Ljubljana, torek, 23. septembra 1958 Stev. 223 ISSS^o PODJETJE •UODSK* PRAVICA« oirsktob PODJETJA MODIC ^ASS"«« ‘Van Šinkovec HHOUKTARCJ VSEH ORZEL. iDHUZlTB SB> cJuMMi&Gu PRAVICA JII imk Srn «b •LJUDSKA PRAVICA« ostanovt-iena c oktobra 1934 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVOTK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA USI KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD L JUNIJA IMS IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANO- e "«5i delegaciji v«. 7 ®Savi ^dsednlk' Kn lept Tanjug) -'r8ovino in čla? -zJa za zunanjo ne«a sveta T u VezneSa izvrš-mu

e komiki* Pri Predsedniku paniranje eJf 23 gospodarsko E^m. efanu Jendrichovv- !ukowskim Wladislawom EDVARD KARDELJ O BLIŽNJEM OBISKU EINARJA GERHARDSENA Na temeljih prijateljstva med narodi naše dežele in Norveške slonijo stiki med obema državama, ki kljub različnim družbeno-političnim vidikom sodelujeta za utrditev mednarodnega miru Beograd, 22. sept. (Tanjug) — ške vežejo mnogotere niti prija-[mednarodnopolitičnih problemov, medsebojno povezan, da postaja Podpredsedenik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je dal norveškim novinarjem v zvezi z bližnjim obiskom norveškega ministrskega predsednika Gerhard-ena naslednjo izjavo: Narode Jugoslavije in Norve- JE GRADIVO S VII. KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE pomembni knjigi Sni i« se bodo prihod- desetfi*oči fco-K <0*en SturN • v 'Statičen in i enot>olitif nPomembnega druž-!Jnia, pro dokumenta socia- tfn,. . rT0Srama Zveze ' SJ,°.V Juao~?;uT Zv^e komuni-f *e Dami -e' ® takšnem itu-dr£ave al° iz raznih krajev r02DeseHi!ar -e pri tem nci~ Prat,e za tn x°’ 3e ‘°> da' so pri-, 0,riuniste . študij zajele ne le ^U(W, ki nor.6 ‘uredno ne stoje v 0 dojeli komunistov, ki pa Orarria ju °vinski pomen pro-toV, sprej„.^Vanskih komuni-u Zveze koma -na VI1- kongre-je&Ubljam n!}nistov Jugoslavije 19SS. Jarii od 22. do 26. aprila v‘naueric*li!>preiet v času’ s°cialicnx : * močno razvl- ? «• feS11 družbeni odnosi Jtiina drufh krepila socia-1° ^ C'? z°vest pri nas. »tuu nenehvn ko p0 vsem ne sile n&raščajo sociali- V Programu je pravzaprav strnjena praksa in perspektiva našega bogato se razvijajočega življenja. V desetih poglavjih Programa je kratko označena tekoča »zgodovina« sveta, aplicirana na Jugoslavijo, saj smo tudi mi pomemben del sveta in nje gove sedanje »zgodovine«. Tako so najprej orisani družbeno ekonomski in politični odnosi v da našnjem svetu, nato pa govori program o boju za socializem v novih pogojih ter o mednarodnopolitičnih odnosih in zunanji politiki socialistične Jugoslavije. Potem ko je na kratko obdelana socialistična revolucija v Jugoslaviji z njenimi družbenimi in političnimi izvori, nam peto poglavje govori o ekonomskih in političnih osnovah naše socialistične graditve. Naslednje poglavje je posvečeno naši družbeno-ekonom-ski ureditvi, kjer je govora o družbeni lastnini proizvajalnih sredstev, o položaju proizvajalca in vlogi države, o notranji struk turi družbe in njenih notranjih protislovjih in o premagovanju teljskih čustev, ki so postala posebno močna in polna vsebine v hudih dneh druge svetovne vojne, ko sta se obe deželi znašli v hudi borbi za svojo neodvisnost. Solidarnost naših narodov je prišla do izraza tudi v požrtvovalni pomoči norveškega naroda jugoslovanskim borcem, interniranim v nacističnih taboriščih na Norveškem. To, da norveško ljudstvo še danes vneto skrbi za spomenike, ki so bili na Norveškem postavljeni umrlim jugoslovanskim borcem, je bilo sprejeto med našim ljudstvom z iskrenimi, prijateljskimi simpatijami. Na plodnih tleh takšnih prijateljskih čustev se je razvijalo po drugi svetovni vojni med obema državama tudi ne glede na razli Vsestransko sodelovanje na kul turnem in gospodarskem področju ter med političnimi in družbenimi organizacijami je obrodilo že doslej konstruktivne in za obe strani koristne sadove ter je. z nekaterih vidikov doseglo tudi že ustaljene oblike. K temu je prispevala globoka težnja obeh dežel, da kolikor moč prispevata k utrditvi mednarodnega miru. Prepričani smo, da bo obisk predsednika norveške vlade g. Gerhardsena še bolj utrdil prijateljske stike med narodi Jugoslavije in Norveške in da bo zaradi tega pomem ben moment v nadaljnjem razvoju sodelovanja med našimi narodi Hkrati bo ta obisk znova omogočil, kakor se je to doslej že ke v družbenem redu ■ in nekih j nekajkrat zgodilo, da izmenjamo političnih koncepcijah mnogo- misli z g. Gerhardsenom in nje- stransko sodelovanje na najrazličnejših življenjskih področjih. V odnosih med našima dvema deže- govimi sodelavci o vprašanjih, ki zanimajo obe deželi, to pomeni predvsem o vprašanjih, ki so važ- lama ni spornih vprašanj, čeprav na za ohranitev mednarodnega so razlike v presoji posameznih miru. Ko je zdaj svet že tako zelo EINAR GERHARDSEN O SVOJEM OBISKU PRI NAS NEPOSREDNI STIKI ki ustvarjata pristno prijateljstvo Oslo, 22. sept. (Tanjug) Mini- j slavija različno na vrsto vprašanj strski predsendik Elnar Gerhard- ! ki zadevajo družbeno ureditev, bo sen je dal pred svojim odhodom 1 zame nadvse važno, da spoznam sleherni resnejši mednarodni spor stvar vseh narodov, so taki oseb- , ni stiki nedvomno nujni in so pogoj za medsebojno razumevanje. Čeprav seveda nimamo v načrtu nikakih političnih odločitev in tu- 1 di ne mislimo sklepati nikakih sporazumov, gledamo na obisk predsednika norveške vlade v naši deželi vendarle s teh vidikov in bo izmenjava misli, ki jo bomo opravili v Beogradu, gotovo naš skupni prispevek za stvar miru. Iz teh razlogov bodo narodi in vlada Jugoslavije z zadovoljstvom in s prisrčnim prijateljstvom sprejeli in pozdravni predsednika norveške vlade g. Gerhardsena. Upamo, da se bodo naši gostje v naši deželi prijetno počutili. Zame pa bo še posebno zadovoljstvo, da se bom znova srečal z g. Gerhardsenom. Gostoljubje, ki sem ga bil deležen, ko sem se mudil na Norveškem, obsežna in koristna izmenjava misli o problemih, ki nas oboje zanimajo, pa tudi nešteti vtisi o pridobitvah norveškega naroda so mi ostali Na Gradiščanskem Dunaj, 22. sept. (Tanjug). — Hrvatsko kulturno društvo, ki že skoro 40 let deluje na Gradiščanskem, je sklenilo na svojem občnem zboru, da bo okrepilo prosvetno delo med ljudstvom in se borilo za izpolnitev določb 7. člena državne pogodbe. Nad H00 delegatov in gostov iz vseh krajev Gradiščanskega in z Dunaja, zbranih na občnem zboru, je prof. Belo šrajnerja znova izvolilo za predsednika društva. Prof. Srajner je v svojem poročilu o delu v minulem letu opozoril, da je Hrvatsko kulturno društvo kot edina množična organizacija gradiščanskih Hrvatov sodelovalo z organizacijami koroških Slovencev in da so skupno poslali nekaj pismenih zahtev avstrijski vladi, naj končno že uveljavi določbe 7. člena državne pogodbe. I Župnik Karl Prets, ki je bil izvoljen za podpredsednika, je opozoril na nevarnost germani-! zacije, ki nenehno grozi Hrva-| tom, in pozval navzoče, naj okre-' pe svo je delo med družinami in v družbi, da bi ohranili narodno kulturo in materin jezik. Trgovinska pogajanja s Francijo Pariz, 22. sept. (Tanjug) Tu so se danes začela jugoslovansko-francoska trgovinska pogajanja^ Jugoslovansko delegacijo vodi na- globoko v spominu. Zaradi tega j čelnik Komiteja za zunanjo trgo- v Jugoslavijo, kamor prispe v četrtek, sodelavcu Tanjuga naslednjo izjavo: Z velikim pričakovanjem krenem te dni v Jugoslavijo. Zadnja leta je bilo dosti neposrednih stikov med norveškimi in jugoslo- ravieVi Zaloibi v Ljub' z or«j. r teSla obsežna protislovij v socializmu, seamo |: j j- — - kSlfc Nad sedmego kon- poglavje govori o političnem si-|JeseJJ,1 1954 podpredsednik Kardelj 5 strani obsegajoča stemu oblasti delovnega ljudstva. |na °^T^X Delavske socializmu. Sedmo I vanslcimi politiki. Tako^ ]e bil v V%a ponrorj. j "WUTtl onsegajoca Z?ke™arnJt}e zda1 slovenskim (aSedmega kon- Pomembna je analiza družbene partije Norveškei. Naš zunanji mi- Centralnega £ fco»0°eSaelVfKJ od VI do n > referate tovariša z n o- vsebine naše socialistične demokracije, katere vrh tvori družbeno samoupravljanje. Osmo poglavje govori o federaciji in odnosih med našimi narodi, de-ra - —»> ™- veto pa je posvečeno gospodarski,1 ve JuaoVe™ socialistične socialni in prosvetni politiki, tako - slaviie. splošnim vprašanjem, kmetijstvu, socialni politiki ter prosveti, znanosti in kulturi. Zaključno poglavje govori o družbeni vlogi in idejnih tepieljih Zveze komunistov, katere veliki cilj je graditev socializma z zavestnim spre- spremembe, ki so nastale v Jugoslaviji. mi bo še posebej ljubo, da bo našel naš norveški gost priložnost, da sam spozna našo deželo in njene narode, naše probleme in naše pridobitve. Naj izkoristim to priložnost in Izrazim prisrčne pozdrave vlade in nabodov Jugoslavije norveškemu narodu, pa tudi najboljše želje za njegove nadaljnje uspehe v razvoju in napredku njegove dežele, kakor tudi v naporih za utrditev miru med narodi. vino Petar Tomič, francosko pa svetnik Darcourt. Ob začetku razgovorov je bilo izraženo prepričanje, da bo dosežen sporazum o povečanju trgovinske pnenjave Trgovinska menjava blaga med Francijo in Jugoslavijo je bila po vojni dokaj šibka. Nedavni sporazum o likvidaciji dolgov, ki jih je Srbija napravila še v prejšnjem stoletju, je v marsičem olajšal poglabljanje gospodarskih stikov. nraWm Položajem in .............. Stfra RnlTa^e- "eferat Ale-rnt Etilnih °Vi*a 0 organizocij-Edvarda tf1 j °ah ZKJ- refe- S Vr^raL ydelja ’°b ^ Boslauijp n 2e komunistov *i,nist0v Ju0or?gram Zveze k0' ^"agresu s^>re'}et. na iev socializma z zavesmim spri ^^nistov Tu Statut Zveze min jan jem in usmerjanjem dru_-resolucH0 javi je, kongres- benega razvoja. Za to je potreb-Tal*,— ■ otcliufini — no razvijanje iniciative množic in ustvarjalni boj mnenj na socialističnih pozicijah. Plod vseh teh naporov bo socialistični človek, svobodna ustvarjalna osebnost. Zdelo se nam je potrebno, da ob izidu knjige o Sedmem kon gresu predvsem poudarimo program Zveze komunistov. Ta program odlikuje, zlasti, da je ves posvečen človeku in njegovemu boljšemu življenju. Iz vsega besedila odseva duh tiste globoke t^veze k0n k°nore'?,°i?,V.ijei sprejet. *io ‘ r?ra*nena “ključni govor ge- no razvijanje iniciative množic in fua ‘er e£r*a ZKJ tov. novem^n s seznamom u a' centrall Centralnega komike t.*:ralne revizijske komi- CK nj^no ieoZT'k™gr,esri in ‘er Iz,,1» revizljske kc ZKJ. lzvršnega komiteja JugosZT k°mU' Kstov ?ru0i strani^—S-ran^ °dpor na nanje po sta vzbudila vsem svetu. Pri- ^ dokument ao Oa71?’ ia dokument^°' in resnične človečnosti, ki je spo-| v nnfi . sobna premagovati največje te- \ da gre nister Halvard Lange je bil spomladi 1956 na uradnem obisku v Jugoslaviji in v naše zadovoljstvo nas je lani poleti obiskal njegov jugoslovanski kolega Koča Po- j povič. Takih pristnih stikov pa ni bilo samo med politiki, marveč tudi med mladino, umetniki, znanstveniki in drugimi skupinami iz naših dveh dežel. Ko zdaj odhajam v Jugoslavijo, se odpravljam na pot z občutkom, da bom prišel deželo, ki nas nanjo veže pristno prijateljstvo. Vesel sem, da bom našel priložnost, da jo osebno spoznam. Po vojni smo se tudi v naši deželi znašli pred velikimi vprašanji izgradnje, čeprav v času vojne Norveške ni zadela tako huda usoda kakor Jugoslavijo. Zato bom z vsem zanimanjem izkoristil priložnost, da vidim, kako je Jugoslavija urejala probleme svoje izgradnje. V Jugoslaviji je bila obnova opravljena hkrati s spremembo družbenega reda. Čeprav gledata Norveška in Jugo- Generalna skupščina bo sama odločila ali bo razpravljala o kitajskem članstvu v OZN New York,, 22. sept. (AFP). — Generalna skupščina OZN je danes obravnavala vprašanja, ki ji jih je predložil poslovni odbor v zvezi z dnevnim redom njenega zasedanja. Plenum je sprejel vse predloge.razen o Madžarski in o kitajskem članstvu v OZN, o ka- terem je posebej razpravljal na malno zahtevale, naj Generalna večerni seji. Poslovni odbor se je na predlog ZDA postavil na stališče, naj bi tudi na letošnjtem zasedanju ne razpravljali o kitajskem vprašanju. Indija in 6 drugih azijskih in afriških dežel pa so for- l^^ozirn^ de*eli’ ^ se h } v rw$4 J1** Qraditev so- H *a ,ocLLdCŽf ’ na °°dobni ier notranf!^uln mir *P'°h ur!ldnoPoUtitvo ne in mecl-8e borif(T razynere, v !ca- iugoslovanski koli^0 topim™!} bi,vreavsem r^.rfc»i»tičnih' °snovan neb. hernega dogmatizma in biti zvesti .družbenih „- °draža «tanTe ' ZVP-sto .„Pralt!e J nntl^Mine mls1i f°dlaga naž deželi. Zato je n boja. Prihodnje aktivnosti študij 'prnnmno zanima- b^anSko. dobrnh *am0, 0d t0d br<,h°»to žan,±°^0tno ^ nedo- *animanje Po Francoski protest v magrebskih prestolnicah Pariz, 22. sept. (AP) Francoska vlada je danes protestirala v Ra-bati\, Tunisu in Bengasiju, ker so ondi priznali alžirsko vlado. Hkrati je opozorila več dežel, vštevši SZ, da je proti njih morebitnemu priznanju te vlade. V zvezi s tem opozarjajo na nedavno uradno francosko izjavo, da bodo priznanje alžirske vlade imeli za »sovražno dejanje«. Sudanski odpravnik poslov v Kairu pa je izjavil, da je tudi Sudan priznal alžirsko vlado. V arabskih krogih pričakujejo, da bo Libanon — edina arabska dežela, ki doslej še ni priznala te vlade — to storil, čimbolj bo jutri novi predsednik general Sehab prevzel oblast in bo sestavljena nova libanonska vlada. skupščina sama odloči o tem. Predlogi poslovnega odbora so bili domala vsi sprejeti soglasno. O madžarskem vprašanju so se popoldne z 61 glasovi proti 10 (ob 10 vzdržanih) odločili, da bodo o njem še razpravljali. Proti temu sta protestirala madžarski zunanji minister Endre Sik in sovjetski delegat Zorin, češ da zanj OZN sploh ni pristojna. Razen 9 vzhodnoevropskih delegacij je glasovala proti tudi jugoslovanska delegacija. Dobrivoje Vidič je izjavil, da ponovno obravnavanje tega vprašanja v OZN ne bi prispevalo ne k stabilizaciji razmer v tej deželi ne k ublažitvi mednarodne napetosti. Podobno mnenje je izrazil tudi cejlonski delegat, ki se je vzdržal glasovanja. Vzdržali so se sra še delegati ZAR, Afganistana. Finske, Indije, Indonezije. Iraka, Nepala, Sauai-je in Jemena. Na dnevni red skupščinskega zasedanja prideta tudi razorožit-veno in alžirsko vprašanje. Zvečer je Generalna skupščina OZN začela obravnavati vprašanje kitajskega članstva v svetovni organizaciji. Indijski delegat Krišna Menon je v svojem govoru razvil ves historiat tega vprašanja in ugotovil, da se je kitajska vlada že leta 1949 prijavila Varnostnemu svetu, da bi jo sprejeli v OZN. Poseben odbor pa se je že prej postavil na stališče, da mora Generalna skupščina odločiti v vseh primerih, ko ni jasno, katera vlada naj neko deželo zastopa v OZN. Indijska vlada terja sedaj to odločitev v primeru kitajskega predstavništva. Krišna Menon je poudaril, da je to vprašanje mednarodnega miru ter stabilnosti in reda na Daljnem vzhodu. Kitajska država zdaj ni članica OZN. Ustanovna listina svetovne organizacije pa izrecno določa, da so njene članice lahko le države, ne pa posamezne vlade. (Nadaljevanje na X. strani) VREMENSKA NAPOVED za torek, 23. septembra 1958 OblaCno s padavinami, predvsejn \ severozahodnih krajih Slovenije. Proti večeru delno Izboljšanje. DELO SKUPŠČINSKIH ODBOROV Novi zakonski predlogi pripravljeni za obravnavo na skupščini Oba odbora za proračun sta sprejela zakonski predlog o potrditvi sklepnega računa za leto 195?, zakonodajni odbor Republiškega zbora pa zakonske predloge v zvezi z administrativno-teritoriainimi spremembami v Celju in Mariboru Ljubljana, 22. septembra. — sklepal o treh zakonskih pred-Danes dopoldne so se v prosto- logih, in sicer o predlogu žarih Ljudske skupščine sestali kona o območjih okrajev in trije skupščinski odbori. Pro- občin v Ljudski republiki Slo-računska odbora Republiškega veniji, o predlogu zakona o iz-zbora in Zbora proizvajalcev sta se sestala najprej na skupni seji, na kateri je državni sekretar za finance LRS Matija Male-žič obrazložil v imenu Izvršnega v Slovfeniji. Zakonske predloge sveta zakonski predlog o potr- je v imenu Izvršnega sveta ob-ditvi sklepnega računa o izvršit- razložil sekretar sekretariata vi proračuna Ljudske republike Izvršnega sveta za zakonodajo vedbi odprave nekaterih občin v okraju Celje in Maribor ter o predlogu zakona o dopolnitvah zakona o upravnih organih Slovenije (republiškega prora čuna) za leto 1957. Oba odbora sta nato na ločenih sejah