Posamezne MevOket N avodne Din —'‘75, ob nedeljah Din 1*—%
»TABOR* ahaja mk da«, r*rrw aadnljc « prunikov, «b 1K. «fi i datumom naaledbfor* do« Wr »ta n e meae^no po pne ti D 10*—, »a ta** ■ematro D IS* <k>«tar*t«* m do« D 11-, na iokaaain« D K>-.
Naroii* m pri verarvi »TABORA* MARIBOR, JitiSsa« ofta« iW«4,
Pollnlna Dltte vKOtOVlnl Cena današnje štev. 73 ©ara. f
Naslov
Pesamesae Številka* Navadne Din —'•7S, ob nedeljab Din I*-*
UREDNIŠTVO m .	_____
km, JnriMm <6. M. 4, L m*
•tropi«- T«U/o« iattrarb- M. IK UPRAVA M nakaj« aiiai šL < p. —	‘
Ua a M- -
iTm
Maribor, torek 13. oktobra 1925.
Leto: VI. — Številka: 232.
jom n i ii ud o □
Radi važnih poročil o slavnostih povodom koroškega dne smo morali odložiti celo vrsto gradiva. Kar ne zastari, bo izšlo jutri.
ro-ii-it-rrirnnnn n O ODCJJLJCLiiJLJLlLlLi
Nespremenjen položaj v Beogradu
Uspehi SDS v Vinkovcih. — Sv. Pribi čevi£ napoveduje važne spremembe. —
Stjcpan Itadid no bo minister.
BEOGRAD, 12. oktobra. Dane« so se razširile vesti, da bo ministrski predsednik Pašič dospel že tekom dopoldneva v Beograd. Vesti pa so bile tudi tcpot I^agodnje. Takisto se ni potrdila vest,
“e bi se bil kralj vrnil v Beograd in se “ueleiij proslave 751©tnice vojaške aka-flejrtirijg. jja proslavi je zastopal kra-D® odlmdral Prioa.
Politični krogi danes živahno komentirajo poročilo jutranjih listov o zborovanju samostojnih demokratov v Vlm-sovcih. Vsi Usti priznavajo Pribičevi-^®v uspeh v Vinkovcih, ki so veljale do-kot radikaLka doraca. Svetozar Pri-icevd^ je imel dveuren govor o politic-Položaju in je naglasil, da se bodo z j^^thu min. predsednika Pašiča godile v sedanji vladi važne izpremem-
LJUBLJANA, 12. oktobra. Dopisnik
Najnovejše vesti iz inozemstva
Maribor, 12. oktobra.
, Njfea d©|0gaeija za mednparlamentarno "Onferenco je dospela ▼ Washington. Ameriško - jugoslov. klub jo je častno »Prejel.
Mussolini bo prišel 14. t. m. osebno Locarno in podpisal varnostni pakt. Stressemann in Bencš sta se sestala ht domenila, da se bodo izvedenci danes Posvetovali o arbitražni pogodbi med Nemčijo In RČSL.
»Slov. Naroda« je imel priliko govoriti z nekim aktivnim članom vlade o sedanji politični situaciji. Glede vstopa Stje-pana Radiča v vlado jo Izjavil neimenovani minister; Vesti o tem niso resnične, kajti g. Pašič ni dovolil, da bi g. Radič vstopil v vlado. Radič je Fašiču zgovorno dokazoval, kako potrebna je njegova aktivna udeležba v vladi, toda premier je samo pritrdil z glavo, ni pa rekel ničesar, kar bi lahko smatral Radič kot znak soglašanja. Če bi bil Stjcpan Radič vstopil v vlado, bi bilo to v nasprotju 6 parlamentarnimi načeli, kajti parlametairna delovna vlada nc more imeti ministra - neparlamentaren Vrhu tega se vsi hoje Radičeve iin diskretnosti, saj imajo dovolj slabih izkušenj z njegovo proslulo zgovornostjo Radi tega se zdi skoraj sigurno, da Pa šič ne bo privolil v to, da bi postal Radič minister-
Včeraj ni bilo v Locarnu nobenih važ n ih dogodkov.
Čičerin Se namerava v nekem Itali-janskem mestu sestati * Mussolinijem.
—o—
BORZA.
OURIH, (Avala). 12. oktobra (Izv. Pariz 23.85, Beograd 9.29, London 25.10 Berlin 123.40, Praga 15.35, Milan 20.75 Newyork 518.75, Dunaj 73, Briissel 23.45, Budimpešta 0.00726, Varšava 84, Sofija 3.80, Bukarešta 2.50.
