leto XII. Stev. 248 TELEFON 2 5 — 61 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, sreda 2. novembra 1958 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošli 10 - din, dostavljen na .dom 12'- din, tujina 25‘- din Cena 1-— din *OŠTNH*A PLAČANA V GOTOVINI Danes odločitev na Popoldne ob 16. url^ prične ooslovati v gradu Belvedere nemško-italijanska razsodiš ena komisija v češkoslovaško-madžarskem sporu — Razsodila bo strogo po načelu samoodločbe in narodnostne pravice DUNAJ, 2. novembra. Danes popoldne se sestane na Dunaju nemško-ita-lijanska konferenca, ki naj razsodi v mejnem sporu med Češkoslovaško in Madžarsko. V gradu Belvedere se zberejo italijanski zunanji minister grof Ciano, nemški zunanji minister von Ribbentrop, češkoslovaški zunanji minister dr. Chvalkovsky, madžarski zunanji minister vitez Kanya in eksperti, da Postavijo in razmotrijo svoja stališča Ob 16. uri se bo pričela seja nemško-‘talijanskega razsodišča in pričakuje se, da bodo ob 18. uri že objavljeni sklepi, ako ne bo posebnih težkoč. Tako češkoslovaška kakor Madžarska se bosta razsodišču uklonili. MADŽARSKA DELEGACIJA. DUNAJ. 2. novembra. Madžarska delegacija, ki je prispela na Dunaj, da bo navzočna pri seji nemško-italijansko razsodiščne konference, je sestavljena iz Vnanjega ministra viteza Kanye, prometnega ministra grofa Telekija, opol-nomočenega ministra grofa Csakyja, državnega tajnika mlnistrsk. predsedstva 'dteza Patakyja in mnogih strokovnja-j*°v za posamezna vprašanja. Madžari 0 se nastanili v hotelu »Imperialu«. češkoslovaška DELEGACIJA, češkoslovaško delegacijo vodi češko-slovaški zunanji minister dr . Chavlkov-s*y- V njegovem spremstvu so predsed-n«t slovaške avtonomne vlade dr. Tiso, Predsednik rusinske avtonomne vlade •Ponsignor Vološin, opolnomočeni mini-*®r in vodja političnega oddelka češko-rovaškega zunanjega ministrstva dr. *r"o in posamezni strokovnjaki. CIANO IN RIBBENTROP. . Italijanski zunanji minister grof Ciano "Ml včeraj v Boicanu, kjer je bil nav-°čen prj poroki vojvode anconskegain j® od tam odpotoval na Dunaj. Iz Rima Vl,Prlspel tudi madžarski poslanik baron ‘Hani. Nemški zunanji minister von Rib-®*itrop je prispel iz Berchtesgadna. s , nia ministroma so prideljeni tudi po-“ni italijanski, oziroma nemški stro-*°vnjaki. °ELO BRATISLAVSKE KOMISIJE. BRATISLAVA, 2. novembra. Češko-madžarski vojaški strokov- siovaški nlaki °b 18, in so se sešli v ponedeljek 31. oktobra teh -V Ufl v Bratislavi, da se dogovore o Dren vprašanjih otlstopitve, oziroma n Vzetja z Madžari poseljenega ozem-"a Slovaškem in Rusinskem. Seje kotle bodo trajale do konca izročitve in vzema. NEMŠKO STALIŠČE. 0i»v.ERL1N, 2. novembra. Nemški listi se konf ° bavIl° z dunajsko razsodiščno 4^0° in ugotavljajo soglasno, da Iiš*"a tako Nemčija kakor Italija na sta-- u’ Ha se mora določiti nova češko-madžarska meja strogo po na- načelu. »Deutsche dlploma-da hva- *lovaško ^{J^tnem n h^Htische Korrespondenz« piše, ležn8a Nemčije in Iallje vsekakor ni I ne"a 2 ozirom na radikalno stališče jav-Ža* . n,nenla tako v ČSR kakor na Mad-°beh ■’ Nadru*i strani pa je v Interesu di v ^ SH’ Ha se končno doseže mir tu-njuna de,u Evrope. Zato mora biti Kon.k»azSodba Pravična na obe strani. s0 u„ 'a se bo postavila na stališče, da Wil ‘a 1>ri določanju mej, v Trianonu in Se nova načela o samoodločbi kršena vlti. N«0r*,l° tam s4oriene napake popra-Ra Vn ‘‘ la le pri reševanju sudetske-v svnim pohaza,a. da se tudi sama *n°odln-!i zaH®vah strogo drži načela sa-ebo in vsega onega, kar so dolo- M^Hsono va načela. Glavno načelo, ki v Versaillesu ni bilo uveljavljeno, je prednost (primat) naroda. Nemčija seje odrekla ekstenzivni (pretirani) interpretaciji narodnih in zato gotovo neupravičenih ciljev. Isto stališče zastopa tudi Italija. ITALIJANSKO STALIŠČE. RIM, 2. novembra. Pod naslovom »Za mir v Evropi« piše Virginio Gayda v »Giornale d’ Italia« med drugim, da je nemško-italijansko razsodišče v češko-slovaško-madžarskem sporu dokaz popolne solidarnosti. Nemčije in Italije v vprašanjih Podonavja in zaupanja, ki ga vživata pri podonavskih narodih. Obe stranki se morata zavedati, da morajo biti sklepi razsodišča pravični in taki, da bodo za bodočnost izključili vse nove spore. Češkoslovaško-madžarsko vprašanje se mora takoj in dokončno rešiti. Pravičnim madžarskim zahtevam se mora ugoditi na podlagi nedotakljivih načel narodnih pravic. Končno pa je treba sodelovati tudi v presrčnem duhu pri novi politični ureditvi češkoslovaške republike, ki se trudi z novimi ljudmi in novimi mislimi ustvariti novo narodno življenje. Fašistična Italija ni bila nikoli nasprotna češkoslovaškemu narodu, ampak le versailleski, trianonski in saintger-mainskl mirovni pogodbi in njihovemu sistemu. Naloga Ciana in Ribbentropa je, prepričati zastopnike čSR in Madžarske o življenjski nujnosti medsebojne zadovoljitve in presrčnega sodelovanja obeh narodov, kakor tudi vse Evrope. Voditelji ČSR in Madžarske so pokazali pri tem sporu dovolj uvidevnosti, segli niso po skrajnostih, ki bi položaj le otežile, zato zaslužijo popolno priznanje in zahvalo Italije in Nemčije ter morejo služiti tudi drugim državnikom za vzor. Seja angleške zbornice CHAMBERLAINOV A KONTRAVERZA Z OPOZICIJO. SPORAZUMA Z ITALIJO. PRED RATIFIKACIJO LONDON, 2. novembra. Reuter: Pri včerajšnji seji angleškega parlamenta, ki se je pričela ob 14.45, je najprej govoril voditelj opozicije major Attlee. Napadal je vlado in dejal, da pomeni monakovski sporazum poraz angleško-francoskega političnega sistema. Vprašal je tudi predsednika vlade, kaj bo Anglija storila za garancijo novih mej češkoslovaške? Chamberlain mu je v dolgem odgovoru odgovarjal ter dejal, da ne gleda na monakovski sporazum kot poraz. Sicer je res ostalo v Nemčiji 580.000 Čehov, vendar pa je tudi v češkoslovaški še vedno 250.000 Nemcev. O garancijah češkoslovaški nima kaj novega povedati. Nemčija ima po svojem geografskem položaju vodilno pozicijo v srednji in južnovzhodni Evropi ter zato Anglija ne more braniti nemške ekspanzije na vzhod in jugovzhod. »Mi Nemčije tudi ne bomo ovirali pri gospodarskem razvoju in ekspanziji* na vzhodu, ker če se bo popravila trgovina z obdonavskimi državami in Nemčijo, bo tudi Anglija pri tem imela svoj dobiček.