Stev. 254
IZHAJA VSAK DAN
fa>đ ab nedeljah In praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. ?»samlčne Stev. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih Wo bakar a ah v Trstu iti okolici. Gorici, Kranju, Št P^tm, Postojni, Sežani, NabreŽini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-icini, Dornbergu itd Zastarele Ste*. po 5 nv£. (10 stot.J OQLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka *&daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-aianj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti", — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In tožljivo v Trstu.
TRST, > torek 12. septembra 1911
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moč!"
e t
XX> VI
NAROČNINA ZNAŠA
xa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na nt-
ročbe brez doposlaoe naročnine, se uprava ne ozira. VtTMD M m d«1«^i)lo is«*nj* ,rKDtVOSTZ>* lun«; %m o al o leto Kron 5-20, st pol Uu li.ro n 2SO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Ne I ran kovana pisma g« ne sprejemajo In rotcopisi se ne vrafiaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*.
UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galattl 20 (Narodni da«). Izdaj itelp in odgovorni urednik ŠTEFAN" GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T skarna .Ed<no*t*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti Stev. 20. PoJtno-hranllnKnl ra?un Stev. 841-652. TELFFOM St. 11-57
BRZOJAVNE 1/E5TI.
Sklicanje deželnih zborov.
DUNAJ 11. „Wiener Zeitung" objavi jutri cesar, patent, s katerim sta deželna zbora češki in nižeavstrijski sklicana na 20. t. m. deželna zbora predarelski in tržaški pa na 25. t. m.
Londonski župan pri cesarju.
DUNAJ 11. Cesar Je vsprejel londonskega lordmayorja (župana) v posebni avdijenci.
Edison v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 11. Glasoviti amerikanski izumitelj Edison je s svojima hčerkama dospel sem. — Od tu se poda v Draždane.
Maroško vprašanje.
PARIZ 11. Francoski minister zunanjih del bo bržkone odklonil večino predlogov Nemčije glede Maroka.
Nemiri radi draginje v severni Francoski.
ROUBAIX 10. Včerajšnji nemiri so imeli znak pravega punta. — Demonstrantje so ugasnili svetilke, razrili tlak in odstranili mreže kanalov, da bi preprečili napade čet. Vojaštvo je moralo rabiti orožje, mnogo demonstrantov je bilo ranjenih. Sodrga je ople-nila več prodajalnic. Aretovanih je bilo 13 oseb.
PARIZ 11. V delavskem mestnem delu Belleville je prišlo včeraj radi draginje živil do resnih izgredov. — Kakor kolovodjo so aretovali nekega italijanskega anarhista.
CHARLEVILLE 11. Včeraj popoludne so bile tukaj demonstracije radi draginje. Neka aretacija je dala povod za večje nemire. Eskadron dragoncev in orožnikov je z golim orožjem napravil red. — Demonstrantje so sklenili generalni štrajk za 24 ur.
Kolera.
CARIGRAD 11. Včeraj je tu obolelo 50 in umrlo 42 oseb za kolero.
BUDIMPEŠTA 11. Zdravstveni oddelek m nisterstva za notranje stvari poroča, da so konstatirali v Budimpešti en slučaj kolere, v Novi pošti pa pet slučajev. V občini Nagy Kecsi (županija Komora) sta obolele za kolero dve osebi.
Rim 11. Mednarodni mirovni kongres prične dne 26. tekočega meseca na Ka-pitolu.
XXVI. redna velika skupščina
Družbe sv. Cirila in Metoda v Tržiču, dne 10. sept. 1911.
V nedeljo pred 7. uro zjutraj se je zbralo na peronu ljubljanskega kolodvora toliko zvestih sinov in hčera naše matere Družbe, da je po peronu vrvelo pisano življenje in radostno razpoloženje. Na vsaki postaji so vstopali novi skupščinarji.
Na kolodvoru v Tržiču.
Prizor, ki smo ga zazrli na kolodvoru v Tržiču, nam je pričal, da je današnji dan posvečen — slovenski kulturi, slovenski šoli, vzgoji in narodni obrambi naše mladine. Na kolodvoru so stali v vrstah otročiči
PODLISTEK.
Jug.
Historičen roman. Spisal Prokop Chocholonšek Poslovenil H. V.
Angora.
I.
Brussa 1 Sedež sultanov, čarovni sedež krasote prirodne in umetne, katero mesto se more jednačiti tebi ? — Resnično si vreden, da stojiš na vznožju božanskega Olimpa, čegar izvirki padajo v kristalnih tokih z njegovega vrha in bokov v skoku nizdol, kakor ravno toliko vodopadov, namakajo njive in gaje in vrtove tvoje J Ali je čudno, da tone človek v razkošjih, ki mu jih nudiš ti? Seveda, sedaj nisi več to, kar si bila. Tvoj tekmec, Carigrad, ti je vzel sultane in njih seraile, z vsem onim bleskom, s katerim se obdajajo despotje jutra. Tedaj pa, leta 1402, so zrli še sultani s poželjivim očesom črez bregove Marmar-skega morja na veličastnejši Bizanc, kjer so grški carji, v zasmeh nekdanji slavi in moči svojih prednikov, že krog in krog do za-dušenja stisnjeni od bisumanske moči, lenarili v pohotni brezdelnosti. Že so zoreli za padec, v toposti pričakujoč trenotka, kdaj se pač zljubi padišahom, da stegnejo svojo
tamošnjega Druibinega otroškega vrtca z zastavicami v rokah, poleg njih vrsta trži-škega „Sokola" in tamošnje „Bralno društvo" z zastavo. Starosta „Sokola" in predsednik rečenega društva g. notar MarinČek je v daljšem poetičnem, zanosno govorjenem in s historičnimi reminiscencami podkrepljenem govoru pozdravil skupščinarje in slavil visoko kulturno misijo naše Družbe. Ta svoj krasni govor je g. Marinček zaključil s historično reminiscenco o ogrskih velikaših, ki so s potegnjenimi sabljami prisegali zvestobo svoji kraljici veliki Mariji Tereziji, in je vzkliknil: „Tako moramo tudi mi živeti in umreti za cilje, ki jih ima naša Družba I"
Predsednik dtužbe g. svetnik S e n e-k o v i č se je v prisrčnih besedah zahvalil za krasni sprejem in za ta dokaz ljubezni do naše družbe.
Nato so stopili pred predsednika trije ljubki otročiči: dečko v sredi s krasnim šopkom cvetja, deklici ob straneh s troboj-nicama v roki. Dečko se je zahvaljeval v imenu otrok Družbi za prejete dobrote a govoril je tako krepkim, da sonornim glasom, da je bilo vse naravnost zadivljeno. Tudi na tem pojavu otroške hvaležnosti do Družbe in dokazu resnično narodne vzgoje v družbinih zavodih se je predsednik zahvalil prisrčno, a viden globok utis so napravile izlasti na priprosto ljudstvo njegove besede, ko je opominjal otročiče, naj se uče pridno, da postanejo pošteni in značajni Slovenci.
Pohod v Tržič.
Na to so se skupščinarji in obe društvi razvrstili v dolg sprevod z zastavo na čelu. Ob mostu že je pozdravljal goste krasen slavolok s primernim napisom. Drugi slavolok nas je pozdravil ob uhodu v Tržič. Kar so zrle naše oči ob pohodu po Tržiču, bilo nam je naravnost v radostno presenečenje. Po istem Tržiču, ki smo si ga vedno predstavljali za ljuto nemškutarsko gnezdo, je plapolalo veliko trobojnic in tudi napisi so po večini slovenski. Se je pač v malo letih izvršil tam velikanski preobrat, a to je delo naših društev!
Na grobu Polakovem.
Pot nas je vodila dalje na — pokopališče, da izvršimo čin pijetete in proslavimo spomin moža, ki se je s svojo oporoko postavil med največje dobrotnike našega naroda. Sli smo proslavit spomin inženirja Polaka, ki je ostavil Družbi okolu 180.000 K. Na pokopališču se je zgrnila velika množica ljudstva in skupščinarjev. Na obrazih vseh je bilo začrtano, kako jim srca živo čutijo veličastnost momenta. Pevski zbor je zapel temu momentu najprimernejo „Molitev". Potem se je vspel na vzvišeno mesto gosp. prof. Fran 11 e š i č, ki je v proslavo velikega dobrotnika podal v malih besedah — kakor zna le on — delo mojsterske slovenske retorike. Pričel je vprašanjem ali smo namerili svoj prvi korak v Tržiču, med grobove v smrt, ali v beli dan življenja. Polako v grob je za nas — življenje. Ob tem grobu se dviga kadilo hvaležnosti slovenskih duš: Onih malih, ki se s pomočjo Polakove zapuščine vzgajajo na naravni podlagi, da se vsposobljajo za delo narodu v korist, in hvaležnost bojevnikov, ki klubujejo viharjem življenja. Iz tega groba nam govori duh pokojnega Polaka vsem, ki so grešili, naj se kesajo. V imenu te slovenske hvaležnosti pokladam na grob pokojnega mecena Polaka
] ta-le venec: „Mrtvim slava, živim mir I" Mrtvemu Polaku trikraten „Slava". Ta sicer kratki govor je že toliko posvoji vsebini, kolikor po načinu predavanja napravil na množico neopisen utis: prihajalo je iz čutstve-nega srca in odmevalo v ganjenih Srcih. Pod ogromnimi utisi tega govora smo za-I puščali pokopališče.