Maribor za koroške Slovence
^®Uke manifestacije za slovensko Koroško. — Zahteve. — Mogočen protest ob I^tletnici krivičnega plebiscita. —• Slovenci vseh strank složni v koroškem ^Prašanju. — Ljudstvo noče velikonemških meja ob Karavankah. — Vrnite ®a® staro slovnesko zemljo! — I2.0001judi sprejelo resolucijo »Jugoslovanske
Matice«.
Maribor, 12. oktobra. Koroška manifestacija v občinskem sv e v Ub petletnici k orosi? ega plebiscita je tu. — »Ulica. 10. oktobra«.— Izjalovi jela i, t*v®noe brez razlike zopet zaskele-	na nemška demonstracija.
... -K^«ka rana. Mednarodne spletke fO Mariborski občinski svet jo na svoji
današnji izrodni seji otvoril manifestacij0 ob priliki o-bleinice nesrečnega koroškega plebiscita. Dočim so se zastopniki Narodnega bloka polnoštevilno u-deležili sej«, so jo »ocijalisti krgbKvUpa-lo Ignorirali, da tem. jasnejše pokala jo svoje neumevanje narodnih teženj; v svojem organu pa so povrh objavili še grdo karikaturo. Tildi Nemci so prišli polnoštevilno, seveda v namenu, da se po svojih skromnih močeh postavijo v obrambo »nemške« Koroške in -f- svetovnega miru ter ca »ščitijo« interese juigosloVendke države in jugoslovenske-ga prebivalstva.
Sejo je otvoril župan dr. Leske-var s primernim nagovorom, v kamram je naglan.il pomrin spominskih svečanosti koroškega plebiscita.
V lepo zasnovanem govoru je nato opieal nesrečni koroški plebiscit, ki nam je odvzel najlepši in na id nižji' del našo mile domovine, zibelko Slovenstva ter ga vrgel v nenasitno žrelo sovražniku, ki «« je prčd stoletji zagrorlil mod severne in južne Slovane ter iih razdelil. Posebno dTag nam je ta dol naše domovine, ker predstavila zibelko Slovenstva. Gosposvetsko polj« jo slovensko Kosovo. Kakor Srbi po izgubljeni Kitki niso klonili, ta;lro tudi mi ne smemo, temveč moramo napeti vse svoje sile, da odrešimo brate izpod tujega jarma in jih pripeljemo v svobodno domovino. A kaikor eo Srbi dosegli ta uspeh le pod geslom; »Sloga Srhi n a spasava«, taiko mora tudi med nami zavladati sloga, keg 1« y skupnem delu moremo prič-ako-,
Plebiscit onemu delu našega na-ki m ga Nemci najbolj zatirali in V'1 najbolj »kalili narodno zavest- Slo-?c* tega plebiecita nismo priznali iu di ne bomo. Sprijaznili smo se pa« z Ranimi dejstvi, kakor »o se Srbi na vl-sprijaznili z aneksijo Bo«ne lu Her-®fgovine. Sedaj, ko Avstrijci hrupno manifestirajo za to, da se meja velike r®mčije raztegne do Karavank in Koz-^*a, smemo rnti manifestirati za to, da j? bami vrne naša stara slovenska zem-_ ■ Ne zahtevamo nič tujega, hočemo «vojel
rnYJ?**? znamenju so potekli v Ma-ribo-dilat? trij« dnevi. V petek je prire-Pred *»°rožki v«6er< »Prosvetna zv«za.
^^viLnimi slušatelji vseh «tram»k & p. v!>ril plameneči govor pisatelj Fr. aik,»n £Bir' v.soboto zvečer j« priredila Jugo«iov. Matica. (Več o tem -je) Včerajšnji dopoldan pa je nudil gočno in nepozab-no sliko naše narod-« sloge. Večtisočglava množica je prodirala zoper nemška nasilja na Ko-ln zahtevala, da nuj »e slovenje i koroška združi z Jugoslavijo Bil
zata raeen iese,n,ski dan- ob Plapolanju l^?v, eviranju godbe in burnem vzkli-b0 ^ Koroški je narod prisegel avesto-^^ojim bratom onstran Karavank, bo B|odo6em' navajamo podrobnosti, da ko Abeleieio tudi našim zanamcem; ka-JUigoKlov. Maribor proslavil 51et-"Proškega miednar od n ega n asi 1 ja
vati uspeha. Da pa ustvarimo v našem Mariboru trajen spomenik, ki nas bo vedno spominjal na naše trpeče brate ter vedno opozarjal na našo narodno dolžnost, je, župan stavil predlog, naj se prekrsti sedanja Šolska ulica v »Ulico 10. oktobra 1920«.