« O narodni obrambi je dejal, da ni tako slaba, kakor nekateri govorijo, ni pa še na vrhuncu. Zavzemal se je za razorožitev. »Kategorično pa izjavljam,« je dejal, »da nimamo proti Nemčiji in proti nobeni drugi državi nikakih agresivnih namenov, vendar moramo paziti, da bodo imperialne ceste vame!« Chamberlainu je takoj odgovoril voditelj liberalne opozicije sir Archibald Sinclair, ki je dejal, da Chamberlain ni razumel namer Hitlerja in Mussolinija, češkoslovaško in Španijo je izročil v milost in nemilost silam, ki so agresivnejše od Napoleona. Minister za trgovino Stanley je odgovoril Sinclairu, da ne misli, da bo monakovski sporazum imel slabe posledice za angleško trgovino. Govorila sta še minister za narodno zdravje Elliott in drž. podtajnik za kolonije Macdonald, ki je povedal, da je v oktobru padlo v Palestini 29 angleških vojakov, 142 Židov in 231 Arabcev, 400 Arabcev pa pogrešajo. Zbornica bo razpravljala še o ratifikaciji sporazuma z Italijo in nekaterih drugih vprašanjih, nakar bo sezona zaključena in se bo 8. pričela z običajnimi ceremonijami nova. Japonci pred Fučovom NA ENAK NAČIN KAKOR KANTON BODO JAPONSKE ČETE ZASEDLE TUDI VELIKO PRISTANIŠKO MESTO FUČOV. ŠANGHAJ, 2. novembra. Japonci poročajo, da so včeraj izkrcali nedaleč od Fučinga nove čete, baje okoli 50.000 mož. V bližini Fučinga je zbranih 32 japonskih bojnih ladij, ki s svojim topništvom ščitijo izkrcavanje vojaštva. Izkrcane čete stoje v sredini med Fučingom in Fučovom, ki je eno naj več jih kitajskih pristaniških mest in trenutno še v kitajski oblasti. Kitajci, ki so napad na Fučing in Fu-čov pričakovali, so že vse zadnje dni umikali iz teh mest in pokrajne svoje urade. V Fučovu vlada danes velika panika. Vse banke, trgovine, pisarne itd. so zaprte. Ukinjena je tudi kitajska carinska služba. Prebivalstvo beži Iz mesta v notranjost. Ni še znano, ali bodo Kitajci Fučov sploh skušali braniti ali ne. Vse kaže, da bi bila okramba prav tako neuspešna, kakor je bila v Kantonu. Za Kitajsko pomeni to izkrcanje na mestu, ki leži med Šanghajem in Kantonom, nov hud udarec. OBČINSKE VOLITVE V ANGLIJI. LONDON, 2. novembra. Pri volitvah v 383 občinah, ki so bile včeraj po raznih mestih in vaseh v Angliji, se položaj ni dosti izpremenil. Labouristi so izgubili 17 mest. šest važnejših mest so dobili v roke konservativci, eno pa labouristi. Za£isM Zlorabljanje znanstvenih odkritij Društvo znanstvenikov v Londonu je priredilo debatni večer, ki je obravnaval vprašanje ,.Znanstvenik in vojna". Predsednik sir Richard Grego-ry je menil, da rcdko„ znanstvenik kaj odkrije nalašč v vojne svrhe. Prof. A. Ferguson je bil mnenja, da mora znanstvenik raziskovati, ne da bi se zanimal in nosil odgovornost za uporabo morebitnega odkritja. Prof. J. D. Ber-nal pa je dejal, da zagotavlja le demokracija znanstveniku obstoj in vsak poizkus, postaviti ga pod vojaško nadzorstvo, more imeti le slabe posledice. Portugalska bo plačala zapitek Minister za narodno obrambo Južne Afrike Piro\v je prišel na uradni obisk v Lizbono. Pirovv je znan kot zagovornik mišljenja, da so Nemčiji potrebne kolonije v Afriki, je pa proti temu, da bi Nemci dobili Tanganjiko ali jugozapadno Afriko, ki jo imajo zdaj v posesti Angleži. Verjetno bo sprožil v Lizboni vprašanje nemških kolonij, nekateri francoski listi celo domnevajo, da hoče s portugalskimi državniki vzeli v pretres odkup portugalskih posesti v Afriki po Nemcih. AngleSko letalstvo Anglija išče rekrute za svoje bojno letalstvo. Nedavno je angleški minister za letalstvo sir Kingsley Wood izjavil, da je Anglija sicer upravičeno ponosna na svoje letalstvo, da pa. si mora vzgojiti naraščaj pilotov in da je treba pospešiti rekrutiranje v vojno avijacijo. Spori socialistov v Belgiji V belgijski socialistični stranki je prišlo do sporov, ki se odražajo tudi v vladi in parlamentu. Eden glavnih vzrokov je oportunistično stališče ministrskega predsednika Spaaka, ki je član socialistične stranke, čigar nazori pa so že v očitnem nasprotstvu s socialističnimi idejami. Spaak je celo predlagal ,da bi poslala Belgija svojega konzularnega agenta v Francovo Španijo; proti temu se jc izrazil vodja belgijskih socialistov Vandervelde in zelo dvomljivo je, ali bodo belgijski socialisti na svojem kongresu 9. novembra dopustili kaj takega. Japonska prepovedala izvoz volne Japonska vlada na Kitajskem je prepovedala izvoz volne, ovac in lanu iz vseh pristanišč severne Kine. Japonska vojska rekvirira na severnem Kitajskem vso dosegljivo volno. Prepoved je najhujše zadela nemške tvrdke, ki imajo največ trgovine z volno na Kitajskem v svojih rokah, zadela pa je tudi mnogo Britancev, ki imajo v Tientsinu farme za volno. Zvonenje po toči Angleški publicist Wickham Stced je poslal izdajatelju „Timesa“ pismo, v katerem polemizira z avstrijskim katoliško usmerjenim prof. Eiblom. Wickham Steed omenja izjavo nekega sudetskega industrijca, ki pravi, da je 50% henleinovcev bilo proti priključitvi. Nadalje govori o svojih razpravah s prof. Masarykom, katerega je že proti koncu vojne opozarjal na vlogo ,ki so jo sudetski Nemci' igrali pod Avslro-Ogrsko, kjer so skupno z madžarsko oligarhijo preprečevali vsako preosnovanje dualistične monarhije. Maribor, 2. novembra. Razvoj povojnega evropskega javnega življenja se je z ogromnimi in fako naglimi koraki, kakor jih prejšnje generacije nikoli niso bile vajene, oddaljit od načel in smeri, ki so dajale politiki, kulturi in gospodarstvu podobo pred vojno in v vojnem času. Svet tistih smeri in načel se je porušil, ni ga več in ga v tisti obliki tudi nikoli več ne bo, kajti razvoj ne pozna vračanja, ampak samo