Skupščina.
Točno ob 11. uri je otvoril predsednik g. S e n e k o v i č 26. redno veliko skup-jščino družbe sv. Orila in Metoda. Tu še-Ie
•	smo videli v kolikem številu so se zbrali prijatelji in podporniki družbe. Salon gostilne pri „Bastlju" je bil veliko premajhen za toliko število. Mnogi so morali ostati zunaj
ina vrtu. Predsednik je iskreno pozdravil
•	vseh, ki so prišli v ta gorenjski kraj, o ka-jterem se je mislilo, da je veiiko bolj nem-
škutarski. Pozdravljal je gospode in dame, ki so prihiteli od vseh strani. Imenoma je | pozdravil državnega poslanca dr. Rybafa, deželne poslance dr. Wilfana, dr. Tavčarja, dr. Trillerja, Višnikarja, Gangla, župane, j osobito župana dolenjske metropole dr. Še-gulo; dalje odposlanstvo iz Devina, a med damami, ki prihaja sicer skromno na vse prireditve in podpira družbo, g.o Dominko iz Trbovelj.
Družba slavi letos svojo 26. skupščino, ali v tem času se ni starala, marveč je 'ostala mlada in se pomlaja, razteza svoje korenine vedno širše in širi se ji krog pod-Ipirateljev. In to je potrebno, ker naval od strani sovražnikov je vedno hujši. Ravno ! sedaj se posvetujejo v Celju, kako bi nas I pregnali z naše zemlje, ki so jo naši pred-I niki podedovali in obdelovali. Temu so-| vražnemu navalu moramo mi postaviti nasproti svojo šolo, kakor delujejo tudi sovražniki v prvi vrsti s šolo. Četudi nimajo nemških otrok, pa nemčijo naše otroke; sedaj pa so si izmislili še nov način ponemčevanja naše zemlje. Pošiljajo namreč — posebno na Štajersko otroke v rejo. In sicer največ z Dunaja, in kar je najžalostneje: celo tudi otroke češkega pokoljenja.
Naša Družba se zaveda, da je šolska izobrazba glavni temelj narodnega navdušenja, le oni, ki si je v rani mladosti privzgojil ljubezni do svojega naroda, je pozneje značajen in odločno naš. To vedo Nemci, radi česar nastavljajo na svojih šolah le navdušene učitelje. V Trstu sem Čul od delavcev, kako so bridko tožili, da jim lastni otroci zaničujejo svoj narod.
Ne umejem torej — je nadaljeval govornik — kako more biti med nami ljudi, ki nasprotujejo družbi. Pravijo sicer, da je liberalna in da hoče iz šole odpraviti križ. To je ravno tako, kakor če bi jaz očital znancu, da je tat in morilec. On me vprašuje: „Kako to in zakaj?" Jaz pa bi mu odgovoril: .Če nisi, pa lahko postaneš !" Jaz pa pozdravljam vsako društvo, ki deluje poleg nas na našem šolskem polju. Saj bomo imeli toliko več šol. In kolikor jih bo, še jih bo premalo, če hočemo doseči tisti cilj, po katerem stremimo.
No, vzlic vsemu nasprotstvu ima naša Družba vedno več prijateljev v vseh stanovih in vsake starosti; izlasti pa med žen-stvom; in kjer se ono loteva dela, je zagotovljen moralen in gmoten vspeh. Vzor take slovenske žene je bila g.a Marija Vilhar v Šiški, ki se je na smrtni postelji spomnila
I—Bg
roko po njih in prenesejo svoj sedež, sedež svetovne vlade, v veličastno mesto Konstantina, da bodo od todi plašili krščanski svet, ki je radi malenkostne forme, da, celo samo radi pompa in vsakdanje dobičkarije, divje razjedal svoje lastno telo; da od tod en narod za drugim — žali Bog, največ slovanskih (kakor da bi bilo samo Slovanstvo določeno od usode, da trpi za grehe vsega sveta), da padišahi od tod, pravimo, en narod za drugim vklepajo v neznosni jarem svoje surovosti, da konečno tudi njim nekoč zazveni v ušesih strašni: Tremor By-zantium!
Takrat, leta 1402, Še nisi bila zapuščena, takrat si še bila bajni sedež razkošja in veselic azijatskih despotov, kakoršne si more samo fantazija orijentalca, bujna vsled opija, izmisliti, in ki že niso več cvetele v drugi prestolnici sultanov, v Drlnopulju, morda radi tega, ker je že veter Evrope vel skozi njih seraile.
Ha Brussa ! Čemu si se tako naenkrat spremenila v vojno ležišče, da bi te bito vzHc tvojim palačam in tristo mešitam z njih munari, težko najti v tej mešanici šotorov in različnih stavb, ki te obklopljajo v daljavo skoro nedogledno s prostim očesom, v katerih in med katerimi vse mrgoli in se roji, kakor v čebeljnjaku. Kajti več, nego pol milijona samo bojujočega naroda, ne računajoč ono množice služečega Ijud-
naše Družbe zapustivši jej vse svoje premoženje. Bodi blaga pokojnica v izgled drugim. Kdor more, naj se na smrtni postelji spomni naše Družbe 1 (Pride še.)
Železničarsko gibanje.
Poročali smo že, da se pripravlja za letošnjo jesen veliko gibanje vsega avstrijskega železničarstva, in da so se kakor nekake priprave za to gibanje vršili velikanski železničarski shodi po večjih avstrijskih železniških središčih, tako na Dunaju, v Pragi in Lvovu. Na vseh teh shodih seje poudarjalo, da je zboljšanje gmotnih razmer želez-; ničarstva tako nujno potrebno, da se nika-
■	kor ne sme več odlašati ž njim. Strahovita draginja, ki je zavladala čezinčez, in ki preti postati še neznosnejša, sili železničarstvo v boj za obstanek, in če železniške uprave pravočasno ne ugode upravičenim željam svojega do skrajnosti pritiranega uslužben-stva, potem je boj neizogiben, in Avstrija bo imela svojo železničarsko — stavko. O tem ni dvomiti, in časopisje cele Avstrije, zlasti pa tisto, ki je v gotovih zvezah z železniškimi upravami, že danes piše o uspehih in neuspehih, koristi in škodi takega velikanskega boja.
Jugoslovansko železničarstvo je po danih razmerah gotovo najbolj eksponirano vsestranskemu pritisku in izkoriščanju med vsem avstrijskim železničarstvom, in draginja je pri nas na jugu tudi hujša nego povsod drugod. Zato se je tudi v jugoslovanskem železničarstvu že dolgo časa sem pripravljala akcija za zboljšanje tega vedno neznos-nejšega položaja, in duška je dalo naše železničartvo svojim davnim zahtevam na javnem shodu, ki se je vršil v četrtek, dne 7. tekočega meseca, ob 8. uri zvečer v veliki društveni * dvorani v ul. sv. Frančiška v , Trstu.
Navzočih je bilo tu toliko železničarjev, da je bila velika dvorana natlačeno polna; bilo je gotovo nad 500 udeležnikov, med
■	njimi tudi nekaj soc. demokratov, ki pa se j niso niti oglasili.
Shodu je predsedoval tovariš Ivan Jaklič, ki je v svojem nagovoru poudarjal, da ima slovansko železničarstvo v „Ligi" t organizacijo, ki je pripravljena posvetiti vse j svoje moči dosegi zahtev vsega slovanskega železničarstva. Meseca oktobra se vrši na Dunaju konferenca „Lige", na kateri se . bodo formulirale zahteve vsega v „Ligi" j organiziranega železničarstva. Treba je torej, i da se zedini tudi jugoslovansko železničarstvo v svojih zahtevah, da mora te svoje zahteve predložiti „Lige", da jih ta potem zastopa z vsem sv9jim vplivom in z vsemi svojimi močmi. ZJŽ predlaga torej po sklepu osrednjega upravnega odbora svojemu članstvu v odobritev celo vrsto po članstvu izraženih zahtev, katere se danes lahko še popolnijo. Naj torej vsak pove odkrito svoje želje in težnje..
O predlogih je nato poročal tov. Ivan Š k e r j a n c. Natančnejše poročati o teh predlogih nam je nemogoče, ker je stvar preobširna. Spomenica obsega okrog 70 točk, ki se tičejo vseh kategorij podurad-ništva, služabništva in delavstva državne in južne železnice na jugoslovanskem ozemlju. Razun treh obsegajo te točke !e zahteve v stanovskem oziru, mereče na zboljšanje gmotnega stanja posameznih kategorij. —
stva, in drugega za boj nesposobnega, ki se je sešlo radi trgovine in dobička, katerih število se često jednači številu bojevnikov, in ki od pradavnih dob kakor oblaki kobilic spremljajo vshodne armade: več nego pol milijona vojnega naroda je zbranega v taboru okoli Brusse.