Dočim so člani narodnega bloka s ploskanjem dali izraza svojemu odobravanju, se je oglasil k besedi nemški advokat dr. M ii h 1 e i s e n, znan po svojem gennanizatoričnem delovanju v Sl. Bistrici, ki je v vodenem govoru skušal omalovaževati predlog, češ, da je naloga obe. zastopa, da upravlja z občinskim premoženjem ter podpira kulturna stremljenja svojih občanov, ne pa da izvaja politične demonstracije, kakor to znači stavljeni predlog. Ko je na zadnji seji stavil predlog, naj bi se obe. svet potegoval za nemško meščansko šolo, je bil ta predlog baje odklonjen z motivacijo, češ da to ni posel občinskega zastopa. Pa tudi iz drugega vzroka smatrajo Nemci., ta predlog za skrajno »nevaren«. Državne meje so določene po mednarodnih mirovnih pogodbah in se je tudi Jugoslavija obvezala, da jih bo spoštovala. Demonstracija za razširjenje državnih mej na teritorij države, s. katero živimo v urejenih in prijateljskih odnošajih, pa bi pomenila kaljenje teh odnošajev. V vsej Evropi da je zavladal duh miroljubja, ki ima uajboljši izraz v konferenci v Loearnu. Ugoditev županovega predloga bi bila torej naperjena proti interesom jugoslovanske države in prebivalstva. Tem za lase privlečenim nemškim argumentom se je seveda galerija zadovoljno muzala. Povsod si slišal opombe, da tako »žaltavih« žc dolgo ni nihče izustil v občinski dvo-‘ rani.
Kratko, a prav umestno zavrnitev pa je slišal g. Dr. MifKTeisen iz ust podžupana dT. Lipo!da, ki je izjavil, da kaj druzega od mariborskih Nemcev tudi ni bilo pričakovati. Gg. pa morajo ve" deti, da Narodni blok zastopa nacijonal-ni Maribor. Pobudo za županov predlog je dala naša najvišja nacijonalna inštitucija Jugoslovemska Matica. Preimenovanje ulic po znamenitih dogodkih je povsod na. svetu v navadi in nikdar žc ni bilo slišati, da bi se to smatralo za politično demon trači io. Kakor Francozi po bridki izs:ubi 1. 1870 nikdar niso pozabili svoje Alzacije Lorene, tako tudi mii ne home in ne smemo Koroške. Tudi nacijonalni Maribor hoče pokazati, da toplo čuti za koroške brate pod tujim' jarmom in da ne bo miroval prej, dokler tudi njim ne zasije solnce svobode. Pozival je pristaše Narodnega bloka, naj solidarno glasujejo za županov predlog.
Izjava podžupana dr. Lipolda je izzvala viharno odobravanje, dočim so gg. Nemci utihnili, kot da jih ni več. Predlog je bil nato proti glasovom Nemcev z vsemi glasovi Narodnega bloka sprejet.
V zvezi s tem je nato župan predlagal posebno resolucijo na ministra zunanjih zadev v zadovi Koroške. V utemeljitvi je opozoril na znsedajočo konferenco v Lunarno, ki ima namen osi-gurati vzhodne in zapadne meje. Velesile pozneje ne bodo imele interesa zavlačevati združitve Avstrije z Nemčijo. Nam pa nikakor n« more biti vse eno, kdo je naš mejaš, zlasti pa ne glede Koroške. Zato sc v resoluciji poziva minister zunanjih zadev, da ukrene vse, da so Koroška povrne Jugoslaviji in se tako zasigura državi primerna mej,a. napnem mogočnemu sovražniku, ki že od nekdaj sili na jug in na vzhod. Geslo, ki ga mora zunanje ministrstvo dosledno zastopati, hoAi' Avstrija k Nemčiji, Koroška nam!
Predlog župana je bil z viharnim o-dobravanjem proti' 4 glasovom Nemcev sprejet,
Nato je župan s kratkim nagovorom zaključil t<> lepo manifestacijo mariborskega občinskega sveta.
* ,
Akademija Jugosl. Matice.