obravnavala zakonski predlog v podrobnostih in ga soglasno osvojila. Zakonodajni odbor Republi- in organizacijo dr. Jože Globev-nik. Odbor je obravnaval tudi vlogo občinskih organizacij iz Središča ter jo zavrnil. Sprejel je soglasno vse zakonske predloge, kot so. jih predlagali in že obravnavali na seji odbora škega zbora je obravnaval in za organizacijo oblasti in uprave. IZJAVA GENERALNEGA TAJNIKA ZVEZNE ZUNANJETRGOVINSKE ZBORNICE IVANA BARBALlCA »LJUDSKr PRAV#1 Gospodarski odnosi skoraj z vsem svetom V 10 letih se je obseg jugoslovanske zunanje trgovine več kot potrojil — izvažamo v 80 dežel Generalni tajnik Zvezne zunanjetrgovinske zbornice Ivan Barbalič je beograjskemu dopisniku našega lista dal naslednjo izjavo o perspektivah našega gospodarskega sodelovanja s tujino: Izmenjava dobrin s tujino nenehno narašča in tako je bil obseg jugoslovanske zunanje trgovine lani več kot trikrat večji kot leta 1947. To povečanje obsega izmenjave ni bilo enakomerno niti pri izvozu niti pri uvozu. Uvoz je relativno in absolutno mnogo hitreje naraščal kot izvoz, kar je povzročilo tudi primanjkljaj v trgovinski bilanci. Po vojni se je znatno zboljšala sestava izvoza in uvoza z vidika obdelave proizvodov. Lani so bili proizvodi z visoko stopnjo obdelave doseženi v izvozu s 2fl,9 %, pred desetimi leti pa samo s' 16%. Običajno obdelani izdelki zavzemajo 41,5 % izvoza v primerjavi s 37 % leta 1947. Hkrati se je ZAČETEK MEDNARODNEGA POSVETOVANJA ZELEZARJEV V PORTOROŽU ZNANOST V BOJU ZA IZBOLJŠANJE ŽELEZA IN JEKLA Metalurški inštituti iz Ljubi jane, Pariza in Diisseldorfa sporočajo izsledke svojega triletnega raziskovalnega dela je prišel čas, da dobljene rezultate in izsledke sporočimo našim železarjem, hkrati pa z njimi seznanimo ves svet. Zato smo razen treh udeležencev, ki so v minulih letih opravljali raziskovanja, povabili na posvetovanje v Porto* rož še vse tiste, o katerih je znano, da se bavijo s to problema' tiko, a tudi tiste, ki jih zanima ta problematika. Na vabilo so se odzvali zastopniki iz 15 držav. V posebno čast nam je, da so prišli na posvetovanje v Portorož vodilni in znameniti strokovnjaki In raziskovalci, čeprav je prav sedaj Portoroi, 22. sept. — V dvorani Ljudskega doma v Portorožu se je danes začelo štiridnevno mednarodno posvetovanje železarjev, ki se ga udeležujejo železarski strokovnjaki, raziskovalci in tehniki iz Jugoslavije, Anglije, Avstrije, BeU gije, CeSkoslovaške, Francije, Italije, Luksemburga, Zahodne Nemčije, Norveške, Indije, Poljske, SZ in Švedske. Razen naših in tujih strokovnjakov prisostvujejo posvetovanju tudi zastopniki jugoslovanskih železarn iz Zenice, Jesenic, Raven, Stor, Siska, Nikšiča, Skoplja, Smedereva in Ilijaha ter predstavniki Združenja jugoslovanskih železarn. Posvetovanje, ki ga je pripravil in organiziral Metalurški inštitut iz Ljub- . Ijane v sodelovanju z Združenjem jugoslovanskih železarn in Društvom inženirjev in tehnikov Slovenije, vodita generalni direktor pariškega inštituta IRSID gospod M. Ali ar d in predstojnik metalurškega intituta iz Ljubljane prof. ing. Ciril Rekar. Letošnje mednarodno posvetovanje so' železarji posvetili izredno perečemu vprašanju, kako namreč arzen, baker in drugi elementi nastopajo v Železni rtldl, v1 železu in jeklu ter kakšen je njihov kvarni vpliv na ti dve kovini. Strokovnjaki metalurških Inštitutov iz Pariza, Diisseldorfa in Ljubljane bodo podali izsledke triletnih raziskav, razen tega pa bodo prispevali svoje izsledke, ugotovitve in Izkušnje tudi železarski strokovnjaki iz drugih držav. Izjava prof. ing. Rekarja O pomenu mednarodnega posvetovanja železarjev v Portorožu je predstojnik metalurškega inštituta iz Ljubljane prof ing. Rekar izjavil našemu dopisniku naslednje: »Rude pri rfas ln drugod po y nusseldorfu »Max Planck«, me- pet metalurških kongresov v raz- svetu vsebujejo razen znanih ele- ♦Ljurgjtj jrsiD v Parizu in Meta- nih evropskih državah,- mentov in spojin še elemente ki £ k . u ,v Ljublj£rlJ Letos M. G. nastopajo v manjših količinah in zmanjšal delež surovin od 47 % na 31,6 %. Tako je vrednost izdelkov z visoko stopnjo obdelave narasla na 32 milijard dinarjev v lanskem letu ali za 60 % več kot leta 1947. Pri uvozu je glede na razvoj posameznih industrijskih panog stanje obratno. Povečal se je delež surovin, tako da odpade nanje pri uvozu 35,5 % v primerjavi z 32% v letu 1947. Sestava se je spremenila tudi glede deleža industrijskih izdelkov In kmetijskih pridelkov v našem izvozu. Delež industrijskih proizvodov nenehno narašča. Od 1952 do konca 1957 se je izvoz industrijskih izdelkov dvakrat povečal, medtem ko se je izvoz kmetijskih pridelkov povečal samo za 60 %. Posebnega pomena za naše gospodarstvo je, da v zadnjih letih hitreje narašča indeks povečanja izvoza industrijskih proizvodov v primerjavi z indeksom povečanja industrijske proizvodnje. Vendar je treba hkrati opozoriti na dejstvo, da to povzroča tudi povečan uvoz reprodukcijskega materiala za vzdrževanje, spričo česar je tudi vrednost uvoza večja. DELEŽ PREKOMORSKIH DEŽEL V BLAGOVNI MENJAVI NARAŠČA Spričo politike, ki teži za tem, da bi imeli gospodarske odnose vsemi deželami, ki to žele, ima naša dežela gospodarske odnose malone z vsem svetom. Izvažamo v 80 dežel, uvažamo pa iz 78 dežel. Jasno je, da bodo ob nadaljnji ekspanziji jugoslovanske zunanje trgovine evropske dežele še nadalje glavni partnerji, kar je potrebno spričo sestave jugoslovanske industrijske in kmetijske proizvodnje, vendar se bo ob absolutnem povečanju izmenjave s tem področjem njen relativni delež zmanjšal v kosist prekomorskih dežel. Vsekakor je pozitivno, da v naši zunanjetrgovinski izmenjavi delež prekomorskih dežel pri blagovni izmenjavi narašča. V zadnjih letih je težnja po razvoju odnosov tako z zahodno kakor tudi z vzhodno Evropo privedla do gospodarsko upravičenega razmerja, ki pa bo bržkone spričo političnih vplivov zdaj, kakor vse kaže, spet porušeno. To vore in ker ni prišlo ^ nekaterih važnih kontin8® blaga iz tekoče blago njave, bo prišlo spet do nega in neupravičenega O* nja blagovne izmenjave. Spričo primanjkljaja v v ni bilanci je povečanje*■ glav™ naloga naše *un*5JAe in vine Povečanje industrl kmetijske proizvodnje je P~Tg po tega povečanja. Vendar jf hitrejšem naraščanju u ^ produkcijskega mate:ria„no*»rl* teriala za vzdrževanje P"j ^ nevarnost, ki gro-zl;. izrsvtul na večani izvoz v celoti uvoz, ne da bi pri tem P že kažejo sadovi prvega polletja u™t,- ne u« u* - 0] letošnjega leta. Ker je Sovjetska ublažitve primanjkljaja zveza odpovedala kreditne dogo- i ni bilanci. SEJA SVETA ZVEZNEGA ZAVODA ZA URBANlZEJt* KOMUNALNA IN STANOVANJSKA VPRAŠANJA Najemnine: dosedanje ali ekonomske? Razprava o pripombah k osnutkom petih stanovanjskega področja — Mnenje, aa še^ ni P.°8 i za radikalen prehod na ekonomske najemnin Beograd, 22 .sept. (Tanjug). — Svet Zveznega zavoda za urbanizem, komunalna in stanovanjska vprašanja je obravnaval danes pripombe, ki so jih zainteresirane ustanove in organizacije poslale v zvezi z osnutki petih zakonov s stanovanjskega področja. Pred POSVETOVANJE ZADRUZNIC SLOVENIJE Vse večji delež zadružnic v pospeševanju kmetijske proizvodnje V mariborskem okraju je med kandidati za zadružne svete 28 °/t žensk tremi meseci je sekre'ta ,,0 pri* za zakonodajo in organiza upr8v' pravil osnutke z0'4011®?« 0 sta’10' ljanju stanovanjskih his, vanj* vanjskih zadrugah, o s skih skupnostih, o lastni ^ 0 nih delov hiš, kakor lo0ij in upravljanju poslovnih P~“oVi ?° zakupu poslovnih Pr0 .. boi0 današnjem obravnavanj ^ pri' omenjeni zakonski . . svet, pombami, ki jih je s pr® J ^orti predmet razprave tudi fi8 i1' za socialno politiko ^ pravPeIt' vršnega sveta, dalje v rgnetH svetu in v Zveznem s„ut' svetu. Zatem bodo končn ke vseh petih zakonov Zvezni ljudski skupščin*- ^ j e V dosedanji javni ra5Ljnt) ^ bilo izrečenih največ P™\Jna * osnutku temeljnega za in upravljanju stanovanjski ,ve(jo zato je tudi svet posvetil pozornost ravno temu jenc£'» Po splošnem mnenju is0 d*1" današnjega sestanka Se v *ve* pogoji za radikalne ukreP najert1' zi z uvedbo ekonomski11 nin. ZiS Ljubljana, 22. sept. (Tanjug). Predstavnice slovenskih zadružnic so danes v Ljubljani razpravljale o udeležbi zadružnic pri pripravah za letošnjo setev pšenice italijanskih sort ln za izvolitev novih zadružnih svetov. Na sestanku je bilo rečeno, da zadružnic« v Sloveniji čedalje bolj delajo na pospeševanju kmetijske proizvodnje in razvoju socialističnih odnosov na vasi. V večini okrajev so bile sklenjene pogodbe za površine, ki jih bodo letos zasejali z italijanskimi sortami pšenice. Organijacijske pri vih zadružnih svetov. Prizadevajo sl, da bi kandidirali čimveč zadružnic. V mariborskem okraja je med kandidati za člane zadružnih svetov 28 % žensk. V celjskem okraju so sklenili, da bodo v bodoče v odborih zadružnic same ženske izvoljene v zadružne svete. Ponovna povezava Zveze borcev z mednarodno organizacijo Beograd, 22. sept. (Tanjug). V prave na jesensko setev potekajo Beogradu je bil 20. in 21. septem- večinoma negativno vplivajo na mehanične in tehnološke lastnosti železa in jekla. Za naše glavne rudne zaloge je značilno, da vsebujejo baker, arzen in tudi antimon, ki sodijo v skupino elementov z negativnimi vplivi. Zato je bila potrebna kvalitativna raziskava, zlasti še. ker so tozadevni podatki v literaturi pomanjkljivi in si celo nasprotujejo. Ker pa tudi druge države porabljajo čedalje več rud, v katerih nastopajo kvarni elementi, se kajpada za raziskavo rud v splošnem interesu zanimajo vsi železarji. Ker pa so takšne raziskave izredno široke in bi jih posamezen inštitut v krajšem obdobju ne zmogel, so se pred tremi leti na predlog Metalurškega inštituta v Ljubljani lotili raziskave treh j značilnih kvalitet jekel inštitut v Posvetovanje o razsvetljavi v Zagrebu od 2. do 4. oktobra Jugoslovanski komite za razsvetljavo prireja od 2. do 4. oktobra v Zagrebu drugo posvetovanje o razsvetljavi. Že na prvem posvetovanju 1. 1955 v Ljubljani je bila udeležba nepričakovano velika, sedaj pa pričakujejo še večjo udeležbo. Razsvetljavi posvečamo namreč mnogo pozornosti, ker Ima velik vpliv na storilnost in preciznost dela, na število nezgod itd. Naši strokovnjaki bodo obravnavali posamezne probleme sodobne svetlobne tehnike, kot na primer razsvetljavo v industrili in rudarstvu, v prometu, barvno oblikovanje prostorov, vpliv raz- ugodno, čeprav v posameznih okrajih primanjkuje umetnih gnojil in semena. Prav tako primanjkuje mehanizacije, ker so se kmetovalci ogreli za uporabo strojev, zlasti traktorjev. Zadružnice so zelo aktivne FIR Izrazili obžalovanje spričo tudi v pripravah na volitve no- ! prejšnjega stališča do borcev v Jugoslaviji, ki je privedlo do pre- bra 1958 sestanek med delegacijo Mednarodne federacije udeležencev odporniških gibanj (FIR) in predstavniki Zveze borcev Jugoslavije. Med razgovori so predstavniki SOCIALNIH USTANOV S S ;JE REPUBLIŠKEGA SVETA ZA SOCIALNO VAHSTVO j £££ “ltOV m'd ™ Z”Z° RAZŠIRITEV ZMOGLJIVOSTIIsSEEStIS gi, ki pripada zdaj bivšim borcem Danes je odpotovala lin pripadnikom odporniškega gi- skupina predstavnik« .jj poo banja, zvestim svoji minulosti — vanskih zunanjetrgov' n ideali nacionalne svobod®’ .j, sc visnosti in miru, P° ,,, s0 tu** se ravnali v bojih. Izrazi eI)0t- pripravljenost prispeval ki 80 nosti vseh bivših boi-1c > j doživeli strahote vojne če žele mir. ,ne fe°e' Delegacija Mednarodn racije udeležencev o?P ju t°“ gibanj bo jutri zapust slavijo. Predstavniki odpotovali v S>W Rcograd, 22. septBelgU° V predlogu proračuna za leto 1959 so predvidene investicije, ki naj predvsem olajšajo skrb za mladino, potrebno pomoči socialne službe pri razvijanju mednarodnega so- jetij, zainteresiranih j j delovanja, aktivne koeksistence s to deželo. Skupino anjetf»< in iifrr1i+xri miril T3lni tajnik ZVCZtlG 2 * Ivan u‘ * med državami in utrditvi miru. ralni tajnik Zvezne “u‘'garba* Predstavniki FIR in 'Zveze vinske zbornice *vaIlzgov0re borcev Jugoslavije so potrdili Skupina bo imela r tvenifci Ljubljana, 22. sept. — Na današnji seji Republiškega iveta dl osnove za bodočo prakso, ko skupno pripravljenost, da okrepe bolgarskimi gospodar ,aVe pie za socialno varstvo so člani prvič obravnavali načrte o delu za prihodnje leto v okviru predloga za proračun negospodarskih investicij. Predlog bodočega proračuna sveta se ne razlikuje bistveno od letošnjega; malenkostno zvišanje predstavlja le proračun šole za socialne delavce, ki razšlrjuje svojo dejavnost. Bolj zanimive so ugotovitve o Glede na negospodarske inve-proračunu dohodkov in izdatkov sticije za socialno varstvo za pri-iz sklada za socialne ustanove. V hodnje leto predvideva svet ure-ta sklad se stekajo dohodki od ditev nekaterih sedanjih socialnih denarnih kazni' po temeljnem za- ustanov s tendenco, da te ustano-konu o prekrških. Predvidena ve razširi in omogoči sprejem vsota ni majhna, saj znaša 60 mi- večjega števila varovancev tako lijonov dinarjev. Doslej je veljala v mladinske socialne ustanove, praksa, da je 85 °tc sklada ostslo kot so Zavod za usposabljanje in-na razpolago okrajem, s preostan- validne mladine v Kamniku, Za-kom pa je razpolagal Republiški vod za duševno defektno mladino svet za dotacije republiškim so- v Dornavi, kot tudi v ustanove cialnim ustanovam. Člani so se v za duševno defektne v zavodu razpravi strinjali, da je taka po- Hrastovec-Trate. Večje adaptaci-razdelitev nujno vodila vsako le- je v teh ustanovah so potrebne to do precej nenačrtnega črpanja zlasti za to, ker v prvih letih po sredstev. Po okrajih so jih pove- osvoboditvi ni bilo moč misliti na čini porabili za kritje potreb,, ki gradnjo novih stavb in ker tudi bi jih morali zajeti proraftuni. Ce popravilo starih, urejanje kana-bi jih načrtno uporabljali aa no- lizacije in instalacij, pralnic itd, vogradnje in večje investicije, bi zahteva razmeroma visoke vsote, bil položaj socialnih ustanov v Na tej seji so člani obravna-Sloveniji fejtovo drugačen kot je vali tudi pravilnik o izrednem sedaj kc iz leta v leto ligotavlja- študiju na šoli za socialn,e delav-mo pomanjkanje prostorov za ce, s katerim bo šola letos začela najrazličnejše socialne ustanove in tako omogočila posameznim in- bo šola Izdala tudi razpis za medsebojno sodelovanje, razširijo možnosti blagovne *zrne_a bo' izredno šolanje socialnih delav- stike in delajo za enotnost odpor- obema deželama, nat° cev. M. N. niškega' gibanja, da bi triumfirali skala tudi Nizozemsko. varna v Crveilki povečala “»»O milijonov dinarjev, medtem like. večja. Zaradi ^ vcevJ* ... r »t ko je zrenjaninska tovarna svoje baški tovarni 30U o<= 0P^ io svojo zmogljivost _ _ rNa zmogljivosti razširila z lastnkni več. Najvažnejše del®^ sladkornih tovarn domača podjetja »Jueoturbina" in »Djur0 svetljave na oči itd. Tako bo to posvetovanje prispevalo, da bodo in se borimo ;v;prestano s težava- teresentom, da poleg svoje službe §|| imeli isto zmogljivost naše razsvetljevalne naprave v mi v starih, 6'otrajanih stavbah, pod določenimi pogoji končajo |gj sladkorna tovarna v Cr bodoče pravilno izvedene. Jugo- I Predlog, kake naj bi pri poli- šolo in izpopolnijo svojo izobraz- S slovanski komite za razsvetljavo tiki uporabe teh sredstev ubrali bo, ne da bi šolo redno obisko- ===== sodeluje z Mednarodno komisijo nova pota, bo svet še podrobneje vali. Letošnja skupina Izrednih gg za razsvetljavo C. I. E. 'proučil na bodočih sejah, slušateljev bo poizkus, ki naj utr- s Večja zmogljivost - več sladkorja dnje ve” Te dni ie sladkorna to- vem polletju t. 1. porabili okrog avtomatizacija Pr°iz'’? bo v 'T-_ _ n i • * tfinn miliinnnv HinnHpv mprit.pm likn vp^ia. Zaradi teftf Litost^L’ jgjg dan bo lahko predelala do sredstvi. Ul 300 vagonov sladkorne pese Sladkorne tovarne so zdaj ve-~~ — Enako zmogljivost bosta liko bolje opremljene z najmo-v kratkem dosegli tudi tovarni v Zrenjaninu in Vrbasu Sladkorna tovarna v Crvenki je po rekonstrukciji spet začela obratovati, medtem ko pričakujejo. da bosta kmalu začeli obratovati tudi razširjeni sladkorni tovarni v Zrenjaninu in Vrbasu. Zmogljivost tovarne v Crvenki se je povečala od 210 na 300 vagonov dnevno. Tudi sladkorni tovarni v Zrenjaninu ln Vrbasu bodo razširili tako, da bosta kakor Crvenki in bosta torej lahko predelali dnev- 1 ' .tmebft0** . no do 300 vagonov sladkorne Tovarne sladkorja dolgujejo «vojo veliko zmogljiv t0v»m pese. Za rekonstrukcijo tovarn v nemu delovnemu postopku. Na sliki: — Crvenki ln Vrbasu so samo v pr- sladkorja, zgrajena po osvoboditvi v Zupa Razumevanje in zaupanje ^hvai 7 oc*nosih nied narodi danskega ministrskega predsednika Hansena Predsedniku republike Titu ' Predsednik 2>' sePt- (Taniug). — Prejel 0d * ?u%k® Tito je ^•Hansena i.