Poštnina plačana v gotovini Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Uredništvo za Trst : Ulica Valdirivp 35/11., Tel. 292^0 Poštno ček. račjip: štev. 9-12410 P e p a : Posamezna štev. L 20 Naročnina ; Mesečna L 85 Za inozemstyo; Mesečno L 150 Sped. in abboo. post. - II Uruppu Leto III. - Šffsv. 18 Pomen in zvnnje razumništva v narodu Razumništvo je tista plast naroda, ki naj z uma svitlini mečem vodi ljudstvo na pot pranega, dobrega in lepega. Je torej kftžipottia vodilna plast životvornega Naroda, njega kvas in sol. Kakor pa je za posameznika vse življenje eno samo nenehno bojevanje med silami luči in med silami teme, tako tudi življenje, naroda neprestano valovi, kipi, vzhaja, pada, skratka: nikdar ne mirujte. In kakor je za posameznika vazno, da je resnico spoznal in da nq podlagi tega spoznanja jasno uvidi, kje je v življenjskem boju njegovo mesto, kdo so njegovi pomočniki, zavezniki, prijatelji in kdo so sovražniki, tako je tudi za ves narod nadvse važno, da hodi predvidena, torej varna, nepogubna pota. Te mu mora pokazati dobro razumništvo (inteligenca), ki je miselno najgloblje pretehtalo in prodrlo v silnice perečega časa, razumsko razčlenilo v dejavnem življenju boreče se sile in protisile ter v danih slučajih dejansko nakazalo, kako je treba izvest na načela ost variti v dejanskem političnem, socialnem, gospodarskem, kulturnem življenju. V treh stvareh si mora biti torej razumništvo na jasnem, da izpolni svoj velepomembni smoter: Pred- vsem mora biti miselno (ideološkoJ izklesano; poznati mora duh časa, I. j. boreče se sile prav svojega perečega časa; tako bo ni o gl o uspešno in v splošno korist izvršiti svojo tretjo konkretno nalogo t. j.: načelne poglede in stališča oživotvoriti in ostvariti v dejanskem javnem življenju. Iz tega sledi, da mora biti vsak razumnik, ki naj to ime zasluži, na eni strani miselno do kraja izgrajen, na drugi strani pa biti tnko življen-sko stvaren, strokovnjak na svojem področju, da že samo s svojim delovanjem sooblikuje javno življenje po spoznanih pravih miselnih smernicah. Dr. Mahnič, oče slovenskega katoliškega razumništva, je pred 60 leti napisal, da je vse pravo, dobro in lepo odsvit večne Pravice, Dobrote in Lepote, kakor je vsaka prava misel odsvit večne Misli, t. j. Boga samega. Razumništvo, ki vodi narod po tej poti, se sploh ne da preplačati. Razumništvo pa, ki vodi narod stran od te poti, mu ni vodnik, marveč zvodnik. Naš narod doma hočejo speljati na to spolzko stezo, a še gore Slovencem lučke katoliških shodov in evharističnih kongresov, na uho pa jim še vedno udarjajo silne besede slovenskih katoliških voditeljev preteklih in polpreteklih dni, molitve čistih duš pa se ponižno dvigajo h Gospodu narodov zato trdno verujemo, da bo rod vztrajal z božjo pomočjo trdnih tleli pravih načel. Dne 13. avgusta je ,,Slovensko katoliško starešinstvo« v Argentini praznovalo s posebno mašo in s posebnim študijskim dnevom SOlet-nico svojega obstoja. 7 o društvo je bilo ustanovljeno na pobudo Prvega slovenskega katoliškega shoda, ki ga je organiziral škof dr. Missia kasnejši kardinal. Koliko katoliških javnih delavcev je dalo to društvo oz. njega akademski predhodniki »Danica«, »Zarja«, »Dan«, pozneje preimenovan v »Krek«! Danes je najvažnejše, da naši razumniki spoznajo polnost socialnega nauka Cerkve. Poznati morajo tudi sestavine in gibala kapitalističnega individualizma ter socialistično - komunističnega kolektivizma, da bo narod znal ob polomu obeh teh zmotnih socialno-gospodarskih sestavov ostvaritvi pravi krščanski gospodarski red. Urez razumništva, bodisi šolanega, bodisi samorastlega to ne pojile. Misleč pa predvsem na in naš na-n a šolno razumništvo je duhovni vodja »Družabne Pravde« tako-le očrtal pomen razumništva: Razumništvo je narodu nujno potrebno. Ono je in bo ostalo njegov duševni vodnik. Od zrelosti in veličine razumništva zavisi zrelost in veličina naroda. Vsi mnogi naravno veleči talenti, ki jim zaradi razmer 11 i bilo mogoče iti skozi formalno šolanje razumništva, imajo v njem idejno solidno hrbtišče, regulator svojega praktičnega u- |) i c o I a predsednik se n^a t a Bivši predsednik italijanske republike Enrico De Nicola je bil sko-ro soglasno izvoljen za novega predsednika senata namesto umrlega Bonomija. Mesto predsednika senata je zelo važno, zato se stranke dolgo niso mogle zediniti, komu naj podelijo to čast. Končno so se zedinili ob De Nicolu, ki je dobil pristanek tudi komunistov. Boji na Koreji Te dni gre na Koreji velika spomladanska ofenziva rdečih armad svojo pot naprej. V prvem zaletu so se približali glavnemu mestu S?ulu na 10 km, čeprav z velikanskimi žrtvami. Sedaj računajo, da bodo zagnali drugi sunek, ki bi jih moral pripeljati v Seul in morda še čez. Vendar je do sedaj beležiti eno. da se komunistom ni posrečilo prebiti zavezniške črte, kakor so to storili ob prvem napadu poleti in ob drugi ofenzivi v mesecu novembru lanskega leta. Neuspehi svetovnega komunizma Vprašanje Formoze V zapletenih razmerah Daljnega Vzhoda ima Formoza svoje posebno mesto, ki se ne da najlaže razvozlati. Zadnje čase smo slišali, kako je poudaril Mac Arthur njeno važnost za obrambo