■ V soboto zvečer je priredila »Jugosl. Matica« v Narodnem domu slavnostno akademijo, ki je bila zelo skrbno pripravljena in je nudila občinstvu lep,
naoi jonalno prožet program. Velika
dvorana Narodnega doma je bila razprodana . Slovesen značaj te dostojne prireditve naše največje narodno-obram bne organizacije je povzdignila navzočnost oficdelnili zastopnikov in drugih odličnih osebnosti. Taiko sapo opazili gosp podžupana dr. Lipolda kot zastopnika mestne občine, g. vladnega svetnika dr. Ipavica kot zastopnika velikega župana, g. podpolikoivntka Pogačar-j a kot predstavnika vojaške oblaetl« dalje ministra na. ra-zp. gg. dr. K U-k o v c a in Vesenjaka, zastopnika Prosvetne zveze g. prof. Prijatelja in druge.
Akademijo je otvoril predsednik mariborske podružnice »Jugoslov. Matici«« g. ravnatelj Stanko De t e 1 a ž lepinu ognjevitim' govorom, v katerem J« dejal med drugim:	.	■
»Otožni in bolestni glasovi prihajajo od tam — preko mej naše zasužnjene Koroške, kajti naš narod bije tam »voj smrtmi boj. Neizprosno in dosledno zaM-ra eovražnrk naž narodtnd živfelj in še zadnje slodove Slovenstva z zemlje, zibelke slovenskih knezov. Zanj ne obstoja manjšinske pravice; taim odreka Slovencem sleherna mrvica na* rodnih praivic. Ako bo šlo tako dalje, bomo kmalu prekrstili Gospocveteki zvom v mrtvaški zvon. Iz zibelke našega naroda prihajajo bolestnejše ko kpflal poprej milootožni akorde one najdivnaj-še slovenske pesmi ječeč in proseč. Bratje, ali nas ostanemo mirni!
Jugoslov. Matica se je čutila poklicano, da zlasti ob tej obletnici, ko se preo našimi očmi odigravajo veliki politični dogodki, pozove ves narod od Maribora doli do skrajnih mej makedonskih In ravni romunskih na pomoč našemu zatiranemu bratu.
Jugoslovani! Sledili ste pozivu in M odzvali v najčastnejšem številu. Hval« Vam v imenu naše svete nerodne 4tva-ri!«
Nato je predsednik pozdravil v itno-nu »Ju,g, Matice« predstavnike oblasti in korporacij ter zaključil:
»Pozdravljeni, vi bratje Korotancii Dvanajst milijonov duš, dvaniajst milijonov src čuti in bije za vas!«
Frenetično ploskanje je pričalo, d® je prišla beseda vsem iz «rca in da j« občinstvo v polni meri delilo govornir kov pozdrav koroškim bratom.
V globoko zasnovanem in temeljitem predavanju je nato pozndni na# zgodovinar, bivši ekspert na mirovml konferneci g. dr. Fran Kovačič očrtal slušateljem bistvo koroškega, vprašanja. Upamo, da bomo mogli objatdU! iz tega krasnega predavanja Obširnejši izvleček. Samo ob sebi sč ume. da P« j* občinstvo zahvalilo predavatelju z btep nion aplavzom.
Ostali program je bil izvršen efcaakt-no in odlično ter je zapustil najbolj# vtis. Pod vodstvom g. Kejžarja se j» vprizorila igra »knez Volkiun« z alegorično sliko »Slovenija«. Sodelovali se številni poved, izmed katerih je Vzbujal posebno pozornost »Jadraraaš« g. 2ip ni-ond. Igra nas je povedla v davno za-šle čase slolveskih knezov in j« po švojl lepi izvedbi, h kateri so poleg sokolefc«. ga orkestra zlasti mnogo pripomogli tudi pevci »Jadrana« vzbudila v vpelj atu-šatrljih hrepenenje po našem Kosoveui polju — po Gcspi sveti. Občinstvo j® nagradilo sodelujoče z burnim in dolgotrajnim aplavzom.
Dalje sta nastopila pevska »boM »Drava« in »Jadran«. Prvi je krasno la vajnl štiri mične pesmi, »Jadoaoaši? p« so tudi topot pokazali, da njihovo pet j* dviga in krepi narodna srca.	'
Akademija »Jugosl. Matice« j« imela tedaj popoln moralen in gmoten uspeK ter je bila časten uvod v ihogočno nedeljsko nnan'festaeijo, ki jo je tud! Organizirala »Jugoslov. Matica«.
•
Veličastna povorka.
8—9090 ljudi v sprevodu. — Govor nerala Maistra.
Društva so »e pričela zbirati tfa določenih mestih že pred deveto uro. Točno ob 1410. url je mogočen »prevod krenil mimo županijske palače v Mojstrovo ulioo»
/Stran *
—h ■	.	■■ar	t	^r.Ta.7	■	jarraga* —■ r a.;;.-.