-nje?^ ministra H. na uradni.6 ¥."edavno Pr> 0je Pismo: obisku, nasledil* ^ obiski maršal> °b vr- I*1 Vata rad v V va^' ^eP' deželi ^ v imenu ST?.Jein imenu kot c«v far ®*n®‘ >v°Jih spremijeval- *r«?i sprejem ° Zahval° » pri-Jjubje, k; m lzredno gosto-(»V. « smo ga bili deležni *#r v ostalih^11 na Brionih ! JueosS ohtit Tki-»smo j;h ?aDl bo oJoi vselej NoTito Dot ° v. spominu naše fe.deželiPfeje po lepi, veli-'a m gosto- ram, g. mar-ihvalo za Va- Da5U našeešgostoljubje v danji generalni sekretar predsed-azgovori Us a. ?a Brionih, nika republike dr. Jože Vilfan bo 1 Smn Tik I __.__1______J.ly i ?udovitn \ spominu naše ranji srčn v izraziti «.ain- moram, g. mar- 4?rijateii*tv°oJ-nzl:?!?,zeJa: bili zelo plodni in prepričan sem, da so takšni iskreni razgovori največjega pomena za boljše razumevanje in zaupanje med narodi. Sprejmite, g. maršal, moje najiskrenejše pozdrave in tudi zagotovila o mojem najglobljem spoštovanju.« Leo Mates generalni sekretar predsednika republike Beograd, 22. sept. (Tanjug). — Zvezni izvršni svet je imenoval za generalnega sekretarja pri predsedniku republike s položajem državnega sekretarja našega dosedanjega veleposlanika v Washingtonu Lea Matesa. Dosedanji generalni sekretar predsed- Solhova vlada odstopila Bejrut, 22. sept. (Reuter). Libanonska vlada je danes, odstopila. Bivši libanonski predsednik Samun je odstop sprejel. Samu-nov mandat pa poteče danes opol- | noči. Nova vlada bo sestavljena, kakor hitro bo general Sehab DRUGA KONFERENCA MEDNARODNE JEDRSKE AGENCIJE Jedrska energija za mir (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) I Eden izmed osnovnih ciljev . . . . . . ! agencije je, da bi postala nekaka topov in 5. proračun za prihodnje j »at0mska banka«, torej posredo- t * * j. » i * , , valka atomske energije. Do zdaj Letošnji proračun je znašal 4 s0 ji ZDA> sz in Velika Britanija v j. , dale na razpolago 5140 kg urana i\2' K,remU 235- S to količino utegne agencija ? prišteti še 1,5 milijona uspe§no podpreti nerazvite deže-za tako imenovani operativni pro- le> predvsem z izotopi, vendar pa gram, v glavnem za izobraževalne Dunaj, 22. sept. — Danes se je w nagovorom zveznega kanclerja jutri prevzel posle predsednika inž' ^aaba začela druga konferen- ------------------ r---------„-------- republike. ca Agencije za atomsko energijo milijone dolarjev, za prihodnje le' Medtem je ameriško povelj- n]e^ se J® zbralo stvo v Libanonu zaostrilo var- delegatov držav članic te nostne ukrepe. Pred ameriškim a§encije, katerih število se je v veleposlaništvom v Bejrutu so 5?dnjem letu povečalo od 58 na _ pomnožili straže. Zdaj stoji tam : njih so prišli na kon- I namene. Zaradi teh bo razen ge- tank tudi tipa Paton in zraven £erenc? opazovalci nekaterih dr-1 neralne še posebna konferenca, njega nekaj oklopnih avtomobi- av> ki niso članice agencije, za-I na kateri se bodo dogovorili, kolov. Razen tega je več oddelkov s!?Pfllkl OZN in njenih organiza- liko bodo posamezne države pri- ameriške vojske v strogi priprav- , zastopniki regionalnih or- spevale za ta program. Eden iz- nonuam ljenosti. ganizacij: Evroatoma OEEC, Ev- med problemov agencije je ta, da cevlon Indita Kanada PortuBal- Dosedanji predsednik vlade TOpffŽ*c™tra u2a jedrsko zna- so doslej samo tri četrtine članic skf Južnoafriškauniia’ P^ikon-Sami Solh, ki se mudi v Turčiji,nost. (CERN)’ vzhodnoevropskega j nakazale svoje prispevke. Tudi ^etnireniltetdelaa*ei5e bo in je danes brzojavno obvestil do- :centra. za raziskovanje atomske delovni program za leto 1958 je notu^i LotoDski labora^orH ki sedanjega predsednika Samuna o ®ner§!JSv Dubnu pri Moskvi, Or- bil doslej finančno zagotovljen sa- ga ie ^anes ameriška deleeaciia odstopu vlade, je novinarjem de- Saruzacije držav Latinske Ame- ; mo do dveh tretjin. Posamezne jzrofjia direktoriu afienciie Ster-jal, da ni pobegnil iz Libanona nke ln komisUe za tehniško sode- države pa so že izplačale toliko Hngu Colu do zdaj še ni bilo prave priložnosti za to. Agencija namreč še nima niti skladišč za ta uran. Razen visokovrednega urana ima agencija na razpolago še naravni uran in torij, ki so ga ji ponudili Jstvo ^ gostoljubje v 5iska na Brionih. ___________ ____________ smo jih imeli, so I prevzel novo dolžnost. in da bo obdržal svoj poslanski! mandat. Novi predsednik republike, general Šehab mu je ponudil mandat za sestavo nove vlade, a jo je Solh odklonil. Solh bo čez nekaj dni odpotoval v Evropo. S E L W Y N L L O Y D PRI EISENHOWERJU Britansko posredovanje ticinitfa ublažitev napetosti na Dalinem vzhodu? Pae]pS°Vra*noS^ za.c®F10 tajvanskega umika s kitajskih obalnih otokov za ceno nadaljnjih pogajanj? London svetuje nevtralizacijo otokov And°n' »l^avnik n' i ? (Reuter). - fr1* Je nav- hiš® James Ha- ‘^vn d" 7«nlrjem v New Portu n!! Minister c ^ britanski zuna- R1 Pre<3sedn?lWyn Lloyd včeraj .Ra2govnr ®. niku Eisenhowerju. jr* ali rom. Odgovor bo v kratkem ob- tev sovražnosti kot pogoj za najavljen in bo vseboval konkretne daljnja pogajanja. Britanski kro-predloge o poravnavi spora na gi pa napovedujejo, da bodo ZDA Daljnem vzhodu. nemara privolile v nevtralizacijo Spričo poročil o tem, da za obeh otokov, uspeh na^ veleposlaniških pogaja- | Britanska javnost medtem še Vohu or Je traini or T L ,-; l Britanska Ja' ^ 5ta o g1" kakžše’ 1“J1 nadalje zahteva, , da je takšna de- umaknejo s kitaj nujno potrebna, kov. Laburistični prvak uaitsKen državne' oreanizaeiie takn MpH- «• brrs rstie “.s* Habsburški dvor na Dunaju, kjer zdaj zaseda druga generalna konferenca Mednarodne jedrske agencije »loioiu v Tajvanski | SStoska vMa, “?« Sto dS S,M*h S iT”? v "t!? “P«*#. “ b. izobraiev.ini pTO ____________ g™«* m potrebna. S-jSSSSSfSlttMS. vj1,?u^aišnji noUH*„i l. i i k?arac^a zdaj nujno potrebna, ^ov. Laburistični prvak Gaitskell da je uf, :“eni krogi pra- ; Kakor pravijo, na drugem sestan- sjr vatnega , ■11 ta obisk »vljud-' ku obeh veleposlanikov ni bil doti krtal! vendar P°sve- I sežen Konferenca zaseda v 800 let starem traktu habsburškega dvorca, ki so ga temeljito obnovili. Po vojni je bil ondi center sovjetske zasedbene oblasti. Organizacija konference je odlična. Delegati in novinarji imajo na razpolago 1200 aparatov za brezžično sprejemanje govorov, ki jih sproti prevajajo v angleščino, francoščino, ruščino, španščino in nemščino. Konferenca agencije je že tretja evropska prireditev, ki je bila v tem mesecu namenjena atomski energiji, šele pred nekaj dnevi se je končala ženev. mednar. konf. »Atomi za mir«, v soboto pa se je na Dunaju končal sestanek 66 vo-jdilnih jedrskih in drugih znanstvenikov iz 22 dežel (Jugoslavijo je zastopal prof. Savič). Udeležilo se je je tudi 8 Nobelovih nagrajencev: Bertrand Russell, Max Born, lord Boyd-Orr, C. F. Po-well, George Thompson, prof. Yu-kava, H. J. Muller in Llnus Pau-ling. Na posebnem sestanku z novinarji so Russel, Powell, Ra- »■noro, če bi zaradi te* .*> hm » opustitev sovražnosti. tSd. ; iH« V.iZC?. |5£?V22“!J J VII l JgS?. o izčrpnem, j samo s pogojem, da se bodo taj- . rili* vrsto c™ • em odgovoru na | vanske čete povsem umaknile s ] «ltev v Zv„ !e^skih not in ob- j Kemoja in Macuja. Ameriški ve- [ 1 s tajvanskim spo- 1 leposlanik pa je zahteval opusti- VIDIČEVA POJASNILA Naše stališče em obravnavanju madžarskega vprašanja v Generalni skupščini OZN b sepi dele^!*ayu,’ ie jugoslo- PoložP°jSlo! P°dal na' ?“e,nju Madžarskem po • ^aje novnj Vanske delegacije foja^anie n madžarsko *ased-?°S*a-*^ na dnevni gram presegel začrtano mejo. ____________________________________________ Na generalni konferenci bodo binovič Yn Škobelčln ponovno ob- teh otokov tli’-------------:------------• Izvolili še pet članov v vodstvo sodili jedrsko oboroževanje in e 1 a8®ncije. To vodstvo, tako ime-, eksplozije ter prvikrat z vsem izkoriščanja novam »guvemement«, šteje 23 poudarkom ugotovili, da so tudi članov. Stalni člani so delegati eksperimenti z tako imenovano ZDA SZ, Velike Britanije, Fran- »čisto bombo« (brez radioaktivne-cije in Kanade (tako imenovanih | ga sevanja) smrtno nevarni za atomskih sil). I obstoj človeštva. S. Fras ^ _ | ^ na_ dopovedati tudi Washingtonu. | mene. Konferenca bo trajala pri-Iz Londona je danes opotoval 1 bližno 14 dni. v Washington še obrambni mi- | Agencija je bila. ustanovljena mster Duncan Sandys s skupino janj v oktobru na Dunaju. Pro- vojaških svetovalcev. Imel bo razgovore z ameriškim obrambnim ministrom Mac Elroyem, ter si bo ogledal ondotne jedrske obrambne naprave. »Moje potovanje ni v neposredni zvezi s sedanjim položajem na Daljnem vzhodu,« je dejal Sandys ob odhodu. »O obisku Skupščine Ka nžiti iz Sarsko' ki ie ni mo “‘‘ke, za k °Pa mednarodne po-2*1-i« *e na dal j rSn„ffi«?t. ’ odnosih „5 d*11 ^eiali ; ^eJRlami, smo že ?s' da n mislimo tudi n ®^arskpmnamr,e^ razmer na ker . ?e kaže tu obrav-Iim!11 ProtinM JJfkoristne obtož- S?i.ZamSaje° Tawfnr samo še H..nič “s laksna razprava t»i* *vi ri7 speva^a k nadaljnji Si »e Ser V, te' deželi in ?I'arodnp k ublažitvi „ MojaX, vpetosti. 0ja,vila na t a ®e,ie že skraja po-S^filno t, H-Stališče- To je bilo > med ^ 7 neposrednih od-vJ®do-Neseni0 deželo in našo d« L Potna p« c smo s’ prizade-«t„,bi p5»,:,džMski vi.di, EnJr ^Pričo °7n •rave- k’ s0 na-kov, n *,nanih tragičnih do-ne S^de na to, da smo gram letošnje konference: 1. obravnava dosedanjega dela, 2. nadaljnje delo, 3. sodelovanje agencije pri programu tehniške pomoči OZN in z organizacijami, ki se ukvarjajo s problemi izkoriščanja atomske energije v miroljubne namene (Mednarodna borza dela, Organizacija za prehrano in kme- o stvarnih vzrokih teh dogodkov drugače sodili kakor na Madžar-1 skem. Na žalost je res, da se ne moremo pohvaliti, še posebej ne v zadnjem času, da smo naleteli na drugi strani na enako dobro voljo. Prišlo je celo tako daleč, da je druga stran, ki smo ji zaradi miru in dobrega sosedstva pomagali, ne le brezobzirno prekršila svoje stvarne obveznosti nasproti nam, o čemer je naša vlada, kakor je znano, mirno in odločno zavzela svoje stališče, marveč nas je brez slehernega razloga začela javno dolžiti, da smo se baje vtikali v njene notranje zadeve. Moji delegaciji se je zdelo potrebno, da to povem predvsem zaradi tega, da ne bi bilo napačnih presoj našega stališča o tem. ali naj pride madžarsko vprašanje na dnevni red zasedanja Generalne skupščine, da bi bilo vsem jasno, da je ostalo naše stališče nespremenjeno kljub vsem omenjenim nejrativnim dejstvom. To naše stališče je namreč načelno in je od vsega po-četka v interesu miru. Zato smo glasovali proti temu, da bi Generalna skupščina spet razpravljala o madžarskem vprašanju. smo se dogovorili, še preden je tijstvo — FAO, Svetovna zdrav-nastala kriza. Toda v Washingto- stvena organizacija — ILO, Me- nu bo gotovo govora tudi o položaju na Tajvanski ožini.« teorološka. organizacija), 4. osmv tek priročnika za izkoriščanje izo- BEN BARKA NA POTI V JUGOSLAVIJO Vzporedja v razvoju novega Maroka in naše dežele Pariz, 22. sept. (Tanjug) Predsednik maroške zbornice Ben Barka, ki je na poti v Jugoslavijo, se je danes ustavil v Parizu. O svojem potovanju je dal novinarjem posebno izjavo. Maroški narod, je dejal, z zanimanjem sledi razvoju Jugoslavije, ker je prepričan, da bodo izkustva te prijateljske dežele v pomoč tudi njemu v njegovem lastnem razvoju. Čeprav sta obe deželi daleč narazen,, imata mnogi} podobnih problemov. Maroko si zdaj prizadeva, da bi se dvignil iz srednjeveške zaostalosti in Pariz, 22. sept. — Vzlic vsem jejo potnike in stražijo naprave j prebila aluminijasti oklep letala, krenil na pot sodobnega kmetij-varnostnim ukrepom se nadalju- tudi na letališču Orly, kjer sicer 1 preluknjala zajeten zavoj neke ®tva 'n industrije. Hkrati s tema jejo alžirski atentati, katerih žrt- doslej še niso odkrili ničesar sum- velike pariške modne hiše in v ovema temeljnima vprašanjema ve so predvsem francoski polici- lljivega. Le neki stražnik tovor- I njem modne obleke ter še preše- nastalo zanj zdaj tj^di vpraša-sti. Minulo noč so bile policijske ' nega letala je po nesreči sprožil kala elektrinče kable, tako da le- domačih tehniških m stro-postaje v Parizu in njegovih svojo strojnico, tako da je krogla i talo ni moglo vzleteti. B. Pešič kovnih moči. Zato Maročani z vso predmestjih cilj cele vrste napa' PARIŠKA POLICIJA STRELJA na vsakega tudi le na videz sumljivega Alžirca Zajezitev polemike ^tajskem vprašanju v OZN t Krišna* \?anje * L strani) filb2rav“danie P°Udaril’ da dov, med katerimi je prišlo do spopadov p orožjem. Neki policijski komisar je bil ubit, neki policijski inšpektor hudo ranjen. Ubita sta bila tudi dva atentatorja. Nekaj so jih aretirali. Pred nekim poslopjem na bulvarju Dechamel so našli v avtomobilu v odejo zavito truplo Al- Kaj pravi Hruščev bralcem moskovske »Pravde« o dogodkih v Franciji pozornostjo motrijo povojni razvoj Jugoslavije in izkušnje, ki si jih je pridobila in ki verjetno lahko tudi njim mnogo koristijo. Ben Barka je opozoril na velika mladinska dela, ki so bila opravljena letos v Maroku, kjer je mladina iz vseh krajev dežele ki KO miniin od zgradila tudi Cesto bratstva iz Fe-50 00 za do sredozemske obale. Zamisel o tej akciji, je dejal, mi je prišla, ko sem prebral izjave, ki jih je dal predsednik Tito letos spomladi na kongresu jugoslovanske Moskva, 22. sept. (TASS). — dvajsetih letih, Pravda« je objavila odgovore, Mtinchena, zdaj znova skušajo žirca Mohameda~Šamina*~ki"je ministrskega predsednika Hru-j vpreči Francijo v nemški tank in komaj pred tednom dni začel de- !ščeva na vprašanja, ki so jih jo pognati v pohod na Vzhod.« lati kot policijski komisar na pre- I bralci P°slaii uredništvu in so se 1 Pariz, 22. sept. (AFP). Tukajš- fekturi, v oddelku za Severne nanaŠJila na najnovejše dogodke nji vladni krogi imajo izjave “ Afričane. V predmestju Olneille v F,^anfijiJer na sestanek De Hruščeva v -Pravdi« za »vmeša- pomemtmo da vzporedno z i|! sous Bois je neki Alžirec s kolesa Gau‘la ^ Adenauerja. I vanje v notranje zadeve Fran- | P . ^ežeie zgrad?mo tudi svo- streijal na policijskega inšpektor- L Hrušcev Prav*, da je usoda cije«. Hkrati pa ji ne prisojajo 1g 8 ja Gastona, ki se je vračal iz služ- !Francije tesno povezana z usodo posebnega pomena in pravijo, da J nhvc H.. be domov. Hudo ranjenega in- Evrope. -V Zahodni Evropi so Hruščev -pogosto uporablja for- zdaj v eni zdaj v drugi državi za- , mulacije, menjali taktiko kompromisnih meni«, parlamentarnih metod z odkrito, diktaturo in surovim zatiranjem na k.. ter> zahteval, da Ge; 0 tem -eraltla skupil eAm vPraŠanh, sama °dloči Po Šskklkev 1®* Cabot Lod’ j^slovnega o na resolucijo 07» kiSra proti obrav- ^N. Indirsl?j ?a članstva v 22H? vsebino Z?htRva bi spre-« * .tega se ;; -7T^®S0'"c'Je in e * tega se :,' 7r,? 'cije ln G ^0vietski »I* A Protivijo. romiko Vnanji minister vrnil, češ da je bilo spričo kitajskega obstreljevanja Kemoja do- odgovorili s streli iz revolverjev demokratičnih sil.« Nova ustava je v bistvu podlaga osebne diktature. »Popolno razvrednotenje Navi v njenih >to .vprašanje 1 Pripadnosti ' ^ov°ril Ot°kov h K ( rana in dru-£ in nuinost i M ..i. 11 _« _, vzorcu, soldateskan na vodilniii ran ostali so pobegnili. !mestlh’ v državii postopna ukini. Na več krajih v Parizu in po tev svoboščin, ki jih dopušča bur-deželi so policisti streljali na žoazna demokracija, nevarnost, »sumljive« Alžirce, če se niso da bo delavski razred oropan ki jih pozneje spre- zaključku je predsednik Ben Barka še izjavil, da maroški narod s simpatijami gleda na neodvisno politiko Jugoslavije, da že tako ravnanje Kitajcem ne daje pravice, da bi terjali, naj svet zavzame do njih drugačno stališče. Tedaj je predsednik pozval leda j je predsednik pozval ^izirce, ce se niso da bo delavski razred oropar govornike, naj s svojo polemiko j ustavili na prvi poziv ali pa če svojih socialnih pridobitev, in na- V VARŠAVI »NIC NOVEGA« Diplomati molčijo Ugibanja o roku pogajanj in o njih perspektivah Varšava, 22. septembra. Veleposlanika Vang in Beam sta da- „____ j ,--------------------------1 ... - - j— .. ..... , nes ponovila, kar sta storila mine zaostrujejo položaja še bolj.