napredovanje. — Ako se ozremo kamor koli po Evropi, povsod vidimo nov svet, le na še prav neznatnih in brezpomembnih otokih se je ohranila preteklost, kjer polagoma umira v žalostnem hiranju. Eden izmed takih redkih evropskih otokov je žal tudi naša Slovenija, človeku se zdi, ko gleda naše politične, kulturne, gospodarske in druge javne razmere, ko da se jlt pri nas čas ustavil tam nekje ob koncu vojne. Zdi se, ko da smo v nekakšnem muzeju, kjer gledamo mrtvo preteklost brez novega, ustvarjajočega življenja. Sedaj, v letu Gospodovem 1938, obstajajo pri nas še vedno iste politične struje, kakor so pred vojno, struje, ki jih je drugod novi čas že davno in temeljito pometel s površine in kot zastarele izročil pozabljeni zgodovini. V naših malih in zaostalih razmerah se še vedno prepiramo, bojujemo, navdušujemo, ljubimo in sovražimo na podlagi svetovnih nazorov leta Gospodovega 1914. Tam zunaj okoli nas pa peljejo ogromni novi tokovi, iz tal poganjajo mogočna nova gibanja, gradi se nov svet, ustvarja novo človeštvo z novimi ideali in cilji. Ničesar tistega, kar je pri nas, tam ni več. Tu, v našem političnem, kulturnem in gospodarskem muzeju zato tudi na nobenem področju ne napredujemo, ampak nazadujemo. Naša narodna zavest se suče še vedno v krogih puhlega, frazerske-ga rodoljubarstva, ki ga je že pred desetletji žigosal genialni Ivan Cankar. Naše politične skupine uganjajo še vedno majhno demagogijo in oportunistično trgovino za koristi posameznih ljudi in klik, pripravljene, sprejemati zanje ne sa-ino svojo taktiko po mili volji od danes na. jutri, ampak tudi svoja načela in svo-je programe. Ti programi so napisani samo zato, da se jih nihče ne drži. Narodu dane obljube se ne izpolnjujejo, volivci se poznajo samo pred volitvami, narod pa je uboga gmajna in domovina zeljnik za politične kozle. Ali naj se spričo tega sploh še čudimo, da ni po dvajsetih letih rešeno niti naše najbolj nujno in važno vprašanje: vprašanje naše samouprave, brez katere bomo ostali večno pozabljena in zapuščena periferija. Ali naj se čudimo, da je naše gospodarstvo v več ko obupnem položaju, da nam v njem gospodari tujec bolj kakor nam je ob prevratu, da so obubožali celi stanovi in deli dežele, da So naše ceste naša kričeča sramota, da »o naše bolnišnice naša boleča rana, da (e naše šolstvo desolatno, da naša splošna kultura nazaduje, namesto da bi napredovala, da je socialni poločaj in življenjski standard našega ljudstva zdrknil najnižje? Ne, ne moremo se čuditi! čudež bi bil, ako bi spričo takih razmer bilo drugače kakor je. In fako bo vedno, dokler ne bomo temeljito obračunali s preteklostjo in se nehali politično opredeljevati po tradiciji svojih očetov, dedov in pradedov, in dokler ne bomo nehali pošiljati v narodno skupščino poslancev samo zato, da bo Izpolnjeno število in da bodo dobivali dnevnice. Ko so 1. 1848. izvolili kmetje v brežiškem okraju prvič svojega prvega poslanca v prvi frakfurtski parlament 'in ni storil ničesar, kar jim je pred volitvami obljubil, so ga o Veliki noči, ko se je vrnil na počitnice, zaprli v svinjak in ga imeli tako dolgo zaprtega, dokler ni obljubil, da odlaga svoj brezuspešni poslanski mandat. Koliko modrosti je bilo v bo ka didiral na dr. Mačkovi listi dr. Pirkmajer (J N S). Njegov nainesu bo posestnik Franc Kirbiš iz Prepo J* j Na konferenci JRZ v Celju jc izbran za kandidata sedanji županj Alojzij Mihelčič in za namesto* kmet g. Turnšek iz Polzele. ^ol**? minisler g. dr. A. Korošec kaiidi ture za celjski okraj ni sprejel. Opozicijski kandidaturi v 8or^r. grajskem srezu. Zastopniki »0SP°,jaških krogov in pristaši vseli P01 gC nih struj, združenih v opoziciji, :so zedinili, da bodo postavili dva ka* dala in sicer g. Papeša, gostiln^ in lesnega trgovca iz Ljubnega 1 Celinska, gostilničarja iz Mozirja- JRZ kandidat gornjegrajskega j za bo g. Steblovnik, župan, banski svetnik in predsednik 'v11 zbornice. (jaj Mišku Kranjec, ki je bil tK> )0]nj:l določen za kandidata v okraju ..j Lendava, bo kandidiral tudi ' Soboti. • . .j-ki li- V Litiji bo kandidiral na °P0Z! Lc sti g. Arh za JNS in socialdenio >»o5i topleje, zapadnt v* Dogma in stvarnost v politiki , Vzroke katastrofe, ki jo je doživel češkoslovaški narod, je treba kolikor mo-soče bolj spoznati, kajti le tako smemo upati, da se napake, ki so jo povzročile, ue bodo ponovile. Jalovi so vsi poizkusi, zakrivati si še oči pred dejstvi, kajti mednarodna politika in svetovna zgodovina je skupek trdih resničnosti, in marsikatera politika doživi svoj polom, če zanemarja resničnost. Današnja mednarodna politika se razlikuje od prejšnje v tem, da je vanjo v znatni meri proniknil tudi ideološki živelj. Surov državni egoizem se sicer ni mnogo zmanjšal, vendar se polaga večja 'eža kakor prej na to, da bi bil »oblečen« v ideološko obleko. K državnemu egoizmu in političnim sistemom se pridružuje tudi vprašanje, kakšno stališče zavzemajo države do »visokih« mednarodnih struj, ki skušajo obvladati Evropo. 1 retje carstvo vodijo n. pr. danes ljudje, ki so neposredni nadaljevalci Bis-marchove in Treitschkejeve Pruske. Razen tega je Nemčija zavzela z Italijo in •laponsko nepomirljivo stališče do boljševizma, to se pravi do vsake Internacionale, pa bodi to delavska, framason-sha, demokratična, liberalna ali pa židovska. Vsako zunanjo politiko sestavljata dva osnovna elementa: diplomatska umet-uost, ki skuša svoji državi kar najlepše služiti, in pa odnos do različnih ideologij. Ker je prvi element samo stvar uspeha uli pa neuspeha, je mogoče govoriti samo o ideološki strani državne politike, do so danes zelo važne stvari, in nikakor jih ni mogoče odpraviti s cenenim vPrašanjem, aji je »boljša« nemška ideologija ali češki humanizem. Dosedanja češkoslovaška politika je izhajala iz filozofskega odgovora na to vprašanje, ne oziraje se na realno življenje, in zato je pil razvoj njenih odnošajev do Nemčije 'u Italije nerealen. Vse »ideologije« Ce-sho-slovaške so druga