svoja In naša prava za tem »Obrambnim ščitom«.
Slovenci! Še enkrat Vas poživljamo, da zbrišete sramoto s slovenskega imena, da s čvrsto roko zabijate nove žeblje, žeblje našo obrane v naš novi obrambni ščit »Jttsostovcnsko Matico«!
235. žtev.
Narodno predstavništvo
BeozracL 29. septembra.
Na 'današnji seti »ar. predstavništva se ie nadaljevala razprava o iiaterpelaciii dosI. Butešega o docod-lih na Hrvatskem.
Član Nar. kluba dr. Hanžek je opisal, kako so nastali nemiri v Grubišnem poliu in v drueih okrajih. Dela! te. da so nemire povzročili ukrepi vjede žizosania in rekvi-ziciie ter netaktnost orzanov. ki so ukrepe izvrševali. Odpor naroda ie posledica niesrove duševne usedline, ki obstoia v narodu vsled voine psihoze in delovania političnih strank. Dr. Hanžek ie napadal demokrate, o katerih le delal, da hočeta obiti sociialni proces in napraviti čez noč iz našeea naroda nov narod. Govornik ie navedel deistva izizravanla konstituante in rušenia celokupne hrvatske samouprave, neurejene aiosDodarske in finančne odnošate. draarinta itd. itd. Svoi eovor le zaključil z besedami: Kolikor te s svo-io d eni a vozilo razrušil politično živ-lienie Steoan Radič, toliko sra ie s svoiim nasilnim centralizmom razruši! tudi Pribičevič.
Za Hanžekom ie eovoril dr. Sur-itik za niim na radikalec M. Jovanovič. Potem te član iuvoslov. kluba dr. Šimrak kritiziral pisanle Ca-sooisia o priliki nemirov na Hrvatskem. V svotem vovoru se te obrnil proti metodam, s katerimi se operira ori nas. Govorila sta še dr. Spa-ho. posl. Rajič in dr. Rittlv. ki ie iz-iavil. da hoče imeti kmet na Hrvatskem to državo, da oa odklanla sedanji sistem. Ostro se }o zavzel za Uueosiaviio v Strossmaverievera duhu in oroti Pribičeviču. Nato te bila seia zaključena.
Na četrtkovi sefi bodo govorili o Interpelaciji posl.. Bttkšega: dr. Popovič, Stojan Protič, Dušan Peleš. Fra Buntlč. T. Popadič, Ivan Banja-nin. Ivo Grisogono. Ž. Korač, dr. Manoilovič, Josip Bojinovič, Žlvojln Tasič, D. Joksimovič in Milivoj Bašič.
'v’,; ■ j-.	, ,
Pomagajte naši mladini na Dunajul
Dunaj. 29. septembra*
»Jueoslavifa* le pred časom kon-statlrala žalostno doistvo. da se te usmilila naših visokošOlcev na Du-naiu neka švedska mdsita. da niso — stradali. dočim fih ie bogata domovina pustila na cedilu In v siromaštvu. — To in še velfloo več te sramotna resnica!
Znamo te. da ima Dunai razne visoke šole svetovnega slovesa, ki Uh mi še nimamo. Zato le bilo v lanskem šolskem letu okoli 700 jugoslovanskih akademikov na Dunalu. v tem jih ne bo mani. Lani smo imeli tu: 177 eksportnih akademikov. 87 slušateljev ooliedelske visoke šole. 26 pravnikov. 45 modroslovcev. 213 medicincev. 121 tehnikov. 10 živino-zdravnikov. 4 akademike za lepo umetnost. 11 konservatoristov.
Po pokrajinah se dele tako: Srbita in Orna gora 52 (med mlml ie 8 štipendistov). Slovenija 200 (62 štip.). zasedeno oženili« razun nar nrih sami Slovenci. 38 (15 štip.). Vojvodina 29 (1 štip.). Bosna In Hercegovina 136 (29 štip.). Dalniaciia 67 (2 štip.). Hrvatska in Slavonija 172 (31 štip.). Slovenija te torej tu zelo dobro zastopana.
Ker te življenje na soloh drago, ne bi mogli naši visokošplci niti na Dunaju študiovati. ako si ne bi ustanovili — dveh dijaških kuhimi. eno bfizu ekso. akademiie. drugo blizu tehnike. Tretia bi bila potrebna blizu vseučilišča.
Dijaki so dobivali obed. večerto in hlebec kruha ter plačevali od po-četka 5. pozneje 10 K dnevno. Zunail bi porabili natmani desetkrat več. — Brez kuhinle te zaman misliti na obstanek na Dunalu. Enako ie v Pragi in drugod.
In kako ie domovina skrbela za svoie mladeniče na Dunaju? Edfno liubliatiska vlada te poslala 28.932 kilogramov živeža. Sarajevska pa 2316 kg. Cast in hvala lima! Vse pro.šnie v Beograd so ostale brezuspešne.
Čez počitnice ie ostalo do 100 di-iakov na Dunaiu. da so se orlorav-liali in tudi polagali izpite. — Ker akademski kuhinji nista mogli kuhati. se ie usmilila naših dilakov gospa dr. Liana Domonkosv D o -monkos. ravnateljica ood švedskim patronatom oaslutoče ljudske kuhinje, ki ie za 10 K dnevno pošiljalo obed in večerjo, nekoliko botir šo ied nego te bila orel v domači kuhinij. Dijaki niso plačali niti režll-
•kffi trcflRov faihitlte in donašaicev. -Kerte ttt kuhinte v istem časa izgubila privilegij do darov v živilih, ie morala vse kupovati in ima z našimi dflaki veliko izgubo. —* Koncem septembra pogodba izteče In naši di-faki bodo na ulici. Brez izdatne pomoči ne bo kuhinje, in ako te ne bo. ne bo moela niti desetina dijakov nadaljevati s volih naukov I Pomoč te nujna!
Zato poživljamo liubliansko vlado. ki te že doslei nokazala veliko liubezeo do te naše mladine, na! poskusi doseči sporazum vsai med pokrajinskimi vladami in nafti način, kako bi rešili teh 700 naših visoko-šofcev na Dunaiu stradanja, oziroma tm soloh omogočili, da nadaljujete svoie Studile.
Antanta In pogajanja v Rigi.
Polisko časooisiie piše. da te od oolisko - bolfševiškth oogaiani v Rigl odvisna bodoča smer svetovne politike. In res se mirovno vprašanje med PoHsko in sovjetsko republiko dotika cele vrste dalfših vprašani. Od nlihovega rezultata te odvisno razmerle med Nemčijo in sovjetsko Rušita, tiče se oa tudi Češkoslovaške republike. Romunije in naše države. Francoska in dedoma tudi ameriška ooMtIka 1e Dostavila Potiska na vzhod kot važnpga činitelia evropskega ravnovesla. katerega naloga nal bo s pomočjo zapadnih velesil zadržati nemški pritisk oroti vzhodu, obenem oa branit! Evropo proti sedal boljše viško a noznele. če potrebna tudi pred nariionalistfčno Rušilo.
Ko te doživela Dollska armada pred Kiievom oolom In so stale boll-ševlško armade ored Varšavo, te bila Potiska prisiltena orositi za pomoč ori zanadnih velesilah. Prestiž Poljske, ki bi morala braniti Evropa a tega ni zmogla, te seveda silno nadel in niti zadnfi uspehi potiskih armad ga niso dvignili na preišneio višino. Konferenca v Spal ie preveč iasno pokazala celemu, svetu vse notranje slabosti pollske republike. Anglifa ie bila takrat že popolnoma Drioravliena prepustiti Polisko ni eni usodi in Če bi Franctta v svotem lastnem Interesu n« bila ortsfltena pomagati H. bi PoMska težko ustavila zmagoviti pohod rdečih armad proti zapadu.
Danes oela antanta odkrito Želi. da bi prišlo na vzhodu do hitrega sklepa miru. In to čimprete. Anglifa te že na konferenci v §pai orecel iasno odkrila svoto brezbrižnost. Francija oa. ki se nahaia sama v težkem gospodarskem in finančnem ootožaiu. tudi težko orenaša žrtve, ki lih il nalaga pomoč Poliski. Na francosko vlado pritiskata tudi mednarodni socialistični krogi, ki so za Dooolno nevtraliteto v vzhodnem vprašanju, ravnotako oa tudi mednarodni kapitalistični krogi, ki hočeta mir za vsako oeno v svrbo obnovitve trgovske zveze z Rušita. Italija. dasi iri v neposrednem sosedstvu Rušile, tudi nulno potrebuje trgovskih zvez znta,
Včera! smo poročali, kakšno ie stante v Poliski in v Rušili. Pokazali smo. da te gospodarsko stante obeh bolutačih se držav tako. da bi državniki Pollske in Rušite zagrešili težek zločine nad svoiimi narodi, ako bi mir zavlačevali Ako se torej oziramo še na stališče posameznih antantnih držav naoram rusko-ooli-skim mirovnim nogalaniem. pridemo do zaldiučka. da bode mir v Rigi skoro gotovo v nalkraišetn čas« podpisa« _____
Baranjske zadeve
■Ved madžarsko zbornico.