-!se. J®, policistom zazdelo, da jih pad na njegove demokratične or- 1 nuli ponedeljek, ko sta se v švedska deletrntka Lindstrom "fP.3*11' Tak? neki P0- ganizacije - vse to spominja na Miszlewickem dvorcu prvikrat nnfi“o&rndihkrM ^odke iz leta 1938 v Nemčiji, sestala z novinarji. Ko sta pri- | jim Hruščev je dejal, da v franco- j-hajala, nista rekla nobene bese e potem podprla indijski pred og, češ da vlada na majhnem n,islil/da se^mu j:e‘"po7t’avil* po nos^t faTizma”« otoku ne more predstavl jati ve- j robu. Pri ranjenem Alžircu pa ni-likega naroda. Tudi finski dele-'so našli nobenega orožja. Podoben J!a nekeSa Alžirca, ker je Nad Francijo se je zgrnila nevar- šla, sta jim pokimala z glavo in im voščila dober dan, ko sta od- gat in zunanji minister ČSR sta se izrekla za indijsko pobudo. Za indijski predlog sta se izrekla še zunanja ministra Bolgarije in Albanije. Britanski delegat Pearson Dickson in kanadski zunanji minister Sidney Smith pa sta menila, da spričo sedanje napetosti na Daljnem vzhodu ne kaže v OZN zdaj načeti še vpra-šanej kitajskega članstva. Skupščina bo jutri nadaljevala razpravo o tem vprašanju. - . skih krogih prevladuje ton, ki; de o razgovoru. Le Beam je na- aogodek se je pripetil tudi v pa- | jim ga dajejo Soustelle, Massu, j povedal, da bo prihodnji sestanek riškem predmestju Garrinne la Georges Bonnet Francoska reak- v četrtek popoldne in to je poz-Colombe: policist je streljal na cija bi rada ustvarila fašistični 1 neje potrdil tudi tolmač kitajske Alžirca, ker ga je baje grozeče red pod zastavo legalnosti in se' delegacije. Tako so si novinarji pogledal, in ga ranil. A tudi ta ni okoristila z avtoriteto generala o današnjem sestanku lahko za-lmel pri sebi nobenega orožja. De Gaulla. j beležili samo, da je trajal kako Zdaj veljajo že po vsej deželi O sestanku De Gaulla in Aden- uro in tričetrt, da je Vang prišel gajanja, in to'iz dveh razlogov: izredno strogi varnostni ukrepi in auerja je dejal, da je Adenauer v dvorec pred Beamom. 1 dokler bodo trajala, bo še zme- tajvanskih vodah. To pa se nedvomno močno zrcali tudi v diplomatskih pogajanjih. Pozornost novinarjev za današnji sestanek pa sta pritegnila dopisnik »Nove Kitajske« iz Londona Li Ke in neki varšavski dopisnik v New Yorku, ki pravita, da so Američani menda sklenili, da morajo biti varšavska pogajanja zaključena v dveh tednih. Drugače bodo stvar sprožili T Kar javnost zdaj najbolj zanima, je res vprašanje, koliko časa bodo trajala varšavska po- do skrajnosti zaostreno nadzor- prav pred referendumom prišel v stvo nad Alžirci. Policisti so do- Francijo, ker je »zavohal fašistič-bili navodilo, da streljajo na vsa- no sapico«. V zvezi z izjavo fran-kega Alžirca, ki bi se jim zdel coskega zunanjega ministra o tem količkaj sumljiv. Skrbno prisku- sestanku je Hruščev dejal: »Po Za sestanek pa je vladalo ve- raj upanje, da bo dosežen spo-liko zanimanje, ker so ga pre- razum, po morebitni prekinitvi maknili za en dan in ker se je ali jaloven zaključku pa bi nazadnje dni zaostrila napetost v. stalo kočljivo in vznemirljivo kitajsko-ameriških odnosih in v I vprašanje: kaj potem? D. T. •Jcremo ■■■■? T*-1 »Cesta ognjenega« konja oklepa Ljubljano podobno kot bodeča Ilca okupirano Ljubljano v medvojnih letih. Železnica preseka vse magistrale, ki vodijo v glavno mesto naše republike. Pred zapornicami se včasih nabere tudi sto in še več metrov dolga kolona vseh mogočih vozil, razen njih pa seveda z obeh strani prelazov le obilo nestrpnih pešcev. Takšne trume čakajočih so zlasti očitne zjutraj okrog sedme in popoldne okrog štirinajste ure, ko se Ljubljančani ln okoličani odpravljajo na delo oziroma vračajo domov. Za cdaj lahko upamo vsaj to, da bodo s prvimi deli za ureditev ljubljanskega železniškega vozlišča izginili dolgi »repi« čakajočih vsaj pred zapornicami na Titovi cesti, ki so skupno zaprte kar tretjino dneva. Na sliki prevoz vParmovi ulici BRALCI NAM PIŠEJO Na naslov ŽELEZNIŠKE DIREKCIJE VEDNO MOČNEJŠI »električni svetilnik« Zavod za širjenje elektrike na podeželju v Vidmu ob Ščavnici opravičil svoj obstoj — Te dni je ob razstavi »Družina in gospodinjstvo« izdal knjižico »Elektrika v službi stanovanjske in vaške skupnosti« Med poskusnimi elektrifikacij- Knjižica je opremljena z lepimi skimi središči, ki naj bi jih imela slikami s tega področja. Slovenija skupno deset, se je doslej že močno uveljavil Zavod za širjenje elektrike na podeželju pri Vidmu ob Ščavnici, saj je že močno znan po tem, da kaže podeželju, kako in v kakšne namene vse lahko uporablja elekriko. | I {mn plpktfi^no ssdno su^ Doslej so lshko napolnili letno w* xn 7■ «mo do 20 000 steklenic s šampanjcem, j šilnico, javno kopališče, javno jcar je količina, ki so jo komaj zmogli pralnico z električnimi pralnimi z že povsem dosluženimi stroji; letos ' ^roji in električno krušno p£; vsi objekti Že obratujejo in se jih Zla- steklenic, kar bo predvsem zasluga sti s pridom poslužujejo kmečke spretnih kletarjev U> Iznajdljivosti ko- snannrilnip r.nni «so Dod okrillem lektlva. v Italiji pa so že naročili mo-gospodinje. Lam so poai OKnijem derne gtroje ^ Drolzvodn:)0 4ampanj- tega zavoda uredili tudi šolsko de- ca< gtaii Dodo okrog 12 milijonov lir ln lavnico za politehnično vzgojo bodo z njimi povsem modernizirali 1 mlariinp sedai na eradiio in ure- proizvodnjo, katere bistvo pa bo Se mladine, seaaj pa grenijo inute vedno ogtala dose(lanja kakovost tim- jajo poslopje za Zbiralnico mleKa, panjca. Čeprav oodo lahko potem, ko sodobno urejeno mesnico, žganje- bodo dobili nove stroje, natočili letno lfiil*i/\ 7n hlaHllnp nanravp 73 tudi do 100.000 steklenic, in tako po- kuho »ter za mamine naprave za ve6aH prolzvodnlo Sampanjca za okrog mleko in meso. Zbiralnico mieKa 400 odstotkov Ta količina bo. kakor SO že odprli v teh dneh. menijo na posestvu, ustrezala občutno Čeprav poskusno središče pri Vidmu še vedno dograjujejo, je že PERSPEKTIVE TOVARNE SUMEČEGA ŠAMPANJCA V RADGONI Od 20.000 na 100.000 steklenic Radgonsko vinogradniško posestvo je edino * rja s proizvodnjo pravih penečih vin. sl je v zadnjih desetletjih že pridobil . peti* na in v tujini; sedaj že ne morejo us» prlB®®' d?®” ki se ukvarja s proizvodnjo pravih penečih vln-.^^iuže’** šampanjec renome doma ... » - .. naročnikom, zato si prizadevajo, da bi že v bližUJ’ nosti znatno povečali proizvodnjo. doslej zabeležilo takšne uspehe, da je povsem upravičeno njegovo na- Občinski praznik na Vranskem Praznik občine Vransko so'njeni daljnje delovanje in širjenje v prebivalci slavili 2e minulo soboto ln prihodnosti pa bo središče prav nedeljo, čeprav Je praznik 22. sep- gotovo še močneje udeleženo v noTtno* akademijo^ splošnem prizadevanju za pre- več športnih prireditev. Dopoldne »o obrazbo in modernizacijo nase se na Golici pri Vranskem Številni vasi. ... občani tudi oddolžil spominu padlih , 7avnH »a «iri<*n1e Prliiljenl smo »pregovoriti o voz- partizan(W m talcev. I Nedavno Je ^avod za sirjenje nlh redih vlakov. Nikakor ne moremo v\\\\\\\\\\V\\\\V\\\V\\\\V\V\\\\\\\\V»\\W\V Bell »ampanjec bo tudi v prihodnje ostal glavni proizvod -radgonske tovarne »umečih vin«, čeprav bodo že letos poskusili s senjo šampanjca, ki bo imel rubin rdečo barvo in ga bodo pozneje proizvajali Se več, če bo zanj dovolj zanimanj« na tržl&ču. -ro PRODAMO OSEBNI AVTO znamke -^ill^s«, šestsedežni (primeren tudi za prevažal materiala). UPRAVA »LJUDSKE PRAVICE«, LJUBLJA^ trditi, da smo prebivalci zasavske doline nalil razumevanje pri Železniški direkciji. Čudimo se, da voznega reda nt mogoče tako urediti, da bi bili tudi mi zadovoljni. 2eleznMka direkcija ne upošteva, da se dnevno vozi veliko ljudi v slulbe. lole, ter po •luibenth opravkih t jutranjim vlakom na relaciji LJuoljana-Zldanl most. Edina zveza le osebni vlak. ki pelje iz Ljubljana te ob «. uri zjutraj. Naslednji vlak pa odpelje ti Ljubljane tele ob t. url. kar le za vge prepozno Iz Ljubljane pelie motorni irUk do Save ln to kar dva. Eden ob 9.40 drugi pa ob 0.99. Direkcija naj bi podaljšala vsaj enega Izmed nJUu Se do Zidanega mo-ata ali pa vsaj do Trbovelj. Od Save do Trbovelj so samo tri postaje ln to ne bi bila prevelika izguba časa. Ker imamo v Zasavlu zelo slabe ceste ln ■eveda tudi slabo razvit avtobusni promet smo navezani samo na vlak. Pozdravljamo pa uvedbo motornega vlaka ki gr« tt Trbovelj proti Ljubljani on 14. url. Prosimo Železniško direkcijo, da upošteva potrebe prebivalstva ln da podaljša vsaj motorni vlak od Save do Trbovelj oziroma do Zidanega mosta. krema za Čevlje S) Selite Fiat 600? Naročite tako) Lfudsko pravico Tramvaj v tovornjak elektrifikacije podeželja izdal po- učno knjižico -Elektrika v službi „ S2ŽS& ^S5S stanovanjskih in vaških skupno- tramvajem ln tovornjakom na posti-. Knjižica je izdana ob razstavi Uanski cesti. Tramvaj Stev. 45 je vo- z.l proti Ambroževem trgu. Pri hiši »Družina in gospodinjstvo«. V njej s se je pred njim ustavil tovor- je priobčenih več zanimivih član- njak, ki ga Je upravljal A. P. voz- ^nanih stroko^ Jakov “M £$S*j3ta tatoK pravljajo o uporabnosti elektrike je prijl0 e »sipajo m I " opili, motorji ln kolesarji utirajo pot. Sreda, 17. aepiembra- Ura je .. ulice »o oživele. Pravcate reke . s pločnikov na ceMišča, kjer si med avtomop Cele množice ljudi hite proti kolodvoru. N« križišču 1 Masarvkovo cesto se ljudje laiutavjiajo kot pred neviano zapreko Avtomobili, motorji id tovornjaki švigajo po cesti in • hitrostjo 60 km na uro drve preko prehodov *a pešce. Osebni avtomobil S-1726 s polno brzino pridrvi na prebod za peice. Nekaj ljudi, ki 80 bili prav takrat na prehodu, ae zadnji hip umakne drvečemu vozilu. Avtomobil S-592* ostro zavre tik pred prehodom, kjer pravkar starejši pešec prečka cesto. >HudiČa, zakaj ne paziš na cestir« se razhudi šofer. Toda prometni miličniki ki je tisti hip prišel na križišče, mu v obliki globe ca prometni prekršek dokaj nazorno razloži, kdo je bil tisti, ki ni pazil! . ., ... . Naslednji hip je skorajda prišlo do nesreče. V trenutku, ko je naš reporter v sredini prehoda za pešce, od Bavarskega dvora pridrvi poltovornjak SKEDENJ V PLAMENIH , V Povodju pri Skaručni pod Šmarno goro jc» J1!? po' zaradi neprevidnosti, do tal pogorelo gospodors_. 0a slopje s kmetijskimi pridelki — Škodo cen J 2 milijona dinarjev ^ £ Ljubljana, 22. sept. - Ura Je ka- TNZ Ljubljana je zala U ln 17 minut, ko Je pri poloic- vodju pri Skaručni poo .® soiaSfraj>' nlh gasilcih zazvonil telefon. Dežurni gor: gospodarsko poaopjij. wr J ^ Valentina ln Ivana Hupa« ge -----------člške Jerman iz Pod voj a?- se*1* slednji minuti sta odbrzela dva gasilska &vYi 11,33. Avtomobila sta ŽoePry^Cr na prizorišču požara. ctff' poslopje je gorelo kot ^ prav so brizgalne sp8l_~n' r,l* ke z vseh strani, P°2?, Gasilci so lahko preprečili Širitev ognja na sosedni vs s, v ognjenih zubljihi J* je izginilo gospodarsko P°®ilt t«0. meri 30 krat 10 metrov, Pe slamoreznica, čistilnica ln teI '"rfd gl h kmetijslclh strojev drobno poljedelsko OT° La& ° prihodom gasijcev so doro prt* „0 'moči sosedov rešili sed^j je ter vprežne vozove. prvih cenitvah »povzročil i« lijona dinarjev škode, ki J pokrita z zavarovalnino- i».jjj, Kaj je povzročilo pož»r^ še ni ugotovljeno. da Je najprej 1 zagorelo P, lodV.lrf'} kuhanje živinske krme.^oo^ Le redki Šoferji so upoštevali pe ičevo prednost Stojimo ob prebodu /a peice na križiiiu Titove ceste in Tavčarjeve ulice v Ljubljani. Reka ljudi se ob robu pločnika čestokrat zajezi, ker avtomobili ob prometnem znaku STOP zaustavljajo na prehodu za peice. Od dvajsetih avtomobilov, ki jin naSte-jemo v petih minutah, je dal samo eden prednost pešcem na prehodu. Na kriitfču Miklošičeve in Dalmatinove ulice, kjer semaforji urejajo promet, Je povsem drugačna slika. Promet se odvija nemoteno, pešci varno io brezskrbni prečkajo cesta. Kdaj bodo semaforji osvojili tudi ostala ljubljanska križišča? Na Miklošičevi cesti postaja t»« bolj živahno. ln tovornjak Je švignil če* prehod tik pred pešcem »Leteča ovira« na teritoriju pešcev Pričakujemo, da bo pred prehodom za pešce zmanj. šal hitrost. Toda poltovornjak, s številko S-1S45 s polno hitrostjo zdrvi če« prehod. Ljudem ob cesti zastane dih. Reporter v zadnji stotinki sekunde odskoči izpred vozila, ki s polno hitrostjo oddrvi naprej. Prometni miličnik si zabeleži njegovo številko .. . Na križišču stojimo le več kot pol ure, toda vozila, ki so upoštevala na prehodu za pešce peščevo prednost, bi lahko prešteli na prste. Številni pešci, ki se večkrat nagnetejo ob robu pločnika, f;lasno negodujejo nad brezobzirnostjo številnih šo-erjev. # Ali vozniki motornih vozil res tako množično • pozabljajo na prometni predpis, ki pravi, da ima • pešec na prehodu za pešce prednost pred vsemi 9 voiill. V mesecu avgustu je prišlo zaradi ue-0 upoštevan|a tega predpisa do več prometnih ne- # zgod. kjer te bilo huje telesno poškodovanih 9 osem pešcev. Ne bi bilo napak, č» bi enkrat 9 vozniki motornih vozil temeljiteje premislili, da 0 imajo tudi pešci na castah svoje pravieel T. F. Je ogenj razširil po vff^rSZ Nadaljnjo preiskavo vodi Oana. i* aim. iz Razen poklicnih ga«®o®v ^ p^, ljane »o v akciji »odelova« .},, stovoljne gasilske čete » dlc, Šentvida in VižmanJ. Skrajna neprevidnjj ^ Zaradi Izsiljevanja Pj- priiJ®0r =~.ajne neprevidnosti je d 10*1, Ljubljani v aredo zvečer hujje,Pto-njakom in tramvajem d°lrani E leve *framvor°rtd Pr%b' i metne nezgode. Z vame »Lek« Je P poklicni voznik A. M-vozeči tramvaj, ki se Je P dobH ui vračal v remlzo. Voznik Je up0 ^ je telesne poškodbe, škoda 50.000 dinarjev. . Spet kolesarka ^ Včeraj Je nekaj mlrlj1,jbifano vozu skozi Vrtiovce v Ljub ^ « torlst J K s sopotnikom^ , %o\ štev 25 pa mu Je Pr'P'“ koie*?ifr voza po klancu "n®^oristo«! Pjefl> M. A„ hoteč pred mo^on zadn * kati cesto Motorist se je.u, ve' trenutku hotel izogniti trčenj, dar Je vseeno trčil v Jo k sreči dobila 1© 1®^ Z varno roko na poti v šolo S posvetovanja učiteljev in profesorjev, ki so po ljubljanskih šolah prevzeli skrb za dobro funkcioniranje pionirske prometne službe Ljubljana, 22. sept. — Nocoj ao uslužbenci prometnega odseka pri TNZ Ljubljana sklicali posvetovanje odgovornih učiteljev ln profesorjev ljubljanskih šol, kjer so se pomenili o pionirski prometni službi. Posvetovanja so se udeležili predstavniki vseh ljubljanskih šol. NaraščajoCi promet, ki terja vse prepogosto tudi hude žrtve med otroki, zahteva vse ostrejšo in temeljitejšo preventivo, da bi število nesreč zmanjšali na minimum. Leta 1956 je bilo v Ljubljani pri prometnih nezgodah 39 otrok huje poškodovanih, eden pa je izgubil življenje. Leta 1957 so prometne nesreče terjale med otroci 3 smrtne žrtve in 75 hujših telesnih poškodb, medtem ko smo v prvem polletju letošnjega leta zabeležili že 56 telesnih po-/škodb in eno smrtno nesrečo. Vse večje naraščanje otroških nezgod, ki se največkrat pripete med potjo v šolo in iz nje, je privedlo prometni odsek, da v dogovoru z vodstvi šol uvede posebno pionirsko prometno službo. NAJBOLJ NEVARNI PREHODI DOLOČENI Na vsaki šoli bodo določili več učencev, ki bodo kot pionirji-pro-metniki opravljali prometno službo. Njihova naloga bo, da bodo varno vodili šolarje preko prometnih cest in ulic v šolo. Na začetku nocojšnjega posvetovanja so uslužbenci prometnega odseka s predstavniki šol določili nevarnejše prehode prek prometnih cest, kjer bo delovala pionirska prometna služba. Hkrati so tudi sklenili, da bodo ob šolah, ki meje na prometnejše ceste, namestili tudi prometne znake za prehod šolarjev. Pionirjem prometnikom, ki bodo imeli pravico, da bodo ob prečkanju šolarjev zaustavili ves promet, bodo zlasti sprva pomagali tudi študentje prometniki in pa »leteča milica«. Uslužbenci tajništva so tudi obljubili, da bodo poslali apel na vse voznike motornih vozil, da brezpogojno upoštevajo predpise pionirske prometne službe, proti kršilcem pa bodo izvajali ostre represalije. PIONIRJI BODO IMELI UNIFORME Na nocojšnjem posvetu so se tudi pomenili o uniformah, ki jih bodo prejeli pionirji-prometniki, in še o številnih dolžnostih, ki jih bodo imeli predavatelji za uspeš- no izvajanje pionirske prometne Ljubljančani nedvomno toplo po-službe. Ta svojevrstna prometna zdravili, prepričani pa smo tudi, služba bo začela redno delovati s da bodo vozniki motornih vozil prvim oktobrom. upoštevali delo pionirjev-promet- Novo prometno službo