ameriških postojank v Aziji, in nazaduje še vest, da je vlada v Wasliingtonu sklenila poslati na Formozo posebno vojaško komisijo kakih 500 članov, ki bi pomagali Čang Kaj Seku organizirati njegovo armado na Formozi. Vse to nam priča, da zadobiva ta otok vedno večjo važnost. Položaj pa je sledeči : V zadnji vojni so v Kajru in v Teheranu sklenili, dg se otok po zmagi nad Japonsko vrne Kitajski. To se je res zgodilo leta 1945, ko so Čangkajsekove čete zasedle Formozo. Položaj se je zamotal, ko so se nacionalistične čete morale umakniti pred komunističnimi leta 1949 ter so se s tedanjo nacionalistično vlado vred umaknile na Formozo. Mao Ce Tung ni mogel takoj napasti otoka, ker ni imel razpoložljivih pomorskih sil. Medtem so se nacionalisti utrdili, organizirali, ustanovili kakih 700 tisoč mož močno armado in sploh osnovali na Forrna-zi precej dobro urejeno državo. Kitajski komunisti se Formozi niso nikoli odpovedali in so se vedno pripravljali, da jo zasedejo. •Ameri-kanci so sprva izjavili, da se za Formozo ne bodo brigali, češ da je to notranja zadeva Kitajcev samih. Toda ko so izbruhnile sovražnosti na Koreji lani 25. junija, se je a-meriško gledanje na Formozo čez noč spremenilo. Truman je takoj dal izjavo, da bodo ameriške vojne ladje branile nevtralnost Formoze, to se pravi, da jo bodo hranile pred kakim morebitnim napadom od strani kitajskih komunistov. Pri tem je ostalo dalj časa, čeprav je Mac Arthur zastopal načelo, da je treba (.angkajšekove vojake na Formozi izvežbati, oborožiti in jih uporabiti 'L. ’°iu z°per kitajske komuniste. V VVashmgtonu so se tega vedno izo-gi >a i, čes da bi to izvalo razširitev vojne izven Koreje. Temu so se posebno močno upirali Angleži, ki sploh vodijo do Kitajske precej drugačno politiko kakor Amerikan-ci; priznavajo n. pr. komunistično vlado v Pekingu, še vedno z rdečimi komunisti in so sploh do njih precej vljudno razpoloženi, čeprav so tudi sami poslali nekaj čet na Korejo. To zadržanje washingtonske vlade se je zadnje tedne začelo spremi- njati. Dejstvo, da so povabili Čang Kaj Seka k sestavi mirovne pogodbe z Japonsko, da so poslali tako številno komisijo vojaških izvedencev na Formozo in posebno še pisanje ameriškega tiska ter izjave raznih vodilnih osebnosti ameriške politike dajo slutiti, da ZDA ne mislijo vep samo braniti nevtralnost Formoze, temveč, da računajo že na možnost uporabe Caugkajšekovih čet tudi v druge namene. To se pravi, da se ameriška vlada približuje MacAr-thurjevim načrtom. Pri zadnjih volitvah v Porenju so komunisti doživeli težak poraz. Kljub silni propagandi niso dobili nobenega poslanca. Porenje se nahaja v francoski coni Nemčije. Pri prejšnjih volitvah so dobili komunisti pet svojih poslancev v pokrajinski parlament. Udarec je za prestiž svetovnega komunizma precej velik. Na Japonskem so pri občinskih volitvah komunisti prav tako pogoreli, saj v vsej državi niso dobili niti enega župana. Na Francoskem pa so ravno v severnih predelih, kjer je komunizem najmočnejši, ustanovili novo neodvisno stranko delavcev iz dosedanjih komunističnih pristašev. Tudi Francozi so torej razumeli, da komuni- stična partija ni narodna stranka, temveč le nosilka sovjetskih koristi. Zgled Tita v Jugoslaviji, Ciuchija in Magnanija v Italiji vleče. Volitve v svetu Francoski parlament je končno odobril novi volilni zakon, tako da bodo Francozi imeli volitve v parlament prihodnji mesec 10. ali 17. junija. V Avstriji bodo še ta mesec volili novega predsednika republike. Do sedaj se poteguje za predsedniško mesto pet kandidatov, med njimi je tudi ena ženska, ki kandidira na neodvisni listi. Največ izgledov za izvolitev ima sedanji dunajski žu- pan in bivši avstrijski cesarski general na Soči in Piavi Teodor Koerner, ki kandidira na socialistični listi. Koerner je preteklo leto odkril spominsko ploščo našemu pesniku dr. Fr. Prešernu na hiši, kjer je ta stanoval na Dunaju. Lakota v rdeči Kitajski V nekaterih pokrajinah južne Kitajske vlada strašna lakota. Mnogo desettisočev ljudi je baje že umrlo za pomanjkanjem. Otroci padajo in umirajo od izčrpanosti kar po ulicah. Kljub teinu komunisti zahtevajo od ljudi, da jim plačujejo davke v živežu, katerega potem izvažajo, kjer ga rabijo za vojaščino. Zelo čudno je destvo, da se pod komunizmom povsod širi lakota in pomanjkanje! A višek nesramnosti je v tem, da dolžijo komunisti katoliške misijonarje, češ da so oai krivi vsemu pomanjkanju, ker baje skrivajo živež. Zaradi tega so aretirali že celo vrsto misijonarjev in sester. Nekatere so izgnali iz dežele, druge pa imajo še zaprte. Boji za petrolej Vojni proračun Amerike Predsednik Truman je predložil proračun za novo finančno leto 1951/52. Predvideni stroški za o-brambo znašajo čez 60 milijard dolarjev. S tem se bodo izdatki za obrambo zvišali za novih 14 milijard v primeru s preteklim letom. Takega obrambnega proračuna v mirnem času ZDA niso še imele. Truman je predloženemu proračunu dodal spremno pismo, v katerem pojasnjuje zakaj so predvideni izdatki za obrambo tako visoki, zato pravi, ker moramo imeti mi in naši zavezniki tolikšno oboroženo silo, da si bo vsak napadalec resno pomislil, preden nas napade; in