Pestri in fantastični kroji azijatskih narodov vabijo z daljave oko opazovalca, in lahko se opaža, da se celo v taboru bojevnikov, zbranih tu v en namen, Azija od Evrope na prvi pogled razlikujeta. Kajti tudi vojske evropskih narodov, kristijanov, je močna volja Bajazeta liderima, sultana padiŠaha, namestnika kalifov, zbrala okoti sebe, da jih sprovede s svojimi azijskimi hordami proti nepočesanim tolpam Timurovih Tatarov, ki so se kakor Šiba božja zagnali na njegovo državo, da v njej nadaljujejo svoje pridobiva-vanje in pustošenje Azije, kakor so si njih predniki pred dve sto leti osvojali in pustošili Evropo.
Čudno, da si Bog za kaznovanje grehov in prestopkov, zločinov in napak človeškega rodu izbira šibo v ljudeh samih; in dvakrat so bili taki božji poslanci divji Tatari. Kdo more izslediti vzroke tem sodbam Gospoda ?
Islam proti Islamu, Mohamed proti Mohamedu! Kristijanje, kriz se je združil s polumesecem, da pomore poslednjemu, morda v lastni pogin? Kajti prej se veže
ogenj z. vodo v eno celoto, nego Islam s kristijanstvom ; alkoran ne dovoljuje enakopravnosti, on pozna samo svojo nadvlado.
Tega prepričanja seveda niso bili vsi krščanski bojevniki, zbrani leta 1402 v ta-borju Bajazeta okoli Brusse. Bolgari, na katerih meji, v Drinopolju, so si sultani postavili svojo evropsko prestolnico, so se že odpovedali slavne minolosti in so potrpežljivo klanjali svoj tilnik pod bisurmanskim jarmom in so popustljivo sledili, kamorkoli je klical sultan, in so bili celo blaženi radi tega, da se je krščanskemu knezu, Štefanu Lazareviču srbskemu, zaupalo vojaško po-veljništvo nad njimi; Srbi, ti so sledili svojemu knezu ; vse eno jim je bilo, kdaj in kje in za koga si pridobivajo bojno slavo; oni, katerim bi ne bilo to vse eno, so padli pred trinajstimi leti s svojim junaškim carjem na Kosovem polju, in oni redki, ki so še preostali, ti so se sicer tudi podali s srbsko vojsko na pot, ne pa, da bodo bojevali za svoje robstvo, namreč za sultansko vlado, marveč da vidijo borbo musulman-stva med seboj in da morejo v trenotku uporabiti ugodno priliko za osvobojenje svojega naroda in svoje domovine od bisur-manskega jarma, ki bo, to so videli že v naprej — da-si do sedaj samo plava nad njih domovino, čim dalje s tem z večjo težo pritiskal na njih očetnjavo.
m * * (Pride še).
»EDINOST« št. 254
NatačnejŠe naj omenimo le tri zahteve, ki se nanašajo na jezikovne razmere pri železnicah na jugoslovanskem ozemlju.
ZJŽ zahteva, da se na jugoslovanskem ozemlju nameščajo pri vseh železnicah v vseh službah, kjer imajo uslužbenci stik z občinstvom, edino le uslužbenci, ki so zmožni jezika prebivalstva.
V ta namen naj se uporablja pri vseh osebnih in brzovlakih vlakospremno osobje, ki zna slovenski oz. hrvatski jezik, in da se doseže to zlasti pri južni železnici, naj se vse vlakospremno osobje pri vseh osebnih vlakih in brzovlakih na glavni progi južne železnice menja v Mariboru in se v tej službi uporablja tudi trž. jezikovno kvalificirano osobje.
Tretja zahteva pa je, da se dovoli osobju polagati izpite v materinem jeziku.
Ko je tov. Škerjanc prečital in utemeljil predloge, se je priglasila za besedo cela vrsta navzočih, ki so priporočali še nekaj novih predlogov, ki so se dostavili spomenici. Isti poročevalec in pa predsednik sta nato še natančnejše pojasnjevala namene ZJŽ, „Lige" in koalicije* za jesensko gibanje. „Koalicija", v kateri se nahaja vse avstrijsko organizirano železničarstvo razun socialno-demokratičnih organizirancev, Šteje dandanes okrog 70.000 članov in to je armada, katere pritisku se ne bodo mogle upirati železniške uprave. ZJŽ je tudi v .„koaliciji" in bo kot taka z vsem svojim članstvom zastopala svoje in skupne zahteve vsega železničarstva. — Treba pa je zato krepke, enotne organizacije, in naše železničarstvo naj se le čim najtrdnejše oklene ZJŽ, da bo njen vpliv tem večji in močnejši.
Ako se bodo našli nasprotniki, bo naše železničarstvo znalo tudi ž njimi obračuniti čim najtemeljetejše.
Ker se nato nihče ni več oglasil k besedi, je predsednik zaključil to pomembno zborovanje.
Jugoslovansko železničanstvo je potemtakem pripravljeno na vse, kar more priti, in jesenski dogodki, naj si že bodo taki ali taki, je bodo našli na svojem mestu.
Slovenci!
Tretjič stopamo tržaški akademiki s tem pozivom pred Vas, da Vam pokličemo v spomin žalostni zgodovinski dogodek našega narodnega življenja: XX. septembra preteče tretje leto, odkar sta slovenska mladeniča Lunder in Adamič izdihnila svojo mlado dušo na ljubljanskih ulicah.
Tega dne smo najjasnejše izprevideli, kako daleč sega sovraštvo naših narodnih nasprotnikov do našega malega in še šibkega naroda. Izprevideli smo, da nam je treba močnejših sredstev, če se hočemo v bran postaviti tako ljutemu sovražniku. Ta uspešna sredstva pa so naše gospodarske, kulturne institucije, predvsem naše Šole in ljudske knjižnice.
Takrat smo si vsi za trdno obljubili, da bodemo s podvojenimi močmi podpirali in jačili te naše organizacije, naša bojna sredstva. XX. septembra l. 1908 smo si postavili za mejnik nove, veselejše dobe naše zgodovine.
Slovenci! Kličemo Vam te obljube v spomin. Potrebno je to posebno letos, ko si gradimo v Trstu ponosno stavbo pro-svete, ki imponira celo našim nasprotnikom, ker jo gradi slov. požrtvovalnost.
Mi mladi akademiki čutimo v sebi dolžnost, da posvetimo svoje mlade moči koristim slovenskega ljudstva, in zato prirejamo III. narodno zbirko. V tej misli poživljamo vse zavedne Slovence, da se s požrtvovalnostjo spomnijo 20. septembra.
Za akad. fer. društvo „Balkan" : Josip Kernev JosipPožar predsednik,	tajnik.
OPOMBA. Čisti dobiček se razdeli med „Družbo sv. Cirila in Metoda", „Dijaško podporno društvo v Trstu" in za ljudske knjižnice v Trstu.
Domače vesti.
Sekciji za revizijo ljudskega štetja
sta: v šoli Via Fontana, uhod ul. S. Francesco d' Assisi. Telovadnica v pritličju, za sledeče mestne okraje: III. Novo mesto, ul. Bariera Nuova, VI. Sv. Jakob. Nadalje | za predmestja : Barkovlje, Greta, Kolonja, Rojan, Vrdela, Lonjer, Škorklja in vsa Zgornja okolica. V šoli Piazza Lipsia, pritličje, desno, za mestne okraje : I. Sv. Vid, II. Staro mesto, V. Bariera Vecchia. Nadalje za predmestja: Kjadin, Kjarbola Zg., Rocol, Skedenj, S. M. M. Sp., S. M. M. Zg.
Ponavljamo vnovič in najnujneje poziv do vseh, ki bodo pozvani na ti sekciji, naj govore tam izključno slovenski, ker je to najvažnejše z ozirom na dejstvo, da se vrši rev.zija izključno le za določitev občevalnega jezika.
Slovenskim služkinjam v Trstu 1 Prejeli smo:
Naš poklic, oziroma stan v Trstu je težek. Uslužbene smo večinoma pri drugo-rodcih, ki nas Slovenke sovražijo, zbog naše narodnosti, a nas vsekako radi sprejemajo v službo, ker vedo, da smo bolj pridne, čedne in delavne, kakor njihova lastna kri: Kalabrežke. Veliko Število nas mora biti tu v Trstu oziroma nas je, da niti ne vemo števila. Potrebno bi bilo, da bi se tudi me vse medsebojno spoznale in združile v eno močno falango. Večje število se nas je že združilo in organiziralo v N. D. O., ali veliko število nas je še tu pa tam raztresenih. Naše koleginje morda ne vedo Še, da je potrebno tudi med nami organiziranja. Veliko krivic se nam godi od strani ošabnih gospodarjev, a me moremo vse potrpeti, ker se ne vemo kam obrniti. N. D. O. je že v več sličnih slučajih posredovala za naša dekleta in dosegla že lepe uspehe. N. D. O. Vam nudi vse : posreduje za službe, s predavanji, vam daje na razpolago bogato knjižnico, prireja izlete in kmalu otvori tudi plesno Šolo. Škoda je, da se neštevilno naših deklet zgublja in pokvarja po nedostojnih plesih, kar pogostokrat provzroča škandalozne in žalostne posledice. Pridite raje v N. D. O., kjer bo lepa, poštena in dostojna zabava.	M. S—č..