bodo nikov. T. F. Hmelj tudi v Sodražici SZDL v sodražiški občini se pripravlja na volitve zadružnega sveta — Zadružniki bodo letos posejali 9 ha njiv s pšenico italijanske sorte — Ideja zaradi obilice divjega hmelja V zadnjem času je se politično delo v občini Sodražica razmahnilo v zvezi z volitvami zadruž- gospodarskih problemih v občini, so predstavniki krajevnih odborov SZDL sklenili, da se bodo nih svetov. O tem vprašanju so obrnili na strokovnjake, , ki naj razpravljali na zadnji seji tudi predstavniki krajevnih odborov SZDL v občini. Na tej seji so se seznanili z nalogami zadružnih svetov in sklenili, da bodo na/sestankih dodobra seznanili ljudi z vsemi vprašanji v zvezi z bližajočimi se volitvami. Sklenili so tudi, da bodo zaradi dosedanje šibke povezanosti med člani zadruge in SZDL ter kmetijsko zadrugo v bodoče krajevni odbori Socialistične zveze posvečali zadrugi več pozornosti. Organizacija SZDL naj se tudi tesneje poveže z mladinsko organizacijo in ji pomaga reševati njene naloge. Ko so razpravljali še o raznih ugotovijo, če so v občini možnosti za pridobivanje hmelja. Na to idejo so prišli, ker pri njih raste mnogo divjega hmelja. Nadalje so se na seji pogovorili o setvi pšenice italijanske sorte, ki v teh krajih izredno dobro uspeva in je bodo letos posejali zadružniki v kooperaciji s kmetijsko zadrugo skupno 7 ha. Ko so razpravljali o pridelovanju krompirja, so menili, naj bi ga v bodoče kmetje sadili v več krajih, vendar enako sorto, da ga bodo laže prodali. V zvezi s kmetijsko proizvodnjo so še 'ugotovili, da so regulacijska dela na Bistrici velikega pomena za vso dolino. Pred trgatvijo ob morju Vsakdanji prizori so te dni | taki kot jih kažeta sliki. V kate- jL rokoli vas prideš, boš videl vrste § sodov na dvoriščih in ob potokih. Treba jih je dobro namočiti, da ne bodo puščali tako žlahtno-sladke tekočine, kot v teh zadnjih dneh pred trgatvijo zori v svetlikajočih jagodah malvazije, mu škata, kaberneta, refoška in drugih sort. Tudi na pomolu ob morju pri hotelu »Triglav- v Kopru je cela vrsta sodov. Na vinogradniško - sadjarskem posestvu Crni kal so mlade trte sladke malvazije izredno obložene z grozdi. Naj povemo, da smo na šestletni trti te sorte našteli nad petdeset — lepih grozdov' Več kot 5 kilogramov grozdja na trto! Mladi vinogradi bodo dobro plačali skrb uprave in delavcev tega posestva. ■c KULTURNI 0BZ0BN1K > IZIDOR CANKAR PROGRAMSKI SVETI ^ ^ojei Pd°nH^ei je v LWbljani venski umrl znani slo- fcrttife in pi/aJLr*? zgodovinar, tor. jvjeon,! J r' Izidor Can- tyub0 Za nainT^ pomeni veliko bjnik tako J¥*Ur?' saj je po' >tal v središču n s zadnjega ^Oa iiviipm našega umetnost-btlPomeilhl dor cankar je publi«stV? znanstl’enik, kritik, R J, orQanizator. 'o 1886 ter t u /**“ 22, apri' !n ^BoloaHn « l^diral gimnazijo n zgodovin? Ljubljani, estetiko verzah v r umetnosti P a na n“Ju, kjer L h°^ainu in na Du-Wran za dokt \ a 1913 Prom°-o Sofije z di- iju Quan!iu n fm slikarju Ju-lah se ie ' k°Manih študt-Leta 1920 . P°SV,et,il Publicistiki. Pa izredni i?° } docent, potem Zgodovino UmJ 1 Pr°fesnr za >ki univerzi tnosti na Ijubljan-V diplomatski ? letu 1936 je bil v Kanadi nn J *^i v Argentini, f leto d’n?° d*ugi svetovni vojni je ilvei v r z vi ^ C>d leta 1947 konz,nlU? iani kot umet-? ila» SbvJ?% Bil je 'udi red- sdIn umetnostiakademi}e zm' ru,° nabiti prevzel docen-^nkar ^ je dal Izidor itev Vtnetnn ptobudo za ustano-xaidruitua lil oa zgodovinske-lSl bajati p°zne)e pa je za-_° z živela Je v baltiških deželah, po- so poslušalci ponekod kar obstr- majo interesa ukvarjati se s to-Cev in zna ? • *^uba teka Pa iz ®tare francoske huge- meli. S tehniko deklamiranja, z vrstnim delovanjem. Programski za otroke. V studiu za filmske risanke v Zagrebu so izdelali že lepo število odličnih, posebno otrokom in mladini primernih risank. Koliko je še krajev pri nas, kjer otroci niso doslej imeli priložnosti videti niti ene domače risanke, pa tudi zelo malo tujih. Uprave kinematografov ni- čev Vadni 1 lij nji««, i r— u tciuiinu ucniauiiiaujci) 6 fčeli novo "!.I!n.lh delav‘ notske rodbine. Tako je zrasla v modulacijami glasu, z muzikalnim Večo° ZahimiviJ?eZOn° 2 nena" večjezičnem okolju, si pridobila stopnjevanjem ritmičnih značilno-Vort!i°m- po sreč recitacijskim perfektno znanje ruščine, nem- sti, z inteligentno interp-''*""1— astVu ^ ■ ecnem naključju Je ščine, francoščine in angleščine pesmi, čustvenimi pouda Znan v Lil,Mi 0 Pridobiti za ter se specializirala za recitator- hove vsebine je ga. Mary t-cnnei-rijfg Phietnico Janl evr°Psk° k° poezije. Ze pred vojno si je der-Braillardova pokazala, kako sveti jih bodo morali pripraviti tudi do izpolnjevanja njihove tovrstne naloge. Posebno v manjših kinematografih oziroma krajih je utrjeno mnenje in v veljavi praksa, da larrt’, Marv n Recitiranju li- z nastopi v velikih evropskih kul- je treba z govorjeno besedo oži- ne prikazujejo pomembnih film- zatn i Serlin/ ^chneider-Brail- turnih središčih utrdila sloves be- viti liriko. ~ *fa »Evrnn^ekdanja orf?ani- sedne * ;Svala |< P‘I ,e.tribune«, ki je mata. zatoriT ‘""runa. mi um wcu»uu unuua aiuves ue- vin uriKo. Recitirala je Goetheja, skih umetnin ponovno. Izogibajo zrtr,,* 'Evrorisi, i an^a organl" sedne umetnice nenavadnega for- Rilkeja, E. A. Poea, Baudelaira, se tako imenovanim reprizam, .urUZeval- ^5Ke tribune«, ki ie t ’ xr ________a.. Richapina, Zolaja, Puškina, Ler- Ve^po pa, da si ljudje želijo vl-rhontova, Bloka in Jesenina, dala deti marsikateri film ponovno, nam je občutiti moč slovenske Ne samo to. Z leti dorašča rod WpTkC'°:^jUu rcpre" Sobotni ljubljanski nastop ge. v *nampn* duhovnega Mary Schneider-Braillardove je ----- o-............— — - — — . nih u s^®nih in • mirovnih, j^il za prisotne doživetje, ki pre- poezije v ruskih prevodih, ko je mladih gledalcev, ki niso imeli *-u lahko programski sveti teme- ‘ - ‘ .................................................................... LIKMa ? umetniki Makedonije Kot FRANCIJI s?*- -skiada M°se anr>n» . dni odpotovalo v Znani filmski režiser Vladimir Pogačlč pravkar končuje svoje naj-novcjše delo — -Sam«, za katerega je napisal tudi scenarij. Film nnisuin usodne trenutke obkoljenega partizanskega odreda, Igrajo pa: Milan Puzič, Radmila RadovARQxlč, Pavle Vujlsič, Severin Bjelič in drugi. Na sliki: Prizor iz filma. filmska dela Je izredno slaba ali je navadno sploh ni itd. Povsod P& deset Mazevlikrh ^ram0vPase umetnikov: Petar Konevski, Manče •-*h likovnih 7-nan>h makedon-in . —•'j,j«vski, Mance d° sPeciaH»- Vs1, V Parizu se “Zlrali v svoji stroki. 8S3ft An^ark° Fotez ie od' kn ry, kler k ' ' V mest0 2 me<3iin ^ 0 r°žiral ^lišču ?R:Dundo Maroj thidba ‘ega 10 bo Prva iz' h ^ra ’DunH ,V dn3leščini. Pre-bo"!8 Ma’°-1a* v Coven °vobi deklamirala Zupančičevo »Glad jaše« in dve pesmi Mileta Klopčiča. Prof. dr. Gorazd Kušej, ki je v imenu odbora Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev pozdravil izredno gostjo in njenega soproga, literarnega zgodovinarja in prevajalca, je govoril vsem iz srca, ko se je ob burnem odobra-V LJUBLJANSKI DRAMI vanju prisotnih zahvalil ge. Scheinder-Braillardovi za njeno sega vse, kar smo doslej poznali v recitiranju pesniške besede. Ta virtuozinja v prednašanju verzov je umela v štirih evropskih jezikih vdihniti pesniški besedi toliko življenja in tako izčrpati lepoto in izrazno moč stihov, da PREMIERA priložnosti videti pomembnih filmskih mojstrovin, ki so dobile v svetu filmske umetnosti svoje mesto kot vrednote trajnega značaja. Zopet prilika za udejstvovanje programskega sveta in njegovega vpliva na sestavo repertoarja. Znano je, da je n. pr. v Kamniku izredno lepo odmevala ponovitev izbranih filmskih mojstrovin, ki so dobile v svetu ljito .pomagajo k zboljšavam. Posvet s strokovnjaki bo mnogokrat zelo dragocen in koristen. Programski sveti naj dajo zanj pobudo, če se zanjo ne zmeni vodstvo kinematografa. In končno še važno vprašanje, ki je najtesneje zvezano s sestavo vsakokratnega programa v kinematografu. Zakon o filmu določa, da mora biti vsakokraten Co-Držidevo e« v gle- 20. V Četrtek, 25. septembra, bodo v ljubljanski Drami gostovali člani -Odra 57« s premierno predstavo Ja-vorškovega dramskega eksperimenta v treh dejanjih »Veselje do življenja«. V delu bodo nastopili Mina Baloh, Vida Juvanova, Milena SaTičeva, Duša Počkajeva In drugi. Predstavo bodo ponovili v petek, 25. X. m. NAJBOLJŠI FILMI CASA Filmski kritiki lz 26 držav so se zbrali v Bruslju, da bi Izbrali najboljše filme vseh časov. Filmski kritiki so ocenili za najboljše filmsko delo Eisensteinov film -Križarka Potemkin«. ki so ga sovjetski producenti posneli leta 1925. na drugem mestu Je Chaplinov film »Lov za zlatom«, tudi lz leta 1925, na tretje mesto pa so uvrstili italijanski film režiserja De Sice »Tatovi koles«. sodelovanje. B. B. filmske umetnosti svoje mesto program sestavljen iz filmskih kot vrednote trajnega značaja, novic, kratkega in celovečernega Dva koncerta—dvoje mnenj LOS CANGACEIROS Jazzovski ansambel Los Can-gaceiros iz Pariza pod vodstvom Yvona Mauricea je priredil v četrtek, 18. septembra, dva nastopa v Unionski dvorani v zasedbi: 4 trobente, 1 pozavna, 4 saksofoni, tolkala, klavir, bongos (par podolgovatih bobnov, instrument je menda latinsko-ameri-škega izvora) in bas. Ansambel je izvrstno uigran. Sodeč po imenih in vsem, kar smo slišali, so njegovi člani deloma iz Francije, deloma iz Latinske Amerike ali Španije. Eden od njih, pozavnist - »= oravt ar. ,,---------------------------- —----- , , Globokar, pa je Slovenec, baje iz ilvbenla, o •?ovorU1«realni trpana, ne najdeta miru, ln kjer je i-.-u-n.kV družine v Franciii- Procei^' občutiu -,., 3 govem *ivem njun osnovni življenjski smoter. Imeti izseljenske aruzine v Franciji, v**bin« ' ko Je sluh! ? notranjih boren kotiček, da b) vsaj del dneva ima drugo nagrado pariškega kon- Učno*.,»!? ilvlJentskLnL50?oclel{ poln lahko preživela sama v svoji mladi servatorija, tri leta pa je igral - « < »HB rH.t.^.1 —. ljubezni - Je žalostna slika prepro- ,^tve~ Beograda!*’ “ ^ j 2 K|NEMAlOGRAFSKIH dvoran »STREHA« PodohV1 xma- se Pn™b,!?mlh ln Pomenu domači spalnici, ki je že itak prena-MK. 01 žlvn«»j pravi, govoriti A i-oalnl t, „„„„ nairtota miru tn kter t< Roglove. Kljub temu, da so nekateri gostje pokazali pristne kih v slogu novejšega ameriškega zmožnosti zabavati in ustvarjati jazza do latinskoameriških ritmov, sproščeno vzdušje, pa se pravo od francoskih popevk v španščini, prijetno razpoloženje kar ni ho-Program pa je imel varietejski telo razviti (poročam o zadnji nadih zaradi plesnih, komičnih predstavi). Občinstvo je bilo hudo itd. ekshibicij ^n na ta ton je bila mlačno, dvorana tudi ni bila uglašena tudi 'konferansa Drage polna. ORIGINAL LAMBRO JAZZ BAND Nekaj novosti NUK Bartoli M.i Introduzlone alla neolln-guistlca. Oenšvš 1625. (Bibllotec* deli »Archivum Romanicum«. Ser. II. 12.) III 70301-ser. II. 12) Hertonl G.i Programma dl lilologia ro-manza come scisnza idealistica. Gi-nevra 1922. (Biblioteca deli’ Archivum Romanicum«. Ser. I 2.) (II 70301-ser. I. 2.) Crodont G.: Folklore e letteratura. Fl-renze 1954. (Bibllott-ca deli’ »Archivum Romanicum«. Ser. I. 40.) lil 70301-ser. I. 40.) Jeslnskl R.: Vers le vrai Racine. Pariš 1958. Vol 1-2. (F 8 II JAS) K#mer J.: Bibllographlsches Hand-buch des deutschen Schrifttums. 2. Aufl. Bern 1849. (135814) Kunstmann H.: Lenrgang des Alttsche-chlschcn. T. 1. Berlin 1955. (135860-1) Kurs načertatrPnoj geometrih Pod re-dakciej N. F. Cetveruhtna 1956. (dr.) lertz M.: Ta italijanski ansambel iz Milana je nastopa) 21. septembra v Filharmoniji. Bilo je prav obratno kot pri Cangaceiros: izvajalci so bili v nastopu skrajno zadržani in seriozni kot pri opravljanju kakšne spominske svečanosti, so gu jazza še izpred časa swinga in prve svetovne vojne, torej v giav-nem blues in rag time s poudarkom na melodičnosti, zlasti pa na zelo prijetnem blagozvočju, to zadnje prav gotovo ne gre toliko na rovaš tradicionalnosti kot tega, da bi vsaj del dneva ima drugo nagrado pariškega kon- se prav jZOgibali atrakcij, name- da so izvajalci pač Italijani. Ta ,kegaVd! Ce. ki le ,?„„P nostl Krl" ljubezni - je zaiosma sima prepro- h]r,j v Adnmičevpm nlpsnrm nr-J*khusi *• ižhala °snuva tega film- stega rimskega človeka, poln huma- ucl' v Adamičevem plesnern or lzvirauek°v. k“ logičnih in Jasnih nosti. preproste izraznosti, a Istočasno kestru v Ljubljani. V skladu s IJenia pr0dvsem i *°vega bistva, ki poln človeške topline, prisrčnosti in poreklom večine ansambla’ je bil reaU?emrfprostega 'd«,, i n3cga *lv~ življenjskega optlrnUma. ki pod novo sestavlien tudi oroeram sai ie ča Dr®1?, J® značlln« L.Vejta' Za neo- streho zaživi v čeprav otožni, a vendar sestavljen tud! program, saj je n®gtnHi?matlka jl-hm® sem s°v,an^ P0®'!*' ss„r -F es. 'Sr?®® "“S?V ~WM5“«i"S5S brostP^loiečfven(1^ dedkih, ki mu ‘realni1, kl Ji P°PoJno pre- ezu.”0!1. Pren«.K^?tert Pravijo tudi •Hie« S’ Preneseni11 Pravijo kitila te znal i-i,v PbCročJe po- 81lstlčnir i hepoklicrdm?8}1*1 praznost ?°žiclin° , ,otografi inl™ )gra>čh * re-čltnboi? I1 haravnimi preProsto kom-‘«m turt.niPosr®dna dnliSI?ftkl doseči aJnega L ,ot sam tiS? -*a ln ® p^ *lvlJenja., 11 ■ “Poezijo obl- *akomtostreis0tCltaJo’ da b^t^oig^aioe dp°p ®t OJ ® B°vae8rokae°v P°P01n.« ° št®ti med ni' Saj (le’° ‘udi kot j« i1Se n*oreahsHs gove Prejšnje Sa &„pr’ »Im JritrS6, um*tblne, ft »t sto tega pa je dobro zasedena dvorana ne ploskala, ampak grmela, topotala, žvižgala, vpila, jokala in tulila, da so se muze iznad odra karajoče ozirale nanjo. V prvem delu od programa ni ostalo dosti, ker je publika sodelovala na omenjeni način tudi med izvajanjem po vsakem solu in teh je bilo v vsaki točki nekaj. Skupina je sestavljena po vzorcu starih dixielandskih orkestrov v naseldnji zasedbi: klarinet, 2 trobenti, pozavna, klavir, banjo, tolkala in bas. Igra v slo- tj? ' v* ; »v.' V. Lamut: »K«»*—jevica s Opatovo goro« NAGRADE ČRNOGORSKIM KNJIŽEVNIKOM žirija društva književnikov Crne gore je znesek 240.000 dinarjev letos dodelila trem književnikom: Prvo nagrado je dodelila Sretenu Peroviču za poezijo »Seanse«, drugo nagrado je dobil Dragutin Vujanovič za pesniško zbirko pod naslovom -Sunce kap«, tretja nagrada pa je pripadla Via- ^a> B. Čopiča ln Nušiča bodo v du Mijuškoviču za roman -Za- kratkem izdali tudi izbrana dela loga«. m. Krleže. ugotovitev se poslušalcu zares kar vsili. Namesto obolelega basista je igral naš kontrabasist Miško Hočevar in je to gotovo kočljivo nalogo opravil z znanjem. Zelo srečno uro je imela kot napovedovalka Dušica Erzin. R. Ajlcc CANKARJEVO DELO V BOLGARŠČINI Bolgarska založba »Narodna kultura« je nedavno izdala Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. V obsežni zbirki so zajete še Cankarjeve novele: »Gospodična«, »Križev pot«, -Martin Kačur« in druge. Knjiga ima 400 strani ter je izšla v 4000 izvodih. Uvod je napisal znani bolgarski publicist L Jordanov, novele pa je prevedla Venceslava Jordanova, ilustracije pa je oskrbel grafik Boris Angelušev. Poleg že izdanih del D. Kqsti- Moskva (135760) Lamhertz M.: Albanlsches Lesebuch. T. 1-2. Leipzig 1948. (129135) Lopcs Pegna M.i Sasglo di bibllografia etrusca. Flrenze 1933. (Biblioteca dl bibllografia ltaltana. 22.) (11 69511-22) Mousnler R.i Les XVIe et XVlIe sli-cles. Les progrčs de la clvlllsatlon europčenne et le dčolln de 1’Orient. (:2. 4d:) Parla 1956. (Hlstolre gčnč-rale des clvtlisations. 4.) (135541-4) Mousnler R. & E. Labrousse: Le XVine slccle. Rčvolutlon lntelleetuelle, technlque et polltlaue. (2. 6d.) Pariš 1955. (Hlstolre genčrale des clvi-Usatlons. 5.) (135541-5) Nlcoll A.: A hl8tory of English drama, 1660-1900. 4. ed. Vol. 1. Cambridge 1955. 135774-1) Nuclear geology. A symposlum on nuclear phenomena tn the earth Sciences. (2. print.) New York & London (1955). (135532) Nussbaumer E.: Gelstlges Kfirnten- Llteratur- und Gelstesgeschlchte des Landes. Klngenfurt. 1956. (135208) Perrny E.: Le Moyen Age. L’expan-slon de l’Orlent et la nalssance da la clvlltsatlon occtdentale. Parls 1955. (Hlstolre gšnčrale des clvlllsa-tlons. 