če nas napade, moramo imeti zadostno moč, da njegov napad odbijemo in ga premagamo. V novep) proračunskem letu bi morale Združene države imeti pod orožjem tri in pol milijona vojakov, ali 18 divizij, 95 lelalskik skupin in 1100 vojnih ladij. Poleg tega mislijo Združene države dati še posebno pomoč članicam atlantske zveze, ki ni vključena v tem proračunu. Ta pomoč bi morala znašati okrog 11 milijard dolarjev. Angleži so že menili, da je v Perziji kriza za petrolej že mimo, ko je teheranski parlament nenadoma izglasoval zakon o podržavljenju Anglo-perzijske petrolejske družbe. To se je zgodilo potem, ko je odstopil ministrski predsednik Hussein Ala, ki je zaman skušal najti srednjo pot med zahtevami nacionalistov in Angležev. Sestavo nove vlade so poverili voditelju nacionalistične stranke Mussadeku. Med tem je tudi senat potrdil podržavijenje. tako da je sedaj stvar petroleja v Perziji dokončno rešena. Gre le še za odškodnino Angležem za prisvojeno lastnino. Britanska vlada se je men- da že sprijaznila z dejstvom, da so ji odklenkali časi srečnih kupčij s perzijskim petrolejem ter želi le, da bi sedaj ne prišli v roke Rusom. Tudi Združene države so istega mnenja in so izjavile, da jih zanima le to, da hi perzijski petrolej še naprej ostal na razpolago Zapadu. Glede odkupnine je pa ena velika težava, kajti znano je, da so perzijske državne blagajne v zelo slabem stanju. Moskva in Amerika Ameriški obrambni min. Marshall je imel govor pred študenti Hoodovega kolegija. V njem je dal izraza svoji zaskrbljenosti nad tem, ker kremeljski veljaki neprestano ščuvajo sovjetsko ljudstvo proti Združenim državam. »V Sovjetski zvezi stalno zastrupljajo duše, ščuvajoč jih proti nam«, je rekel. Pristavil je, da je sam odkril prijateljska čustva do Amerike v sovjetskih narodih, sedanji kremeljski poizkus, da bi jih naščuvali proti Ameriki, pa predstavlja tragedijo zanje in za Ameriko. Združitev ital. socialistov Kot napovedano so se dne 1. mn ja združili v eno stranko dosedanji Saragatovi in Romitovi socialistični skupini. To se je zgodilo precej slovesno v Rimu ob pričujočnosti številnih delegatov obeh skupin. O novi stranki pravijo, da bo imela ob začetku gotovo velike težave, ker je gledanje obeh skupin na osnovne probleme današnje italijanske politike še vedno precej različno. Vendar upajo, da bodo z dobro voljo premostili vse ovire. Nekaj znakov za prihodnje težave kažejo že priprave na volitve, kjer se obe skupini nista mogli povsod zediniti, da bi nastopili s skupno listo. tapct/anku ŠESTA NEDELJA PO VELIKI NOČI Iz svetega evangelija po Janezu (Jan 15, 26. 27; 16, 1-4) Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Katlur pride Tolažnik, ki ga vam bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni. Pa tudi vi boste pričevali, ker ste od začetku pri meni. To sem vam povedal, da se ne pohujšate. Iz shodnic vas bodo izobčevali; pride celo ura, da bo vsak, ki vus umori, menil, da služi Rogu. In to vam bodo storili, ker niso spoznali ne Očetu ne mene. A to sem vam rekel, da se boste, ko pride ura za to, spominjali. da sem vam jaz povedal. □ Dobro se nam zdi, da se kdo potegne za nas, ko nas drugi zaničuje- jo in napačno sodijo. Kaj mislite, da Jezusu ni všeč, če se zanj potegnemo? Celo moramo se, saj sam govori v evangeliju: »Tudi vi boste pričevali«! Na žalost pa mnogokrat tega ne storimo. Včasih nas je sram, včasih se nam zdi pretežko in večkrat pride še kakšen drug izgovor. Zadosti je prezirljiva beseda, pa se naše; versko prepričanje skrije v kot. Ne upamo si pričati o Jezusu. Vest sicer ugovarja, a jo tolažimo: »Moram biti strpen!« — Strpnost je lepa reč, toda zavoljo nje ne smemo vere zatajiti. Če se nevernež šopiri, zakaj bi morali biti mi boječi mucki? Strpni smo, ko nočemo verskega nauka širiti z nasiljem. Moramo ga pa širiti z odločnostjo, z neustrašenostjo, s prepričanjem. Morda se tudi tolažimo: »Vsak naj gleda zase!« — Svoboda je lepa reč, toda samo v mejah dobrega in pravega. Vsak naj gleda zase, kaj mu je bolj všeč: Ali kruli, ali krompir, ali vino ali voda. Kakor hitro bi pa kdo hotel piti strup, boš stopil k njemu in mu skušal dopovedati, da je v zmoti. To je primera, ki naj pojasni naše zadržanje do različnih prepričanj. Dokler so ta prepričanja v mejah prave vere, imej vsak svobodo. Kakor hitro so pa v nasprotju z resnico, z verskim naukom, nas ne sme biti sram, da se potegnemo za resnico. Ne sme nam biti vseeno, če kdo po svoje zagovarja zmoto in jo širi. Tu vidimo, da je resnica več vredna ko strpnost. »Kdor me zataji, bo zatajen pred božjimi angeli,« pravi Jezus. Življenje kristjana je življenje marsikatere žrtve. Pričati o Jezusu se pravi, zanj trpeti. Trpimo že, ko samega sebe uravnavamo po poti božjih postavah. Trpimo, ko pred ljudmi pokažemo svojo vero in nas zato često sramotijo in se nam posmehujejo. Tuliti z volkovi ni težko. Kakor hitro človek zagovarja resnico, ima svet proti sebi; tisti svet, ki noče vere, ki noče Jezusa, tisti svet, ki ljubi samega sebe in svoje strasti, ne ljubi pa resnice. Ne čudimo, če je težko pričati o Jezusu pred takimi ljudmi. Jezus je povedal naprej: »Iz shodnic vas bodo izobčevali; pride celo ura, da bo vsak, ki vas umori, menil, da služi Bogu. Bodimo trdni v svojem prepričanju in še bolj v svojem krščanskem življenju. Ni dovolj, če včasih naredimo križ čez čelo, ali če se postimo dvakrat na leto, ali če gremo k sveti maši za božič in veliko noč, drugače pa cerkve ne vidimo od znotraj. Vera me hoče imeti vsega. Pričajmo za Jezusa z življenjem in besedo — potem bo tudi on pričal za nas pri svojem Očetu. NEDELJSKA MOLITEV VSEMOGOČNI VEČNI BOG, DAJ, DA BOMO S SVOJO VOLJO VEDNO TEBI VDANI, IN BOMO TVOJEMU VELIČASTVU Z I-SKRENIM SRCEM SLUŽILI. Koledar za prihodnji teden 6. maja. NEDELJ A. 6. povelikonočna. Judita. 