Budimpešta. 28. sept.
Ko so bili včerarf predloženi zakonski načrti v vseh treh čltaniih odobreni, te podal poslanec Peilaity mdno interpelacijo v kateri opozarja na komunistično rovartente v Pečuhu. zlasti pa na nerednosti pri volitvah dne 22. sept., ki te bil navzlic ostremu protestu prebivalstva Izvollem za žuoana bivši volni minister Karolvtevega režima Bela Lin-dbr. Id ga bate podpira jugosloven-ska vlada. Grof Telekv te izjavil, da bo radi odsotnosti ministra za zu-nanie posle odgovoril sam na to interpelacijo. Detel te. da se šele nekaj tednov nahaia v stikih z fuero-slovensko vlado ootom svolega zastopnika. Eden prvih predmetov, na katerega ie opozoril novega diplomatskega zastopnika, te zadeva ba-ranlskega komunizma. IztočB mu ie vea tozadevni matarilaL Poslanik
ni imel o podrobnostih ootana in te
izfavil. da po njegovem mnenju beoeraiska vlada o tem ničesar ne ve. Nato te prosi! poslanika, nal beograjsko vlado informira o položaju in mu namignil, da bi bila n&t> primernejša rešitev tega vprašanla izpraznitev omenjenega ozemlia. —• Slednjič te ministrski predsednik omenil, da te izpraznitev baranlske-ga ozemlia. kf va orisote mirovna oogodiba Madžarski v ozkih stikih z ratifikacijo. Ko ie vzela zbornica ta odgovor na znante. ie bila odgodena do 14. oktobra.	LDU.
Pismo iz Prekmurja.
Lendava. 19. sept.
Sedal te obrniena vsa naša pozornost na Koroško, teter pade v kratkem za nas velevažna odločitev. zato se ne čudimo, če te v tem Času naše Prekmurje precei pozabljeno. Ali po koroškem plebiscitu bo treba obrniti oči tudi v naše Prek-murie. vzbuditi to mlado slovensko deželico iz sedaniega soanla. ta oživiti in dvigniti v malerHalnem in oo-litčnem oziru.
V materiiaJnem oziru se fi zaenkrat naiboli pomaga z vzpostavitvijo prometnih zvez. * dovoHtvtlo proste trgovine in ž zadrugami ter z ctaločitvito maksimalnih cen. da postane vsako veriženfe in naviiante cen nemogoče. Potrebno te tudi. da se čim nrei reši agrarno vprašanle. da ne ostane rodovitna zemfta ne-izrabliena. kakor doslei.
V političnem oziru ie naše Prek-murfe z naše strani še popolnoma nedolžno. Lfudstvo te zelo primitivno. politično popolnoma nezrelo. — Govoriti resno o kaki politični stranki ni mogoče, narodna zavest ie pod ničlo.
Ljudstvo te zmedeno. Kolikor te bilo madžaronov. so se potuhnili ia rovarita na tihem. Madžaronska stranka te popolnoma potlačena in si ne upa na dan. Klerikalna stranka nima prave moči. ker te paralizirana vsled protestantov in Židov. Protestantov ie v Prekmurju orecel veliko število In so Slovenci skoro brez izletne. Židov ie malo in ne oriha-iata toliko v poštev. Socilalistov tudi ni mnogo: ti se polavUaio šele v zadntem času t>o mestecitr. Kalkor se čute. bo ustanovljena v Prekmurju v kratkem času samostojna sociia-listlčna stranka, ker so komunistični elementi mnenja da bi komunistična stranka ne našla odziva v Prek-muriu. ne pravega umevanja.
Klerikalni stranki bo zelo škodovala duhovščina sama. zakai skoro vse duhovništvo v Prekmurju, ie madžaronskega mišlfenia. Naša klerikalna vlada oa fih kiliub temu pro-težira. ker se kažeta dobri in agilni pristaši SLS. To protekcifo na seveda izrabila duhovščina in ruie ne- j ovirano proti državi. Dokazov za to j trditev ie mnogo in lih ima tudi j naša Dolicifa v rokah. Pred kratkim te bil n. nt, aretiran lendavski kaplan. ki fe hotel pobegniti oreko meie. Pri odhoclnici na ie imel govor in ie hulskal zbrane madžarone oroti državi. Bal ie nz-nanien na Doliciio. ki ga te za/iela na begu v vozu ter aretirala in izročila sodišču.
Ko pade odločitev na Koroškem, obrnite oči tudi v Prekmurje: dela te tam mnogo. Z delom, z aeitaciio bomo dvignili narodno zavest, zakai sama od sebe ne bo prišla.
Finanči in gospodarski položaj Nemčije.
Berlin. 29. sept
Posebni poročevalec Wolffovega urada poroča iz Brusila: Kakor ie zahteval sklenjeni dnevni red. ie podala nemška delegacMa danes popoldne finančni konferenci poročilo o finančnem in gospodarskem položaju Nemčiie. Državni tajnik Bergmanu ie izvaial med drugim: Dočim te imela Nemčtia pred plačilnim letom 1913 vsega skupal pet milijard mark dolga, te narasel dolg po 31. avgustu t. 1. na 240 tnililard mark In bo po poteku plačilnega leta 1920 še bistvsno večfi. ker imata državne železnice in pošta 56 militard deficita. Da se spravita izdatki v sklad s oreiemki. se izvaia sedal v Nemčiji davčna reforma v naivečiem slogu. Prizadevanja vlade pa so zadela na skorai nezmaglHve težkoče v gospodarskem položita. Spričo izdatkov vsled volne in spričo po-gotev nremlrta in. mirovne pogodbe sp ne moreta doseči nobeni prihranki. Samo za leto 1920. bd znašaM trnški za Izvedbo mirovne pogodb« I 47. milijard mark. Vzdrževani« Nemr
fill Drisoteoa nWwnn!tt« imhB« »I
hteva mnogo vSteTSitiJTaSI vdteka n« nodstavl aološoe vofaške službe. Navzlic tem razmeram m sodima (te bi bil finančni položal Nemčfte obupen. Nemčlte se polagoma vrača k rediu in razvesellivo fe. da se kaže Dovaodi tudi kreoka volia za delo. Ete pa se zadobf živlienska moč. da se stabilizirata vrednostne razmere te da se zadovolfi mednarodnim obveznostim, zato ie razumno skupno delovanie v vsem naš smoter.	LDU.
Beležke.
»Ima vremena...«
Nafbolfšf belgraiski list fe neodvisen »BEOGRAJSKI DNEVNIK«, ki fe naiboH razšlrien dnevnik v Jugoslaviji.
Naročite te čitafte »Beograisk! Dnevnik«.
fted dobrim tednom sta prišla na kolodvor v Celfu dva tovorna vlaka sob' iz Nemčiie. skupno okro« 80 vagonov. Vlaka bi se morala pre« Pisati za Zagreb In se še le doli za-carmifi. V ureienih razmerah bi s« moralo opraviti to delo v par minutah- Vzorni beograiski cariniki d« puste vlaka čakati že nad teden dni m bog zna. kdaf se fu bodo usmilili, btoinme se ie nabralo Že nad do! milijona kron. Kdo bo plačal? Nazadnje gotovo konzutnent. ker bodd trgovci zyalili vse breme na trte. —» In Kmet. uradnik, delavec, bodo ysled zanikrnosti in nesposobnosti naše carinske uprave plačevali nepotrebne miliione.
Jugoslavija.
NateC«! za slušatelje medicine.
LDU Beograd, 28. sept. Ministrstvo za narodno zdravstvo i« objavilo natečaj za IS slušateljev medletne. Prošnje z dokumenti se bodo »prejemale do 10. oktobra.
Jugoslovansko-Halljanska pogajanja.
LDU Pariz, 30. sept. Po Informacijah Iz dobro obveščenih krogov se prično ne- : posredna pogajanja med Italijo In Jugosla- j
vfio v najkrajšem časn. italijanska Vlada bo razpravljala na bazi istega sporazuma, do katerega je došlo v Pallanzl, ko I« Ul še Ntttt na krmilu.
Minister Križman v Splita.
LDU Split, 29. spet Jutri dospe semkaj minister dr. Križman in bo konferiral g poljedelskimi organizacijami radi agrarne reforme.
Razna poročila.
Franclja poziva Poljsko, naj vztraja na razoroženju rdeče vojske.