Na Čelu sprevoda so jezdili sokolski ■jahači, oblečeni deloma v koroško na-'troduo nošo. Naito so se vrstili zastopniki raznih korporacij, društev itd., slednjič pa šolska mladina v»eh osnovnih, meščanskih in srednjih šol s svojim’ učiteljstvom). Okoli 8—9000 ljudi je korakar
10 v sprevodu. Nosili so* številne napise nacij omalnega in posebej že koroškega značaja. Dve godbi sta Živah7io svi-ralj. vmes narodne koračnice. Preozko jo odmerjen naš prostor, da bi opisovali utdelfcžbo. Zastopane so bile vse politi one stranke in vsa narodna društva, ne-kaitera % zastavami. V vrstah smo opazi’
11 najuglednejše piedstavitelje slovem etva v Mariboru, Naši narodni in kulturni delavci, naši Sokoli, Orli, Or junači in celo mnoge strokovne skupine — vee je šlo v povorko in vzklikalo Koroški in zedinjeni domovini. Ni bilo opaziti žalnega razpoloženja — bojni duh je preveval množice. Bila je povorka, •kakršnih je Maribor videl tekom svojega obstoja zelo malo!
Sprevod se je ustavil pred hišo gosp. Maistra, generala v pok., ki se je ob burnih ovacijah pojavil na balkonu in pozdravil množico:
Pozdravljeni!
Prvikrat sem vesel na obletnici koroškega plebiscita in sicer radi tega, ker je naš narod slavil do danes obletnico tiho, a danes je planil na dan da v sto-tisočih protestira proti krivičnemu plebiscitu.
Ko vas vidim ene misli in ene volje, se mi zdi, da so se vrnili prevratni časi, ko je naš narod šel odločno v boj za slovensko zemiljo.
Karavanke danes niso kohčnoveljav-ha meja, Karavanke so grmada, ki bo plapolala v živem ognju za osvobojeuje. Kedaj in kako bo prišlo osvobojenje, tega ne vemo ne jaz ne vi; vsi pa verno eno — da. bo. Nič več žalovanja, nič več tnžni Korotan ampak naš Korotan! Proč * Črnimi trakovi, proč s sentimentalnim petjem1. Koroška ni pokopana, Koroška mora živeti. Naše pesmi morajo postati Ibojne pesmi — naši prapori bojni prapori. Pripnite na drogove krvavordeče trakove in zapišite na nje imena: Lavrič, Kranjc, Puncer, Malgaj, ki so padli ta- našo sveto stvar.
Videti in slišati nas morajo taim preko, da se nasrkajo vere, da niso sanmi, ampak da je znjtmii ves narod odločen In pripravljen žrtvovati za nje vse. Nas pa naj vzpodbuja še nadalje, kot je vzbujala Hrvate nekdaj, pesem:	»Jož
Koroška ni propadla, dok jni živimo, trdno hude ona stala kad ju vzbudimo i spasiimo! Bog živi narod Koroški in Gosposvetski prestol.
Množice so navdušeno pozdravljale našega, prvpbojervniikn in defilirale pred njim. Godba je zaigrala »Bože pravde«, a prapori so se sklonili.
Nato se je tisoošeststo metrov dolgi sprevod pomikal proti kolodvora in na Aleksandrovo cesto. Godbe so igrale neprestano in ljudstvo je burno vzklikalo. Dolga povorka se je valila na Glaivni trg, da dajo tann z besedo duška svojemu ogorčenju. Povorka je rabila točno % uče, prodno je iz Gosposke ulice prikorakala in se uvrstila na trgu. Ogromna, okoli 12.000 broječa množica je popolnoma pokrila Glavni trg. Bila je ljudska miasa, ki je Maribor že dolgo ni videl na tem’ prostoru.
»TABO i:«
';V Marn-biu, d..o K. cJvKtiia K -a.