7. PONEDELJEK. Stanislav, škof in ntuč. 8. TOREK. Prikazen Mihaela nadangela. 9. SREDA. Gregorij Nacijanški. cerkveni učenik. 10. ČETRTEK. Izidor, kmet. 11. PETEK. Sigismund, kralj. 12. SOBOTA. Pankracij, mučenec prvi izmed treh »ledenih mož«. Iz življenja Cerkve Verske razmere v Indoneziji V Indoneziji, ki šteje okoli 70 milijonov prebivalcev, živi kakih 800 tisoč katoličanov, od teh več kot polovica na otoku Flores. Početki katoličanova v Indoneziji segajo v čase sv. Frančiška Ksaverija, njegov pravi razvoj pa je pričel šele začetkom tega stoletja. Dandanes je razdeljena Indonezija v cerkvenem oziru na 21 okrožij, v katerih deluje skoro 600 duhovnikov. 280 misijonskih bratov in okoli 1200 misijonskih sester. Število domačih duhovnikov ni veliko, saj znaša le 70 duhovnikov, vendar je upati, da se bo število domačih duhovnikov kmalu pomnožilo, ker se pripravlja po raznih malih in velikih semeniščih kakih 400 indonezijskih mladeničev na duhovniški poklic. Glavni center vsega indonezijskega otočja je otok Java. Akoravno tvori ta otok le 14. del indonezijske države živi na njem skoro tri četrtine, to je okoli 50 milijonov prebivalcev. Prebivalci Jave so mohamcdanci. toda le bolj po imenu kot po življenju, kajti h- tretjina izmed njih je versko zavedna. Tudi ni to mohamedanstvo tako fanatično in nevarno, kot drugod, kljub temu pa je še vedno ena izmed glavnih ovir razširitve Kristusovega evangelija. Da je na pr. na otoku Flores več kot polovico prebivalstva katoliško, je treba pripisati dejstvu, da poganski prebivalci tega otoka niso prišli nikoli pod kak močnejši vpliv mohamedanske vere Nova indonezijska republika ni nasprotna katoliški cerkvi. Njena ustava "ne priznava samo svobode vesti, ampak izpoveduje izrecno vero v Boga. Poleg tega je indonezijska vlada vpostavila preteklo leto diplomatske odnošaje s sv. stolico in sam predsednik republike je oh priliki izročitve poverilnih pisem od strani apostolskega internuneija (papeževega odposlanca) izrekel med drugim tudi te značilne besede: »Mi vemo, da je katoliška Cerkev s svojim socialnim, karitativnim in vzgojnim delovanjem prispevala v preteklih časih veliko k napredku indonezijskega ljudstva; to delovanje kat. Cerkve bo, kakor upamo, tudi v bodočnosti zaščiteno in sicer na temelju načel, na katerih temelji država in ki so: vera v Boga, svoboda, suverenost, pravičnost in demokracija.« Res je sicer, da so nekateri mohamedanski krogi zahtevali, naj bi postala Indone. zija mohamedanska država, toda njihov glas ni našel odmeva pri večini v zbornici zastopanih strank. Nasprotno pa zavzemajo katoličani vsled svoje višje izobrazbe in sposobnosti izredno ugoden položaj. Mnogi katoličani upravljajo namreč visoke službe in celo eden izmed ministrov je katoličan, akoravno tvorijo katoličani v vsej državi približno le en odstotek prebivalstva. Kljub vsem tern dobrim izgledom za katoličane ne smemo pozabiti, da politični položaj v državi še ni ustaljen in da se lahko še marsikaj spremeni. Posebno huda nevarnost preti mladi državi od strani komunistov, ki so dobro organizirani in ki s svojim podtalnim delovanjem uprizarjajo sedaj tu sedaj tam razne nerede in upore. Podpora jim prihaja iz tujine potom Singapura, iniciativo vsega tega podtalnega dela pa imajo v rokah razni kitajski elementi, ki so se zadnje čase vtihotapili v Indonezijo. \ Rimu so praznovali pretekli teden 2501etnieo »Papeške cerkvene akademije«, ki je visoka šola cerkvene diplomacije in kjer se mladi duhovniki vzgajajo in pripravljajo na cerkveno diplomatsko službo. Sv. oče je poslal ob tej priliki predsedniku imenovane akademije posebno pismo, v katerem govori o važnosti tega zavoda, na katerem je svoječasno kot profesor diplomacije tudi on sam deloval. Beatifikacija Pija X. Dne 3. junija bo v vatikanski baziliki papež Pij X. slovesno proglašen za blaženega. Za ta dan pričakujejo v Rim izredno število romarjev, saj je iz same Italije napovedanih 272 romarskih skupin. Nedeljo pozneje se bodo vršile v Riese, rojstnem kraju Pija X., velike slovesnosti, ki se jih bodo udeležili poleg škofov treh Benečij tudi razni zastopniki državnih oblasti. med njimi sam ministrski predsednik De Gasperi. Poljski „patriotični“ duhovniki Tudi Poljska ima svoje »patriotične« duhovnike, to je duhovnike, ki sodelujejo s komunistično vlado in ki poskušajo tudi druge duhovnike zaplesti v svoje protieer-kveno gibanje. Voditelji tega gibanja ne spadajo ravno med cvet poljske duhovščine, mnogi med njimi so že davno zapadli cerkvenim kaznim. Ti »patriotični« duhovniki izdajajo list »Glas duhovnika«, ki je namenjeni duhovnikom, ki se pa tiska brez dovoljenja cerkvenih oblasti, torej v očitnem nasprotju z odloki cerkvenega prava. Ta list vodi metodičen boj proti sv. stolici, sv. očetu in poljskim škofom, izpoveduje zmotne verske in nravne nauke ter skuša. ustvariti v duhovniških vrstah razkol in krivoverstvo. Je »patriotične« duhovnike podpira poljska vlada ter jih stavi ostalim duhovnikom celo za zgled pravega patriotizma. Ob 60 letnici „Rerum novarum" Dne 15. majnika poteče 60 let odkar je veliki socialni papež Leon XIII. izdal encikliko »Rerum novanim«, v kateri je na-črtal socialni program delavskih stanov. Ob tej priliki se bodo zbrali v Rimu zastopniki katoliških delavcev iz raznih dežel. Romanja, ki ga je organizirala Delavska sekeija Mednarodnega socialno-krščanskega udruženja. se bodo udeležili katoliški delavci iz Holandske, Belgije, Nemčije, Avstrije, Švice, Francije, Irske, Portugalske. Združenih držav, Kanade in raznih drugih držav. Akoravno nima praznovanje 601etniee o-menjene enciklike uradnega značaja, bo praznovanje tega dogodka zavzelo velik obseg. Tako bo sv. oče na binkoštno nedeljo 13. majnika daroval v vatikanski baziliki sv. mašo, zastopniki delavcev pa se bodo ob tej priliki poklonili grobu Leona XIII. in spomeniku krščanskega delavca, ki stoji v baziliki sv. Janeza v Lateranu. Poleg tega bodo v proslavo tega dogotlka organizirali v Dioklecijanovem stadiju na Palatinu veliko ljudsko manifestacijo pod predsedstvom belgijskega ministra Segersa in holandskega senatorja De Bruyna. Domača duhovščina v Indiji Število domače katoliške duhovščine v Indiji stalno narašča, kar je za prospeh kat. Cerkve v Indiji nedvomno velikega pomena. Po najnovejših poročilih deluje v Himlustanu 4441 duhovnikov, od katerih je 2795 domačinov; od 760 redovnih bratov je 397 domačinov in od 11.050 redovnic je 7626 domačink. Od 50 škofov, ki vodijo hindustanske katoličane, je polovica indijskega pokolenja. V Hindustanu, ki šteje kakih 280 milijonov prebivalcev, je okoli štiri milijone katoličanov. Ko hi bili vsi ti katoličani skupno naseljeni, hi imeli več kot dovolj duhovnikov. a če pomislimo, da so ti katoličani raztreseni po ogromnem ozemlju in da tvorijo le dobro stotinko prebivalstva, potem razumemo, da je Indija ogromna misijonska dežela, ki kliče po vedno večjem številu misijonskih moči. Teta se indijski škofje dobro zavedajo in zato skrbijo, da bi si vzgojili kolikor mogoče veli-ko domačih duhovnikov. Sedaj deluje v Indiji 15 semenišč s približno 1101) gojenci. Nekatera teh semenišč so naravnost ogromnega obesega. Tako šteje na pr. semenišče v Alwaye čez 301) gojencev iz 18 škofij. Letos mu bodo prizidali še eno nadstropje, kjer priča!-.uj'jo za prihodnje leto kakih sto gojencev v. e. VINKO VODOPIVEC letošnji zlatomašnik Soata oJltacljxi majniška Qospa, pcosi %a nas ! Kitajski katoličani in komunizem (Nadaljevanje in konec) »Namen vsake vere je večno zveličanje, ki ga ne more nihče doseči, če ne živi pošteno. Kot kristjani imamo strogo dolžnost, da nastopamo kot rodoljubi v prvih vrstah in da branimo našo domovino. S tega stališča smo proti vsakemu imperializmu. Cerkev in vera nimata z imperializmom nobene zveze; svojo vero smo prejeli sicer od tujih misijonarjev, toda nihče ne more trditi, da so vsi tujci imperialisti. Mi poslušamo tuje misijonarje zaradi tega, ker nam oznanjajo Kristusov evangelij. Tudi ne smatramo papeža kot kakega političnega poglavarja, ampak kot poglavarja v verskih in nravnih naukih, kajti on je Kristusov namestnik na zemlji in poglavar njegove Cerkve. S papežem nimamo ne politične ne kake druge zveze, razen tiste, ki jo zahteva naša nadnaravna vera. Kar se tiče »trojne neodvisnosti« delamo na to, da jo uresničimo v vsem, kar ne nasprotuje naši veri. Zgodovina nas uči, da so položili temelje sv. veri po vsem svetu tuji misijonarji in da so njih delo nadaljevali domači duhovniki. Sploh želi kat. Cerkev, da bi bilo domače duhovščine vedno več in da bi se osamosvojili od tujine, toda v smislu, ki ga je treba prav razumeti. Prišel bo dan, ko postane naša Cerkev tudi gospodarsko neodvisna. Za sedaj je pa kitajskih katoličanov premalo, da bi mogli vzdrževati sami svoje šole in razne dobrodelne ustanove, zato smo navezani na podporo zunanjih dobrotnikov, ki pripadajo po večini ubogim in nizkim slojem in katerim gotovo ne moremo očitati kapitalizma in imperializma. Ko postane kitajski narod krščanski, se bodo vse naše ustanove same vzdrževale in ne bodo potrebovale tuje pomoči. Morda pridemo do tega, da bomo celo tujim deželam nudili svojo pomoč. Kar se tiče verske neodvisnosti, se ne moremo strinjati s protestanti, kajti njihovo pojmovanje vere je čisto drugačno kot naše. Sploh je »trojna neodvisnost« zamišljena na način, da je mi katoličani ne moremo sprejeti.« Ko je duhovnik končal svoj govor, je vstal neki komunistični častnik ter zaključil s temi besedami: »Slišali smo dovolj jasno razlago kat. duhovnika; iz njegovih besed sklepamo, da se ne misli ločiti od imperialistov in da se hoče še nadalje posluževati imperialističnega denarja. Ta duhovnik nima Kristusove vere in njegovo delovanje vodi k sovraštvu, ki je pravim rodoljubom prepovedano.