Dunai, 29. sept (Izvirno poročilo.) Iz Rige se poroča, da je francoska vlada pozvala polisko vlado, naj pri pogajanjih z Rešijo neomajno vztraja na tem, da se rdeča vojska razoroži. Poljski zunanji minister Sapleha je na francoski poziv pristal,
Italljanskc-romimskl razgovori.
LDU Bern, 28. sept. Usti poročajo iz Rima: Porazgovorl med Take Jonescu in Ololitttjem so imeli namen, odstraniti vsak sum, da ima Romunija namere, ki nasprotujejo interesom Italije. Take Jonescu je podal izlavo o načrtu male entente, ki bi obsegala poleg drugih članov še Romunijo, Grško In Poljske. Razločil je diplomatskemu zastopniku Madžarske nalogo male entente, da b! Madžarska vedela, kakšno usodo bi Imel poizkus, lapremenitl določene meie Madarske.
Jonescu o balkanski konfederaciji,
LDU Pariz, 30. sept. Romunski zunanji minister Take Jonescu Je izjavi! poročevalcu lista »Morning Post«, da spada kleja balkanske konfederacije v preteklost. V zvezo petih zmagovitih držav bi mogle vstopiti tudi posamezne premagane države, vendar pod pogojem, da priznajo veljavnost podpisanih pogodb,
Ionescova zahvala Sforzj.
LDU Dunaj, 29. sept. Take Jonescu je poslal grofu SforzI zahvalni telegram, v katerem poudaria neomajno bratsko prijateljstvo Italije in Romunije.
Češki komunisti za tretjo Interuacijonalo.
LDU Praga, 29. sept. Kongres čeških levičarskih socialistov je sprejel delovni program po načelih tretje intemacijonale. Za enkrat se ne bodo priključili k Moskvi in so sprejeli k zadnji točki delovnega programa pristavek, da bodo o priključitvi sklepali ali po referendu, ali pa na prihodnjem Izrednem zborovanju stranke. Švicarski socijallstl v tretji htternacijonall.
LDU Bern, 28. sept. Skupščina socljal-nodemokratske stranke v CurBm je s 240 glasovi proti 10 glasovom sklenHa pristop k tretji hiternacijonaU.
Poljaki in Lltvand.
LDU London, 30. sept. Reuterju javljajo Iz Poljske, da so poljske čete primo-
rane braniti se litvanskih napadov. Lil* vand so pomagali boljševikom za bombardiranja poljskih postojank ter še vedno kažejo agresivnost.
Italijanske tvornice Izpraznjene.
LDU Rim, 28. sept. Kakor poroča zveza kovinarjev, se je povsodl Izvedla izpraznitev tvornic.
Vorarlberška hoče k Švici.
Innsbruck, 29. sept. (Izvirno poročilo.) Vorarlberška bo predložila zvezi narodov spomenico, v kateri zahteva priključitev Vorarlberške k Švici. V slučaju pa, da se to ne dovoli, zahteva priključitev k Vir* temberški.
Boljševizem v Mehiki.
LDU Pariz, 29. sept. Kakor javlja »Chicago Tribune«, so bili v mestu Mehiki boljševiški nemiri. Boljševlški agitatorji so navalil) na narodno palačo In so imeli » balkona govore na tlsoCfdavo rrmof.Ico. Narodna palača je bila okrašena z rdečimi zastavami. Iz vseh delov dežele so poslali čete v mesto, da bi se zatrli nemiri. Položaj ie jako resen In tembolj nevaren, ker Je predsednik Huerta obolel.
Slnfajnovcl naskočili ladjedelnica.
LDU Pariz, 29. sept. »Matin« poroča 11 Londona, da so slnfajnovcl včeraj naskočili ladjedelnice ter trpinčili in končno pregna. li delavce. Ladjedelnice so morali zapreti. Redarjem se je posrečilo vzpostaviti red in mir.
Francoski veleposlanik v Carigradu.
LDU Pariz, 29. sept. Kakor poroča »Matin«, bo francoski vrhovni komisar v Carigradu De France v kratkem imenovan za veleposlanika v Carigradu.
Reforma avstrijske ustave.
LDU Dunaj, 29. sept. Narodna skupščina Je danes začela razpravljati o reformi ustave.
♦
Izjave ameriškoga delegata na bruseljski finančni koniercncL Listi javljajo ll Bruslja, da je izjavil ameriški delegat Boy. den, da more Evropa šele tedaj upravičeno pričakovati podelitev kreditov, kadar bd sovražnost med državami odstranjena. Ob tem je zlasti dolžnost zmagovitih držav, da kar najprljazneje nastopajo proti premagancem.
Gospodarstvo.
Borza.
LDU Dunaj, 29. sept Nemške marke »15, romunski leji 515, bolgarski levi 380, Ivlcarski franki 4275, francoski franki 1800, Italijanske lire 1190, angleški funti 895, ameriški dolarji 270.
LDU Curlh, 29. sept Berlin 10—12 in pol, Holandija 193.60, Newy<wk 621, London 21.76, Pari* 41.70, Milan 25.95, Praga 8.25, Beograd 21, Zagreb 5.15, Budimpešta 2.05, Dunaj 2.80, avstrijske žigosane krone 230.
Trst, 28. septembra. Pkrtz 150, London 83.75, Newyork 23.75, Dunaj 7.80, Zagreb 19.65, Jadranska banka 490, Assicurazionl Generali 14.300, Rlunione Adriatica 2740.
Izvoz petroleja iz Romunske prost.
Bukarešta, 29. sept. (Izvirno poročilo.) Romunska vlada je odredila prost Izvoz petroleja.
Konferenca za mednaroden transit
LDU London, 20. sept. Reuter doznava, da se sestane konferenca, ki bo pod protektoratom zveze narodov proučavala vprašanje mednarodnega tsMatta, k B*1* m dni 15, oktobra t L/
+ Žitni trg v Novem Sadu. Pšenica 1« nadalje poskočila v ceni. Ponudb« le Jako majhna. Zaloge mlinov zadoščalo komaj za teden dni, vsled česar ie pšenica dosegla K 830—870, rž K 570—580, ječmen
j(  490, oves K 220—240. Moka stane
Ut. I K 13 do K 13.30, moka za kuhanje K 1* do K 12.30, krušna moka K 11.
+ 36 milijonov kron dolguje našim podanikom avstrljsko-madžarska poštna hranilnica. Vprašanje se je pretresalo v finančnem odboru narodnega predstavništva, ki je sklenilo, da se bo pri eventualnih težkočah likvidacij« interveniralo diplomatskim potom.
+ Nabava eksplozivnega materijala. Po poročilu trgovske zbornice v Zagrebu razpolaga IV. armijska oblast v Zagrebu le še z majhnimi količinami eksplozivnega materiala v rudarske »vrhe. Intereslrani krogi na! se tore] pravočasno pobrigajo za ekspozitivne snovi v inozemstvu. Uvozno dovoljenj« dobijo Pri Imenovani artnljsk! oblasti.
Dnevne vest!.
Jutraišnia številka ».luaoslavife« Izide kot koroška številka na šestih
— Naročnikom! Danes smo vsem, W so zaostali z naročnino, priložili položnice. Uljudno prosimo, da nam zamudniki takoj poravnajo zaostalo naročnino, ker bi bili sicer primorani, Jim ustaviti list. Prepričani smo, da nam ostanejo vsi dosedanji naročniki zvesti In da takoj obnove naročnino — če mogočo do konca leta ter smo v to svrho položili položnice tudi vsem onim, ki še nimajo plačano do konca leta. Prihranijo s tem sebi in nam mnogo dela. Kdor do 10. L ni. ne bi poravnal naročnine, mu moramo z 10. oktobrom ustaviti list. P. n. naročnike prosimo, da uvažujejo dejstvo, da moramo vse stroške — ln tl so ogromni, poravnat! sproti, če ne celo v naprej ter za. to nikakor ne moremo pošiljati lista proti
naknadnemu plačilu.
Uprava »Jugoslavije«.
— Od danes naprej velia zopet
stari srednie-evrooski čas. Danes ob 3. ziutrai se ie premaknila ura zopet na 2. uro nazni.
— Galle. Exel. Lantroff Itd. Pri naši deželni vladi imaio naibrž pro-skribirane vse srlavne protlvnike tn škodljivce našeoa naroda v namenu, da dobe — n a era d e. Kai ie zakrivil notar Galle z našo »Slovensko Matico«. ie znano. Zapravil U ie vse premoženje za avstrijsko vojno posojilo. Za navrado le dobil mastni notariiat v Lmbliani. dasi baie^ še do danes tli položil niti obračuna o svojem gospodarstvu nad Slovensko Matico. — Okrajni glavar Exel ie naševal nad Slovenci huve kot sam Volksrat. O tem bi vedeli dosti pripovedovati slovenski uradniki, ki so mu bili podrejeni. Ako ie bil slovenski bradnik podpornik slov. šolske družbe sv. Cirila in Metoda, ga ie sirovo citiral na odgovor. Mož le danes načelnik važnega oddelka Dri deželni vladi. Kot tret.il dobi sedal nagrado računsk svetnik Lansroff.