3.) (135541-3) Perruchot H.: La vie de Toulouse-Lautrec. Parls 1958 (F 10 PER) Prčcls de Muslcnlogie. Ouvrage eollec-tlf sous la dir. de J. Chaillev. Parts 1958. (F 7 PRE) Rhelnfelder H.: Kultsprache und Pro-fansprache ln den romanlsehen Lfindern. Gcnčve ,3i Flrenze 1933. (Btbloteca deli’ »Archivum Romanicum*, Ser. II. 18.) (n 70301-ser.II 18.) Rosenberg A.i Entstehung und Oe-schlchte der Welmarer Republik. (Frankfurt a. Maln 1955.) (129601) 8chaplro L.: The orlgln of the com-munlst nutocracy Pollttcal opposi-tlon in the Sovlet stnte. First ohase 1917-1922. London (1956). (139132) Schnero R.: Le XIXh sičele. L'apneče de l’expansion europčenne. (1815-1914.:) Parts 1955. (Hlstolre gčnčrale des clvlllsatlon. 6.) (135541-8) stoikov S.: Bul carska dialektologija. Sofija 1956. (eJr.) (135580) Thornbury W. D.: Prtnčlples of geo-morphologv. (2. ortnt.) New Vork St London (1936) (133309) Vauas L.i Claude rebtissy et son temps. Parts 1958. (F 7 VAL) Vallone A.- Studi sulla Divina Com-medla. Flrenze 1955. (Biblioteca deli' »Archivum Romaolcum*. Ser. I. 42.) (II 7(i301-Ser. I. 42.) Vldos B. E. Storiš delle parole marl-naresche itallane f.assate ln fran-cese. Flrenze 1939. (Biblioteca deli’ »Archivum Romanicum«. 8er. II. 24.) (II 70301-Ser. n. 24.) Le Vltrall frangals. Parls 1958. (F7nvm TELESNA KULTURA PRIPRAVE ZA KONGRES TELESNE KULTURE V POLNEM TEKU 2000 delegatov iz 46 organizacij DVE PLATI SOFIJSKIH MEDALJ . /oeutfrt' MELBOURNE. 22 »* Med gosti bodo tudi visoki državni in politični voditelji V Beogradu hite s pripravami za Kongres telesne kulture, ki bo 16., 17. In 18. oktobra v Domu sindikatov. Organizatorji so od vsepovsod izbrali in uredili material za glavni referat, a do konca tega meseca bodo vsem udeležencem kongresa poslali teze. Te dni pa bo izSla tudi posebna broSura z naslovom -Statistični podatki o telesni kulturi v Jugoslaviji-, ki bo kot pripomoček In dokumentacija vsem udeležencem in vsem tistim, Id bodo spremljali delo Kongresa. XVn. Balkanske igre so glede kvalitetnih rezultatov ene izmed najbolj uspelih, organizacija pa je bila slaba - Pristranski sodniki pomagali sicer izvrstnim bolgarskim, oškodovali pa predvsem naše in turške atlete rne. 22 ^'votrler HeTb Bilič«, svetovni te u « 1500 m in l miljo, JeJfLdbe, d*" odklonil vse finančne ponuc postal profesionalec. sln0{i sel' • PANČEVO, 21. sept- “prven*? v Pančevu končalo drfavn P p;V*» mladincev v rokoborbi. M ni nobenega Slovenca. IBS --------- 21. sept. (AP)- Referati, ki bodo osnova za delo pravili zabavni ln Športni program, treh komisij, so tile: Tako predvidevajo obisk beograjske- »VSEBINA IN ORGANIZACIJA mu dramskemu gledališču in beograj-TELESNE KULTURE V JUGOSLAVI- ski »Komediji«. V velesejemsklli pro-JI«, referent Branko Polič, direktor štorih bo bogat športni program, 18. Zveznega zavoda za telesno kulturo oktobra pa bo tradicionalni ulični tek ln podpredsednik Zveze športov Jugo- v počastitev obletnice osvoboditve slavije. Beograda. Start ln cilj bosta na trgu »UČITELJSKI, VADITELJSKI IN Marxa ln Engelsa, oziroma pred Do- lahko XVII. balkanske atletske Igre so za nami. Jugoslovanska reprezentanca je osvojila drugo mesto ln to Je več kot smo mogli pričakovati od nje spričo odsotnosti deseterobojcev In našega najboljšega metalca kopja Vujačlča ter spričo pristranskega sojenja bolgarskih sodnikov. Le-ti niso oškodovali samo naših atletov, marveč tudi druge, zlasti pa Turke in Romune. Zadnji dan Iger bo nedvomno zapisan v analih naše atletike z zlatimi črkami. Borbenost naših atletov, ki Je bila že prva dva dni na visoki ravni, spremljala pa jo je smola (Izgubljena palica pri štafeti). Je bila vredna najlepše pohvale. <& RIM, se Je doslej posrečilo v Evropi doseči cirmna ■ Napodi * J iunt Ji®1 le dvajsetim atletom. Snajderjev hiter sampdoria 1-0 Milano:Tri^“ ve0tu» napredek preseneča. Od leta 11)51 pa padova • Roma’ 3:5, sp • Trči#* do letos ni bilo atleta, ki bi mogel 0 . „ Tn,»inn, • Alessandrla 6 •" porušiti Saboiovlčev rekord 48,2. SnaJ- se'. Tnter 1 • 3 der, ki je začel resno trenirati šele letos, sicer pa teče na tej progi dve ir..»—J« leti. Je pred tremi meseci v Varšavi B 1111)511 »Iv** , m ni plasiral v finale na 100 m, popravil državni rekord na 48.0, neko- 0(vrit — Le malo Je disciplin, v katerih bi jatajil Je v teku na 200 m. izpustil pa liko pozneje na 47,0 in nedavno na ,““ U^i,, »;mnazlJ® v JtZ >* ko naši tekmovalci dosegli boljše Je tudl Palico (verjetno zaradi nervoze 47,5. Snajder Je star 26 let. vendar Je J^lna i^rkarfkl 'Turnir BORBENOST NAŠIH ATl.ETOV skupini TRENERSKI KADRI V TELESNI KUL- mom sindikatov, v katerem bo Kon- rezultate. To velja predvsem za Pe- Pp neuspelih startih) v štafeti 4X100m. še zelo svež atlet. Lorger 1e dosegel °5I”Ian„ k^far^?^!hiiiko KoAalKafJ^, ki se - sicer v najmočnejši Naša metalca kladiva Bezjak In Račič svojih standardnih 14.0 popolnoma su- ^v_2I:„J J^H T»borom gres. trovlča, TURI«, referent Vlado Ivkovič, sekretar Zvezne komisija za telesno kulturo (I. komisija). »KOMUNA IN TELESNA VZGOJA LJUDSTVA«, referent Naum Nau-movskl, predsednik ljudskega odbora okraja Skoplje. »PLANIRANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADITEV OBJEKTOV ZA TELESNO KULTURO«, referent Ing. Boris Bakrač, podpredsednik MLO Zagreb, predsednik Jugoslovanskega olimpijskega komiteja. »MATERIALNO-FINANCNI PROBLEMI TELESNE KULTURE«, referent Milivoje Radovanovič, sekretar Ljudske skupščine Srbije, predsednik »Partizana« Jugoslavije (II. komisija). »TELESNA KULTURA IN LJUDSKO ZDRAVJE«, referent dr. Herbert Kraus, sekretar Sekretariata za ljudsko zdravje ZIS. »TELESNA KULTURA KOT SREDSTVO ZA RAZVEDRILO IN AKTIVNI POČITEK TER NJEN VPLIV NA DELOVNO SPOSOBNOST«, referent Mišo Pavlčevič, sekretar Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije (III. komisija). Odbor za pripravo Kongresa le imel sejo s predstavniki zainteresiranih organizacij ln ustanov iz vse države, ki so hkrati tudi sklicatelji Kongresa. Med drugim so razpravljali, kako treba čimbolj razgibati razpravo na te- Prizor s tekme Jugoslavija t Avstrija v Pratru: Jugoslovanski bra- i 14.0 popolnoma su- jjsl"P v “■ ‘ rsberM” b.ir& sta po nepotrebnem zapravila prvo vereno ln bi v ostrejši konkurenci “SO. Z zmago nad i ^ ^ ji , mesto z rezultatoma, ki sta izpod nju- verjetno izenačil svoj državni rekord jnestom^» » • Tekih* '« nih možnosti. Brez Štritofa, ki bi ver- 13,8. Jetno »povozil« vse nasprotnike, smo . ... ... ... bil ob prvo mesto tudi na 5000 m, Mi- OŠKODOVANI ZA 13 TOČK halič, ki Je prejšnji dan tekel 10.000 m Tudi atleti drugih reprezentanc so ln ki Je bil pravzaprav brez. treninga, dosegli niz odličnih rezultatov, nacio-pa nam s četrtim mestom ni mogel nalnih ln balkanskih rekordov, tako uspešno pomagati. Njegova požrtvo- da sodijo te igre glede tega med naj-valnost pa Je vredna vsega priznanja, bolj uspešne. Druga plat te medalje priborile mesto v Taborom in Novim mesw‘ končala 7. reAUltatOHl 35. končala z rezultatom Smučarski r v Kranjski «* vniuuči (ja jc v i 'sui iti (JI l/.llrJU j H. Durj uapcaiic« l/i u^u (Jiai te uicuaijc . Tudi atletinja Škrjanec (članica Od- pa žal ni tako svetla. Organizacija Je v petek ln soboto po L L)tgj reda) se Je lzka/.aia kot izredno po- bila slaba, zlasti pa niso dobro opra- višja šola za telesno vzg°)“ ^raa)»w žrtvovalna tekmovalka. Pri skoku v vili svoje naloge bolgarski sodniki, ki ljanl v Forentovem domu daljavo sl Je tako presekala prst na so sodili zelo pristransko in v neka- gori posvetovanji o Pro posVej roki, da so Jo morali na nosilih od- terih primerih, kot žo rečeno, oškodo- Carskega športa pri nas. nesti s terena. Naslednji dan pa je vali naše ln druge atlete. vanju,” ki “se ga" bodo •3SSS uspešno tekmovala še v preostalih Vodstvo Jugoslovanske reprezen- vidnejši predstavnici fji-tar SOJL ' ice se je pritožilo zaradi netočnega šDorta bo Imel referat sekre «r disciplinah ln osvojila tretje mesto, tance se Je pritožilo zaradi netočnega športa bo imel referat sc«'-, po Odličen Je bil naš tandem Murat - merjenja pri metanju kopja. Bolgar Carske zveze Jugoslavije. r'Larpi L Važič na 880 m in 1300 m. Obakrat Je Cakov -po oceni naših trenerjev in v ort] o našem smučarskem zmagal Murat z odličnima rezultato- opazovalcev, ki so blh blizu, ni mogel njegovih problemih. O TL pri i*; ma„ ki sta prav blizu državnima re- zalučati kopja več kot 63 m. Pričako- napredek smučarskega Spori uiag» kordoma, vendar je treba pribiti, da valo se Je, da bo naš Miletič na prvem pa bosta govorila prof- t vl*“J mu je obakrat Izvrstno pomagal Važič, mestu, ker Je vrgel kopje daleč izpred in Stevan Lenert. Za P«-' jpor" ki Je tudi sam dosegel svoje .življenj- Cakovega (66,65 m). Toda pri objav- med predstavniki smučars*r=»lnl»iUr ske rezultate na obeh progah. Skoda, banju rezultatov Je bilo na splošno ln smučarji samimi veliko * da nista mogla nastopiti - čeprav bi presenečenje sporočeno, da je Cakov . bil to zanju hud napor - v teku na vrgel kopje 67.72 m. Kaj takega se ne «Tf nčnrknrgk] P' 5000 m. Vodstvo naše reprezentance hi moglo zgoditi, če bi- bila postav- u Atonu ^ „Ua Jima ni izposlovalo dopusta za pone- IJena potrebna znamenja. Tudi naše HjfJj pn ŽCSS&B« *, deljek, zato sta morala odpotovatt že metalce kladiva so oškodovali sodniki. irrmgre« 1,1 ti soboto zvečer. Tako se je moral Sodniki so dovolili bolgarskemu ska Madrid, 21. sept. žrtvovati že itak preutrujeni Mlhailč. kalcu v višino sprlntarice s tremi žeb- narodne košarkarske fef»eIdJije ljički na petah. Romuni pa so se pri- danes sklenil, da se bo pr>n eyrW pa renu o vseh vprašanjih, ki Jih bodo obravnavali na Kongresu. Ob sodelovanju Sekretariata za prosveto ln kulturo ZIS bodo organizirane na vseh šolah, v šolskih odborih in na roditeljskih sestankih diskusije o problemih telesne vzgoje, kakor tudi o organizaciji množičnih jesenskih crossov im izletov. Odbor za pripravo Kongresa bo razpisal nagradni natečaj za temo s telesnokulturnega področja. Pričakujejo, da bodo razen 2080 delegatov Kongresu prisostvovali kot gosti tudi visoki državni in politični vo- nllec Crnkovič spremlja avstrijskega napadalca Buzeka ŠNAJDER.TEV PODVTG tožili ln Bolgar Je bil diskvalificiran, začelo tekmovanje za PoK^ ^ Med najbolj hleščeče rezultate ki Pri merjenju v skoku v daljavo bi skl h košarkarskih prvakov spom; mea najooij mescece rezultate, ki m,..« „ »KtovlJl WaJ .»killF Jtt dosegu naši atuftt soSntklvom- moral JugosTovanMher os voj itV prvo ske.‘ Hkrati« objav«teMJ K nasl e ' !0CU neavom mesto. Toda bolgarski sodniki so svo- tekem prvega kola moškega Jemu skakalcu skok podaljšali. Tudi vanJa. Igrači bodo prvaki P gv|ca,,, vodstva drugih reprezentanc so bila držav, igrali bodo taJsp SUrtučaIST» nezadovoljna s sojenjem, toda težko Španija, Francija — , iL-mirt . ....................... •' - - 'ta. Luksep, Avstrijski nogomet »ima mačka« ' vlco. Jugoslovanska moška reprezen- Egipt, Grčija - Jugoslav)Jo^adWrs** . „ . , , _ . , „ tanca je po splošni oceni oškodovana Nemčija — Roonun;da in bila samo dva Igralca, Zebec ln Ve- za igro z glavo. Tudi počasni, težki zaradi netočnega sojenja za 13 točk. — Švedska, sellnovič »imeni«? Kako se Je moglo Happel ni opravičil imenovanja; za _____________________________________________________________________ - (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) _ _ Dunaj septembra zfcail1',da *° v drugem polčasu Av- kriVU Je dva'gola, "dal pa "samo ’en^ uuna), septeniDra strijCl tako rekoč Izginili z dna sta- ga, ln še tega a svojim znanim tri-Dva dni po avstrijskem porazu v dlona? Kdo Je kriv za to »največjo kom — streljati prosti strel v istem dlteljl. Republiške komisije za telesno praterskem stadionu je objavit znani blamažo v zgodovini avstrijskega no- trenutku, ko sodnik žvižga torej se- l *l *___ v. .. .1 . - i i L ftllMfil a.lr 4 len «4 lenšsi *»4 ^ Ten.« 1 wi«i n . sv u/tw. n 4n .. 1 1_____ J. v T * kundo prej, preden je obramba pri- kulturo bodo določile s svojih podro- dunajski karikaturist Ironlmus - v gometa«? _ CiJ določeno število priznanih športnih dnevniku »Exprese« sliko nogometa- Odgovori na ta vprašanja polnijo pravljena. 'Tretji vzrok naV^bPblT’ v delavcev ln vrhunskih športnikov, ki ša, ki ima na glavo poveznjeno nočno cele strani dunajskega časopisja, pomanjkanju vsakršne taktike kar bodo prav tako prisostvovali Kongresu posodo z napisom 4:3 ln ki drži v Splošno mnenje Je, da so Jugoslovani je pripisati trenerjem Timanič 'je po kot gosti. roki zastavico z geslom: »Es lebe Igrali mnogo bolje, kot je bilo pri- prvem polčasu vedel kaj mora na- Za Kongres bodo izdelali posebne OFB!« (Naj živi Avstrijska nogomet- čakovati. Strokovnjaki hvalijo Tirna- rotiti svojim varovancem v kabinah, znake, ki Je zanje napravil idejno skl- na Zveza). ničevo taktiko, ki Je bila v tem. da avstrijski trenerji pa so že proslavili co akademski slikar DJordJe Andre- ?-e nekaj dni Je poteklo od »usodne so zmanjša rešpekt pred Jugoslovan- zmago, ne da bi se zavedali kako Jevlč-Kun. nedelje«, Avstrijci pa se še vedno ne sklm moštvom. Timanič Je stavil v katastrofalno igrajo, kljub vodstvu Za udeležence Kongresa bodo pri- morejo znajti ln pomiriti. Kako Je avstrijski športni stavi na »X«. to se 3:l_krilcl in notranji trio Tako pi- .................bilo mogoče izgubiti tekmo pri re- pravi na neodločeno jn Je izjavljal šejo športni novinarji ln posebno zultatu 3:0 po prvih dvajsetih mlnu- novinarjem, da bi pomenilo za Ju- znani nogometni strokovnjak Franz LOS ANGELOS, »1. sept. (Reuter1), tah igre? Kako Je moglo moštvo, v goslovane velik uspeh, če bi odšli iz Fahrensteiner ne skriva svojega na- V finalu mednarodnega teniškega katerem Je bil en sam »netsnanec« — stadiona neporaženi. Zavedeni od te- mena — strmoglaviti sedanje vodstvo turnirja v Los Angelesu Je Richard- levi napadalec Nlnaus — drugi pa ga Tlmanlčevega trika so skoraj vsi Avstrijske nogometne zveze ln vse tni son (ZDA) premagal Allxa Olmeda vsi igralci mednarodnega slovesa, iz- stavili na avstrijsko zmago ln od av- selekcionarje (Peru) 7:5, 6:2, 4:6, 8:7. gubltl proti enajstorld, v kateri sta atrijskih igralcev Je bil samo hailf SPOROČILO , IH Narodne banke FLRJ - Centrale za LR Hrvati Gospodarske organizacije in njihovi pravni zastopniki ob sodnih sporih nc obračajo na banko za podatke o s,c . ilkl tekočega tn drugih računov, ampak neposredno na ■ i ■ ,, ™ Oster in nevaren boj na zavoju v Kranju To se mu bo vsekakor posrečilo. Ze zdaj sta dva od selekclonarjev odpovedala sodelovanje, le trener Sportloluba Pesser še pro forma nastopa kot vodja reprezentance. Klic po osebnosti, kakršna Je bil lani umrli Walter Nauscti, ki je po vojni ustvaril novi »Wunderteam« z Ocvirkom, Hanappijem, Auerdnlkom in Stojaspalom, Je postal spet glasnejši — čeprav Je vsem Jasno, da Je ta kilo »klic vpijočega v puščavi«. Do koder sega oko, ni najti nobenega resnično avtoritativnega človeka, ki bi moge. z močno roko poseči v Augljev hlev avstrijskega nogometa in obrniti krmijo v smer nekdanjih uspehov. Vse, kar Je kaj vredno, Je v inozemstvu in bi se vrnilo le za vsote, ki Jih Avstrija ne premore. Tako pa dela vsak. kakorkoli hoče. Na treningu nogometaši nočejo delati gimnastike nočejo teči, nočejo ubogati trenerja in pred mednarodnimi srečanji odpovedujejo sodelovanje, kot se je to zgodilo s Hanappijem pred tekmo z Jugoslavijo. Posamezni klubi ne skrbe za naraščaj, temveč iščejo možnosti, kako bi z dolgotrajnimi turnejami po Avstraliji, Afriki ln Aziji zaslužili Koller toliko previden, da Je prero- cimveč denarja. koval neodločen rezultat. Drugi vzrok Kar Je prišlo, Je moralo priti: Av-za poraz iščejo pri selekcionarjih, ki strija ne bo sodelovala na svetovnem so pesi ali mlade, obetajoče moči v nogometnem prvenstvu v CUu leta B-reprezentanco, v praterski stadion 1962. Na Dunaju se sprašujejo, zakaj pa kapriciozne rutinerje. Srednji na- se Je potemtakem treba potegovali padalec Buzek Je že vse poletje iz- za čast, da bi organizirali olimpijado ven forme, razen tega ima težave s leta 1964 v Avstriji tn v ta namen slepičem ter se bo Vdal operirati — razširjati praterski stadion, ki bi naj pa so ga kljub temu imenovali v v bodoče sprejel 100.000 gledalcev. A-reprezentanco, češ, da Je specialist g. p. sko organizacijo, s katero so v sporu. — Samo v iziel z, primerih se lahko obrnejo tudi na banko, vendar ločitvijo, zakaj neposredno pri banki zahtevajo te 9°° Narodna banka FLRJ — Centrala za LR Hrvats^j ZAVOD ZA GLASBENO VZGOJO V LJUBLJANI sporoča, da je umrl LJUBO DERMELJ blvSI upravnik Učiteljskega doma v Ljubljani Pogreb bo v sredo, 24. septembra 1958 ob 15. uri z iz Jožefove mrliške vežice. Žal Ljubljana, dne 22. septembra 1958. -Drugič • v CHARLES