« Drugo jutro so prinesli časopisi vest, da je ravno isti duhovnik izjavil, da odobruje gibanje za versko neodvisnost, kar pa ni odgovarjalo resnici. Sila, laž in prevara, to so sredstva, ki se jih tudi kitajski komunisti poslužujejo, da bi odtrgali katoličane od Rima in s tem od Kristusove cerkve. Kakor drugod, tako hočejo tudi na Kitajskem izsiliti ustanovitev narodne cerkve, ki naj bi postala njihova uslužna dekla in ki naj hi jih podpirala pri uresničitvi njihovih gospodarskih in protiverskih načrtov. Nadmojster — „capatazo“ (Družabna Pravda 1950.) Bog ga živi ! Mnoge preddelavce, vodje delovnih skupin, mojstre in obratovodje sem srečal v življenju. Izvrševal sem delo po njih ukazih. Zdelo se mi je, kar mi je takrat rekel, da ni nadmojster. Je po eni strani mnogo manj kol nadmojster, saj je pri najtežjih in najbolj umazanih delili prvi poleg, ne i ukazovanjem, kakor delajo drugi, temveč sam poprime, sam izvrši najtežji del in nato svoje pomagače pohvali, kako hitro in kako dobro so naredili. Je pa ob enem več kot vsak nad-mojster, je duša podjetja. On je lakorekoč dal idejo za tovarno in zn artikel izdelave, za vse zapletene in preproste mehanizme, ki so potrebni za brezhibno delovanje plinskih grelcev. Neprekosljiv strokovnjak je. Najtežji načrti in mehanizmi so mu igrača. (Nadaljevanje ) GOSPODARSTVO Pozor z zelenim krmljenjem Vsako leto se ponavlja isto. Ker živinorejec ne pazi dovolj na svežo krmo, se marsikatero živinče napne in tudi pogine, ker ni prave pomoči takoj na mestu. Perdvsem paziti na krmo! Ne krmiti ugrete krme! Krma se ugreje, ker začne v njej neko vrenje, kipenje, razvoj plinov. Taka krma vre tudi nadalje v živalskem vampu, plini se razvijajo in žival se napne. Zato pa moramo ugreto svežo krmo dobro prezračiti, da se ohladi, predno 30 živali pokrmimo. Isto velja za mokro svežo krmo, ki naj se pred krmljenjem nekoliko osusi. Zato pa jo moraš razprostreti v tankih plasteh, ker se drugače lahko ugreje. In če se žival napne? Če sam nisi vese, pokliči takoj veščega soseda, med tem pa takoj po živinozdravnika. Med tem, ko ima priti živinozdravnik, postavi žival tako, da ima prednji konec znatno višje kot zadnji. Živali potegni kolikor mogoče jezik iz gobca in draži grlo z žlico, katero si ovil v platno in namočil v olju. To povzroči porigavanje in s tem uhajanje plinov. Med tem naj drugi gnetejo živali lakotnici. Če živinozdravnik mudi in ni pričakovati, da bo kmalu prišel in je napenjanje močno ter hudo stoka, potem si je treba pomagati s trokarjera (trequarti) in v skrajni sili tudi z navadnim dvoreznim nožem. Vendar naj to opravilo izvrši vešč živinorejec. Imaš doma kakšno knjigo, ki govori o hitri pomoči pri obolenju živali (pa tudi ljudi)? Če nimaš, nabavi si! Breskve so kodrave Na mesto, da bi bili listi zdravi in naravni, so zviti in zveriženi, zviti in zve-rižen je tudi marsikateri poganjek. To je kodra, bolezen, ki nastane, če nisi poškropil breskev z modro galico in to v pravem času. Poškropiti pa je potrebno dvakrat: prvič v pozni jeseni, ko breskev izsubi liste, drugič predno se popje napne, to je najpozneje v začetku marca. Škropiti moramo z 2 ali bolje z 3°/o raztopino modre galice. Kdo tega ni ali ni tako napravil, ima kodro. Kaj sedaj ?« S škarjami odstrani vse zverižene liste in potem takoj poškropi z l/2°/o raztopino modre galice ali pa s 1/2 odstotno raztopino »Tiobar-ja«. Nekaj bo pomagalo, a drevo vsaj letos ne bo tako, kot bi moralo biti. Niso pa vse sorte breskev enako podvržene kodri. Nekatere sorte so bolj, druge manj odporne. Breskve imajo uši! Prvo se pojavijo črne, potem zelene. Ene in druge uničiš s škropljenjem, za kar imaš na razpolago vse polno sredstev. Za škropljenje par dreves, sta najbolj priporočljiva »nieol« in »nicosan«, za večje nasade — hektoliterske količine škropiva -pride bolj po ceni in je enako učinkovit »toxfid«. Uši pa niso samo na breskvah, temveč tudi na ostalem sadnem drevju in zato preglej tudi to. Če žveplo ne gori v sodu, je to znak, da je sod pokvarjen, največkrat kisel. V tak sod ne smemo naliti vina, dokler ga nismo temeljito razkužili. Najprej ga moramo oplakniti z mrzlo vodo, nato pa zlijemo v sod na vsak hi vsebine po 20 litrov vrele vode, v kateri smo raztopili po 1 kg navadne sode. Sod zamašimo in valimo na vse strani, tudi na dna. Raztopino pustimo v sodu še dva dni, a vsaki dan sod povalimo. Po dveh dneh sod izpraznimo, oplaknemo z navadno vodo in zopet preizkušamo, če žveplo gori. Če ne bi gorelo, moramo postopek ponoviti. — Končno zlijemo v sode do 5 hi po 20 litrov navadne vode, v katero zlijemo — že v sodu po 1 kg žveplene kisline. Temeljiteje razkužimo sod s prostim kisikom, katerega razvijajo posebne soli v dotiku z vrelo vodo. Priporočljiva taka sol se prodaja v trgovini pod imenom »sanaton«, »perry« in mogoče še pod drugimi imeni. Če pa sod čistimo z eno navedenih soli, — kakor tudi drugače —, je umljivo, da mora zadnja voda teči iz soda popolnoma čista in da v sodu mora žveplo goreti: drugače sod še ni dober. Narodni dohodek v Italiji Pod narodnim dohodkom razumemo vse prejemke, iz