!p ga naša Vlada kliče iz Gradca. --Mogoče se že pogaja s Schwarzem. Kalteneggeriem itd. Nasprotno pa ■' isti našega zaslužnega glasbenika Viktorja Parmo, ki te bil zelo sposoben uradnik ter le moral iti v pokol le zaradi svoieca orotiavstriiskega '•'isltenia. životariti ob skromni do koinlni
Za popis prebivalstva, ki se Do vršil 31. decembra t. 1.. ie ministrstvo za sodila!no politiko odobrilo potrebni kredit in materiial.
— Ravnatelj Južne železnice g. Andrej Vrečko odide te dni na Du-nal. Zastopal bo pri dunaiski centrali liubliansko obratno ravnateljstvo.
— Tiskovni pogrešek. V vče-raišnio vest na prvi strani »Surovost italiianskega člana plebiscitne komisiie« se nam le vrinila tiskovna pomota in sicer se piše predsednik Aleraliirane komisije v Pliberku N a v a r i n i in ne D a n a r i.
— Otvoritev paketnega prometa med kraljevino Srbov, Hrvatov In Slovencev ter čchoslovaško, Nemčijo, Francijo, Svlco ln Bolgarijo. S 1. oktobrom t. 1. se otvorl poštnopaketni promet (do teže 5 kg) med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev tet Cehoslovaško, Nemčijo, Francijo, Švico in Bolgarijo, a s 15. oktobrom t. 1. tudi paketni promet (do teže 20 kg) z republiko Cehoslovaško. — Pristojbine, ki jih mora plačati pošiljatelj vnaprej in druga določila Je
poizvedet! pri vsakem poštnem uradu. ______
Raztegnitev Inozemskega paketnega prometa sc bo pravočasno naznanila.
— Prtljaga bivših civilnih Internirancev v Ameriki in Angliji. Na5 generalni konzulat na Dunaju Je prejel od avstrijskega zunanjega ministrstva obvestilo, v katerem javlja Imenovano ministrstvo, da je došlo v zadnjem času dunajskim oblastem, ki so kompetentne za vojne ujetnike in internirance, mnogo prtljage. Ta prtljaga jc lastnina bivših civilnih internirancev iz Amerike. Poleg tega pride tudi še veliko take prtljage iz Anglije. Mislijo, da je med to prtljago tudi kaj lastnine naših držav-■ anov, ki so se v zadnjem času povrnili lz 'merike. Na to opozarja naše notranje ministrstvo državljane, ki bi eventuelno imeli "cd prtljago kaj svoje lastnine.
— Svarilo delavcem, ki hočejo v Frau->.io. Generalni konzulat v Marseillu javlja, 'a prihaja veliko število naših podanikov V Marseille iskat dela. Dela pa je v Franciji cc/ko dobiti, kar je za naše delavce skrajno neugodno. Večina potroši, kar le bila pri-štedila, ko pa brez pomoči, se obrne na naše konzulate in poslaništva za pomoč ln povratek. Naše oblasti v Franciji pa nimajo sredstev za to svrho. Tako padajo delavci še v večjo bedo. Delavstvo se opozarja na to, naj ne hodi v inozemstvo Iskat dela.
— Telefonski Imenik za celo Slovenijo o že v tisku in. so sme pričakovati, da izl-
tekom najkrajšega časa.
Zakaj se griža tako širi po deželi. Da se griža tako širi po deželi, Je krivo v prvi vrsti to. da hodijo razni znanci bol-
nika obiskovat in tal« prenašajo bacile, rjam p« tudi zanlkrnost mrliških oglednikov, fcl dopustijo ponekod, da se stne mrlič, k! je umri na griži, dati doma na mrtvaški oder. Domačini se ga potem na različne načine dotikajo, tudi poljubljajo, znanci ga hodijo škropit Itd. Priprosto ljudstvo, ki večinoma ne verjame v nalezljivost griže, Je treba primerno podučiti Treba mu jc tud! dopovedati, da se pieteta napram mrliču, ki je umrl za kužno boleznijo, ne žali s tem, ako se mrlič takoj odstrani.
— Popis vojnih Invalidov, vdov in sirot. Da ne bo nepotrebnih vprašanj, katere osebe naj vpišejo občinski uradi pri popisu glasom naredbe opr. III 8987/20/1 z dne 6. sept. t 1. v kategorijo »Urejeni« ln katere med »neurejene«, pojasnjuje poverjeništvo za socialno skrb deželne vlade za Slovenijo, da spadajo glasom 3. točke navodila k tabeli I v skupino A (urejeni) 011! Invalidi, vdove in sirote, ki jim je že odmerjena od voj. oblasti naše države inv. pokojnina oelrotna preskrbnlna. V skupino B (neurejeni) Je treba popisati osebe, za katere bo treba šele urediti vprašanje pokojnine oziroma preskrbnine.
= Volilni imeniki za ljubljansko
občino so dotrotovlieni in bodo v kratkem razpoloženi strankam na v potrl od. V posebni odbor, ki ima pod predsedstvom župana sklepali n popravkih volilnih imenikov, sta izvoUena kot člana odbora občinska svetovalca Anton Likozar in Maks Lilletr.
= Novi občinski svetovale!. Na mesto umrlih svetovalcev Beliča in Bonača sta poklicana v liublianski občinski svet namestnika Aloizii Lenček in Jakob Vode. Namesto te dni umrlesra svetovalca Jakoba Smoleta bo poklican namestnik Valentin Vončina.
= Bivšo nemško šolp y Spod. Šiški ie kupil stavbni podjetnik Ba-telino ter in že naprej prodal konzumnemu društvu. Čeravno le bila prostovoljna prodata razglašena v Uradned listu, mestni šolski svet pa še Dosebei onozorien. ni maralo mesto šole kupiti, čeravno bo brez-dvomno kmalu rabilo prostore za razširjene ljudske in meščanske šole. Slišimo, tla se ie tudi eremit trgovcev orenozno spomini, da potrebuje prostore za treovsko akademijo.
— Z grohorjem pomešana pšenica. Včeraj dopoldne »e le nadaljevala razprava proti trgovcem ln mlinarjem, ki so mleli z graborjem pomešano pšenico kupljeno pri g. Knezu, Id jc tudi tožen. Zaslišani so Ml obtoženci trgovci Jernej Glavič, Ivan Skubic, Ivan Pirc ta mlinarja Ivan Kurak ln Frančišek Mihelčič ln je obsodil sodnik Avsec Glaviča, Skubica In Pirca vsakega na 1 teden zapora in na 1000 kron globe, Kuralta in Mihelčiča pa na 3 tedne zapora ln na 1000 kron globe.
— Proti draginji krompirja. Na ljubljanski trg prihaja vedno manj krompirja, ker hodijo ponižni meščani sami v okolico ter ga doma plačujejo kmetom po 2 K in še dražje. Trgovec Fr. Ogrizek pa ponuja na debelo’ krompir po K 1.50, ki ga postavi na vsako postajo. Naj b! se razne uradnl-fice ln druge meščanske skupine združile ter naročale krompir na vagone lz Maribora. To bi takoj vplivalo na domače cene.
— Nove stavbe. Ob poti v Rožno dolino sl je zgradil lično enonadstropno hišo g. Maške.
_ Društva drž. varnostne straže, detektivov, policijskih uradnikov ter pisarniških pomožnih moči za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, priredi dne 2. oktobra 1920 v veliki dvorani In postranskih prostorih hotela »Union« L zabavni večer s sodelovanjem vojaške godbe, članov, kr. opere ln drame ln pevskega društva »Kra-tovo Trnovo« Itd.	k
— Rabljatna Lahinja. Soproga nekega ljubljanskega lekarnarja, Lahinja, Je ozmerjala svojo najemnike z besedami: »Barabe, briganti, trufattori, uomlni dlsonestl, bu-glardi.« (Barabe, lopovi, sleparji, nesramneži, iažaUvci.) Za te svoje po laški kulturi dišeče cvetke prežlvahuega jezika, je bila pri ljubljanskem okrajnem sodišču obsojena na 500 K globe ali 5 dni zapora. Mogoče Jo bo sedaj italijanska vročekrvnost minila.