za drugo odpovedovale: Zveza narodov, Brand-Keloggov Ppkt, mednarodna solidarnost demokracije. Humanistična ideologija evropskega popada je v odločilnem trenutku pokazalo. da še dolgo ne zadostuje za to, da bi 'deni nositelji prijeli za orožje, kadar bi “Ho treba braniti mir in red. Teh in še Prilogo drugih stvari, ki pa so bile že dplj časa opazne, češkoslovaška zuna-Pia politika ni videla. Ali jih videti ni hoda, ali je konservativno in fatalistično epela na dogmi, da gre svet na levo, na vprašanje bo mogoče kdaj odgovorila kaka knjiga memoarov... (»Narodni li-%«). Novice Narodno-politična vzgoja Prekmurja Pravi vzroki angleiko-franco-skega popuščanja . Mnogo pišejo trenutno o novih smer-jhcali francoske in britanske politike. Kdor pa je opazoval politiko obeh držav, |le da bi se dal premotiti od teoretizirala svetovnega in predvsem prizadetega žaPadnoevropskcga časopisja, ve da je '!’ ho še nekaj časa politika pbeh vclc-aeniokracij dosledno ista. Je to politika -uvlačevanja. Politika, ki je nujna za dve °Inialni velesili, ki sta zaradi podobah njunega položaja ozko povezani, j. !* dve velesili sc bojita na eni strani .'Denje sovjetskega vpliva v Evropi svojih kolonijah, na drugi pa stalno Zraščajoče imperialistične ckspanziv-°sti 0Sj . Berlin - Tokio; eks-^uzivnosti, ki je nujna, ker temelji na a° ranjih gospodarskih razmerah treh 'oritativnih zaveznikov. Zaradi tega a se veledemokraciji nenadoma znašli ®d nujnostjo nove vročične oborožitve v obrambo svojih imperijev. Ker služi s notranji ustroj diktatorskih državic °roževanju, jc naglica, s katero so se Dan ravilc za v°ino hi začele svojo eks-Ce f1)0 v Kini, Abcsiniji in Španiji ter cijj oslovaški presenetila veledcmokra-stonv6'4* se za enkrat nista upali na-sovi rZ strallu- da bi bilo to le v prid ha v Ullije in njenih somišljenikov bODii^f r? ,svetu- Zato sta za enkrat rajši Mačp • 'n skušata tudi še nadalje za-°bor »t’ b°ložaj, dokler se ne bi sami ie . dovolj za samostojen nastop. Ce Hi|a aiacija za enkrat manj dosledno vo-lesiie‘ 0 izrazito politiko kolonialne vc-ne ij' ,Je. *° Predvsem zaradi vpliva nje-HnSjj( bonte, ki jo je silila na stran pa pome- Evang. nabožni mesečnik je »Duševni list«, ki izhaja od božiča 1922. na začetku v madžarskem pravopisu, pozneje v slovenskem. Nekaj časa so ga motile razne vendslovenske teorije o posebnem narodu, kar pa je po letih opustil. Bil je ves čas odločno nasproten politiki SLS in »Novin«, kar je najbolj motilo pri tem, je bilo njegovo začetno istovetenje slo-vestva z »Novinami«. Podpiral je razna centralistična jugoslovenska stremljenja, ker so bila po njegovem gledanju antiklerikalna. Mnogo njegovega nekdanjega nerazpoloženja je zakrivilo nerazumevanje potreb in prilik prekm. evangeličanov in neupoštevanje nujno preostalih vplivov preteklosti. Madžarskemu revizionizmu med Prekmurci je služila »Domovina« prof. San-dorja Mikole, »meszecsne novine za szlo-venski narod«, tiskana v Budimpešti. Izhajala je od 1920—22 in so jo skušali tihotapiti v Prekmurje. Imela je podporo madž. vlade. Sgcialno je bila močno reakcionarno zagovarjala »vendslovensko« teorijo o poreklu Prekmurcev, in spretno uporabljala napake uradništva in strank. Tako je 1. 1922. v dvojni 9—10 štev. označila poimensko skupino uradnikov kot koruptne in nezmožne za najboljše »vogrszke agitatore«. V madžarščini je izhajal list »Szabod-sag« (Svoboda), ki ga je urejeval Hart-ner Nandor, sedaj župan v Soboti. List je izhajal od 20. maja 1923. — 5. avg. 1925. Imel je protislovensko tendenco in bil sredstvo osebne politike veleposestnika Hartnerja, ki je 1. 1923. paktiral s Pucljevo kmetijsko stranko, 1. 1925. pa sam kandidiral ter dobil v obeh okrajih 2001 glas kar ni zadostovalo za poslanca. Poleg navedenih listov je bilo še več manjših poizkusov, pridobiti volilce, ki so imeli večinoma protiklerikalen značaj. Pavle Horvat je urejeval list »Kmečka moč« (17. VIT. 1927 —• do 16. štev. 1927.). Evang. župnik Leopold Hari jc izdajal »Naše novine« (23. V. 1926 — št. 29. 1927.) v Dolnji Lendavi in Čakovcu. Radikalna stranka je skušala pridobiti posebno Madžarp z listom »Istina — Igazsdg«. Deloma je bila namenjena Prekmurcem tudi »Murska straža« od 1. 1920. do 1924. v G. Radgoni. Urednik Božidar Borko in R. Bende. Poseben pomen ima dvoletnik »Novi čas«, ki je bil glasilo opozicionalne kat. mladine proti politiki »Novin« in je začel izhajati jeseni 1932. ter izhajal do novega leta 1933. V začetku je v njem prevladovala struja mladih bogoslovcev, pozneje pa zmagala struja laičnih akademikov, ki je pod vplivom napadov od konservativne strani postala radikalnejša in dobila antiklerikalen značaj. List je prenehal vsled izstopa nekaterih članov konzorcija. Kmečkemu proletarijatu je bila namenjena »Ljudska pravica« pisatelja Miška Kranjca. Glavna misel izdajatelja je bila, preko socialnih gesel prekm. preprostih množic vzbuditi v njih slov. narodno zavest. Začela je izhajati 5. okt. 1934. in se preselila vsled urednikovega odhoda k vojakom v Ljubljano, kjer je dobila novo uredništvo in splošnoslovenski značaj. — Ustanovljena je bila v volivnih časih v marcu 1. 1936. (štev. 5a, III. let.). V Ameriki je glasilo prekmurskih izseljencev »Amerikanszki Szlovencov glasz«, ki ga urejuje od 1. 1921. v Bethlehemu Aleks. Kardosh. Bivši turniški kaplan Lovrenc Horvath je skušal širiti protijugoslovanske tendence z listom »Stražo« v Ne\v Yorku. Čisto posebno vlogo pa ima mladinski list »Mladi Prekmurec«, mladinski mesečnik, ki je začel izhajati junija 1936 in gre sedaj v tretje leto. Okrog sebe zbira mladino vseh naziranj, mlade prekm. 