katerega koli vira, ki jih ima en narod. Torej preštevamo sem vrednost vseh pridelkov, ki jih je pridelovalec sam porabil ali prodal; ves zaslužek obrti in industrije, torej svoto celokupnih plač, ki jih je dobilo delavstvo in nameščenci ter podjetnikov zaslužek ali dobiček; vse prejemke — tudi pokojnine — javnih in zasebnih uslužbencev, tudi deklet; sploh vse dohodke, ki jih imajo vsi državljani skupaj- Če v Italiji seštejemo vse te dohodke, dobimo svoto okoli 8000 milijard lir. Če to svoto sorazmerno razdelimo na vse državljane (46 milijonov prebivalcev) dobimo 173.900 L, ki predstavljajo srednji letni dohodek italijanskega državljana. Razdeljeno na mesec dobimo 11.500 lir. Seveda je v Italiji vse polno ljudi, ki nimajo tako visokega dohodka, kakor jih je nekaj, ki imajo mesečno večkratno toliko. Te številke je povedal finančni minister Vanoni, ki je dodal, da je omenjeni narodni dohodek obremenjen z 2100 milijard davkov in javnih dajatev, kar predstavlja nekaj nad 1/4 vseli prejemkov. S tem je minister Vanoni hotel ovreči očitek, ki se ga sliši od Amerikancev in Angležev, da italijanski državljani plačujejo premalo davkov. Zanimivo je primerjati narodni dohodek v različnih državah. V lem oziru je Mednarodna plačilna banka objavila nekaj številk, ki pravijo, da ima letnega dohodka Italijan . . . 240 dolarjev. Francoz . . . 700 » Anglež .... 1.100 » Amerikanee . . 1.800 » Če poračunamo dolarje v lire po tečaju 700 lir za dolar in preračunamo mesečne dohodke, ugotovimo, da zasluži mesečno v srednjem vsak Italijan . . . 14.000 lir Francoz . . . 40.833 » Anglež . . . 64.250 » Amerikanee . . 105.000 « Iz lega sledi, da zasluži Amerikanee več kot 7 krat toliko kot Italijan. Zanimivo bi bilo primerjati tozadevne številke tudi drugih narodov. Gotovo bi ugotovili, da imata na celem svetu najmanjše prejemke Kitajec in Indijce, seveda če izvzamemo še nekatera poldivja plemena. Beg zlata Iz Evrope Če nastanejo kakšna politična trenja, ki bi lahko dovedla do vojne, potem skušajo kapitalisti takoj spraviti svoja imetja na varno. Deloma očitno in zakonito, še več pa skrito in po prepovedanih poteh izvažajo dragulje ter najrazličnejše vrednote v kraje, kjer računajo, da ne bo divjala vojna vihra. V prejšnjih, bolj lokaliziranih vojnah, so bila taka varna zatočišča tudi v Evropi in Švica ter Švedska sta doživela med prvo svetovno vojno dotok ogromnih kapitalov iz ostalih evropskih držav. Pred in med drugo svetovno vojno se ni zdela kapitalistom varna nobena evropska država in zato je šel odliv kapitalistov v Ameriko. Danes, ko mnogi računajo na tretjo svetovno vojno, izvažajo svoje vrednote tudi v Ameriko, in sicer v ZDA (Združene države Amerike) in Kanado, a tudi v države Južne Amerike. Zato pa so se zlate zaloge teh držav zelo povečale, evropske pa se vedno bolj krčijo. V Evropi bi bila trenutno izjema samo Anglija, kjer se zaloge zlata večajo, a so neprimerno nižje, kot so bile pred drugo svetovno vojno. Evropa postaja vedno bolj revna. Občinske volitve v Italiji Le starejši rod se še spominja svobodnih občinskih volitev pred prvo svetovno vojno in hitro po njej, ko so si občinarji izbirali svoje r>občinske može« iz svoje srede in po svoji volji. Izvoljeni možje so nato izmed svoje srede poverili častno župansko mesto onemu, ki ga je večina smatrala za najsposobnejšega, da vodi in zastopa njih občino. Dobil je časten naslov »oče županu in je kot tak užival med občinarji precejšen ugled. Fašizem, nesrečnega spomina, je občinam vzel vse pravice, ki se niso strinjale z njegovo diktatorsko politiko. Pošiljal nam je svoje ljudi za občinske komisarje. Ti so s pomočjo občinskih tajnikov in raznih »aplikatov« ter občinskih slug, ki so morali seveda biti vsi fašisti, razpolagali z občinskim — to je ljudskim premoženjem — po navodilih višjih fašističnih »gerarhovu, katerih zadnja vejica je bil »politični tajnika. la je stanoval vedno na sedežu občine (capoluogo) in je budno pazil na to, da se je na sedežu županstva vse vršilo v pravem fašističnem duhu: credere, obbedire, combattere (namreč vse nasprotnike fašistovske diktature J. Naš slovenski drobec, ki je ostal pod Italijo, bo pa imel v nedeljo. 10. junija t. /., po dolgih letih spet enkrat občinske volitve po demokratičnem volilnem sistemu. Svoboden občinar bo v tajnih volitvah svobodno volil izmed svoje srede »občinske možeu one svoje soobčinarje, ki jim zaupa, da bodo umno in požrtvovalno ter nesebično upravljali skupno občinsko last in da se bodo neustrašeno potegovali pred višjimi oblastmi za gmotni in duhovni dobrobit domače občine. —- V vsaki občini se najdejo še taki možje, duši so vojne in povojne zmede mnogo značajev pokvarile. Le poiskati jih morajo volivci. Imeti morajo te lastnosti: biti morajo dobri gospodarji v svoji hiši, zvesti kristjani in zaved-vedni Slovenci. Umen gospodar, ki je Bogu in narodu zvest, bo tudi umen in značajen »občinski možu. Ako je zadostna manjšina Italijanov v občini, naj privzamejo naši občinarji tudi izmed njih umnega in krščanskega zastopnika v kandidatno listo, ker to terja krščanska pravičnost in mirno sožitje. To pravico nam sicer italijanski šovinizem odreka, zato