— Dotlčni gospod, ki je vzel 29. t. m. med 4. ta 5. uro popoldne v kavami Zvezda dežnik s rumeno kljuko In beiokoščcnim
okovom, se opozarja, da ga prinese čim preje nazaj v kavarno Zvezda In ga odda pri blagajni. Ker je gospod sicer ne imenoma, pač pa navidezno poznan, je svetovati, da se pozivu takoj odzove
Maribor. -
V prid koroškim Slovencem so nabrale mariborske sokollee zadnjo nedeljo ob prfflkl cvetličnega dneva 11.864 K.
Trgovska nadaljevalna šola prične v kratkem s poukom. Vpisovanje trgovskih vajencev se vrši 8. oktobra od 9. do 11'. ure dopoldne v pisarni deške šole na Zrinjskem trgu.
Nov odvetnik v Mariboru. Kot 24. odvetnik se naseli v kratkem v Maribora
dr. Lovrec, ki je nedavno položil odvetniški izpit.
Novo ustanovljena mariborska podružnica ljubljanske trgovske ta obrtne zbornice prične 7. oktobra uradovati.
Oblastveno dovoljena plesna šola J. Pečnika prične s poukom prve dni oktobra.
Mariborski peki že dva dni nagajajo ta pečejo po istih cenah, kot poprej beli kruh, sedaj črnega. Izgovarjajo se, da je cena moki poskočila od 11 na 15 K, in da vsled tega ne morejo za dosedanjo ceno peči j belega kruha. Zahtevajo, ali zvišanje teže hlebcu, ali pa 3 K pribitka pri kg črnega, oziroma K 3.50 pri kilogramu belega. Cm kruh, ki ga pečejo sedaj, hna okus po pokvarjeni moki.
Tatvina. Francu Grahu iz St. Petra pel Mariboru so bHe med tem, ko je spal na Teznu, ukradene gamaše ta srebrna ura V skupni vrednosti 1400 K.
Jajca so izginila z mariborskega trga. Kakor doznavamo, so tuji trgovski potniki pokupili velike množine jajc v mariborski okolici za Izvoz v Svlco. čudno Je, da naša oblasti niso tega preprečile. Vsled ta brezbrižnosti pa trpi Maribor veliko pomanjkanje jajc.
Izpred mariborske porote. Zaradi večkratnih vlomov ln tatvin Je bB Milan Cera] iz Zagorskega sela pri Krapini pred poroto obsojen na 4 in pol leta težke ječe. — Drugi večkratni tat Edmund Hasel iz Lajteršperga je dobil dve in pol leta težke Ječe.
Celje.
Češkoslovaška prometna komt-
slia namerava preiskati razmere tudi pri celiski carinami.
Čudne napise naidemo ponekod ob naši državni cesti. Poti za pešce ob straneh se imenulelo »hodniiki«. Da le bila slovenščina pastorka v Avstr!ii. razumemo. Danes bi Da tudi naši uradi morali gledati ne toliko na birokratski stil. ampak tudi na lepoto ieztka.
Feuerlbsclnierathe - Depot ln mnoco drturih nemških napisov še naidemo no dvorišču celiskeva ma-elstrata. Komentar ie k temu 'nepotreben.
Tragičen slučaj. Minule dni se je vozli
Iz Bosne na Dunaj vlsokošolec-medicinec Alfons Šoltls, doma iz Bosne. Med potjo mu je v vlaku postalo tako slabo, da je v Celju moral izstopiti. Šel je v hotel »Balkan«, odkoder so ga spravili v bolnico. Tam so zdravniki konstatirall akutno vnetje slepiča. Vkljub temu,' da so takoj izvršili operacijo, Je vendar umrl. Star Je bfl 26 let.
Staro trgovino z manufakturo Franc
Mossmaun na Glavnem trgu je kupil trgovec Franc Urh na Kralja Petra cesti.
Veselica Olepševalnega društva je preložena na dne 6. novembra. Druga društva se naprošajo, da ta dan ne prirejajo svojih veselic.
Trobentice so se pojavile po nekaterih solnčnth krajih v celiski okolici.
Četrto redno porotno zasedanje v letu 1920 se z ozirom na volitev narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino dne 29. novembra 1920 pri okrožnem sodišču v Celju preloži od 29. novembra na 6. decembra 1920.
Koroško,
Sistematično nasilno nostopante
koroških neiučttdev in niih atritacii-skih oreanizacii ki direktno naie-mak) postopače in nlačuielo ubllal-ce. razsvetliuie nastopni, do pričah sodniisko dognani slučaL V okolici St. Andraža v Labudski dolini le več znanih fantov iz Dliberškeza
okrala. bivših Heimwehrovcev. mogoče kakih 30. ki delate sedal deloma po eozdih kot lesni delavci, drn-firi so na zopet v nemški nrooacrand-ni službi ter prenašalo letake Čez meto. Kakor le po Dričah sodniisko dosrnjmo. se ie začetkom iullia več teh imenoma znanih fantov bahalo v gostilni Falke v St. Andražu, da so dobili.od National-noiitische Aus-schuss natrrade do 300 K za to. ker so svoiečasno ustrelili lueosloven-skeca orožnika pri Upnici severno od Pliberka. Pokazali so tudi pismeno pohvalo zfforai imenovanega odbora, ki sc ie trlasuo v tem zmis-lu. da dobe v priznanje niihove hrabrosti povodom nastopa z tueo-slovenskim orožnikom in v priznanje svoie »HeimBtsdiensfleistunsr« natrrade no 300 kron. Dotsčna pohvala ie imela tudi neeat srori ime-novaneea odbora ter tičala v priporočenem kuvertu. Nekaterim teh fantov sc ie zdelo očividno čudež, da so dobili namesto zaslužene kazni pohvalo in denarno nagrado.
»Veličina« nemš** kultura. Kaj čaka Slovence na Koroškem, če jim bo zapovedoval Celovec, povemo za vzgled sledeči slučaj: Karntner - Mbbelindustrie-Gcsell-schaft Keller et Comp. v Celovcu se je obrnila z vprašanjem na upravo nekega veleposestva na Koroškem, če hna gotove vrste lesu na razpeta#). Na nemško pterao
tvrdke ji 'dotična uprava 30. i m. rila v slovenskem jeziku dobesedne Medeče P. n. KSrtner Mbbelindustrie - Gesell-schaft Keller et Comp., Kiagenfurt. Na cenjeni dopis od 14. t m. glede dobave bukovih desk uprava uijudno naznanja, da Jih v tek. letu ne bo mogoče nikakor žagati. Kadar bi bil pa les na razpolago in bi uprava mogla zaželjene dimenzije dobavljati. Vas bo o tem obvestila. Z odličnim spoštovanjem. — Nato sledi pismo od 23. t. m. j kot odgovor nemške tvrdke dobesedno: i Erhlclten heute von Ihnen ein Schreiben, | auf dessen Inhalt nicht eingehen kčnnen, nachdem diese Weltsprache uns ta Kiagenfurt nlcht verstandlich. Dabel haben Sle frilher erst noch dle Frechheit besessen, und wollten von uns Maschlnen ausJeihen. Wenn Sle mit uns in Qeschaftsverbindung treten \vollen, miissen Sle sich ehier Spra-che bedienen, die uns beiden verstandlich und deren Sle auch ntfichtig stad, wle Ibr Briefkopf aeigt Ohne Mehraniass, tvrdka. Slovenski bi se to pismo glasilo takole: Prejeli smo danes od Vas pisanje, s katerega vsebino se ne moremo pečati, ker je ta svetovni jezik nam v Celovcu nerazumljiv. Pri tem pa ste bBl še prej tako predrzni, ta ste sl hoteti od nas Izposoditi stroje. Če hočete stopiti z nami v kupčij-sko zvezo, se morate posluževati jezika, ki Je nam ta Vam razumljiv ln katerega ste tudi VI zmožni, kakor kaže naslov na pisanju. Brez večjega povoda. — To pisanje kaže vso nadutost in nestrpnost koroških Švabov. Izmed tisoč in tisoč žalitev jugoslovanskega naroda je to samo ena, toda že ta zadostuje, da sl napravimo jasno sliko o nizkotnosti degeneriranih koroških nemških »todlnov«. Zato pa bomo ml 10. oktobra z belimi glasovnicami naučili tvrdko zopet našega Jezika, katerega Je sedaj v svoji nadutosti pozabila, ta Jo bomo tri tedne pozneje zopet z belimi listki v roki, ln sicer v Celovcu, povprašali po njenem zdravju, ki 11 ga sedaj kvari jeza na našo »Frechheit«.
Primorje.
Fašisti In oblasti. Tržaške oblasti so radi fašistnvskih delani napravile za ta delan-la osebno odvovomeea tainika fašistov odvetnika Ghmto. znanesra hulskača na ooboi Slovencev ln na požde Nar. doma. Zato so se sedal fašisti pritožili in izjavili, da so z Giunto popolnoma solidarni v tem. da ne priznalo odgovornosti političnega tainika svoieva društva za delani© noedincev.