11-terar. talente, posveča posebno pažnjo prekm. narodnim in social, problemom ter navezuje na slov. sredino. Poleg domačih listov, prihaja v Prekmurje tudi mnogo listov iz ostale Slovenije. Posebne polemike je povzročilo pisanje glasila HSS »Seljački dom«, predstavnika hrvatskega kmečkega gibanja, ki vpliva na prekm. množice posebno s svojo socialno vsebino. Ni razširjen, ker ga ljudstvo ne razume. Perkmurci so se popolnoma naučili na branje knjižne slovenščine in posebno med mlajšimi jc mnogo naročnikov slov. tednikov in dnevnikov. Slovenski časniki, ki so vsi politično pobarvani, niso posvečali Prekmurju sistematične pozornosti in da bi tudi vzgajali, ne samo skrbeli za glasove. V tem smislu se mora v bodoče tudi v slovenskih časnikih posvečati Prekmurju več pažnje. -ič. Stanovanjska beda Celju Nikjer ni gradnja novih stanovanjskih hiš dohajala razvoja industrije, toda takega pomanjkanja cenenih in zdravih stanovanj kakor jc v Celju, morda ni v nobenem slovenskem mestu. Zato so cene stanovanjem in sobam izredno drage, delavske družine pa sc stiskajo v ozkih in nezdravih kletnih prostorih in sobah s štedilnikom. Pozidanih je bilo od vojne do danes le nekaj modernih hiš, ki jih lahko preštejemo na prste in stanovanjske bede niso prav nič olajšale. Prav tako ne nove vile proti Hribu sv. Jožefa, proti Lavi in .Levcu, ki so namenjeni le eni ali dvema strankama in v katerih stanujejo lastniki sami in meščani, katerih število je naraslo. Socialno šibki sloji pa so v stanovanjskem vprašanju danes šc na slabšem kakor preje. Mestna občina že dalj časa dela načrte za gradnjo delavskih stanovanjskih hiš in želeti je, da sc to delo pospeši. Mariborska občina jc v nekaj tednih zgradila štiri enonadstropne hiše po 20 velikih sob s štedilnikom za 1 milijon 800.000 din, da bi olajšala stanovanjsko bedo, celjska mestna občina pa z delom v lej smeri tudi »ne sme zaostajati, saj Delavskega doma, ki je stal 2 milijona 800.000 dinarjev, pač ne moremo šteti k delom za reševanje stan. vprašanja. 'usin. n . i. ' • ‘kiladierjevi zaključki Spet umor v Colju Hlapec trgovca g. Ravnikarja je našel včeraj zjutraj za Westnovo tovarno na levem bregu Voglajne med Košto-majevim in NVestnovim mostom na cesti ženski dežnik, pod cesto v jarku pa mrtvo žensko. Dopoldne se je podala na kraj sodna komisija s s. o. s. g. Detičkom, zapisnikarjem g. Burgerjem in zdravnikom g. Bregantom, ki je ugotovila, da je ženska stara okrog 42 let, da jc bila verjetno umorjena po polnoči s tem, da je nekdo zadrgnil okrog vratu vrvico, ki je bila vdeta v jopico pod vratom. Zenska je močna in velika, po obrazu je bila obtolčena, na prsih je imela več podplutb. Indenlitele komisija ni mogla dognati. Ljudje, ki so drli na kraj umora, so sc spominjali, da so jo vi- nijo sedaj le izraz francoske industrije, ki se jc šc bolj zbala boljševikov in se še bolj povezala t britansko City. s katero i jo vežejo skupni interesi. f. deli tam in tam, toda vse lake domneve so ostale za enkrat nedognane. Oblečena je ženska v kostum in ker niso našli pri njej ničesar razen dežnika, obstaja domneva za roparski umor. Prepeljana je bila na teharsko pokopališče. * Današnji številki smo priložili za vse zunanje eenj. naročnike položnice ter vljudno prosimo, da nam blagovolite odpadajoči znesek takoj nakazati. — Z rednim plačilom nam mnogo prihranite na času, ker nam olajšate evidenco itd* Uprava lista. o Upravnik sanatorija na Golniku g. dr. Robert Neubauer je bil odlikovan z redom sv. Save III. stopnje. o. Reorganizacijo gospodinjskega šolstva zahteva Zveza ženskih pokre-tov v Jugoslaviji, ki je poslala v Beograd delegacijo z zahtevo, naj se odsek za to šolstvo pri prosvetnem ministrstvu poveri ženi. Zahtevale so tudi, naj se imenujejo pri banskih upra- vali gospodinjske referentke oz. nadzornice. o. Banska uprava razpisuje dve mesti zdravnikov v banovinski bolnici v Murski Soboti in mesto zdravnika združene zdravstvene občine Loče okraj Slov. Konjice. Prošnje je treba vložiti do 14. novembra. o. Učiteljstvo ljutomerskega okraja bo zborovalo v Gor. Radgoni v soboto. o. 37 ulic so preimenovali v Ljubljani v Stožicah in Zg. šiški. Nove tablice so po hišah že pritrjene. o. Otroško trupelce v časopisnem papirju je našla ljubljanska policija na Gradu. Držali sta se ga še popkovina in posteljica. o. Tovorni avlo jc zgorel gostilničarju in mesarju Borišku v Litiji zaradi neprevidnega rokovanja z bencinom. Požar jim je uspelo pogasili, s čimer so preprečili, da sc požar na dvorišču ni razširil na spodnje ob- o. Požar v ljubljanski tovarni. V tovarni „Slora" v Ljubljani je izbruhnil požar, ki jc grozil vsem tovarniškim objektom. Več gasilskih čet je z velikim trudom ogenj pogasilo, škoda je precejšnja, Požar je nastal zaradi neprevidnega ravnanja z varilnim aparatom. o Ker so se peljali z vozom čez njegovo zemljo, je obstrelil z lovsko puško posestnika Petra Klisuriča in njegovo ženo Maro, Janka Klisuriča pa pobil z drvar-skil cepinom posestnik Dragotin Raplje-novič iz Kravjeka pri Brežicah. Janko Klisurič je mrtev, ostala dva pa bosta le težko okrevala. o Samomorilec vlomil v župnišče. V župnišče na Sveti gori pri Litiji je ponoči nekdo vlomil in odnesel vsoto denarja ter samokres. Sum je padel na 23-letnega Rudolfa 2. iz Vač, ki je materi poslal pismo, da bo napravil samomor. c. Umrlo jc oktobra 26 ljudi, 15 v bolnici, 10 na domu, 1 jc bil najden umorjen v Levcu. c. Čitalnica ln knjižnica v Delavski zbornici bosta danes zvečer olvorjeni. c Avto je povozil 25-letnega voznika Fijavža, ko se je vračal s Frankolovega in je priskočil h konjem, da bi se umaknil. Avto mu jc zlomil roko in ga poškodoval po glavi. c V celjsko bolnišnico so pripeljali 28-letnega Mihaela Majcna, ki ima prebito lobanjo. Pri kolesarski nesreči se mu je zmračil um in najbrže ime ne bo točno. Doma je iz okolice Dobrne. c. Požar. Prcdsinoči so bili pozvani celjski gasilci v Laško, češ ,da jc v tekstilni tovarni Gerkman nastal v transformatorju kratek stik in jc izbruhnil ogenj. Ko so dospeli gasilci na dveh avtih v Laško, jc bil ogenj že udušen. c. Tujski promet v Olju, Oktobra 1213 (1025 Jugosl. in 188 tujcev), septembra 1187, lani oktobra 1154. h* 4*4 CD»EED »To sl zapomni enkrat za vselej, kadar pozvonim z zvoncem za kosilo, moraš biti tu hitro In točno!