Vpisovanje na ljudskih šolah družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu se vrši:
A)	Na dekliških in deških razredih na Aequedottu štev. 20. II. nad. za novo v s t o p 1 e učence in učenke I. razreda in višjih razredov v petek, dne 15. ter v soboto 16. t. m. od 9. do 12. ure dop.
B)	Za dekliško in deško šolo pri sv. Jakobu se vrši iste dni in ob isti uri v šoli ul. S. Marco (uhod v ul. C. Colombo).
Učenci ali učenke, spremljani od sta-riše v ali njih namestnikov, naj prinesejo seboj 1. krstni list (ali izpisek iz matične knjige) 2. spričevali o cepljenih kožicah in zdravih očeh.
Na novo vstopli otroci v višje razrede naj prineso seboj zadnje šolsko naznanilo
Otroci, ki so že obiskovali lani šolo," ni treba priti se vpisati še enkrat.
C)	Šolska maša se bo vršila v ponedeljek, dne 18. t. m., redni pouk se pa prične v torek 19. t. m. ob 8. uri zjutraj
Naša mlada inteligenca. — V Trstu imamo danes že številno mlado inteligenco: absolvirane pravnike, privatne, državne, — bančne uradnike itd. Človek bi mislil, da bodo ti mladi gospodje ne-le oplojevali naše socijalne življenje, temveč tudi sicer pomagali na našem kulturnem, gospodarskem in splošnem narodnem snovanju. Temu pa — z malimi častnimi izjemami — žal ni tako. Večkrat že smo imeli priliko, da smo čuli bridkih pritožb, kako je naša mlada inteligenca brezbrižna in indolentna, a nastop škedenjskega Sokola minule nedelje nam je šiloma potisnil pero v roko ; res ne moremo več molčati. Od okoli 300 članov, katere šteje Sokol v mestu, jih je bilo minulo nedeljo v Škednju le kakih 30 v kroju. Drugi se nastopa sploh niso udeležili ali
PODLISTEK.
Slovensko gledališče v Trstu.
Piše Leon Dragutinovič.
Sestavljanje repertoira je najvažnejša točka v delovanju intendance vsakega gledišča, kajti v tem, kako je repertoar sestavljen, v tem se kaže njena zmožnost, njeno poznavanje stvari in končno njeno stremljenje po višjem estetičnem in kulturnem stremljenju. V sestavu repertoarja leži nek program, naloga, ki si jo je postavil intendant. Seveda ne sme pri tem nikdar pozabiti na denarno stran podjetja. Biti mora torej ne le gledališki strokovnjak, temveč tudi literarno izobražen in — trgovec. Od same literature niti dvorna gledališča, ki imajo velikanske subvencije, ne morejo izhajati. Razun tega mora gledati na duševno potrebo in niveau vseh obiskovalcev gledališča. Zadovoljiti mora vse in vsakogar in seveda ne sme nikdar pozabiti, da mora vsakega prvega plačati svojim Igralcem gaže. Kakor se vidi, precej težka naloga.
In zdaj poglejmo, kako je sestavljen
letošnji program !
Toda predno začnem o tem pisati, zavrniti moram vse opombe skeptikov, ki pravijo „Ali boste to tudi vse igrali?"
Letošnji repertoar je skoraj že ves pripravljen, preveden in deloma uloge že izpisane in razdeljene. O tem, da se katera igra ne bo mogla igrati, je vsak pomislek izključen.
Od objavljenih 50 iger se jih bo po potrebi igralo najmanj 40. Če bodo pa čas in razmere to dovolile, igralo se bo vseh 50.
Toda povrnimo se k repertoarju.
Vsak ki pozna naše razmere in ki upošteva velikokulturni pomen Slov. gledišča V Trstu, mora priznati, da je intendant v svojem programu ravnal popolnoma korektno, ukusno in pravično. Ena tretjina vseh iger je slovanska. Slovensko gledališče mora osredotočiti v svoji sredini ne le tržaške Slovence, temveč tudi vse Slovane ki žive v Trstu. Kakor sem že prej omenil, mora postati slovensko gledališče center slovanskega kulturnega stremljenja. Torej je pravilno, da se igra kolikor možno več ruskih, čeških, srbskih in hrvatskih iger. Seveda ne smemo pri tem pozabiti na svoje slovenske pisatelje.
Ruska dramatična literatura, ki je tako bogata, češka, srbska in hrvatska ter slovenska naj bodo steber v repertoarju, od
pa vsaj ne v kroju. Ti mladi gospodje, katere smo omenili, se imajo sploh le narodni ideji zahvaliti, da imajo danes dobre in udobne službe.
V	zahvalo zato pa ne-le da se jih ne vidi pri nobenem narodnem delu, temveč se jim niti ne zdi uredno, da bi se vsai d a-krat na leto vrgli v sokolski kroj. Tega ne store bodi-si zato ker so preleni ali pa zato, ker se jim to zdi preneumno! Prvo bi bilo žalostno, a drugo še bolj, ker kar ni preslabo za dr. Rybar-a, dr. Gregorina in dr. Slavika — ki je minule nedelje na čelu Sokolov v kroju korakal skozi mesto - to bo menda dobro tudi za kakega mladega kon-cipijtnta ali bančnega uradnika! Mi se tega postopanja naše mlade inteligence absolutno ne moremo drugače tolmačiti, kakor tako, da ta mladina nima nikakih idealov.
V	nadi, da te vrstice dosežejo svoj namen, za danes nočemo razvijati to žalostno poglavje, a pridržujemo si, da spregovorimo o priliki prav resno besedo, ako to ne bo nič pomagalo.
Nepoznanje slovenščine na uradu za revizijo ljudskega Štetja na trgu Lipsia. Včeraj okoli pete ure popoludne nas je prišlo več Slovencev, ki nismo bili povabljeni, v urad za revizijo ljudskega štetja v Šoli na trgu Lipsia, da bi se prepričali, če smo vpisani za Slovence. Oikali smo na hodniku, ker so, kakor je povsem pravilno, puščali naprej najprvo one. ki so bili pozvani. Iz sobe št. 5 pa je prišel neki uradnik in nas nekaj vprašal italijanski. Ker mu ni nihče odgovoril, nam je namignil, naj stopimo v sobo Št. 5. Tam nas je zopet nekaj vpraševal italijanski. Na moje vprašanje, če ne zna slovenski, je odgovoril „Mi no 1" Ob enem je kazal na tablo; zdi se mi, da je rekel, naj napišemo, kar želimo. Bil je v sobi komisar v uniformi, ki je pa imel druzega posla in vsega tega ni videl. Ker sem se uveril, da tu ne odpravim ničesar v svojem materinem jeziku, stm odšel — po tolmača! Ko sem se vrnil s tolmačem, onega uradnika ni bilo več, a g. komisar je prav prijazno ustregel moji želji v slovenskem jeziku. Ker nI bilo moje nazna-nilnice v sobi št. 5, je peljal tolmača in mene v drugo sobo, kjer pa tudi tolmaču ni bilo treba stopiti v akcijo, ker je tudi tam poslujoči komisar prav lepo govoril „po naše". Na mojo pritožbo, da nisem prvič mogel opraviti v slovenskem jeziku, sem dobil pojasnilo, da je bil to le pisar, ki pa nima s strankami nikakega posla. No, dobro, pa potem naj se pisarja pouči, da se ne bo vtikal v stvari, ki ga nič ne brigajo, ker stranke ne vedo, na Koga se imajo obrniti. Sicer sem pa mnenja, da pri nas v Trstu sploh ni sposoben niti za službo pisarja oni, ki ne razume slovenskega jezika.
Josip Juriševič, Sv. Marija Magd. Spod. št 412.
Oh ta naša nezavednost! V naše uredništvo je prišla priprosta slovenska žena, ki nam je pripovedovala sledeče: Danes sem bila v uradu za revizijo ljudskega štetja v šoli na trgu Lipsia, kjer sem se hotela prepričati, če je moja družina vpisana za slovensko. Ker je bilo tam precej vabljenih strank, sem morala precej dolgo čakati, predno sem prišla na vrsto. Tako sem čula tri po prilično 70 let stare povabljene ženice ki so se med seboj pogovarjale v slovenskem jeziku, da one so Tržačanke in zato — Italijanke!
Jaz sem si prizadevala, da bi jim dokazala, da so one Slovenke, a bilo je vse zastonj ! Ženice, doma iz Sv. M. M. so navedle italijanski občevalni jezik !
Slovenskim starišem! V soboto 16. t. m. odprejo se slovenski otroški vrtci. Velikega pomena so taki zavodi, posebno za nižje sloje, ko imajo matere posla drugod in se ne morejo dosti baviti se svojimi otroci. V otroškem vrtcu se nauče pravilno govoriti, nauče se lepo vesti, moliti in mnogo diugih koristnih reči. Slovenski otroški
nimajo tacega smotra kot italijanski. Tt se zovejo „zavetišča-, ti nimajo druge naloge nego to, da nadzorujejo otro<e. V na§h vrtcih je pa poduk reden ; otroci se vedno bavijo s kako rečjo in to igraje. S tem se otrok privadi delu, kar mu bo tudi v poznejših letih v korist.