EXBRAYAT 23 V SEVILLI in šel naprej po poti ob železnici. Kaj namerava? Pobiral sem za njim stopinje in se bal, da ne bi nenadoma izkoristil priložnosti in se mi umaknil. Na drugi strani gramozne poti je zavil navzdol proti Barqueti, ki je seviljski breg Guadalquivira. Pot je bila vedno težja. Toda kaj hoče moj tip na tem bregu? Ko je pijanec odhajal, sem se umaknil v temo. Ves se je tresel in še vedno iskal pobožne kristjane, ki bi- mu pred velikonočnimi prazniki plačali kozarček. Opazoval sem nestalno silhueto in se skoraj kratkočasil. Malo je manjkalo, da nisem izgubil svoje divjadi. Ko sem zopet pogledal v gostilno, sem videl, kako je vrgel predse nekaj bankovcev, skočil s svojega stola in stopil proti vratom s trdimi in trzajočimi koraki, značilnimi za ljudi njegove vrste. Stisnil sem se k zidu, Ne da bi pogledal okrog sebe, je takoj zavil na desno proti Torneu in Guadalquiviru. Sel bo proti mostu Isabelle II in naprej proti Triani, sem si mislil. Pred seboj bom imel precejšnjo pot, toda šel ,bom do kraja. Mož je živo pešačfl, ne da bi se kdajkoli ozrl. Prav goto”o j» čutil veliko pc-trebo po mamilu. Toda če je bilo tako, bi moral vedeti, da ga zasleduje vsa španska policija! Zakaj mu to ne dela skrbi? Trideset metrov za svojo divjadjo sem se zasmejal ob misli, kaj bi storil, če bi mu kdo rekel, da mu sledi njegova žrtev s Palme. Ko je prispel na Torneo, lep bulvar z dvojnim drevoredom, se je obrnil na levo proti mostu, kot sem predvideval. Ves čas sem imel moža pred seboj in bil sem zadovoljen. Kmalu se mu bom lahko maščeval. Nenadoma pa je tam, kjer se začenja ulica Pascual Gavango, prečkal bulvar Približevala sva se mostu, kjer se začne Gua-dalquivlr — preden se razdeli — razširjati. Bila sva že skoraj v višini Kordovske postaje, ko sem zaslišal, kako gre nekdo previdno za menoj. Nagonsko sem napravil korak vstran, nato pa sem se obrnil. Pred menoj je bil človek, ki je — sodeč po tem, da je držal v rokah nož — imel zelo slabe namene. Preprečiti udarec človeka, ki te hoče zabosti, je bila ena prvih obramb v pouku juda. Ze sem trdno držal roko napadalca, pripravljen, da ga vržem vznak. Takrat pa sem se malo obrnil in zagledal uživalca mamil, ki je tekel proti nama. Moral sem izpustiti človeka, ki je imel nož, in se lotiti drugega, ki je prav gotovo hotel popraviti svojo napako na Palmi. Prvemu udarcu s pendrekom, s katerim me je hotel doseči novi napadalec, sem se izognil, fanta z bodalom pa sem sunil i vso silo v trebuh. Divje je zaklel. Toda res nisem mogel biti vesel, kajti pendrek tistega, o katerem sem mislil, da ga zasledujem, i*' je v tistem trenutku prebil lice. Zamajal sem se, a le še sunil s pestjo v obraz ubijalca z bodalom, nato pa me je pendrek zadel drugič. Nič več me niso zanimale ne moje dogodivščine in ne dogodivščine tega sveta. Ko sem se zavedel, sem najprej zagledal dva obraza, ki sta bedela nad mojim povratkom v življenje. Čeprav se nisem bogve kako dobro počutil, sem se hotel pohvaliti: »Fanta, torej sta s seboj zadovoljna?« Mlad obraz se je nasmehnil in se lahno sklonil nadme: »Moj bog, se nor, storil sem vse, kar sem mogel. Mislim, da boste čez nekaj trenutkov čutili le še malo glavobola, morate pa se zahvaliti gospodu, ki vam je dal dovolj trdno lobanjo, da ste vzdržali udarce!« Njegov tovariš se je ?ačel smejati. Sele tedaj sem se ozrl okrog sebe in ugotovil, da sem pri nekem zdravniku. »Toda... toda, kdo me je pripeljal sem?« »Jaz, senor!« Mož, ki se je prej smejal, se je priklonil in predstavil: »Policijski inšpektor Valerio Lucero.« »Torej so me pustili na Barqueti?« »To se pravi, gospod, pripravljali so se, da vas vržejo v Guadalquivir, ko sem posredoval.« »Kje pa sta onadva?« »Eden je ušel, drugi je v mrtvašnici... V glavo si je vtepel, da me mora mahniti s pendrekom ...« Moj napadalec s Palme je bil torej mrtev. Ko sem premislil, kaj mi je storil, sem bil nekako zadovoljen, čeprav sem vedel, da imam odslej le še šoferja s Triane, ki mi lahko pokaže pot do Lajoletta. Skratka, prav nič nisem napredoval in — pošteno povedano — prav nič več nisem verjel, da bom nalogo, ki ml jo je naložil Cliff Anderson, izvršil. Ta občutek ni bil prijeten, bil pa sem zadovoljen, da mi je seviljski policaj rešil življenje. »Blagoslavljam slučaj, da ste prišli na Bar-queto, senor!« »Toda to ni bil slučaj, senor, tako je ukrenil komisar Fernandez.« In ker sem ga debelo gledal, je rahlo pripomnil: »Sledil sem vam že od Palme, se®°f Sel & kjer sem zamenjal kolego Premiasa, "-‘'nrie^U Cecil , ‘ ,eit) vami od vašega odhoda iz hotela Na Torneu sem vas izgubil z vida in imel na Barqueti nekoliko zamude tako sk°rfiPS Bil sem tako ponižan, da sem se »• zabil zahvaliti. Agent F. B. I. Pčpč N10 . p&Ae C.CLOHVailU. ngCUl A’ . X. nj F .*{ velja za enega najboljših detektivov, vflj. nip torej samo v zanko kot kak začetnik, »e daS* opazil ni, da ga ves dan zasledujejo. Ah jiubeZe da se umaknem v pokoj — ali pa mi je do Marije vzela vsako jasnovidnost? v S težavo sem se dvignil. Ko sem se P°l0žs. * ogledalo, sem videl zelo razburjenega lepim belim obližem na levem licu in * jo i čez desno uho. Zahvalil sem se zdravni ^e\ prosil, naj pošlje račun v hotel, nato Pa spremstvu inšpektorja Lucera. ,^0 ie Na pločniku me je policist vprašal, pfi iNa piocniKu me je policist epi r počutim. Ko sem se znova pohvalil, da ^ ^lo polni moči, je živahno pokazal, da mu 3. K o všeč. Policist se je zame preveč zanima • je dodal, da potem ni nobene’ težave, ce iSari9 reč res dobro počutim, da ne bi obisk'al ■k ^plj* Fernandeza, ki me pričakuje, sem bil sla Igro sem še enkrat izgubil. ^ V naslonjač pred pisalno mizo -^^»jni sem bolj padel kot sedel. Ko me .J® v sem opazoval skozi napol zaprte oči, so mi z* nvidih »it, b-,- —k.-lnU ---------- L-i ml io je P°* cih kar razbijale. Cigaro, ki mi jo je sem odklonil. , , »or >f0' »Serija vaših nesreč se nadaljuje, se ralčs, kaj to pomeni?« Skomizgnil sem in molčal. »Ali se vam ne zdi čudno, da so sev rabe proti vam tako zagrizene?« eviljske ba' dnevne novice DOPISNI tečaji tUdfVtoi? 5^* Ljudska J® Imajo naln" dopisne tečaje, raziirtu tlP,?1Tnagati delovnim :?! nuditi flaLS, 0*0 obzorje ln ^Jrazbo, n podolsko iz- “»'Ktakt U-Jvir?! namenom prireja ^^r,rcdnje t€iaje: a (la začetnike) °finov knJlgovod- vl*Je stopnje knjl-ley* ln obrati); 0 panoSo (pod- ‘'"'Mitvi'1 za^lj!*1* M°PnJe knjl-DoDlsm ! Mtrgovlr'° m gostinstvo; ki „ L* knjigovodstva za 2f Pfvl naflaije^1’ n.a.*f«etnl tefaJ-P B»a»lJ(valnltee*3> ln "a dru-Mrsjena Vsa učna snov *04Podar»tvo- llu^no za zadružno Don« £®n«en« * poslovne kore- ariJ*. Komercialnega po®Io- ‘'oplmlh tefajev 1•»»ur* »tao, Jnem»|i|,n*llc«0*Clno ttalljan-60 lB **peranto ‘pinSil|no- rulčl- i»„-a,»Jevalm-™*,njah — začetni I raa«(* D°moči'o » kontTO'1<’ lzgovar- Wei *,? pnf.amt?.rn?agne'V’,0'na) ln za 8 Wo oriSi^ Poglavij lz slov-u V«1 teC-TT ^ lranl »emtnarjl. ®ktobra Mfrno »redi oziroma CaJtV* L*u' tn Lw°‘vl' Bologni, Firen-k2S*ltti v rin^Tnu' Informacije in &'* c««u Plsarnl- Can" t £ " nk ni, tel- "• 20-932. Po- vahm Vedno samo d0 29 Mil o zanimiva Italija vas PREDAVANJA Občinski odbor Združenja rezervnih oficirjev ln podoficirjev Bežigrad obvešča članstvo, da bo v torek, dne 23. septembra 1958 ob 10. url redno mesečno predavanje v mali kino dvorani Gospodarskega razstavišča (vhod pri restavraciji). Tema predavanja »Naloge ABH enot v atomski vojni-, predavatelj kapetan Bankovič. Obisk za člane obvezen, ostali vabljeni. Slovensko kemijsko društvo, sekcija za organsko kemijo, vabi na predavanje prof. dr. G. Wlttiga iz Heidelberga, ki bo v torek, dne 23. septembra 1958 ob 18. uri v kemični predavalnici, Vegova 4 (realka). Predaval bo v nemščini »O tvorbi in reakcijah dihldrobenzena«. Vljudno vabljeni. KONCERTI Drevi ob 20.15 priredi Slovenska filharmonija za lanski rdeči abonma koncert pod vodstvom dirigenta Boga Leskovica. Solisti; Nada Vidmarjeva, Bogdana Stritarjeva, Janez Lipušček, Samo Smerkolj ln Zdravko Kovač. Sodeluje zbor Slovenske filharmonije in Mladinski zbor Radia Ljubljane. Na sporedu Bach-Matejev paston. — Preostale vstopnice so na razpolago pri blagajni Slovenske filharmonije. GLEDALIŠČA DRAMA Četrtek, 25. sept. ob 20: Javoršek: »Veselje do življenja«. Gostovanje Odra 57. Izven. Petek, 26. sept. ob 20: Javoršek: »Veselje do življenja«. Gostovanje Odra 87. Izven. Sobota, 27. sept. ob 19.30: Axelrod: »Sedem let skomin«. Izven ln za -podeželje. Danes v torek. 23. od 17. ure dalje bodo v Operi v prodaji vstopnice za premiero ln reprizo Javorškove eksperimentalne igre »Veselje do življenja«, ki Jo uprizori »Oder 57« v ljubljanski Drami. Premiera bo v četrtek, 25., prva repriza v petek, 2«. septembra, obakrat ob 20. Opera išče za svoje člane dve enoposteljni sobi. Ponudbe na Opero, telefon 20-524. JavHaT,atelJstvo Zav0 da nas ie za vedno zapustil naš dobri LJUBO dermelj ^ predmetni učitelj v pokoju geg«Sy°jf ?ile je posvetil vzgoji gluhe mladine. Pogreb dra-iz jox^? 0Jnika bo v sredo, 24. septembra 1958 ob 15. uri ove mrliške veže na Zalah. nila^iw?orneSa in požrtvovalnega tovariša Ljuba bo ohra-* ur>a mladina in učiteljstvo v trajnem spominu. L3ublJ*na, 22. septembra 1958. Ravnateljstvo I ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana., Mestni dom Sobota, 27. sept. ob 20: D. Dobriča-nln: »Človek z Marsa«, komedija, i Gostovanje v Velikih Laščah. Nedelja, 28. sept. ob 15: D. Dobriča-nin: »Človek z Marsa«, komedija. I Gostovanje pri Sv. Gregoriju. Vpisovanje abonmaja za sezono 1958/59 je dnevno v gledališki pisarni v Mestnem domu med 10 ln 12, ter 16. in 18. Abonma naročite tudi lahko po telefonu na štev. »2-860. VESTI IZ KRANJA »STORŽIČ«: ob 9 matineja Jugo* slcvanskega filma »Gymnaestrada«, ob 17 in 20 franc, film »Salamenska čarovnice«. Z RLEDA Angleški film »Jaz ln gospod minister«. Predstavi ob 18 in 20.30. | Vesti z Jesenic in okolice Zdravniška dežurna služba, dr. France Nose. VESTI IZ TRBOVELJ »DELAVSKI DOM«; mehiški itlm »Umiram srečna«. IZ ROGAŠKE SLATINE j Jugoslovanski film »Hanka«. IZ ŽALCA Nemški barvni film »NI prostora za divje živali«. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna Torek. 23. sept., lekarna »Melje«, Meljska 6. 2. Sreda, 24. sept., lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. KINO »UNION«: ameriški barvni vistav. film »Prekinjen^ melodija«. »PARTJZAN«; francoski flllm »Zadovoljstvo Pariza«. »UDARNIK«: Jugoslovanski film »Dobro morje«. ČESTITKI Matevžu Vidmarju za njegov 36. rojstni dan želijo na mnoga letal — Prijatelji in sodelavci. Poročila sta se usilužbenca našega podjetja tov. Evgen Kolarič ln tov. Pavla Štrus. Mnogo sreč« jima želijo tovariši iz reprodukcijskih oddelkov I tiskarne CZP Ljudska pravica. kinematografi predvajajo MONTAŽNO PODJETJE »TOPLOVOD« LJUBLJANA, Crtomirova 6, sprejme uslažbenca(ko) v obračunsko-kalkulatlvni oddelek. Pogoji: Dovršena srednja ali nižja srednja šola. — Plača po tarifnem pravilniku. — Prošnje naslovite na upravo podjetja ali se osebno zglasite v podjetju. 3733 RADIO LJUBLJANA Spored za torek, dne 23. septembra 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — vmee ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila — 6.40—6.45 Naš Je-dednik — 8 05 »Da b'žveglico ’mela . ..« (Priredbe slovenskih narodnih izvajajo Zenski voikalnl kvartet, Kmečka godba,, Vokalni kvintet, Štirje fantje, Danica Filiplič, Franc Koren in Avgust Stanko) — 8.40 potopisi ln spomini — Tlbor Sekelj: Kako nas Je Cuerno porazil — 9.00 Glasbeni album F. Delius: Pariz — Pesem velemesta — 10.10 Odprite sprejemniki (Za ljubitelje zabavne glasbe) — 11.00 Za dom in žene — 11.15 Tri kratke skladbe W. A. Mozarta — 11.30 Oddaja za otroke a) Manica Komanova pripoveduje. b) »Otrok poje« (pesmice iz naših otroških glasbenih revij) — 12.00 Igra Vaški kvintet — 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Franc Ločniškar: Pomen salaže za kokoši — 12.25 Pojo naši operni solisti — 13.15 Zabavna glastoa, vmes obvestila — 13.30 AJfredo Casel-la: Italija, rapsodija — 13.50 Znani pevci zabavne glasbe — 14.10 Igra zabavni orkester Radia Ljubljana. — 14.30 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike — 14.45 Slovenske «arodne pesmi — 15.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame — 15.40 Po slovenski planinski transverzali od Maribora do Kopra — XIV. — Od zavetišča pod Splčko do Dolnje Trente IX. — Iz Trente do koče na Cmi prsti — 16.00 Ura popevk in ritmov — 17.10 Za ljubitelje ln poznavalce — 18.00 Kulturni pregled — 18.15 Poskočna harmonika — 18.30 Jaquea Ibert: Trlo za violino, čelo in harfo — 18.45 Domače aktualnosti — Dr. Emili Ceferin: Volitve v zadružne svete — 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestiJa ln reklame — 20.00 Jugoslovanske narodne pesmi poje Ljubljanski komorni zbor p v. Mladena Pozajiča in Milka Sko-berneta — 20.30 Anton Lajovic: Ada-gio (Orkester Radia Ljubljana dirigira Uroš Prevoršek) — 20.45 Radijska igra — Zora Dlmbach: Krog brez Izhodišča (ponovitev). Režija: France Kosmač. V glavnih vlogah: Edvard Gregorin, Boris Kralj in Drago Makuc — 21.46 Joaquin Turina: Fantastična poema (Igra pianist Willlam Masselos) — 22.15 Za prijatelje Jazza — 22.35 Plesna glasba v Izvedbi domačih orkestrov in ansamblov. II. PROGRAM 16.00 Iz opernega sveta — 17.00 Ljubljanska kronika In obvestila — 17.15 Otroške pesmi Karla Pahorja. KINO »UNION« Italijanska film »STREHA« Režija Vittorlo de Sioal Tednik F. V-38. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Danes zadnjlkratl Ob 10 matineja amer. barv. filma »Divja leta«. Igra Tony Curtls! Danes zadnjlkratl Predprodaja vstopnic od 9—U ln od 14 dalje. KINO SLOGA: sovj. film »Leningrajska simfonija«. Tednik F. N. 38. Predstave ob 15, 17, 19 ln »1. Dane6 zadnjlkratl KINO VIC: franc. barv. kriminalni clnemascope film »Vmll se bom v Kan dar o«. Igrajo Daniel Gelin, Frantois Perier ln Bella Darvl. — Fredstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO »SOCA«: češki cirkuški film »Nocoj nastopamo«. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Dohod direktno s Titove ceste! KINO SISKA: zaprto zaradi popravili KINO »KOMUNA« l Francoski tlim »Črna mapa« Retlja: An dre Cayattel Igrata Dani** ie Delorme in Bernard Bller. Predstave ob 18, 17, 19 ln »1. Predprodaj* vatopnic od 9—11 In od 14 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«; ltaJlj. film »Slovo na postaji«. Režija Vittorlo de Slca! Igrata Jennlfer Jones in Montgomerjr Cllft. Predstava ob 20. Danes zadnjlkratl — Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Predprodaja vstopnic v vseli kinematografih od 9—11 ln od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM: jugoslov. film »Zenica«. Predstavi ob 10 ln 15. »LITOSTROJ«: italijanski film »Dekleta iz 04«. Predstava ob 20. KINO »TRIGLAV« Ameriška barvni film Skrivnostno močvirje Tednik. V glavni vlogi Jean Peter«, Jeffrey Hunter. Constance Smith. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. Dane« zadnjikrat. IZ PTUJA »MESTNI«; Jug oslov, film »Anlkl-ni časi«. IZ MURSKE SOBOTE »PARK«: nemški barvni film »Zgodba o malem Mukcu«. Predstavi ob 17.30 ln 20. EP-E-9010 Giacomo Puccini Madame Butterfly Carmen Izvaja orkester Dunajske Volksopere Dirigent: Berislav Klobučar . SLOVENSKA MATICA sporoča žalostno vest, j® umrl njen zaslužni član dr. IZIDOR CANKAR slovenski pisatelj fnok£l?l je bil več let društveni podpredsednik delavec znan&tvenik njen odličen slovstveni so- Ohranili ga bomo v trajnem spominu. ^ Ljubljani, 22. septembra 1958. ODBOR SLOVENSKE MATICE »BELT« Belokranjska železolivama in strojna tovarna Črnomelj razpisuje na podlagi čl. 89 Uredbe zakona o sredstvih podjetij ustno licitacijo dne 30. septembra 1958 ob 8. uri v podjetju -Belt«, Črnomelj, Naprodaj bodo mizarski stroji ln orodje ter objekti stare livarne. 1. Tračna žaga s podstav- 7. Rezkalni stroj, mizni. kom. 2. Strugarski stroj za les (Durchzieher). 3. Brus za brušenje rezil. 4. Stroj za brušenje tračnih žag. 5. Brusilni stroji raznih izvedb. v 8. Verižni rezkalni stroj. 9. Visokoturni rezkar. 10. Mizarske klopi (Hobel-bank). 11. Drobno mizarsko orodje. 12. Knjigovezniška stiskalnica. 13. Objekt stare livarne s skladiščem. 