Pred magistratom.. — 12 tisoč udeležencev,	(
Z hingistratnega poslopja je govoril prvi župan g. dr. Leskovar:
»Slavno občinstvo’! Cela Slovenija odmeva ob spominu petletnice nesrečnega koroškega plebiscita- Posledice tega plebiscita so za nos Slovence strašne. Tisočletni sovražnik, ki se je tekom stoletij zabili kot klin v naše telo, je prestavil naše meje od Semeringa do Drave. V svoje nenasitno žrelo je končno zagrabil našo Koroško — zibelko Sloven stva. Tega mii ne moremo pozabiti, kot tudi mati ne pohabi svojega pr vo rojen-čka. Posebno Maribor kot obmejno mesto ne more iti preko tega. Mi sočustvujemo z zatiranimi Korošci in Maribor je ria včerajšnji dbčinski seji prekrstil Šolsko ulico v ulico 10. oktobra, ki naj vsakogar, ki bo vstopil vanjo, opomni, da živi stotisoče bratov pod tujim jur mo®. Ime naj krepi voljo: kar je naše naše biti mo ra! ^ A vs tr i ja čuti, da proti volji naroda samksne more obdržati pl e na, vsled česar se poraja močno gibanje za priključitev k Nemčiji. A mi vstrajamio na tem. da mora biti Koroška naša, bodisi d.a pridejo meje "Rajha do Karavank ali ne. Vsled tega je občinski svet mesta Maribora sestavil in odposlal nasenmi zunanjemu ministra resolucijo, v kateri zahtevamo, da bo Koroška zopet naša.
Vendar pa ne sme ostati pri momen-tanem navdušenju. Treba je vztrajnosti in žrtev a glavno je -edinost. Star pregovor pravi: »Sloga jaoi, nesloga tlači«. Ta pregovor naj nas bodiri, kakor je brate Srbe pred osvobojen jenu, bodril izrek: »Sama sloga Srbiju sp-asava«.
Kot dragi govornik je nastopil prof. Rožman;
Dragi bratje-in-sestre! Naj doni naš pozdrav daleč tja preko provizornih meja oniim, ki z žalostjo gledajo to mejo. Vedo naj, da niso sami, ampak da je z njimi vsa naša država. Manifestiramo, da smo Slovenci erjo telo, in da ni meje, ki bi mogla razdražiti našo duševmo enoto. Manifestiramo srčno bolest nad usodo, nad krivicami in nad brezpravnostjo, ki je v sramoto ne samo kulturnemu nemškemu narodu, ampak v sramoto vsej Evropi. Manifestiramo globoko ogorčenje nad cinizmom, s katerim izvršuje Avstr;ju mirovne pogoje.
Posledice plebiscita sprejemamo nase in prisegamo, da meje niso končno-veljavne.
Ko smo usodnega dne segati v roke vrlim Korošcem;, katerim Po polzele solze po licih, smo se tolažili z mirovno pogodbo. Koroški deželni svet je svečano obljubil, da hoče skrbeti za kulturni in gospodarski proovit našega življa. St. Gernuainska pogodba določa, da imiajo vsi državljani enake državljanske pravice, da se sme vsak posluževati svojega materinega jezika v javnem in zasebnem življenju, da smejo manjšine graditi svoje šole, da v krajih: Vier je nad polovico nvanjši-n da šole država i. t. d.	'	>
Pet let je minilo in Avstrija ni iz-' vršila niti ene točke mirovne pogodbe. Našim otrokom ni dala niti ene šole. Ne dovoljuje niti ene zasebne šole. Ali je to v smislu mirovne pogodbe 1
Ko so Korošci prosili pomoči Zvezo narodov, je avstrijski delegat izjavil:
šofer, obenem iiuien mehsni-žar in ključavničar, želi mesta v Mariboru »li oknliei. Ponudbe pod »Tajništvo* na upraro lista.
Stanovanja na predat, pod-strelna soba s štedilnikom, izbira mesečnih sob in zameno stan»ran.j pri stanovanjski borzi ,M*ritan*.	2182
Denarnice, lolske torbice, mapo in lermene ia knjige, nahrbtnike kakor tudi ratliine kovček« in torbico za potov« nje priporoča Iran Kravos, Aleksandrova 13.
Mebllrana sebe, sku»qo s
hrano, so odda solidnsmu gos podu. Sprejmejo se tudi 3 gospodi na hrano. Poizve se ' ' v apravi.	J180
Osebo, katera bi poučevala goell, se naproša, da pusti svoi naslov v upravi nod ,Gosli“.	2181
Porcelanasto posodo, za kavo in čaj za 6 in 12 oseb, dobite najceneje pri F rd. Vincetič, Slovenska al. 10. 2161
Slika za legitimacije Foto-atelje Japelj, Aleksandrova eesta 25, »Trgovski domu vhed na dvorilču. 2062
Meblirano, čisto sobe, po
možnosti skupno s hrano, v bližini že!, delavnice, prosto s 1. novembrom, iiti-m. Ponudbe ped , B. L.* na upravo
2153
..Fortuna", Ivornica strojev. Frančiškanska ulica 13, prev-zame vsa popravila sesalk za vino, vodo, i. sl., motorjev avtomobilov i. t. d. 2152
Najmodernejši
PISEMSKI PAPIR
vedno novosti	1210
pri Zlati BrlSnik, Slovemka ul. 10
Pristopajte CMD!