Da imamo mi okoličanski Slovenci tak ) lepo število vrtcev, je zasluga naše dič ie družbe sv. Cirila in Metoda, katera jih vzdržuje. In koliko je navdušene mladine, ki je obiskovala te le vrtce in gotovo, da se je ona kal rodoljubja rod.la ravno v onej než-nej dobi.
Zato polagam na srce slovenskim starišem : Naj vas ne omamijo obl ube raznih darov, s katerimi vas bodo skušali izvabiti Italijani v svoje šole; ne prodajte svojih otrok za skledico kosilca, ampak skrbite, da svojega otroka vpišete v slov. vrtec, da ne boste nekega dne morali slišati iz njegovih ust psovko „ščavo"! Ravno renegatje so oni, ki na najnesramnejši način blatijo svoj lastni narod I
Okoličanska in mestna društva zadnje čase tako naraščajo, da nekatera niti uspevati ne morejo, ker vsako društvo potrebuje poleg moralne tudi materijalno podporo. Pripeti se večkrat, da prireja 5 do 6 društev na en dan veselico, tako da občinstvo v resnici ne ve, kam naj bi šlo. Vsako društvo apeluje na občinstvo; „Vsi na to ali ono veselico!" Potrebno bode, da skhčejo odbori vseh društev sestanek, na katerem naj bi se določil program in nastopi posameznih društev in sploh o stvari razpravljalo.
Zajedno opozarjamo mladino iz Sv. M. Magd. Zgornje in Spodnje, naj o priliki svojih izletov, katere dela večkrat v S<edenj na razne veselice in koncerte, ne pozablja, da so otroci slovenskih stanšev, ter ne itziva naših ljudi celo z italijanskimi popevkami. Taki nastopi bi znali imeti zlih posledic. Ako ta opomin ne bode pomagal, pridemo z imeni dotičnikov na dan, kar gotovo ne bode v čast zavednim M. Magdalenčanom. Ta opomin velja tudi nekaterim Skedenj-cem I
Vpisovanje v otroški vrtec v sv. Ivanu bo 14., 15., 16, t. m. od 9-12. Stariši ! le pridno vpisujte svoje otroke v ta zavod I
Tužen glas iz okolice. Z ozirom na vest pod tem naslovom v „Edinosti" od 8. t. m. smo prejeli:
Resnici na ljubo moramo konstatirati, da trditev, kakor da bi se okol čanskih kmetov, ki so bili več ali manje prizadeti po morskem viharju, in živ krst spominjal, ni resnična.
Pred vsem je znano, da je posl. dr. Rybaf takoj naslednji dan po nesreči odpotoval z avtomobilom v Sv. Križ, kjer je sklical ribiče, ter jim rekel naj sestavijo izkaz škode, ki so jo imeli. To so tudi storili in izročili prošnjo in izkaz pomorski 'vlaJi, pri kateri je dr. Rybar priporočil prošnjo v ugodno rešitev. Pomorska vlada |e na podlagi omenjene prošnje poslala v Sv. Križ in Grijan posebnega poverjenika, da se na licu mesta prepriča o škodi. Prosilci so tudi dobili delno odškodnino za Škodo, ki jim jo je provzročil vihar. Zato so tudi prišli se zahvalit dr. Rybar-u, ker se je zavzel za njih, ter so hoteli objaviti tudi v „Edinosti44 tozadevno zahvalo, v kar pa on v svoji znani skromnosti ni privolil.
Na vsak način je pa iz tega razvidno, da nikakor ni res, da se za okoličanske kmete ni n:hče brigal. Darovi, ki so bili nabrani, so bili namenjeni za ponesrečene pomorščake in ribiče, a ne za kmete. Da nabrani darovi niso zadoščali niti približno za pokritje Škode, je tudi znano. Delno pokritje škode pa so dobili tudi Grljanci in sveto-križki ribiči. Če pa udova, katero imenuje dopisnik v „Edinosti" ni dobila nikake podpore, potem se je za podporo obrnila na napačni naslov, ali pa je imela le malo škode.
tujih pa naj se vzame le to kar je najboljše. Ta program se bo izvrševalo v polni meri.
Od ruskih pisateljev čuli bomo na našem odru prvič Maksima Gorkega, njegovo svetovnoznano dramo „Na dnu življenja-, poleg n|ega pa se tudi prvič oglasi na našem odru drugi ruski velikan Leonid Andrejev in sicer z dvemi velikimi deli. Ignis sanat in Anatema sta že prevedeni in pridete čimprej na vrsto. Neumrjoči Tolstoj pride na vrsto se svojim posmrtnim delom „Živi mrtvec". Intendanca ga je že dobila in se ravnokar prestavlja.
Tolstoj je na tržaško občinstvo mogočno vplival. Njegove igre so imele v Trstu vedno popoln uspeh. Mislim pa da tudi „Živi mrtvec" naredi svojo dolžnost Tudi dramatizirani roman Tolstojev Ana Kare-nina bomo upoznali v tej sezoni. Mladi Rus Leo Birmsky pride do besede v svoji revolucionarni drami Moloh — Gogolj, ki je v pretekli sezoni z „Revizorjem" žel splošno odobravanje, pride na vrsto s pristno rusko komedijo „Zenltovanje".
Prvič se zglasi na našem odru tudi poljski moderni dekadent Stanislav Prziclyz-3evsky s svojo prekrasno dramo „Zlato runo". Sienkiewiczevo svetovno znani roman „Quo vadiš?" se tudi uprizori na našem odru v letošnji sezoni. Od čeških avtorjev
pridejo za sedaj štirje na vrsto: Brata Mretlk spisala sta prekrasno ljudsko drimo iz slovaškega življenja „Mriša". To močno in prekrasno dramo se uprizori v najsraj-šem času, Ćapekov „Begov samokres" je moderna drama, čigar predigra igra t Bosni, za časa okupacije a je popoloma nova in lepim uspehom igrana na češkem narodnem divadlu v Pragi. Stolbina „Moravska deklica44, je burka, ki je prevedena tudi na nemški jezik imela lep uspeh. Ta burka se igra ob obrežju jadranskega morja. Jaroslav Vrhlicky se tudi prvič oglasi na našem odru s zgodovinsko veseloigro „Noč na Karlstajnu*.
Od hrvatskih in srbskih avtorjev pride zopet na vrsto najboljši jugoslovanski pisatelj Ivo Vojnovič. Z njegovo pretresljivo tragedijo „Smrt majke Jugovičev", ki je ravnokar dotiskana, se odpre letošnja sezona. Pripomniti pa moram, da bo to obenem prva predstava v slovenskem jeziku. Vojnovič se je v tej drami povspel do klasika in je gotovo, da to dramo čaka tudi na našem odru velik moralen uspeh. Bjra-nerjeva „Nezvestnica" je moderna drama z močno Sardounsko tehniko.
Ostane mi pa še, da spregovorim kaj o domačih slovenskih pisateljih. Toda o tem jutri.
(Pride še.)
V Trstu, dne 12 septembra Ikli.
Kralj črnogorski Nikola v Trstu. V
nedeljo ob 12 45 opoludne je priplula iz Reke v tržaško luko, potem ko se je spotoma ustavila v Fazani, kralj, črnogorska jahta „Rumija". Na jahti se nahaja kralj Nikola I. V spremstvu črnogorskega kralja so dvorni zdravnik dr. B. Perasič, majorja M. Tomanovič in C. Gjuroskovič, tajnik M. Živkovič in osmero slug. (Srečna Črnagora!) Imenom pomorske vlade je prišel pozdravit kralja na ladijo pristaniški adjunkt Aleksandri. Kraljevska jahta, ki jej poveljuje kap. Nikola Janković se je usidrala ob nabrežju Carciotti in ostane tukaj dva do tri dni. La-dija ima 103 tonelat registra in 12 ljudi moštva. V nedeljo popoludne je kralj v strogem inkognitu napravil mal sprehod po mestu. Včeraj ob 4. in pol uri pop. se je zopet izkrcal in napravil v avtomobilu izlet v Miramar. Okolo 6. in pol pop. se je zopet povrnil na jahto.
Le še huje! Ker dosedaj še nisem prejel vabila za revizijski urad, me je začelo skrbeti, kaka usoda je zadela mojo nazna-nilnico. Pred vhodom v revizijski lokal srečam prijatelja Toneta, ki si je smeha se ža-rečim obrazom tiščal trebuh. „Ali se jim že tresejo hlače, sami že popravljajo svoje grehe!" je dejal in mi je pripovedoval, kako se je tudi on napotil v revizijski urad, ker le ni bilo vabila. Na njegovo prošnjo mu je dotični uradnik pogledal v polo in mu izjavil, da je vse v redu: on in vsa sedmoglava rodbina je vpisana s slovenskim ob-čevalnim jezikom.