6. Krožna žaga. Stroji in objekt so interesentom na vpogled vsak dan od 6. do 14. ure. 3731 slovenska akademija znanosti in umetnosti SPOROČA, DA JE UMRL dr. IZIDOR CANKAR Redni Član v RAZREDU ZA zgodovinske in družbene vede ZASLUŽNEGA ZNANSTVENIKA IN ORGANIZATORJA ZNANSTVENEGA 1N KULTURNEGA ŽIVLJENJA MED SLOVENCI BOMO OHRANILI V TRAJNEM, HVALEŽNEM SPOMINU. POGREB BO V SREDO, 24. SEPTEMBRA OB 18. URI IZ NIKOLAJEVE MRLIŠKE VEŽE NA ŽALAH. LJUBLJANA, 22. SEPTEMBRA 1958. DROBNI OGLASI NASO PROIZVODNJO nameravamo preusmeriti na nov masovni predmet ln gremo v kooperacijo, prevzamemo tudi sredstva (stroje, bar rake, materiali). — Za sprejemljiv predlog (tudi patent, licenco ln dr.) damo odškodnino ali visoko nagrado. ponudbe podjetij ln posameznikov poelatl na: Industrijsko podjetje Kambrus, Rogatec, Slovenija. Uprava carin Fed. ljudske republike Jugoslavije razpisuje natečaj za sprejem naslednjih uslužbencev, ln sicer: I. V Upravi carin: 5 referentov. II. V carinarnicah, in sicer: 1. Beograd 5 referentov in 15 carinikov 2. Novi Sad 1 referenta in 5 carinikov 3. Subotica 1 referenta in 10 carinikov 4. Zagreb 3 Teferentov in 10 carinikov 5. Dubrovnik _ — 5 carinikov 8. Split 1 referenta in 6 carinikov 7. Rijeka 3 referentov in 15 carinikov 8. Ljubljana 2 referentov in 10 carinikov 9. Koper 1 referenta in 6 carinikov 10. Sežana 2 referentov in 10 carinikov U. Gorica 1 referenta — — 12. Jesenice 1 referenta in 8 carinikov 13. Maribor 1 referenta in 10 carinikov 14. Skoplje 1 referenta in 10 carinikov 15. Sarajevo 1 referenta in 3 carinikov Sprejeti uslužbenci bodo delali pri ocarinjenju blaga in pri ostalih upravno-pravnih poslih s področja carinske službe. Pogoji za sprejem so: Za zvanje referenta pravna ali ekonomska fakulteta, za zvanje carinika pa srednja ekonomska šola oziroma gimnazijska velika matura. Kandidati z znanjem tujih jezikov in s prakso v zunanjetrgovinskih poslih imajo prednost. Temeljna plača po zakonu o javnih uslužbencih, položajna pa po odloku Zveznega izvršnega sveta za carinsko službo, s tem, da dobe uslužbenci, ki bodo razporejeni na obmejne carinarnice, povečano položajno plačo kot obmejni dodatek. Razen tega imajo carinski uslužbenci pravico do zimske in letne obleke kakor tudi do obutve. . V prošnji, kolkovani s 30 din, naj kandidat navede, za katero carinarnico konkurira in hkrati priloži: lastnoročno napisani življenjepis, overjen prepis diplome fakultete oziroma maturitetnega spričevala, zdravniško spričevalo, potrdilo, da ni v preiskavi, potrdilo o urejeni vojaški obveznosti. Kandidat, ki je v delovnem razmerju, naj predloži tudi pristanek svoje ustanove ali podjetja, da se lahko udeleži natečaja. Prošnje pošiljajte Upravi carin FLRJ — organizacijsko-personalni oddelek, Beograd, Terazije 27/VI, neposredno ali prek carinarnice, za katero kandidat konkurira, in to do 25. oktobra 1958. O izidu natečaja bodo kandidati obveščeni pismeno. Ii uprave carin FLRJ. 3732 Naznanjam žalostno vest, da je umrl moj dragi oiče dr. IZIDOR CANKAR profesor univerze v p. in redni član Slovenske akademije „ znanosti ln umetnosti dne 22. septembra 1958 po krajši mučni bolezni. Pogreb bo v sredo, 24. septembra 1958 ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške veže na Zalah. Ljubljana, Lancaster ZDA, 22. septembra 1958. Dr. med, Veronika Cankar ln ostalo sorodstvo ŠjSSiS js <>*"•" •■•“rt T-a a "«!S SET »"sr* ;■»“<: ZDRAVILNI STRUP (jkimaei/ PODOBE IZ AMRAVfJ Nov kontrolni stolp na letališča v Newarku bo visok okoli 40 m. V treh nadstropjih bodo uradi, Kač ia farma na Fioridi — Kohnn sii'up pron or roški pa'anzi Mladi Američan Bill Hust ima po pravici vzdevek tovarnarja kobrinega strupa, enega najstrašnejših. kar jih sploh poznamo. V Miamiju na Floridi ima Bill kačjp farmo, od koder pošilja strup po vseh ZDA. Goji kobre in klopotače, katerih strup že dolgo uporabljajo pri izdelavi cepiva proti kačjemu piku. Lastnik kačje farme jemlje ® Ze dvajset let delajo poskuse, da bi strup kobre in klopotače O uporabljali v medicini. Zlasti kobrin strup se v terapiji že © močno uporablja, z obema pa blažijo bolečine. Poskusi kažejo, • da kačji strup širi krvne žilice, znižuje pritisk in pospešuje krvni • obtok. Zanimive poskuse so napravili v ZDA tudi pri živčnih • boleznih in pri otroški paralizi. lIVO OBZIDOE "ŽENE IN OTROCI V OZAJ)OE!"SE GLASI UKAZ, KADAR GROZI SLON01 ČREDI NEVARNOST. SA/AIQE SE UMAKNE30 IN OBKROŽOO MLADICE, .v zgoraj pa prostor za obveščevalne | svojim gojenkam strup erikrat na in kontrolne naprave I teden. Njegovo delo spremlja Nove SONČNE CENTRALE V dolini Ararata dokončujejo ruski znanstveniki sončno električno centralo po načrtih, ki so jih opisali leta 1955 na kongresu strokovnjakov za izkoriščanje sončne energije v Phoenixu (ZDA). Sovjetska električna centrala bo z izkoriščanjem sončne toplote proizvajala precej električne energije. Okoli 40 metrov visoki stolp bodo obkrožali tiri, na katerih bodo v terasah vagoni z velikimi zrcali. Ta gledala se bodo po 23 vzvodih premikala tako, da bodo vedno obrnjena proti soncu pod najusodnejšim kotom. V celoti bo razporejenih 1293 zrcal, dolgih 5 in Širokih 3 metre, ki se bodo vrtela okoli lastne osi. Upravljale jih bodo foto celice, ki pod vplivom sončnih žarkov neposredno špremanjajo toploto v električno energijo. Vseh 1293 ogledal bo pošiljalo sdnčne žarke natančno na vrh stolpa v sredini. Tam se bo razvila temperatura 1500 stopinj Celzija in segrela v eni uri okoli 13 ton vode do vrelišča. Voda bo pod pritiskom 30 atmosfer, para se bo segrela na 400 stopinj. Centrala bo proizvajala na leto 20.000 ton vodne pare, ki bo proizvajala Kdo je bil prvi Dunajski inženir Karl Nowak trdi, da je japonski profesor Ju-kava po krivici dobil Nobelovo nagrado za to, ker je ovrgel nekatere domneve v Einsteinovi relativnostni in Planckovi kvantni teoriji, češ da je on sam že leta 1942 oblikoval nekatere postavke v tej zvezi. Leseni zobje Nikola Filipovski iz Velmev-cev pri Kičevu si je napravil iz lesa zobno protezo za spodnjo čeljust. Delal je nekaj mesecev, zdaj pa lesene zobe uspešno uporablja. »Kar dobro se počutim,-je rekel, »glavno je, da je kaj za pod zob, pa čeprav je lesen.* električno energijo v 1200-kilo-vatnih turboalternatorjih. Na drugem koncu Evrope, v francoskih Pirenejih, bodo še ta mesec položili temeljni kamen za največjo sončno peč na svetu. Naprave bodo zavzemale 17 ha, stale pa bodo 600 milijonov frankov. Veliko okroglo zrcalo bo sestavljalo 7000 manjših ogledal, ki bodo imela skupno 54 m premera. Sončne žarke bodo zrcala usmerjala v veliko ogledalo s površino 45 kvadratnih metrov. Pravijo, da bodo tako pridobili temperaturo 3500 stopinj Celzija in z njo stopili do 500 kg železne rude dnevno. vedno kopica radovednežev. Takole gre ta reč: kraljevska kobra se grozeče zravna, ko Bill odpre kletko. Njen vrat se nevarno napihne. Za trenutek se merita z očmi človek in kača, potem kobra neverjetno naglo napade, isti trenutek pa jo Bill že zgrabi za vrat. Včasih zgreši in ga kača piči. Strupa nevajen človek bi umrl v nekaj trenutkih, Billa pa niti glava ne boli. Več let si je dajal čedalje močnejše doze kačjega strupa in je zdaj odporen celo proti najhujšemu piku. Potem ko Bill zgrabi kačo za vrat, nagne njeno trioglato glavo nad posodo, ki je pokrita s tankim kavčukom. Strupenjača zasadi zobe v kavčuk, strup se ji pocedi iz zob v kozarec. Ta način je boljši od tako imenovane molže s pritiskom na žleze, ki izločajo strup, ker se žleze ob nepravilnem prijemu lahko pokvarijo in kača ni več uporabna. Pridobljeno strupeno tekočino pošilja Bill Hust tovarnam zdravil, ki izdelujejo zelo učinkovito sredstvo proti bolečinam. Kobroksin, eden izmed teh preparatov, povsem nadomesti morfij, bolnikom pa ga dajejo le po hudih, dolgotrajnih bolečinah. Morfij učinkuje neposredno in le malo časa, razen tega pa je treba kar naprej večati dozo. Kobrin strup deluje postopno in šele po več injekcijah, ko doseže koncentracija v bolnikovem organizmu določeno stopnjo, je bolečine mogoče lajšati z malenkostnim dodatkom. To lastnost kobrinega strupa so prvi spoznali Francozi, ki so že leta 1933 lajšali bolečine rakastim bolnikom. Prvič so ga uporabili pri pacientki, ki je imela zaradi raka na roki šest kilogra- V eni izmed predstav stockholmskega gledališča bodo tudi v letošnji sezoni nastopali štirje igralci iz iste družine. Mati je na Švedskem najbolj znana igralka Inga Tidbald, oče je karakterni Igralec Hakan Wester-gren, hči Meg se Je uveljavila že v prvi sezoni, brat Claes pa je lani doštudiral na igralski akademiji mov težko oteklino. Ze dan po injekciji je oteklina izginila, roka je bila normalna teden dni. Takrat so začeli proučevati učinek kobrinega strupa na krvni obtok. Kasneje so ga vzbrizgali oslepelemu bolniku, ki je imel živčne krče. Morfij ni več zalegel, pol ure po injekciji kobrinega strupa pa so zdravniki strmeli: bolniku se .je boljšal vid. 2e naslednji dan je poprej skoraj popolnoma slepi bolnik sam prišel v ambulanto. Zadnje čase preizkušajo kobrin strup v boju proti otroški paralizi. Raziskovalna dela vodi univerzitetni profesor Sanders v Miamiju in so sedaj še.na začetni stopnji. Poskuse delajo z opicami in mišmi. Zdravniki upajo, da bo kobrin strup pomagal tudi v tem primeru. Tako bi ta strupena kača plačala človeštvu svoi dolg, saj umre zaradi njenega pika samo v Indiji vsako leto na tisoče ljudi. SAMCI SE V VCLSTI UPRE30 SOVRAŽNKO. Vfpji ««ja. VSAK TftENOTEK SO PRIPRAVLJENI NA . \ '£3» NAPAD. NITI LEV/ KRAL3'ŽIVALI, Sl NE, UPA, KLJUBOVATI TEMU ŽIVEMU ZIDU. Štabni slepar brez zdravn&i DIPLOM^ Razni sleparji, ki so se znašli i zije se je fant izpisal, med dru-v povojni zmedi, izkoristili po- go svetovno vojno si je na Du-lozaj in se s ponarejenimi listi- naju priskrbel ponarejeno zre-nami povzpeli v zahodnonemški lostno spričevalo. Na več nem-upravi na odgovorna mesta, za ških univerzah je vpisal nekaj katera niso imeli kvalifikacij, so semestrov medicine, po vojni pa prave reve v primerjavi z Rober- si je pridobil mesto glavnega tom Schneiderjem, prvim psiho- zdravnika v nekem miinchen-logom zahodnonemške vojske, skem zavodu za duševne bolnike. Ub veliki udeležbi zastopnikov Drugi zdravniki so postali po-domhčega in tujega tiska se je pred dnevi začela v Bonnu raz- xo- Potem so ga Bitt o8.' jaško službo, kjer je 7* • s^1 pravil izredno kariero. '' ejnŠke vrhovni psiholog zahodu vojske v zaporu. i proti temu spretnemu sleparju, ki je prava _ vlekel za nos praktično vso nemško javnost z vladnimi ustanovami vred. Schneider je sestavil poseben preizkusni sistem, ki so se mu morali podvreči vsi oficirji nove zahodnonemške vojske in doslej kakih 80.000 vojaških novincev. Sleparski štabni zdravnik ni nikoli diplomiral na medicini, vsa njegova spričevala z dvema doktorskima diplomama vred so se izkazala kot spretna sleparija. Po službeni dolžnosti je Schneider usposobil 500 oficirjev za psihološke preizkuševalce, po njegovih smernicah pa so pripravljali na vojaške dolžnosti malone vse vojake sedanje za-hodnonemšl^e vojske. Schneider je po rodu Avstrijec, njegov življenjepis v obliki obtožnice obsega 190 tipkanih strani, ki opisujejo celo vrsto najrazličnejših sleparij. Iz gimna- Španski lov |.£, MII Malone vsako leto se razvname pod vročim španskim soncem tudi svojevrstna mrzlica: ljudje iščejo zaklade. Lani je na stotine ljudi greblo po parku Retiro sredi Madrida, ker je nekdo razširil govorice, da so tam zakopani baj- ni zakladi. Pred dvema letoma spremljali so ga potapljači, ki so Nekoč so se vojaki ponašali s slikovitimi uniformami, ki so jih v našem Stoletju spričo novih pripomočkov za množično uničevanje izpodrinile obleke z zaščitno barvo. Stare uniforme so se ohranile le za posebne slavnosti, pri katerih pokažejo uniformirani vojaki tudi svoje kavalirske spretnosti, kot na primer tile karabinjerji, zdaj telesna straža Italijanskega predsednika Si želite »FIAT 600« Naročite takoj »LJUDSKO PRAVICO« Pogoj: vsaj 3 mesece naS naročnik 2reban]e oktobra so pravcate množice brskale po pusti pokrajini v severnem delu dežele. Spet je nekdo rekel, da bodo tam naleteli na nafto in na uran. Uspeha ni bilo, letošnje poletje pa so na veliko iskali potopljeni zaklad v zalivu Vigo. Letos je zakladna mrzlica zgrabila predvsem madridske študente. Lov na srečo je nehote sprožil Švicar Robert Stenuit, ki je v nekem tedniku na široko opisal svoj dolgoletni, brezuspešni lov za španskimi »zlatimi« ladjami. Iz zgodovine je znano, da so se Spanci leta 1702 spet enkrat zapletli v vojno z Angleži. Na kopnem sicer še niso bili premagani, zato pa so se na morju vsepovsod umikali zmagovitemu pohodu angleškega ladjevja. Iz Južne Amerike so Spanci še vozili zlato, vendar večina ladij sploh ni več prispela na cilj. Prestregle so jih angleške vojne ladje ali pa so jih izropali morski razbojniki. Pa se je le zgodilo, da je dvajset galej srečno preplulo Atlantik in vrglo sidra v; pristanišču Vigo. To je prišlo tudi Angležem na ušesa. Ko so Spanci raztovorili tri ladje, je vdrla v pristanišče angleška mornarica in nekaj ladij potopila, nekaj pa jih Je j odvlekla s seboj. Pravijo, da so Angleži takrat poslali na morsko; dno kopico zlata, naropanega pri Inkih, zraven pa seveda precej drugih inkovskih in azteških dragocenosti. Švicar Stenuit se je prvič odpravil v zaliv Vigo pred štirimi leti. Dve leti kasneje se je vrnil, spravili na površje nekaj starih topov, zlata pa nič. Našli so eno izmed potopljenih ladij. O njej je Švicar napisal poročilo v nekem tedniku. Članek je vzburkal domišljijo mladih ljudi, ki so se vprašali, čemu bi tujec pobral »njihovo« zlato, in začeli mrzlično iskati, vendar doslej še ni bilo uspeha. zorni na njegovo neznanje, uprava zavoda ga je odpustila, na Dunaju pa si je kmalu spet pridobil veljavo in ime kot >doktor medicine in filozofije«:. Sleparija je prišla na dan, po letu dni zapora se je Schneider preselil v Goslar, kjer je začel s prislepar-jenimi listinami novo življenje kot »zdravnik za živčne bolezni«. 2700 let stara oljka je gorela V oljčnem nasadu pri vasi Tomba. ki leži Hizu <=*arodavneSa Bara, imajo veliko oljko, ki velja za najstarejšo na Balkanu. Strokovnjaki pravijo, da je drevo staro okoli 2700 let. Iz votlega debla, ki ima deset metrov obsega, so nenadoma bruhnili plameni. Bila je nevarnost, da bo ogenj obliznil veje in zelenje. Po naključju so prišli mimo ljudje, ki so takoj začeli gasiti. Kmalu potem pa se je skrila žerjavica ponovno razgorela, ogenj je poškodoval nekaj vej. Ljudje so poklicali gasilce, ki so poskrbeli, da ni požar uničil starodavne oljke. Za sedaj še ne- vedo, kako je prišlo do požara. Domnevajo, da je kak nepreviden turist odvrgel cigaretni ogorek. Strokovnjaki so pregledali drevo in menijo, da ne bo usahnilo. Pred nekaj leti so z zakonom zaščitili to drevo. Zraven debla je še zdaj napisna tabla o tem, vendar so črke zbledele, oljko pa je obdajala betonska ograja, ki je že razpadla. i s Cinetarij je nov angle**1 0\>&*P sistem s platnom, K okroglo filmsko dvor3?n’n» **fi-tek kaže, kako snemaj gnen1® mer prizor na železni0 'tfitot' čev pomočnik usmeri* ?..j0 spr^ v kateri se zbirajo neko menjcne slike okollce-jih posname, v dvoran po prav tako projiciraj® kroglo, s katere se sl*KC na stene Umazano morje Strokovnjaki za P01**?zas^j valski svet so zadnje ca 1 ,0 tu ljeni, preglavice pa 1 » direktorji velikih obifl® je ^ pališč, zakaj morska v . (\ov'‘ dalje bolj umazana. olJe, dejal, da ladje z odpad kol^.f ' vod®’ .,ortd3‘ li- ne morejo umazati v0^_’ je je v svetovnih morji je temu tako, zlasti s®’rrlaz8rjd padno olje in druga plava na površini in J * tokovi zanašajo Proti,?L o^L, Na mnogih angleških 8n» je voda že sedaj tako ‘ 3ti < da se ljudje ne morejo sc>n orostem niti v tistih red vZd prostem niti v im- - - . »o v»-nih dneh. Pred desetletji® pa ;o med celin®fiVo uporabljali k . j p sodobni mo«** ^ Ze tri tedne skoraj nič ne jč eden največjih slonov nttrnberškega živalskega vrta. Pokonci ga držijo z vrvmi, pritrjenimi na škripec, kot kaže posnetek. Veterinarji se trudijo, vendar je le malo upanja, da si bo opomogel, ker se mu po vsem videzu bliža zadnja ura i valove. ževali zvezo med celln^ gor1^ niki, ki so upoi premog, v sode i 1<* tnkočp gorivo P°- ,fl g* . gonska sila, ker je cene] g0r laže vskladiščiti. Nafta P pa nju ne pušča pepela, z gce* staja drugo vprašanje. jgflU' pelje vsako leto na tW» ^ na morsko gladino se , v. tisoč ton naftnih odpad* mastna umazanija škoduj ^ skemu živalstvu, kva podobo kopališč. Angl žn0stJj čase prizadevno ,am da bi zagotovili vsa jo svoje domovine čistejse