je treba, da ga naše ljudstvo pouči pravičnosti. Ni dvoma,' da bi ne ponujale razne politične stranke našim Občinarjem svoje kandidate. — Naši občinarji naj pa imajo stalno pred očmi, da za našo manjšino pri teh volitvah ne gre za kako politiko, pač pa edinole za to, da si izberejo domače, resne, krščanske in značajne može za občinsko upravo. Neodvisni naj bodo od vseh političnih VOLILNI PREDPISI V naslednjem podajamo najvažnejše podatke, ki se tičejo volilnih predpisov: Dne II. maja do 12. ure morajo biti pri tajništvu na občini vloženi seznami kandidatov in znaki volilnih list. Še isti dan mora občinski tajnik kandidatne liste poslati okrožni volilni komisiji, ki jih pregleda in overovi, oziroma takoj obvesti županstvo, ako je bila proti kateremu izmed kandidatov vložena utemeljena pritožba. 24. maja obvesti župan na oglasni deski občinarje, kdaj se bo zbrala občinska volilna komisija, da imenuje može, ki bodo šteli oddane glasove. 26. maja tia plakatih razglasijo kandidatne liste, ki so bile predložene in overovljene, in tudi morebitna njihova medsebojna povezava 4. junija mora biti objavljena lista z imeni skrutinatorjev. mož, ki štejejo volilne glasove. 5. junija je zadnji dan, ko morajo biti od občinskega urada razdeljene volilne izkaznice vsem volivcem v občini. — Ako volivec ni prejel izkaznice, jo mora, če hoče voliti, osebno dvigniti na županstvu. — V ta namen morajo županski uradi ostati od 5. do 10. junija neprestano odprti vsak dan od 9. zjutraj do 5. popoldne. 7. junija dobi župan za predsednike raznih volišč v občini izkaz pooblaščencev, ki določijo po dva zastopnika kandidatnih list, katera bosta prisostvovala volitvam na voliščih. 10. junija ob 6. zjutraj bo ustoličenje volilnih komisij in začetek volitev. — Volilni prostori ostanejo odprti cel dan do 10. zvečer. Izid volitev se razglasi pri občinah, ki ne dosežejo deset tisoč prebivalcev, že 11. junija. strank! V Števerjanu so se volivci zbrali v kmetsko delavsko zvezo in si določili kandidate za občinske volitve: v tem jih hočejo posnemati tudi v sovodenjskem in doberdob-skem volilnem okrožju. Treba je pa pohiteti, ker čas je kratek. Kulturna revija „VREDNOTE“ Katoliški Slovenci, ki živimo izven domačih političnih meja, smo končno le dobili težko pričakovano kulturno revijo. »Vrednote« bodo merilo naše znanstvene in umetniške dejavnosti in naša kulturna izkaznica pred svetom. Revijo izdaja v Buenos Airesu »Delovno občestvo za slovenski katoliški institut«. Prvi letnik bo obsegal štiri številke. Namesto uvoda in običajnega programa prinaša prva številka na prvi strani Mahničev, na drugi pa Prešernov portret, delo Franceta Goršeta. Znanstveni del obsega tri članke. Prelat dr Alojzij Odar raziskuje v prvem odnos slovenskih katoličanov do znanosti, kakor je razviden iz sklepov petih katoliških shodov (1892-1923) in iz vpliva, ki smo ga imeli katoličani na univerzi. Jože Osanu govori v svojem tehtnem članku »Musiča Perennis« o času kot bistvu glasbe. Dr. France Jaklič je napisal zanimivo razpravico o vplivu, ki ga je imel sv. Klemen Ilofbauer na Barago, ko je ta študiral na Dunaju pravo in se odločeval za svoj poklic. Dokaj bogat je leposlovni del. Pesnikov je šest: Bogdan Hudnik. Slavko Srebrnič. ki je priobčil najbolj lirični pesmi v tej številki, Tine Debeljak, ki opeva begunsko gorje in upanje, Mirko Sušteršič-l aliant Borut, Karel Rakovec in svojski I.M.I). -Veliko močnejši so prispevki v nevezani besedi. Stanko Kociper je napisal slikovito črtico »Bogec na Plavščaku« iz življenja slovenjegoriških viničarjev. Bine Sulinov, ki je med slovenskimi begunskimi pisatelji morda najbolj oseben in klen, objavlja »Prežalostne šriftiee«, pretresljivo /godbo matere, ki ji sin begunec pošlje govorjeno pismo — gramofonsko ploščo, pa ji jo drugi sin komunist na smrtni postelji iz ljubosumja in obupa ukrade ter se mu pri teni omrači um. Vinko Beličič premišljuje na svojih poteh in ob svojih srečanjih usodo Zapada in begunca. Kritični del prinaša res temeljito, razgledano poročilo »Bara Remčeva in njena razstava v Buenos Airesu«, ki ga je napisal Marijan Marolt. Slavko Geržinic pa je ocenil »Veliko črno mašo za pobite Slovence« Jeremije Kalina, ki je največja slovenska religiozna pesnitev in obenem najbolj strahotna vizija slovenskega bratomornega boja v zadnji vojski, — in pa dr. Metoda Turnška »Državo med gorami«. Revija obsega v celoti 102 strani velikega formata. Poleg omenjenih dveh portretov prinaša še dve reprodukciji Bare Remeeve (Krajina in Motiv iz Trsta). Zunanja oprema je okusna, papir in tisk za južnoameriške razmere dobra. Tiskovne pomote so ob stavcih, ki ne znajo slovenski, skoraj neizbežne. »Vrednote« so doslovno plod krvavih žuljev in imajo pod tem vidikom za nas še prav poseben pomen in vrednost. Do-kazujejo naš idealizem in ljubezen do višjih vrednot, ki se ne ustrašita niti velikih žrtev. Zato zaslužijo, da jih podpre vsak Slovenec, ki mu je le količkaj pri srcu slovenska omiku. Revijo lahko naročite (za Italijo in Trst) pri e. g. France Dolinar. Via S. Gerolmno della Carita 63, Roma. ir Dr. ALOJZIJ REMEC: Geta 1682... Razjarjen je grof odšel in zaloputnil vrata za seboj,