Ali naš Tona je bil silno radoveden in je stegnil svoj vrat tako daleč čez mizo, da je opazil, da je njegova pola silno načeč-kana in popravljena v oni znameniti 13. rubriki „občevalnege" jezika. Mož je postal vsled tega nezaupen in je prosil in silil uradnika, da mu razloži, zakaj je ona rubrika tako pestro in gosto popisana in pobarvana. Polagoma je izvlekel iz obotav-Ijajočega se uradnika zanimivo pojasnilo, da se je te dni predstavil tamkaj neki pooba-ščenec hišnega gospodarja s prošnjo, naj popravijo falzificirano rubriko s pravilno izjavo, da je vsa ona rodbina slovenska. In uradnik je seveda moral ob tolikem strahu in kesu popraviti dotično naznanilnico, kar je naš prijatelj Tone z velikim zadoščenjem vzel naznanje. Upajmo, da najde ta „pošteni" in „zgrevani" gospodar še obilo rav-notakih posnemalcevl
Slovenska trgovska šola v Trstu, ul. Acquedotto št. 20. I. Vpisovalo se bo dne 16. in 18. septembra od 9—11 dopoludne ter od 3—6 ure pop. Učencem se je zgla-siti v spremstvu starišev ozir. njih namestnikov, ali jim je prinesti njih pismeno dovoljenje. Na novo vstopajoči učenci morajo prinesti seboj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o cepljenju koz in o očeh.
Učenci, ki že pripadajo zavodu, se zglasijo dne 19. septembra od 9—12 zjutraj ter prinesejo sebi 2 iztisa skrbno izpolnjenega izvestja. Vsprejemni izpiti za I. in II. tečaj in ponavljalni izpiti bodo dne 19. sep. ob 8. uri zjutraj.	Ravnateljstvo.
Slovenci in Sloveike Skorklje in Belvederja vdeležite se mnogoštevilno vsta-novnega občnega zbora vaše podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, ki se bo vršil v nedeljo dne 17. t. m. ob 10. uri predpo-ludne v prostorih gostilne N. D. O. v ulici Carradori št. 18. — Članarina znaša samo 2 kroni na leto. Sleherni Slovenec naj postane član našega obrambenega društva, da bo moglo isto čimveč naše mladine rešiti potujčevanja. To bodi naše geslo, v tem smislu agitirajmo med svojci in vspeh ne more izostati.
Povodom 13. obletnice smrti cesarice Elizabete je bila včeraj ob 9. uri pred-poldne v baziliki sv. JuŠta slovesna zadušnica, ki jo je služil škof mons. dr. Karlin. Zadušnici so prisostvovali namestniški podpredsednik grof Attems, župan Valerio in načelniki civilnih in vojaških oblastnij.
Razpis dveh štipendijev. V notici od sobotne Edinosti „Razpis štipendija", se je urinila pomota: namesto 2 štipendijev po 200 K bi moralo stati „2 Štipendija z a 200 K razpisuje kmet. družba za dva kmeta, ki bi hotela obiskovati kletarski tečaj v Pazinu/' _
Tržaška mala kronika.
Aretirana babica. Nedavno smo poročali, da je bila aretirana babica Ana Baje, ker je bila na sumu, da je provzročila več splavov. Sedaj je oblastnija ugotovila, da je Baje delala to s pomočjo svojega ljubimca nekega Antona Pikulića. Konstatirali so nič manj nego 30 slučajev. Oblastnija je v stanovanju omenjene babice tudi izvedla hišno preiskavo in našla tu raznih priprav. Tru-pelca je babica metala deloma v stranišče, deloma jih je njen ljubček znosil na pokopališče, kjer jih je zagrebel. Tudi Pikulića so včeraj spravili v zapor. Policija nadaljuje poizvedbe.
Detomor. Marija Weisseiden, stara 24 let, je do minole sobote služila pri zdravniku dr. Gattorno, stan. v ul. Vincenzo Bellini Št. 13. Ker je le-ta videl, da se je Weiss-eiden nekako spremenila, jo je hotel preiskati, kar pa ni pustila ; vsled Česar jo je zdravnik odslovil iz službe. Weisseiden je nato šla k neki svoji prijateljici, stan. v ul. Caserma št. 4. Včeraj jo je policija aretirala
►EDINOST-
254.
Stran II
in dala preiskati po dr. Jurcevu, ki je ugotovil, da je Weisseiden pred kratkem porodila. Zdravnik je odredil, da se jo odvede v mestno bolnignico. Tu se ni Weisseiden nikakor hotela sleči, tako da so to morale šiloma opraviti Štiri postrežnice, ki so pod obleko našle škatljo, v kateri je bilo truplo nedavno porojenega otroka, ki je umrl že pred 10 dnevi. Zdravniki so truplo raztelesili.
Sladkosti zakona. Včeraj je bil aretiran 33-letni Pavel Bortoluzzi iz Trsta, ki je z orožjem v roki žugal svoji ženici, da jo ubije. Revica je dobila vsled tega tak nervozni napad, da so jo morali prepeljati v bolnišnico.
Tatvina na morju. Ko je parnik Au-stro-Amerikane „Almeria" na. povratku iz Amerike pristal v Almeriji na Španskem, so konstatirali, da sta iz ladijske zaloge izginila dva žaklja kave in sladkorja. Radi tega so bile ob prihodu parnika v Trst aretirane tri osebe izmed moštva kakor dozdevni tatovi.
Gozdni požarji. Vsled grozne suše in vročine so letos postali gozdni požarji jako običajni. Tudi v poslednjih dneh je ogenj poškodoval več nasadov.
V	soboto ob 7 45 uri zvečer je nastal požar ob virih Brojence. Ogenj je uničil 12.000 m* gozdnega nasada, starega 10—20 let. Silen veter je oviral delo mestnih ognjegascev, ki so morali gasiti dolgih šest ur.
V	nedeljo ob 11. uri zjutraj so se užgali gozdni in travniški nasadi pod Opči-nami, ob 1. uri opoludne pa travniki v vili Krauseneck v Kolonji, pogorelo je več tisoč kv. metrov. Ob 3. uri pop. je začelo goreti pri Sv. Križu. S pomočjo proseškega ognje-gaškega oddelka in Križanov so ugasili požar, ki je uničil 12.000 m* borovjega gozda. — Ob 5.30 uri pop. so poklicali ognjegasce v Bazovico, kjer je pogorelo 10.000 m* boro vjega gozda. Zdi se, da sta ta požar dva paglavca provzročila. Vsled suše se je požar hitro razširjal z veliko nevarnostjo za stare velike gozde pri Bazovici. Posrečilo se je pa izolirati požar tik pred istimi. — Ob 7. uri zvečer je začelo goreti 3000 m1 travnika v vili Revoltella. Mestni ognjegasci so pogasili ogenj.
Včeraj pa ob 9. uri zjutraj je zgorelo 1000 ms gozda ob razpotju reške in openske ceste nad Faccanonijevimi kamenolomi.
Včeraj popol. ob 3-30 je začelo goreti v Ž.vljah' na posestvu Josipa Hrvatiča, Alojzija Berdona in Josipa Kuret. Pogorelo je okolu 20.000 štir. raetr. grmičevja. Gasili so mestni gasilci.
Uboj. — Včeraj se je vršila obdukcija ubitega Guarina. (Glej včerajni „Edinost"). Na podlagi obdukcije nikakor ni možno natančno določiti vzroka smrti. Vsi oni, ki so bili navzoči pri prepiru, oziroma ki so videli pretep med Guarinom in vojakoma Jerzetičem ter njegovim tovarišem, so naprošeni v interesu resnice in pravice, da se javijo pri vojaški sodniji v veliki vojašnici in sicer med 8 predp. in 2 uro pop. pri preiskovalnem sodniku dr. Ludjevitu Karay-u.
Sumljiv slučaj kolere. Včeraj popoludne je za sumljivimi znaki kolere obolel Gaudenzio Macaldellf, star 32 let, tesar, stan. v ljudskem prenočišču v ul. Pondares. Slučaj je bil prijavljen mestnemu fizikatu, ki je dal Macaldelli-ja spraviti v Magd. bolnišnico. Bakteriologična preiskava pokaže, ako gre za azljatsko kolero.
Dva slučaja kolere na Koprščini. Po dolgem odmoru se je zopet pojavila kolera na Koperščini. Sanitetni oddelek na-metniŠtva je izdal tozadevno sledeči komunike: Dne 9. t. m. zjutraj je po kratki bolezni brez zdravniškega posredovanja umrl
f^ova lek rna „pri Cbelisku" na Opčinah
Niže podpisani, kateri je imel lekarno celili 9 let v najemu - v Sežani - daje na znanje cenj. ocčinstvn, da je z dne 17. julija 1911 odnrl svojo lastno lekarno na Opčinah, nasp oti restavr. MiČel, v hiši dedičev Kosrantinija. — Gori imenovana ima na razpo ago vse nove leke in vse domače in zunanje specijalitete.	. .
Albert Calcich, lekarnar.
SOL UNU : m : ELEGANTNO
PO ZMERN'H CENAH
RAF ELE ITALIA
«
TRST - V A MAICANTON - TR8T
Poslano*)
Podpisani se časti naznaniti cenj. meščanstvu, da je prevzel na lastno roko Hotel Restavracijo „AL MONCENISIO", do sedaj last gosp. Angela Andolfi. Jednostavna prememba lastnika ne bi bila baš i tolike važnosti, ako ne bi bile dve okolnosti, ; ki so dovedle podpisanega do tega, da na-| znani stvar javnosti: namreč naklonjenost, katero je izkažalo p. n. občinstvo gospodu Andolfiju in katero upa podpisani, da bo tudi ujemu izkažalo ter poboljški, ki bodo ! vpeljani kolikor v hotelu toliko v restavraciji. P. n. občinstvo lahko računa na kuhinjo in j klet, ki ne bosta imela para. — Udani
_ ALOJZIJ PONTONI.