« Maribor Minimalni cenik krojačev m siviM BORBA PROTI NELOJALNI KONKURE NCI. - CENIK JE NIŽJI KOT V LJUB LJANI IN CELJU. V smislu soglasnega sklepa izrednega občnega zbora je članstvo Združenja krojačev in sorodnih obrtov v Mariboru odobrilo že več let pogrešani ravnalni minimalni cenik, ki je dobil s tem izrednim občnim zborom pravomočno veljavo do preklica. Islo-časpo se je sleherni združni član in članica moralno obvezal, da se bo posluževal in ravnal izključno po tem ceniku in da ne bo na podlagi razpoložljivih razrednih cen nikomur povzročal nelojalne konkurence, zavedajoč se, da mora spoštovati kole-gijalno zavest in čast. Združna uprava naproša Članstvo, da seznani svoje odjemalce z novim minimalnim cenikom v svrho prilagoditve s pripombo, da, je cenik mariborskih krojačev in Šivilj kljub temu daleko nižji kakor n. pr. v Celju, Ljubljani in ostalih večjih mestih na področju dravske banovine. One člane in članice, ki izvršujejo konfekcijo za trgovce, pa naprošamo, da s tem cenikom seznanijo prizadete trgovce, člani naj z energičnim nastopom preprečijo dotok tujih ali okoliških krojačev in šivilj, ki bi hoteli mariborskim krojačem in šiviljam povzročati nelojalno in umazano konkurenco. Združenje krojačev in sorodnih obrtov v Mariboru bo brezpogojno vsako došlo dokazano in utemeljeno prijavo ali ovadbo vodi- iTCT'1 Kiičisču "ie 'motociklu privozil m-sprot' avtomobil, ki ga je’ opravljal Santner. Obe vozili sta trčili. Sunek je | bil tako močan, da je Slogarjevo vrglo na hladilnik avtomobila. Pri tem je dobila nevarne notranje poškodbe, vozač Slogar pa praske na rokah. Slogarjevo so Drepeljali v mariborsko bolnišnico. ni Osebna vest. Te dni je slavil orožniški narednik pri tukajšnji orožniški četi g. Karol Flakus 50 letnico življenja. m Umrl je v Novi vasi 18-letni gimnazijec Bojan Bezjak. m Film o lepotah Jugoslavije v naravnih barvah, ki ga je izdelal dr. Kostič, bo predvajala jutri v dvorani Ljudske univerze Tujsko-prometna zveza. Predstava ob 18. je za dijaštvo, ob 20. za ostalo občinstvo. Vstop brezplačen, m Na Tomšičev grob je položila Slom- lo v točni evidenci, v spornem in, škova meščanska šola krasen venec s tehtnem razlogu pa t>o proti dotične- trobojnico. Grob je bil lepo okrašen in mu, ki bi nalašč kršil minimalni cenik ni kolegijalno zavest, izvajalo naj-slrožje konsekvence na podlagi predpisa zakona o nelojalni konkurenci, j nap0Ved zgradarine vložiti posebej za vsak objekt, ki je v katastru vpisan po- razsvetljen. ni Odmera zgradarine. V času od 1. do 30. novembra t. 1. se mora davčna | T UUJV IV* J W V imVMU li U V J.4 pu Prikl učitev okolice k mariborskemu kultur- sebej, četudi bi imel dve hišni številki. Napoved se mora vložiti tudi az ona poslopja, ki uživajo začasno davčno olaj-ste prijatelje. Neprimerno boljši bi bil \"etn’ dohodek se mora vpisati v odziv iz okolice, če bi to dopuščale ugod- visin>> kl Pogojena v casu tega pozi- nemu živi en u Maribor je središče kulturnega udejstvovanja, ker so tu glavne kulturne ustanove gledališče, Študijska knjižnica in razna kulturna društva. Dober opazovalec tega kulturnega življenja bi prav lahko določil območje, od koder segajo vplivi tega kulturnega delovanja in sodelovanja. Naša daljna okolica je za to sodelovanje in kulturno izživljanje zelo dovzetna, morda zato, ker okolica nima niti takih sredstev niti prilik, da bi si sama uspešno ustvarila to, kar ji nudi mesto. Predvsem mislimo pri teni na naše gledališče, ki ima v okoličanih zelo zve- nejše železniške zveze. Zato so okoličani va’ pričeli akcijo za uvedbo nočnih lokalnih vlakov, ki bi se prav gotovo obnesli. Vsaj ob gotovih dneh naj bi po končani gledališki predstavi vozili lokalni vlaki na vse smeri, in sicer do Pragerskega, Št. lija in Ruš. S tem bi se dvignila kulturna ravan okolice, povečali pa bi se tudi dohodki Narodnega gledališča, ki bi mu bilo omogočeno še uspešnejše izvrševanje kulturnega poslanstva. Obisk na „božfh njivah1* obredov je pevski zbor Ipavčeve pev- Sončen jesenski dan je na Vse svete privabil na mariborska pokopališča toliko ljudi ko redko kedaj. Že več dni pred praznikom je bilo na „bož-jih njivah4* zelo razgibano. Ljudje so svojcem in znancem čistili grobove in jih olepšavah z jesenskim cvetjem. Tudi sicer zapuščeni grobovi so dobili dostojno lice, za kar so poskrbeli šolski otroci z učiteljstvom. Včeraj so se ves dan vile reke ljudi na pobreško pokopališče. Avtobusni promet je z dvanajstimi avtobusi vzorno oskrboval promet, ki je potekal brezhibno in brez najmanjše nesreče. Letošnji promet na avtobusih je bil za tretjino večji od lanskega, kar je pripisovali predvsem lepemu vremenu, ki je privabilo v Maribor tudi mnogo okoličanov in tujcev. Mariborske narodno obrambne organizacije so počastile spomin svojih umrlih sodelavcev. Ob vojaški grobnici je bila lepa spomin- m Narodna mladina Maistrovim borcem. Mariborska narodna mladina je poklonila Zvezi Maistrovih borcev v Mariboru za 20-letnico osvobojenja lep prapor. Načrt je izdelal stud. inž. arh. g. Danilo Vahter. Na eni strani prapora bo dfžavna trobojnica z napisom »Zveza Maistrovih borcev v Mariboru«, na belem robu pa napis »Za kralja in slovanstvo«. Na drugi strani prapora bo na modrem polju belo označeno ozemlje naše države z napisom »Čuvajmo Jugoslavijo« in državni ter mestni grb. Blagoslovitev tega prapora bo 1. decembra popoldne na Glavnem trgu. , -v , v , , ,,i rti Ptujski dogodki pred mariborskim ske zupe zapel več turobnih žaloslink,! , .. *• „ sodiščem. Danes je bi a pred maribor- množice so se poglobile v spomin za svojimi dragimi. Vsepovsod je bilo svežega cvetja, dragocenih vencev in krasnih krizantem. Na tisoče sveč je brlelo. Veličasten je bil pogled na U.. tu> sta tiu trgu prodajala ukraifc* kostanj. m Žrtev sleparke je postala brusačeva žena Helena Strajnškova iz PW’ Na Aleksandrovi cesti se ji je pridružil neznana mladenka in zvabila od nje vev)i znesek. m Pojasnjene tatvine v »Vesni«- mariborskem šolskem zavodu »Vesna* so že dalje časa opažali, da zmanjkuj® perilo. Postali so pozorni in ugotovili-da krade perilo 19Metna perica Katarina. Mlado tatico je policija aretirala. m Jezik si je odgriznil. V Št. liju Je padel s hleva 32-letni hlapec Avgust Rol in si zlomil levo nogo ter odgriznil kos jezika. Ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico. * V četrtek, dne 3. nov. ob 20. bo j' kuhinji Dijaškega doma, Prešernova u-6 tečaj za pikantne in sladke sendviče pod vodstvom strokovnjakinje, ki vodi sedaj kuharski tečaj v hotelu Zamorc-Vsaka udeleženka plača din 25.—. Vpi' sovanje in vplačilo iz prijaznosti v trgO' vini Zlata Brišnik. j * Ljudska univerza. V petek 4. nov-bo podal prof. dr. France Stele iz Ljub' ljane pregled o razvoju slovenske ume * ; nosti tekom zadnjih 20 let. Predavani pojasnjuje mnogo skioptičnih slik. * Sestanek železniških uslužbencev; nastavljenih po 1. sept. 1923, ki so bi' člani provizijskih fondov bivše južne oz- 1 državnih železnic in ki se jim to članstv (ne računa za napredovanje ter pokojnino, bo v četrtek 3. nov. ob 14. v dvora' 1 ni Delavske zbornice, Sodna ulica 9. !Na dnevnem redu je poročilo delegatov-ki so v zgoraj navedeni zadevi posredovali pri raznih instancah.-Sestanka najs* udeležijo službe prosti prizadeti uslužbenci tudi s proge. Sklicatelj, j * Lešnik, Cankarjeva ul. 26, je van* jamčil molčečnost, sprejel vsak pogo)-(katerega stavite za oseben pogovor; božje njive, ki so bile ob sončnem zatonu eno samo morje lučk. Tudi letos je Zensko društvo v Mariboru štelo obiskovalce grobov. Ob tej priliki so zbrali v dobrodelne namene •1143 dinarjev na starem in mestnem pokopališču. 4----- skirn okrožnim sodiščem razprava proti 9~ obtožencem, ki so akterji znanih ptujskih dogodkov v noči na 20. aprila t. 1. m Potovanje Maistrovih borcev na Oplenac. Potovanju Zveze dobrovoljnih organizacij za severno ozemlje an Oplenac se bodo pridružili tudi Maistrovi borci. V žari bodo ponesli na kraljev grob prgišče prsti iz Maribora, Murske Sobote, Gornje Radgone in Dravograda. Za potovanje, ki bo še ta mesec, sprejema prijave tajništvo ZMB. m Delavec zgubil ves zaslužek. Zidar Andrej Lukovnjak je prijavil policiji, da je na poti iz Smetanove ulice do svojega vkljub temu še ne pristanete na seS. c nek, ste potem navaden obrekovale najgrše vrste. m Nočna lekarniška služba. Lekarn* pri Sv. Roku, vogal Aleksandrove * Meljske ceste, tel. 25-32; Mestna leka na pri Orlu, Glavni trg, tel. 25-85. ^ Kino t * Grajski kino. Ničevo. Izredno naP® film, v katerem sodeluje vojna morna ca. Pride Paula Wesely. ^ Prometna nesreča v magda-lenskem predmestju Včeraj popoldne se je pripetila na kri- j doma v Vetrinjski ulici zgubil ves te- žišču Frankopanove iti Stritarjeve ulice denski zaslužek v znesku 400 dinarjev, težka prometna nesreča. Zasebni urad-j m Tatvina kostanja. Iz Emeršičeve nik Vilibald Slogar se je z motociklom (stojnice na Slomškovem trgu je bila peljal po Stritarjevi ulici. Na sociusu je. ukradena vreča z 80 kg kostanja. Poli ska svečanost. Ob priliki cerkvenih sedela Štefka Slogarjeva. Na omenje-icija je aretirala dva dečka R. M. in M. Kultura Suppč: Boccaccio Za otvoritev letošnje glasbeno sezone si je izbralo naše gledališče Suppejevo opereto »Boccaccio«, najbrže zaradi tega, da nam je moglo pokazati v polnem razmahu vsa svoja prizadevanja. Ta opereta izza dni klasike te glasbeno-dramatične zvrsti se v marsičem približuje operi, je glasbeno kvalitetna in nudi tako orkestru, kakor zboru in solistom možnost popolnega razmaha ter uveljavljanja. Razen tega njena iz novel »De-karrterona« zajeta zgodba silno živhnain zabavna. S tako vsebino se zlepa ne more ponašati kaka druga opereta. Vse to je ob izvrstni režiji g. Vladimira Skrbinška in skrbnem glasbenem naštudiranju in dirigiranju g. Lojzeta Herzoga ustvarilo predstavo, ki pomeni častni začetek letošnje nove glasbene sezone. Inscenacija je bila moderna in prikupna, brez kiča, ki smo ga bili vajeni pri obeh dosedanjih uprizoritvah »Boccaccia« v Mariboru. Režiji se je posrečilo, da je neverjetno razgibala nastope zbora; nastop v drugem dejanju je bil v tem oziru višek vsega, kar smo v našem gledališču doslej doživeli. Prav tako so bili skrbno izdelani tudi vsi ostali skupni prizori in v posameznih kreaci- jah smo videli kar vzorne mojstrovine. Drobne posameznosti v igri in v petju, ki so pri sobotni premieri še motile, bodo pri reprizah gotovo izginile. Orkester je bil tokrat izvrstno uskladen in zbor se je izkazal kakor skoraj še ne doslej. V vlogi Boccaccia se nam je predstavil naš novi tenor g. Anatol M a n o š e v-s k i in si pridobil na mah simpatije občinstva. Njegov močni, izvrstno šolani in topli glas je simpatičen tako v nižini kakor tudi v srednjih in visokih legah. Vendar se je poznalo, da pa-vec tokrat še ni mogel pokazati vseh svojih vrlin. Negotovost v izgovorjavi slovenščine mu ni dovoljevala sprostitve in mu je povzročala tudi rahlo tremo, ki pa celotne kvalitete vendar ni znatno motila. Ko bo premagal te začetne tež-koče v novih razmerah, bomo dobili v njem odličnega umetnika. Presenetljivo se je v vlogi sodarja Lottaringhgija razmaknil baritonist g. Ivo Anžlovar, ki jc poleg pevskih odkril doslej neslutenc igralske sposobnosti in ustvaril lik, h kateremu mu je treba odkritosrčno čestitati. Prav tako odličen je bil g. Pavle Kovič v vlogi kramarja Lambertuccia, njegov bas je zvenel prijetno in v igro je vložil vse polno karakternih zanimivosti. V vlogi kramarjeve žene Peronelle se je kot pevka in izvrstna igralka pridružila tej dobri skupini ga. Vida K o-v i č e v a. Gdč. Jelka I g I i č e v a je imela vr vlogi ljubke rejenke Fiamette tudi pevsko posrečen večer, v katerem je dosegla višek v tretjem dejanju. Presenetila nas je s svojim prvim večjim nastopom gdč. M. Veldioova v vlogi brivčeve žene Beatrice s svojim mehkim toplim glasom. Iz nje bi se dala