VSF.M P. N. ZAUPNIKOM. RAZPRODAJAM IN TRAFIKAMI Danes smo poslali vsem. ki so fzlavtll. da nas hočeio podpirati pri nrooaeandi za »Juuoslavtio« večle število letakov. Enako tudi vsem razorodaiam in trafikam, ki imalo do deželi naš list. Prosimo, da dio-tičniki razdalo letake vsem liudem. ki Drideio v niihove lokale, da lih izobesilo na vidnem mestu ter da iih razširiaio med svoie nriiatelle in znance. Našemu oozivu k oropaean-di za »Juzoslaviio« se te odzvalo toliko navdušenih pristašev našesra lista, da smo uverieni o si talnem uspehu. Letak mora priti v vsako hišo Citati ea mora vsak človek tudi v naioddaljeneRi eorskl vasi! Opazarlamo te na to. da ne sme letak flikler obležati neprečitan. ppteni bo trotovo dosevel svnii namen.
Uprava »Jugoslavije«.
ftramoCi j« Ml Hermei, Primorje pa je M razliko Izravnalo z fizično silo.
Meddržavna nogometna tekma se j« vršila v nedeljo 26. t m, na Dunaju med reprezentancama Avstrije ta Nemčije. Tekmi je prisostvovalo 30 do 40 tisoč ljudi, ki so plačali skoro pol milijona vstopnine. V splošno senzacijo so zmagali v skrajno napetem boju Avstrijci s 3:2 (polčas 0:0).
Svetovni rekord v kolesarstvu v dirld na dirkališču Je postavil nemški dirkač Bertinac na dirkališču v Draždanlh. Prevozil je v eni uri 82.7 km.
M ni' li »il m l' uri' urim n i i *■. nacr jurta-m
Sokolstvo.
Prošnja! Vsa sokolska ta druga društva, vsi zavodi ln vse privatne osebe, katerim je »Propagandni odsek za zlet Sokolskega Saveza SHS v Mariboru svoje dni vposial nabiralne pole ta še istih niso vrnili se najuljudneje prosijo, da jih gotovo ta V najkrajšem času vrnejo. Nabiralne pole so bile vrniti do 15. avgusta t 1., prazne ati skupaj z nabranim zneskom. Pole nosijo tekočo številko ta »o last zletnega odbora, zato mora vsak hnejitelj take pole isto kot tulo last vrniti.
Sokolsko društvo v Slškl. V soboto, 2. okt. ob 8. zvečer bo v šolski telovadnici v Sp. Šiški predavanje o Koroški. Občinstvo se na predavanje vljudno vabi. K.
Tel. društvo Sokol v Murski Soboti Ima svoj tretji izredni občni zbor v četrtek 30. t. m. ob 8. url zvečer v gostilni Turk.
Šport in turistika.
Športni teden »e zaključi v nedeljo 3. oktobra ob 8. uri zvečer z zabavnim večerom, na kojem se nudele nagrade zmagovalcem aportnega tedna. Ker je čisti dobiček tega večera, na hoj i sporedu je tudi ples ta amerlkanskl bar, namenjen v korist Športne zveze, t. j. za propagando športa, pričakujemo, da bo občinstvo s čim največjimtfposetom pokazalo svoje razumevanje za delovanje Športne zveze ter v največjem številu posetflo prireditev.
Občinstvo ponovno opozarjamo, da se drži reda pri avtomobflnl vožnji, ki pelje skozi Ljubljano po glavni cesti do Trzina, od tam na Kamnik, potem na Gornji grad, Mozirje, Vransko In po glavni cesti nazaj v Ljubljano. Vsi vozniki in kolesarji naj se J drže strogo leve strani ceste, nied tem ko j se občinstvo naproša, da hodi skrajno le ob kraju ceste, t. j. po hodnikih. Opozarjamo, da to ni nikaka dirka, temveč le tekma na tehnično -usposobi j eni e avtomobila in avtomobilncga športnika. Isto tako prosimo ljubljansko občinstvo, da se pri distančnem maršu drži Izdanih navodil In da ne zapira cest ter hodi v času od 9. do pol 10. ura le po trotoarju.
Renata. V nedeljo popoldan ob 2. uri jc na Ljubljanici regata, povsem nova športna tekma za Ljubljano, na kar občinstvo še posebej opozarjamo.
V soboto ob 16. url je na prostoru S. K. IHrlja nogometna teikma med kombiniranim moštvom.
Nogometna tekma Primorje :Hennes na športnem prostoru »Ilirije« je končala neodločeno a 3:3. Igra j« bila, žal, precej robata ta ni nudila ravno itafh prizorov. V
Gledališče in glasba.
Mariborsko gledališče se is postavilo v letošnji sezoni že takoj v začetku na res visoko stališče ta ne zaostaja za ljubljanskim. Sezoao Je otvorllo s Cankarjevimi »Hlapci«. Igralo je dalje še »Divjega lovca«, Anzengruberjev »Samski dvor«, Gorkega »Na dnu«, spevoigro »Brat . Martin« itd. Obširnejše poročilo z ocenami priapsemo zaradi pomanjkanja prostora v eni prihodnjih številk.
Koncert Batokovlč se vrši dne 5. okt. v veliki dvorani hotela »Union«. Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri tvrdki Gričar et Leskovšek.
Koncerti Zlatka Balokovlča. Program koncertov v Ljubljani, Celju ta Mariboru je razviden Iz lepakov. Na glasovirju bo umetnica spremljala njegova sestra Zora Balokovlčeva, odlična pianistka. Opozarjamo, da Je Balokovlčeva Igra Paganinl-Jevega »Koncerta B-dur« Izvanredno im« panirala v Inozemstvu ta da je Wlenlaw-skega »Cameval russe« eno najtežjih del violinske literature. Po koncertih v Sloveniji odide Zlatko Balokovič, kakor smo žd paročall, v Inozemstvo na zopetno turnejo* katera se zečne s koncertom v Londonu dne 20. oktobra. Meseca novembra bo pri« redfl v Parizu več koncertov s spremlje-vanjem orkestra Lamoureui (I. kapelnik ChevIHard). Za te koncerte se francoska javnost že sedaj živo zanima.
Inozemska mnenja o Balokovlča. »Le Tomps« Porta (maj 1920) piše: Koncert Zlatka Balokovlča Je napravi! globok vtis ta spada med najlepše v letošnji sezijl. Ba-lokovtč Igra s čudovito virtuoznostjo najvišje vrednosti, s pravim umetniškim čutom ta zanosno toploto. Povzpel se je do dlvne dovršenosti drugih Sevčtkovlh učencev: Kubellka ln Kocjana. »Times« London (junija 1920) pišejo: Igra glasovltcga jugoslovanskega umetnika je navdušila najglobjl vtisek. Kdor posluša Balokovlča ko Igra Bachovo Chacoone, se mu zdi, kot da bi Igrala štiri glasbila. »La Tribune de Ge« ni ve« (marca 1920) ta »Le Journal de Ge« nčve« (aprila 1920) hvalita Balokovlča v Istem smislu.
A. Lajovic: Pesmi samote. Besedilo Paula Verlalnea, prestavil Vladimir Levstik. Založilo ta izdalo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Dobe se pri društvu ta v vseh knjigarnah. Cena 4 dinarje. Končno se po raznta zaprekah v tiskarni na Dunaju ta v ljubljanski doSU v prodajo tl lepi, moderni samospevi, ki jih vsem ljubiteljem glasbe toplo priporočamo v nakup.
L jngosl. cltrarskl klub »Favorit« % Ljubljani naznanja, da se naj vsi gojenci ta Hani, ki so se za šolsko leto 1920-21 vpisali v citrarsko glasbeno šolo vpisali, zanesljivo zglasijo brez instrumentov danes v petek ob 7. url zvečer v šolskem poslopju »Ledina« I. nadstropje, 6. razred, radi razdelitve učnih ur.	K.
I. jugosl. cltrarskl klub »Favorit« vpisuje vse zamudnike za citrarsko glasbeno šolo danes v petek od 5-7. ure popoldne v šolskem poslopju »Ledina« I. nadstropje, 6, razred, radi razdelitve učnih ur.	K,
I. Jugosl. cltrarskl klub »Favorit«'■vpisuje vse zamudnike za citrarsko glasbeno šolo danes v petek od 5-7. ure popoldne v. šolskem poslopju »Ledina« Komenskega
ulica	^
Pri oknu »v« molče slonela. Moški zbor A. Hajdrlha prinaša sedmi zvezek Male Pesmarice. Naročajte v Zvezni knjigami na Marijinem trgu.
Zahtevajte Jugoslavijo* v'vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah!!
M. Zivaco :
Kraljev vitez.