*) Za članke pođ tem naslonom odgovarja aredniStvo le toliko, kolikor mu zakon veleva.
Kajenje bolj po ceni. Ker ne moremo odgovoriti na vsa posamezna priznalna pisma, ki smo jih dobili odkar so se podra-žale izdelane cigarete, prosimo neštete kadilce, ki so se od 1. julija naprej vrgli na papir Abadie, da tem potom sprejmejo našo najtoplejšo zahvalo za svojo naklonjenost ter da tudi nadalje izkažejo svoje zanimanje našim znamkam. Mi vedno gledamo na to, da opravičimo zaupanje, ki se ga stavi na nas z izvrstno kvaliteto.
SOC1ĆTĆ DES PAPIERS „ABADIE"
Societe a responsabilite Iimitee.
Mnenje gosp. dra. C. Bittner-ja
Deutsch-Praussnitz
J. SBRRAVALLi
Trst.
Dosegel sem najlepše uspehe z Vašim Izdelkom ŽELEZNATO kINA-VINO SERRAVALLO v mnogih slučajih malokrvnosti in rekon-valescence.
Deutsch Praussnttz, 18. marca 1910.
Dr. C. B1TTNER.
■m
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine =
Dr. J. Cer mak SI. Tuscher
zobozdravnik korv es. zobni tehnik
• TRS r -
ulica della Caserma št. 13, II. n.
Krolačnlca za civiliste m uolaKe Franjo Polanec
v Trstu, via S. Giaccmo (Corso) 6, II. n
Priporoča ae slavnem občinstvu in vojaštva za v ako-vratca dela Blagu prve vrste, delo solidno, cene zners«.
g. De Vecchi 8 £. Ske l
nasledniki A. FONDA Trst ulica uel Bosco št. 17, Trst
zaloga • ovsa
k laje in otrobov.
SENO pr 7 o vrste po 8 K. O v-s Ban po 20 K. S ama po K 9 Koruzna slama po v 12.
Rastlinska ftlma po K 2o O to D t .V1 po
14 K, — Prodaj« na drobno in debelo. Cene po dogovoru.
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica San francesco 6'^ssist Z.
Specijalist && popravljanj« roulet li a oknih. Na željo se menjajo pasovi in zmetl. Jamči za pepolno dele in se se boji konkurence.
Na obroke I JAKOB DUBINSKV Na obroke I g
TRST — ulica deli' Olmo Stev. 1, 11. nadstropje — Trst
Mta izliera izgoMl o M za gospode in lunfiMinigi \
ter moške ln ženske suknje. "¥0H	107
UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE.	Cene brez konkurence.
Izredna in bogata izbere
igrač, kinkalij, galanterij, drobnarij, kuhinjskih potrebščin in sploh predmetov za domačo uporabo
•• v novi trgovini v Trstu ••
ulica Caserma 17 [na voglu Molin piccolo]
Velika zaloga in tovarna pohištva
ANDREJ JUG - TRST
i> < f] »
m1| ANDREJ JUG - TRST m\l
II* Via S. Lucia 5-18	Via S. Lucia 5-181 s
> C BOGATA IN LEPA IZSEKA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU # "
in vaakoTrstnlb iiolic.	CENE ZilEKNE. £1 U*
DELO SOLIDNO
Pod najugodnejšimi pogoji
VZAMEM V NAJEM
loterijske liste, drž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih ali naenkrat.
IGNAC NEUMANN, menjalnica
Ustanovljena 1858. Trst, ulica Ponterosso 4. Ustanovljena 1858.
Stran IV.
►EDINOST« št. 254.
V Trstu, dne L2. septembra 1911.
petletni Marij sin žezniškega delavca Antona Muzenič v Pradah pri Bertokih, za znaki gastroenteritide. V noči od 9. do 10. t. m. je v Bertokih zbolel za sumljivimi znaki 26-letni kmet Anton Kuret in je bil dne 10. t. m. izoliran. Bakteriologična preiskava, ki je bila dne 10. t. m. dovršena, je dognala, da gre v obeh slučajih za azi-jatsko kolero. Bile so takoj ukrenjene najstrožje sanitetno - policijske odredbe. Vse osebe so bile izolirane.
Pripominjamo, da je Anton Kuret sin one Marije Kuret, ki je prva zbolela v Ber-tokik in ki se še sedaj nahaja v lazaretu.
Koledar in vreme. — Danes: Mace-donij Šk. — Jutri: Virgiiij muč.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -j- 25* Cels. — Vreme včeraj: lepo.
— Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, malo bolj vroče, severni vetrovi.	_
Društvene vesti.
Telovadno društvo „Sokol* v Trstu.
Odborova seja se vrši danes v torek ob 8 uri in pol v društvenih prostorih s sledečim ^sporedom:
1) Poročilo odbora in načelnika, 2) društvene prireditve, 3)
slučajnosti.	Na zdar 1
* * *
Vaditeljski zbor telovadnega društva „Sokol" v Trstu naznanja da prične telovadba za ženski oddelek v četrtek dne 14. t. m. in se bo vršila redno vsak torek in četrtek zvečer od 7 in pol naprej.
Vabi se Sokoliće, da se vaj v kolikor mogoče velikem številu udeleže.
Pevsko društvo „Trst" naznanja vsem gg. pevcem, da bo danes zvečer pevska vaja v „Delavskem podpornem društvu". Odslej naprej se bodo vršile pevske vaje vsak torek in petek in to v „Delavskem podpornem društvu" ul. Giorgio Gallatti 20. („Nar. Dom") Z ozirom na tov da nastopi naše društvo na slavnosti ,Št. Jakob-ške čitalnice" prosimo polnoštevilne udeležbe. — Danes zvečer odborova seja.
Tamburaši pev. društva „Trst" so najuljudneje vabljeni na posvetovanje ki se bo vršilo danes ob 8 in pol zvečer v prostorih „Delavskega podp. društva" ul. Giorgio Gallatti 20. 1.
Plesna šola za otroke začne v četrtek in bode vsaki torek in četrtek od 4 in pol do 5 in pol popoludne v dvorani „Trg. izob. društva" ulica S. Francesco št. 2. Piača se anticipatno od otroka 3 krone na mesec.
V nedeljo 17. t. m. se vrši velika narodna slavnost 10 letnice in razvitja zastave Št. Jakobške „Čitalnice" na prostornem zemljišču g.a Preloga za konsumnim društvom „Jadran".
Opozarjamo, da je zbirališče sodelujočih društev ob 2 uri pop. v prostorih „Narodne gostilne" nasproti cerkve sv. Jakoba.
Ob 3 uri bo odhod na veselični prostor.
Prosimo zunanja br. društva, da bi prišla najdalje do 2 ali 2 in pol, da bo možno pravočasno razviti sprevod na veselični prostor.
Želeti bi bilo, da nam br. društva javijo po dopisnici uro in smer prihoda radi sprejema. Prosimo vsaj do sobote 16. t. m.
Mar. del. organizacija.
Izobraževalni odsek NDO ima danes ob 8. uri zvečer sejo.
Sestanek zidarjev. Pripravljalni odbor izvoljen na zadnjem sestanku sklicuje za četrte k dne 14. t. m. ob 6. uri zvečer sestanek zidarjev v prostore NDO v ul. Šv. Frančiška št. 2. I. nad.
— Na prosti zabavi pevskega društva „Višava" na Kontovelju se je nabralo 10. t. m. K 476 za novo Šolo pri Sv. Jakobu. — : Denar hrani uprava.
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA
FEN1CE. Operna sezona. Danes repriza oper „Cavftlleria rusticana" in „Pagliscci".
POLITEAMA ROSSETTI. Grand Gui-gncl. Izvrstna dramatična družba „Grand Guignol", ki vsak večer prireja kratke hl-persenzacijske enodejanke, vabi vsak večer v gledališče neŠtevilo občinstva, ki se zlasti divi veliki umetnosti soprogov Saniati. Danes štiri enodejanke, med drugimi „Morgue" in konečno burka.

Tržaška posojil, in hranilnica
	registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom ::	Telefon št. 952. |
Trst, Plozza Caserma 2,1 n- - (uhofl po glavnih stopnicah)		
DAROVL
—	Za slov. šolo v Rocolu se je nabralo v nedeljo 3. t. m. pri sv. Jakobu na veselici NDO. K 1 20 in v nedeljo so na sokolski veselici v Škednju nabrali K 17 40. Denar hrani blagajnik podružnice.
—	Za novo šolo pri sv. Jakobu nabralo se je o priliki krsta malih Milana Mikeluc in Emila Bareto K 5. — Denar hrani uprava.
Vesti iz Goriške.
Smrtna kosa. Včeraj je umrla ,v To-maju občeznana gospa Marija vdova Cefuta-Ucroan v starosti 49 let. Preostalim naše sožalje.