Saj smo jim hoteli dati šole, pa jih ljudstvo samo noče. Sicer pa imamo upe-ljane ut.raikvi-stične šole! — Kaj so te šole to menda vsi veste. V prvem razredu poučuje učitelj slovensko, to se pravi, da se poslužuje nekakih spakodrank, ki anu služijo, da se z otroki, ki ine razumejo niti besede nemško, vsaj deloma sporazume.
V drugem*razredu je pouk že docela nemški. To so vnebovpij' če lyiv»oe, ki jih ne moremo dopustiti. Zato vas pozi vi jam, da so vsi zbrani na današnji manifestaciji zakolnem o. da ne pozabi mo koroških Slovencev. Mi moramo tako dolgo delati in govoriti, da so bo država zavzela za naše pravice. To bo lahko storila z uspehom tedaj, ko bo imela zunaj meja ugled. Da pa dobi po fcreben ugled, miora biti urejena na znotraj. To bomo dosegli s slogo, če nam to uspe in če se dauasnje navdušenje i;,; poleže, ne bomo več dočakali desetini nice koroškega plebiscita.
Z ozirom na to in na pobudo .Tugosi Maitice, so sprejele naše politične stranke sledečo resolucijo:
Zastopniki Slovenskih političnih strank, Narodne radikalne stranke, Na rodne socialistične stranke, Samostojne demokratske stranke, Slovenske ljudske stranke i>n Zveze slovenskega kmečkega ljudistva pošiljamo o priliki petletnice koroškega plebiscita svojim bratom v ne-osvobojenenu Korotanu svoje najiskrenejše bratske pozdrave iin jih pozivamo, da kljub težkim razmera im vztrajajo do odločilnega dne, ki se bliža.
Izjavljamo, da ne priznavamo stanja, ustvarjenega s plebiscitom 10. oktobra 1920 in da ne odnehamo, dokler se ne popravi krivica in Koroška Slovenija no pridruži svoji materinski svobodni domovini, kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, posebno še v slučaju priključitve Avstrije k Nemčiji.
Zahtevamo od naših merodajinnih či-niteljev, da se uveljavi v smislu določil senžermanske mirovne pogodbe potom Zveze narodov, aiko direktnim potom ni mogoče, ptravica do svobodnega narodnega, kulturnega in gospodarskega razvoja koroških Slovencev, dokler so primorani živeti v robstvu.
Kot predstavniki slovenskega naroda izjavljamo v terni slovesnem trenutku, da ne bomo od teh svojih zahtev nilkijar popustili, marveč, da hočemo v dosego tega cilja složno skupaj delovati, in v ta namen pozivamo tudi celokupni narod k slogi, miru in epravi.
Burni medklici ::o padali med posameznimi krepko na.giašenimii izvajanji obeh govornikov, medklici, obsojajoči avstrijska nasilja in zahtevajoči naša pravice. Ob koncu se je vršil vihar nav-dušneja, zlasti ob sprejemu resolucije.
Ko se jo vihar polegel, je stopil na balkon predsednik .Tugosl; Matice gosp. Detela in 66 v ikratkilh, zbranih besedah zahvalil udeležencem za podani dokaz domovinskega navdušenja im ljubezni ter jih pozval, dia naj se mirno razidejo.
Omeniti še moramo, da je Zveza pevskih društev zapela pred magistratom giljivo koroško pesom »Gor čez izaro«, ki je mamikomur zvabila solze v oči,' godba pa je ob koncu intonirala vse tri državne himne.
Ogroroa množica se je razšla v popolnem redu in ni bilo ves čas nobenega incidenta.
Kmlbmskevesti
Maribor. 12. oktobra. 1925
m Smrtna kosa. V Gradcu je umrla 781etna. nadučiteljeva vdova- ga Terezija Čoki. Truplo ranjke bodo prepeljali v Poljčane. Naj v miru počiva, žalujočim pa aše sožalje!
!ii Jugoslovanska Matice. Jutri y t°" reje ob 8. uri zvečer seja širšega odbora. Udeležba važna-!