Ztrodovtoskl roman. jtTo vam verlamem. 'A Kafešne
so sestavine?«
»Pred vsem potrebujem kri os-i mih Pitanih piščancev, ki moralo biti kar aaiboll bele barve. Zato skočim naiprel k perutninarlu —« »Ed. vrava, piščancev imamo pri nas dovoli!« reče Lureau. »Kal Še?«
»Parallaxjs. Potem potrebujem celo bedro dorasleea in mesnatega orešiča. s pristavkom, da mora biti soHeno in orekaieno. Zato se oglasim vredoč ori — «
»Saj imamo eniati. o sveta Devica! Človek bi deial. da bo lema srntei nalboliša za vašo rabo. — Kai treba drugega?«
»Catachresis. Mudil bom zaradi vas moister Lureau. Razentecra potrebujem večto množino zaldiesra mesa. ki ga moram sesekljati nadrobno. premešati a timilanom. lo-voriem in drugimi dišavami ter s ktobasnimi režnii in
kakor ušedek na kotlovem dnu. Precedim va skozi fino rutico, tako cta zaviti v tenko l dobim pičlega pol kozarca masti: ta plast slanine: nazadnje položim vse i mast ie irmte mazilo. 2 nlim si na-skunai v testen, že naprel priprav- mažem glavo, medtem na zmoihn Uen kaluo ter nečem dve url. Ako tri očenaše in rečetn trikrat Paral-
»Rcš. moister,. napravite s! mazilo sami!«
»Sai bi ga«, ie priznal Lureau. »Če bi »l mogel svoi živ dan zapomniti vaše vražie besede.«	*
»Parallaxjs. Asctepics. ČatacK-resis! To vendar ni težko? Zbogom, prav zares.«
»Jaz nimam tako dobre glave kakor vi. gospod Cogolin.« te rekel Lureau odločno. »Rotim vas. prepustite mi polovico svoiega mazila, iaz na prispevam vse. kar ie treba zani«
»Ni mogoče. Mazilo le nerazdeljivo.«
»Nerazdeljivo, ioi meni! Da nisem orei mislil na to!«
»Smilite se mi. Veste kai? FoS-liite mi sestavine dvakrat, oa naredim dve mazili, eno za vas. eno zase. Dvakrat, razumete?« »Prekrasno!« te zavrisnil Lureau  ___________________________   1	ves srečen. »Dvakrat, to se pravi:
Ham. dokler ne ostane nič drugega j šestnajst piščancev, dvoje gnjati.
štrideset steklenic ki tako dalie. Cez deset minut bo vse to v vaši sobi: tudi kotlov ne pozabim, da začnete lehko še noool. Toda kai bo z besedami?«
gjfnc? Vse fo. kar ste' našteli, imam v svoii kleti, fn marsikai drugega tudi! Ali potrebulete še česa?«
»Nak«. le delal oproda, kakor bi ge domišlial. »To ie vse. Tistih dvaiset steklenic stare tekočine zlitem v velik kotel, ki ga postavim na ogeni natanko opolnoči. Ko zavre. zakollem piščance ter zmešam kri med vino. To mora vreti dobro uro. Tedai pridenem prešičle bedro —«
»Se pravi gnjat*.
»Kakor hočete. In razenteva kakih dvaiset debeHh režniev sviniine. ki mora biti ooorel sesekllana in natlačena v čreva «
»Klobase!« ie viknil Lureau zmagoslavno,
»Mogoče. Vse to se mora kuhati dve uri. Nato vržem v kotel ome-nieno zaičie ali otičie meso s testeno skorio vred —.«
»Ime ie postranska stvar! In k«
ne iztaknem zadca. se bom moral zadovoliiti s kllunači ali Škriančki. Vidite, koliko imam opravkov!«
»Sodeč po tem receptu, bi ena ali dve moli našteti nrav dobro služili za vaše mazilo!«
»Mislite?« te deial Cogolin.
»Prepričan sem. Naivečla ugotf-bost na ie. da so že gotove«.
»Ah. mortster Lureau. vso skrivnost ste mi izvabili. Povrhu, vidite, moram k-uoiti še dvaiset steklenic tekočine, ki se prideluje i* sadov takozvane vinske trte: biti pa mora stara, zakai sveža ni za nič. Treba ie tudi. da te rasla trta. iz katere so naredili tekočino, v kakem oddaljenem kraiu. na primer v Sirakuzl. Malagi ali Xeresu. Zbogom, iti moram. Paralaxis!«
»Gospod CogoKn,« Je vzkliknil Lureau nekam užalieno. »mari mislite. da mote vino ni staro in prl-
laxfs. Asclenios. Catachresis. Uro nozneie imam spet lase. Do svidenja. teči moram.«
»Goapod Cogolin!« ie moledoval oštir.
»El. oriiateli. sai vem. kam merite! Radi bi. da bi vam prepustil polovico svojega mazila. Zakai si ga ra Ki ne napravite sami. ko sem vam povedal recept?«
Te besede sp brli tisto, kar imenujemo v današnjih časih siiaien trik. Uničile bi bde poslednji ostanek sumu?« ako M lo bil Lureau sploh golil. Toda Lureau ie bil prav tako nedolžen ianiček kakor vsi tisoči in tisoči, ki vCriameio Še dandanašnji. da si povniHo tek. lepoto, lase. mladost ali celo ljubezni slast, ako kuolio lonček mazila ali škatlico kroglic na kateri se šooirl »Paral-Iaxis-AscIepios-Catachresis« ali kako drugo učeno ime!
»Potolažite se. izgovarial iih bom iaz namesto vas. Pač na ie neizogibno. da molite očenaše sami. — Krisftan ste. kajneda?«
»Oh. gospod Cogolin! Dober katoličan. sam Bog mi le priča?«
Takšna te bila oprodova povest. Capestang lo le poslušal ves navdušen ter proglasil Cogolina za ženija.
»A kai storiš jutri.« se te spomnil nato. »ko pride stari do svote mazilo?«
»Prlpravlieno ie!«. In Cogolin te pokazal vitezu glinast lonček, v katerem ie bila nekakšna črnikasta mast.
Ubogi Lureau ni vso noč zatisnil očesa Kakor hitro se ie zdanilo, ie prišel h Cogolinu po čudodelni lek. In na ves glas te zavpil od presenečenja. ko ie videl navihančevo grivo res še dališo. gostelšo in bujnejšo.
nego te bflaf dva dni popreS. Nemudoma ga ie odvedel v naiskritedšo čumnato, zaklenil se ž nlim ter s! tel maziliti plešo, goreče žebraie svote tri očenaše.. dočlm ie ponavljal Cogolin čarobne besede, ki siromaku niso šle v glavo. V navalu veliko-dušia. ki ga ie ohhaialo drugače red-kokedai. ie nazadnie stisnil oprodi še pet ali šest pištol za nameček* Nato si ie ookril glavo s čepico ter se vrnil na svoie nosle: onravlial iih le s tolikšno vcselostio in zado-volistvotn. da se ie morala gospa Lureauieva kar čuditi. Vsako uro le begal vrli gostilničar v svono sobo. snemal čepico in se Zelino ogledoval v zrcalu. Toda ioii. zapazil ni niti naimanlšega puhka! Drugi dan — ničesar! Tretli dan — še vedno ničesar! Lureau ie povedal istorito svoii ženi ter si razmazal do pleši vse ostalo mazilo. Gosoa Lureauleva le preiskala, oreduhala in pretipala znamenito mast in vzkliknila naposled:
»Oh, to te tol pomešan s saiamll« »Molči, živina! Kai veš ti. kai ie Katahreza!«
Toda čez štiri ali oet dni. Ko ven-daT ni bilo videti ničesar, se te gostilničar pritožil Cogolinu. Ta pa mu te odgovoril:
»Kal sem vam bil rekel, dragi gospod Lureau? Da zrasto lasie po moiem mazilu v tolikem času. kolikor ie traialo. da so izpadli! Moli so izpadli v eni uri. zato so tudi zrastll v eni uri Vaši na so Izpadali neka! let. zato bo tudi traialo nekaj tet. preden vam snet zrasto. Potrpite! In tudi mazati se vam ni treba več: enkrat samkrat zadoščal«
Mali oglasi. Proda se:
GLASOV1R
(Stutzflugcl) najfinejše vrste se proda. Zr inskega trg 7, pritličje. (Tapajnerjev Utr), Maribor.	1862.
posta
tu proda}! Posestvo* obstoječe Is zidane In slamo pokrite kmetske hiše, nadalie
hlev Ioi skedenj, njive, travniki, sadouostilk, gozd za domačo porabo. Na tem posestvu se lahko redi 5 do 6 glav živine. Posestvo Je oddaljeno eno uro od trga Sevnice ob' Savi. Kad CimperSek, posestnik In trgovec v Sevnici ob Savi.	1864.