Iz Šturij Ajdovščine. Že zopet dopis z zabavljanjem čez NDO. v zadnji številki „Naša moč". Ker pa slutimo, da te vrste dopise kuje na svojo roko neko zobomlečno človeče in sedaj živi od beračije in podpor in ki nima najmanjega pojma o delavskih zadevah, ter piše le zato, da bi kaj veljal, se nam ne zdi vredno več odgovarjati.
Kolesarsko društvo „Danica" v
Gorici priredi prihodnjo nedeljo cestno dirko Miren-Gorica ter polževo in umetno peš-dirko, srečkanje za nov velik šivalni stroj „Singer" na stojalu itd.
Zanimanje je veliko. Pričakuje se obilne udeležbe.	_
Vesti iz Istre.
Grozna toča v Roču. Iz Roča 11. Že štiri mesece nismo imeli dežja, a včeraj je skozi pol ure padala toča debela kakor orehi. Tla so bila pokrita z ledenim zrnjem 10 cm na debe!o. Na letošnjih poljskih pridelkih ni mogla toča napraviti škode, ker je suša že prej vse uničila. Ali oklestila je stabla trt tako, da ni za par let pričakovati nikakega ploda. Toča je razbila tudi mnogo okenj. — Tukajšnje županstvo je že pred več časom naprosilo c. kr. okr. glavarstvo v Kopru, da bi poslalo komisijo, da preceni škodo provzročeno po suši, ali doslej ni okr. glavarstvo še ugodilo omenjeni prošnji.
Tem potom prosimo naše poslance, da nam priskočijo na pomoč. Ljudje obupavajo, ker previdjajo, da jih čaka glad in skoraj vse, ! kar je sposobno za delo se pripravlja na delo v Ameriko. Ljudje so izgubili veselje do obdelovanja rodne grude. Siromak kmet se vse leto muči in trudi, a nakrat je vse njegovo delo uničeno, ker skuša ali toča mu leto za letom uničuje poljske pridelke.
Oruge slovenske dežele
Vesela vest Iz Koroške. Iz Koroške prihaja vesela vest, ki mora iz srca razveseliti vsakega rodoljuba. V občini Vernberg pri Beljaku, ob skrajni jezikovni meji so se zadnje dni minulega tedna vršile občinske volitve, pri katerih so Slovenci po hudi ! borbi zmagali. Izvoljenih je bilo 15 Sloven-' cev in 3 Nemci. Pomen te slovenske zmage I je temvečji, ker je tam doma bivši nemško-: narodni državni poslanec Orascb, ki je bil j tudi več let župan v tej občini. Prvikrat so i v Vernbergu zmagali Slovenci pred tremi ; leti, a takrat le z neznatno večino. Zmaga j je posebno pomembna še zato, ker je nem-jški naval na to občino posebno hud in je še o priliki zadnjfh državnozborskih volitev, | ko je nemško-narodni kandidat dr. Angerer i imel tam shod, nemško časopisje pisalo, 1 kakor da bi Vernberška občina bila popolnoma nemška. Posebno se nam še zdi potrebno omeniti, da se Slovenci v tej občini ne priznajo ne za liberalce ne za klerikalce zato pa — napredujejo!
Hranilne vloge sprejema od vp&ki ga, če tudi ni ud in	S. 51
jih obrestuje Uf^F ^ \j% j >_i Rf.ntni davek od hranilnih vlo.* p'a.':u;e zavod Ham. Vlača se lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovora 5J/0—6°/0. na m^niiee po S0.^ oa e^stave
po 51/,0, in na &mortlxaoljo za. d&lj-So d.>bo po dogovora o o o o o
TJradre uro: od 9.—12 ure dopolodne in od 3.—5 popoludne. Izplačajo se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob ne le-liah in praznikih je urad % a p r t.
P;dino - hranilnični račun 815 004.
'aia a3jir:oderReje urejeno varnostno oVJoo za shramtJ« vrednost, papirjev, llath itd.
kakor tudi hraniins pušice. s	»e aajuspeSnejj u&vaja^tediJ svojo docn
Trgovski
lt že če Trut.
pomočnik mešane stroke žeii službe. Ponudbe pod „D. P. 2(i joštLo-
1565
se vrata, okoa, popolna vežna viata, st poice, b t rop i itd. lzvaaiejua prilika. Ul. Cavana št. 1.	1567
Prodajo
Kovačija,
Dva
z ali brtz orodja, na jako dobrem »n prometnem kraju ob cesti med Matulji Volosso-Opatijo in lieko, se odda takoj v oa tm NanuČneje se izve pri Mariji Kupnik-favlo-vac pošta Voloako.	1563
Pnrln cani uazDdDJam v8£m prijateljem in i UU|J^dC&*'l znancem, da sem sprejel od gosp. Lovra Valentinčiča znano gostilno „Alla buoaa sorella" ul Mastimo d'A^eglij St. 2, kjer bodem točil najboljša vina, i^trijansso, belo vipavski, Opalio in pivo Punt;gam Vedao pripravljena gorka in mrz'a kiihnia. »'eter Vaient nčič.	]5ty
bitima s prostim tekom, ckoru novu, se w »■» prodata po nizki c<ni. Pojasnila v gostiini „DeteljL a* ul. BeUedere St. 7.	1558
fliiHsk ae v Daiem gosti na Konsumnega društva Uliti d y Oolini z vdo gostiln ško opravo. Naha;a se v jako lepi legi zraven glavne ceste z jako lepim vitom. Krasen razgled, velik promet. Natatčneja pojasnila pri načelan u gori omenjenega društva. Ponudbe naj se vložijo v*&j do 30. septembra v. 1. Odbor.	1559
ProV-'Vfil sem v n»'em gostilno „AlTarco ba-ricVZtJI leno" ul. G. Galiina Iran VeUkonja.
I Ifini/Pr brez otrok, star nad 50 let, z dižavno UUUVtJlr službo in pokoj&ino, želi pcročiti 40 do 50 letno Slovenko z nekaj premož nja. Ponudbe na naslov: rP. M." poste restante glavna pošta Trst.	1545
Slovanske igralne karte dajajo v
Trstu v knjigarni J. (iorpnjec, ul. Caserma 16. 1472
Ml fotograf je Anton Jerkič, Trst,
Via delie Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k niemu.	315
Z*
Cf
U nojem se oddajo blclKH
Salo ga, dvokoles
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 16 V. Osvaldella
Ob nedeljah in praznikih odprto do 4. pop.
^f^smsmm^m^mm. Zdravlf en je: krvi
Će j „Ttsjčeri cvar (MUlffiol)
CiUi kri ter je izvrstno sred t*o proti, nitn hIuC jim, de peče t želodcu, kakor proti slabemu prebartjanju in h> moroi iain. - Jeden omot ra ed rav ljen je et^ne 1 K ter se dobira * odiiko-ani lekarni
PRAX!«ARER • „Al DUE M0RI4
Trst (mestna hiša) — Telefon 377
Pottue po&iljatre se lrrrftujejo takoj in franko, ako so dopoAlje K.rou 1 10
Bogomil Fino
= = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzo Bellini šr. 13
nasproti certre 11. Aitoia lOTCga
Bogat Izbor ur
Tmke vrcte, kakor tudi! uhanov, prstanov z dijamanti In b, ez dijaman-tov, ier.ske terlžice, il&tt In srebrne za mufikr, t se po konkurenčnih cenah
ii
<u .
5 >
cs ^ S ca c« J:
C3C
INI
O
X
a obroke!

Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase, zahvale in v obče kakoršnokoli vrsto oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer.
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika kbera letnih oblek za gospode in de?ke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika fzbera volnenega blaga. Xi*jziueriiejše cene-
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, L nadstropje, zraven „Buffet Automatico".
I IIMMIBlil !!■>■. W«lli|IIMl	MBMl ................. IIMM'IIWTIM
Prva pr.morska tvornica za lesne izdelke z vodno silo _
tvrdke A. KRIZNI Č :: ob kolodvoru Podmelec
SPREJEMA V IZVRŠITtV: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče Izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne ooreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd.
Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce In cene.
Parketna tvornica stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako msoilno 1
Stragarsti oiielet udi ne t slrn^arsio stMo s^iajoCe izjelie. - JAMSTVO!
Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjaka
interesentom brezplačen ---329
fSl
3* C/5
S
B> &
<1
— <~><
5 »

Pismena priznanja visokih osebSso na upogled. Cenike in proračune razpošiljam brezplačno.
TOVARNA ¥OZOV
v Spodnji Šiški, kolodvor Ljubljana
- (Kranjsko) -
Dobavatelj vseh poštnih voz c. kr. avstr. pošte. — Poštni vozovi patent Keršić št. 43.741 za Ogrsko, št. 31.925 za Avstrijo.
Priporoča svojo bogato zalogo raznih vozov, nadalje se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča naročila po meri in risbi natančno in najsolidnejše, za kar jamčim.
*>KB*itč
Popravki se izvršujejo po odgovarjajočih cenah in se uračunajo rabljeni vozovi.
IrevliarDica „AHa Sartorella", Trst
g ^__■ VIA II1MHM VBOP1U ŠT. 10 gA»P10H ^.ilĆlfllMl OATP) -	-
I
77
Vettka iz bera vaakovrstnfla čc»|w za moike, ženske In otroke, — Blaga iz-vrstno In Bfl
cene zmerne.