777 Poslanec dr. Pivko je odpotoval v nedeljo dne 11. t. 771'. k skupščinskemu zasedanji; v Beograd.
m Predavanje o spolnih boleznih v Higijncskem tečaju. Dane« v pondeU®* se virši ob 'A8. uri zvečer predavanje 0 spolnih boleziiih samo za ženske. Predavanje bo v veliki kazinski dvorani. Pre~ dava primarij g. dr. Robič.
ni Zdravniško društvo naznanja, da ima sejo jutri dne 13. t. m. ob 6. url * restavraciji na glavnem kolodvoru.
m O krasnem sprejemu švicarskih pevcev v Mariboru borno sporočili °b' šinno v jutrišnji številki.
m Orkester Glasbene Matice. Tekoči teden odpadejo orkestralne vaje, ker 1® večina članov prezaposlena z pripravami za koncert g. op. ra-vn. MitroijSč0, Redn vaje se bodo nadaljevale v po®®” del jek dne 19. t. mi. Danes ima g- ravnv Mitrovič vajo ob pol osmih zvečer kazinskem poslopju. — Dr. V.
m1 O češkem slikarju Vojtechu Hi’ n a is u bo predaval v četrtek dne 15. t-111’ ojb 8. uri v prostorih Ljudske univerz® (kazina) jr. dr. pran Mesesnel . Ljubljane. Predavamje prireja tullr0, j' šnja Jč. liga;. Spremljale ga bodo Številne sikioptične slike. Predavatelj .1® predaval mini e dni 0 Hynaisu v -Lju11’; Ijani in je imel lep uspeh. Pričakoval je, da se bo tudi mariborsko občinstvo udeležilo predavanja; v kar n-a j-večjef1 številu. Posebno opozarjamo nanj nješolsko •mladino in vse prijatelje ®* motnosti. Člana Jč. lige in Češkega ki®' ba naj agitirajo vsak v svojem’ krog'1 za častno udeležbo.
m Dvomesečni večerni tečaj ** šivanje oblek priredi Mariborsko slovensko žensko društvo, odsek za pospeševanje domače obrti, nko se oglasi dovolj udeleženk. Prijave s® sprejemajo do 15. oktobra v trgovini £• ZLote Brišnik v Slovenski ulici, kjer s® dobe tudi maitančneja pojasnila. 1 m Samo še 4 dni: Hansi, WiHs, Thof' lalkeon, Duo im Preudenberger v Klub' bara. 16. dospeta profesor Morar 1® Charlotte.
/ssort
Ker napi vsled poročila o včerajšnji •manifestaciji za Koroško prostor_ p® dopušča, da bi objavili več, se omcjul®" mo danes samo na rezultate domačih j® inozemskih tekem;. V jutrišnji številk1 priobčimo tudi kritike.
Rapid:Merkur 3:1 (0:0)
Rezerva Rapid : rez. Merkur 11:1. : Delavnica : Kurilnica 1:6 (0:2). Hazena Rapid : Maribor 3:1.
Češkoslovaško ; Ogrska 2:0.
Potrti neizmerne žalosti nazpanjamo, v svoiem ljlvo vest, da je naša iskreno ljubljena mamica, sestra --•
kakor v Imenu sorodnikov pretres-
hab'Cfl, babica in taSča, gospa
, w
#i.:-
k'- ič
Terezija Cokl
vdova nadučitelja
v nedeljo, dne 11. t. m. ob pol 14. url, po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti v 78. letu svoje dobe za vedno zatisnila oči.
Truplo predrage pokojnice se prepelje dne 14. t. m. 1* Gradca v Poljčane, kjer se popoldne ob 15. .uri položi v rodbinsko grobnico.
Sv. maša zaduSnica bo darovana v sredo, dne 15. oktobra ob 9. uri zjutraj v Frančiškanski cerkvi v Mariboru.
GRAZ-MARIBOR, dne 12. oktobra 1925.
* Ivan Brezinšek, brat.
Rudolf, Edvard, Ivan, Slavko, sinovi Rosa, Mara, Id a, Hcrma, Ana, hčerke. Avgust Lorbek, Vilko Čukuč, Franc Kranjc, Josip Skaza, zHtl.
Marija, roj. Mitternicler, Meta, ro|. LOsche, Frančl, roj. Mešek, sinahe.
Vsi pravnuki, vnuki in vnukinje.
Brez posebnega obvestile.
■Sp;
pi-W :
KLOBUK^ mm
r	po	najnižjih	cenah nudi tvrdka
BNKT TRAUN, Maribor, Cr^s?:! Srg
Tisi — 'bo’-»kn Tiskanih, v Mari!
-• 1	....vnik: Stanko Detela, ravnatelj. UredaMc Vekoslav Špindler, novinar. Izdajatelj; Konauroi; »Tab01®**
wre.diAtaynikj	^Mindler, uovinar. Ob« v Maribor«