UGODEN NAKUP HIŠE Z VRTOM, event. tudi, če se želi, travnik, njive in gozdovi. Hlev, kleti, mnogo sob, trgovina g hiši, električna razsvetljava itd. blizu postaje na Gorenjskem, se nudi takoj. Ponudbe pod »Ugoden nakup« na upravo lista do 5. oktobra.	1S65,
VŽIGALNA VRVICA	*
(Ziindschnur), la., guttapercha, nekaj tisoč metrov, nadalje en dobro ohranjen stroj za izdelovanje cementne zarezne strešne opeke takoj oddati. Vpraša se pri tvrdki J. Razboršek, Šmartno pri Litiji 1869,
GOSTILNA IN TRGOVINA
z inventarjem, 4 orale zemlje, v bližini železniške postaje Sl. Bistrica se takoj proda za 225.000 K in eno majhno posestvo za enega obrtnika. Hiša z 2 sobami, 4 orale zemlje za 70.000 K. Izve se pri Ivan Dro-fenlg. Poljčane, Štajersko.	1871.
DOBRO IDOČA GOSTILNA z zemljo v okraju Maribor se proda. Cena 300.500 K. — Svinger Rupert, Spodnja Polskava, Pragerska	1872.
Službe s
OROŽNIK,
tovariš iz celjskega ali mariborskega okraja, se išče, ki bi hotel zamenjati službena mesto v ptujskemu okraju (poleg železniške postaje). Vpraša se — v Cirkovcah 27, pri Pragerskem.	1863..
Razno:
KATERA DOBROSRČNA OSEBA hoče osrečit) ubogega invalkla s tem, di mu stoji za poroštvo za 20.000 K, kater« rabi za otvoritev trafike. Cenjene ponudbe pod »poštenjak« na upravo »Jugoslavije«.	1860,
GOSPODIČNA 19 let stara, iz dobre družine, lepe zunanjosti, pridna, inteligentna, želi priti v boljšo družino, v ali blizu mesta, da se izuči kuhanja. — Seveda ne kot služkinja, temveč kot učenka. — Ponudbe pod štev., 2007 na upravo lista.	1870.
Zadruga krznarjev, hm-gjevtev i. t L naznanja
svojini Elanom tulno vest, da Je qJen ®*n te odbornik, gospod
M Mil
prodajalec klobas na Pogačarjevem trga
dne 30. zjutraj nagloma umrl.
Pogreb blagega Sana bo t. oktobra iz bile žalosti damski trg.
Odbor poživlja člane, da se pogreba polnoštevilno udeleže.
Odbor.
I Obnovite naročnino takoj,\ [ da se Vam pošiljanje lista -aro ne ustavil
la apno
v kosih in zdrobljeno dobavlja na vagone
„AVA“ tovarna, Laiko.
Krasna vila
na najlepšem delu mesta, neposredna bližina cerkve, postaja električne že J udobn<
, razširjajte, priporočajte
narodnc-BOcVjallsticni dnevnik
Nova Pravda*.
Nova partija
gonilnih jermenov
n
došla. — Dobavlja:
A 17 A w lesna trgovska In indn-DltA V A atrijska delniška družba
Maribor.
icznice te vsemi
aostmi se proda.
Prodajne pogoje in druge podatke v dr. vi. Pegana na “
pisarni
cesti 38.
Dunajski
1638
Karbolfnej,	katran, strešno	lepenko,
lesni cement (katr. smolo), asfalt, Izolirane plošče,	j
gWatproof (a la Ceresit), štnk&iuro, apno, opetao. port-	!
laiirt cement in vse gradbene potrebščine najhitreje dobavlja
Ljubljanska komercialna družba, Lmbljana.
Telefon 408.	Bleivveisova cesta. 18.	Telefon 408.
Kcnlcnrendnc cene 1
Gadje gnezdo
Je najbolj čvrsto slovensko leposlovno deio im zadnjih let. Naročite ga lahko
za malenkostno svoto 14 bron pri
Jffll ur! Liljani.
Pristna in zelo močna
dalmatinska
■ ': ' —*
vina
naročuj to naravnost pri
DaliMi M M Hit
Celje, Glavni trg 8.
Sam« na debelo t
Vsakovrstno manufakturo
sc dobi po najnižjih cenah pri ivrdki
BRUMAT F., LJUBLJANA, Mestni trg 25 L
Lastni auto za prevažanje.	Konkurenčne	cene.
KWUZBBM?S2:.<'	iGiSS
Charles Princ
= Ljubljana. ==
Manufaktura
157«
Zaloga > Turjaški trg t. Pisarna i Zidovska a. 1/1.
V nobeni hiši, Sjer so otroci, ne sme
Ivan Jax in sin
Tkanine - perilo - modno blago
Valike zalogo!	TVfC&Ka	NoJneaeJSivzorci!
Ratmondo Mallusa * Co- Trst,
via Szr iazzaro Stav. 10.	1506
^mamsap«naa1Baaamramaosmamasn1aamiSBasaaaaoaBSBn*»nnmos<no»|»-sser-	avmrssr	r^<i->--r.i»-«»-/j«aun
Automobil
francoske znamke „BERL1EF“ 18 do 20 HP, 7 prostorov S (S p F O d a >
DRIAY, Pred Skofllo 21.
Moj zverinjak
knjižica našim malim n zabavo la pouk a 45 slikami la k tam ■padajočim besedilom.
sr Cena 20 kron. =
Ljubljana, Dunajska cesta 15.
Suhi moji Ib itnji la M.
Izborna konstrukcija in elegantna izvrSitev iz tovarne v Llncu.
Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučujejo brezplačno. Popravila se sprejemajo. Lastna delavnica.
Pisalni stroji ,Adler1.
Dobi.« t. , l^abljuli	KOleS-t'Z
iZnznlkRjlgiu!lMirljlitrs8,: |J|pt||i tovaJea.
v Zvezni tiskarn!, Stari trg 19, I.' DOrkopp, 8tyria, Wa!lenrad. I
Generalno reprezentanco slovite znamke
THE F0R EVER SH0E
ima trgovina » čevlji
J. BLAS, Ljubljana,
Pod Trančo št. 2,
postaja cestne železnice (pr. Miklošičeva cesta 10). Kilta i&lGjjg inozemskega blaga. ttelsoIidnoiSi Izddsk. linkuBiilM hbb.
Tun isiii n inov PHIL Kiti, Hi
najfineiši
1526
gonilni jermeni iz nsnp
^ za vsa podjetja, po najugodnejših cenah. Izdelovanje 11 gonilnih podlog v vsaki obliki in velikosti, usnjate m plošče, kolebarji, okrogle in kordelne vrvice i. t. d., gl	kakor	tudi	dokazano	najboljših	usnjatih	vrvi.
Naročila z dežele izvrše se točno.
Najsposobnejša tovarna usnja!
Čltajtel RazSfrjajte! Narožajte!
Narodna knjižnica:
1.—8. snopič: Val Vodnika Jzbr. »ptoi budi. K 4.-
Knjige založbe „ZVEZNE TISKARNE" v Ljubljani, Marijin trg 8. čitajte! RaiSirjajtel NaroSajte!
t
10,-12.
18—15.
17.-1
2
Gaudeamtu Gadje gnezdo . • •	*
Bele noči..................... »
voz.
Cankar: Moje Ilvljtnje broS.
vez.
Paberki iz Rola . . broS. Bilke »•»•••	*
10--12— 12— 16’— 12— 16— 4— 8—
Propagandne broSure:
Koroška..................
Poglavje o stari demokraciji . • . • .
Naša Istra................................  •
Problemi malega naroda .......
Jugoslovanska žena ta narodovo svobodo .
Založba:
Iv. Albrecht: Slutnje
K 4—
ie
broš. K 8— vez. . Kh—
J. Glaser: Pohorske poti Dr. L Lah: Dore
broš. K vez. ,
Ijev
M. Pugelj: Mimo cilji
Cvetko Golar: Kmečke povesta	. .	. . .
Anton Pesek: Slepa ljubezen . . . , - -Marica Komanova: Šopek samotarke . broš,
vez
Kurentov album  ............................broš,
8—
10—
10—
10—
10—
3—
8—
10—
5—
Rastlinstvo naših Alp ...••• Janez Ev. Štuhec: Slovenska narodna mladina ln njene naloge .	. •
Alfonz Mencinger: Nauk o serviranju Azov in Teffi: Humoreske . . • • • Zbirka rudarskih in fnžinarskih izrazov Razkrinkani Habsburžani .	• •	•	•
la devete dežele, predpustna burka .
broš. K 12—
15—
20—
10—
2—
10— 1 —
Tiska ^Učiteljska tiskarna** v LlubllanL
Odgovorni urednik Anton Pesek,