ustvariti nova subreta, treba bi ji bilo le več temperamenta in sproščenosti v igri-V vlogi Leonetta je pokazal g. Edo V e r d o n i k nov napredek z mladostnim temperamentom. Razen njega se je tudi g. Edo Grom izkazal s svojim palermskim princem Pietrom, kateremu je dal ves potrebni igralski poudarek. Karakterno dober je bil brivec Scalza g. Pavla Rasbergerja. Dobra je bila dalje ga. Slava Gorinškova v vlogi nezveste sodarjeve žene Isabelle, a prav tako je bilo tudi med ostalimi manjšimi vlogami nekaj prav posrečenih likov. V teh vlogah so nastopili gg. V. Skrbinšek (Neznanec), Košuta (Majordomus), Gorinšek (kolporter), Blaž (učenec Fresco, Šauperl (berač Checco), Štandeker (berač) in dame Križajeva (Tofano), Tovor-nikova (Chichibio), Gabrovčeva (Guido), J. Ermanova (Cisti), T. Ermaaova (Fe- Mariborsko gledališče Sreda, 2. nov.: Zaprto. . „ & Četrtek, 3. nov., ob 20.: Boccaccio«1 I A. Petek, Zaprto. , g. Sobota, ob 20. uri: »Pokojnik«. Ke Štandekerjeva novost »Prevaraj v kmečka drama v treh dejanjih s Malčevi režiji po scenskem načrtu Franca že pridno pripravlja za ‘ 'predstavo, ki bo ravno prihodnji derico), Holova (Giotto), Rasbergeri _ (Madonna Biancofiore), Kusminov gVa čakinja), Savinova (Marietta), » ^c, (Filippa) in Savinova v drugi viot. kla Oretta). ze- Obisk je bil pri premieri v sC* ° dano. lo dober; gledališče je bilo razp ,r, k Tridesetletnica Kranj^evičeve sm^ Te dni so se spominjali Hrv.a >«.« Silv*' nice smrti svojega velikega pes zagreb-je S. Kranjčeviča. Ob tej prilik1 ^jia ški listi ugotovili, da še do da■ _ stu- o pesniku napisana izčrpna dija. T dni k Karel Nedbal petdesetletnik. jc slavil ravnatelj bratislavske oper ^ ni dirigent Karel Nedbal, petd ebu, življenja. Deloval je naJP^j . piznjt*> nato v Moravski Ostravi, Prag - ^ Olomoucu in vodi sedaj ze opero v Bratislavi. nCosk3 k Capkova »Mati« v Parizu-.^3" Ri- avantgardistična igralska skuP>"a y pa- deau de Pariš bo igrala te dni F ^ rizu in sploh v francoščini zna b0 v mo Karla Capka »Mati«. Igrala Ep0. Tlieatrc de Pariš pod naslov erj ži-nue, ou nous vivons«. (Doba. 2a6lli-vimo). Delo je prevedel pisatelj in zkar Luc Durtain. V M a r i b o r u, 'dne 2. XI. 193? »V ečernff* Stran 5. Joorf Jugoslovanski SDortni uspehi v tujini ZMAGA REPREZENTANCE BEOGRADA V PARIZU. NAŠA MUŠKETIRJA STA PREMAGALA ZASTOPNIKE ARGENTINIJE V TENISU. Beograd: Pariz 2:1. Včeraj je nastopila v Parizu reprezentanca Beograda sestavljena iz igralcev “SK-a, Jugoslavije in BASK-a, dočimje Ma pariška reprezentanca sestavljena v Slavnem iz igralcev Racinga in Redsta-ra, od katerfn je satno prvi dal 7 igral-Ce” Zanimanje za tekmo je bilo jako ve- liko, tekmi so razen jugoslovanske kolonije prisostvovali tudi oficielni zastopniki jugoslovanskih in francoskih oblasti in številni domačini. Tekma se je končala z rezultatom 2:1 za Beograd. Naša zmaga je Parižane prilično izne-nadila, saj so z veliko gotovostjo računali z zmago svojih zastopnikov. Teniški dvoboj Jugoslavija: Argentinija V Buenos Airesu se vrši neoficielni teniški dvoboj med reprezentancama Ar-Kentinije in Jugoslavije, ki jo zastopata •unčec in Pallada. Jugoslovana vodita s 3:0 ter nista izgubila niti enega seta. Jpzultati so sledeči: Pallada-Russel 6:2, 5:3, Punčec-Zapo 6:1, 6:1, 6:3. V ?°ublu drugi dan tekmovanja pa sta naša zastopnika zmagala nad parom Ru-sel-Zapo 6:1, 6:0, 6:1. v ————— Se dva protesta na nedeljske tekme Poročali smo že, da je vložil zagrebški Gradjanski brzojavni protest proti Verifikaciji prvenstvene tekme za državno prvenstvo Slavija (S)-Gradjanski v jarajevu. Razen tega še protestirata Mubljana in zemunska Sparta, prva ra-nastopa igralca Kržana Stjepana pri jetani Slvija (V)-Ljubljana, druga radi ‘|?a, ker je igra! igralec Požeg za split-staga Hajduka. je prišla do sklepa, da smo v tehničnem in administrativnem pogledu na vsak način zmožni za tako prireditev, vprašanje je samo, od kod dobiti za to potrebna sredstva. Eden izmed glavnih zunanjih razlogov za prevzem organizacije tega tekmovanja je po mnenju vodilnih zvezinih funkcionarjev tudi dejstvo, da bo v tem letu postal naš kralj polnoleten, razen tega pa se je ta šport pri nas že tako razvil, da ga lahko mirno imenujemo narodni šport. Kot kraji za tekmovanje bi prišla edino v poštev Ljubljana in Bled, tako da bi se začetne konference in sklep vršili v Ljubljani, tekme pa v okolici Bleda, vendar pa bi se morale določiti vse rezervne proge v višjih legah za slučaj, da bi v nižjih legah ne bilo dovolj snega. bo tudi prva javna produkcija na ledu, na kateri bo sodelovala tudi angleška svetovna prvakinja Megan Taylor. CROS COUNTRY ZA SMUČARJE. Zagrebška zimskošportna podzveza bo priredila v nedeljo cros country tekmovanje na progi 5000 m na Sljememi, katerega se bodo udeležili smučarji, seniorji in juniorji. 60 DRŽAV NA XII. OLIMPIJSKIH IGRAH. Prireditveni odbor za XII. Olimpijske igre je pozval 60 držav, da se s svojimi zastopniki udeleže XII. Olimpijskih iger v Helsinkiu. Ocenjevalne motorne dirke v Celju Motosekcija ŽSK Hermesa je priredila Jja progi Celje - Št. Jurij - Mestinje -°ličane - Konjice - Celje, dolgi 80 km, °cenjevalno dirko s startom in ciljem °red kolodvorom v Celju. Startalo je 15 ^začcv, od katerih jih je prišlo na cilj Tehnični rezultati so sledeči: Kategorija do 250 kub. cm: 1. Djordjevic f-jubljana) 17 točk, 2. Dominko (Ljubka) 24 točk, 3* Fantini (Ljubljana) 34 ,°ck. Kategorija nad 250 kub. cm: 1. Co-,an (Celje) 4 točke, 2. Mirnik (Celje) 7 r?.ck’ 3. Toplak (Celje) 8 točk. Katego-s prikolico: 1. Hobacher (Celje) 13 yck> 2. Baumgarten (Trbovlje) 25 točk. , °zači so dobili darila in plakete. Co-sk'1 1 ^e^a> ki ie imel najmanj kazen-' točk, je prejel še posebej pokal, da-10 celjskega župana. Ali more Jugoslavija prirediti Fis-ino prvenstvo 1941 ? jugoslovanska zimskošportna zveza 'v Je na svoji zadnji seji bavila s vpra-s ali more Jugoslavija prirediti etovno smučarsko prvenstvo 1941, ter NOV REKORD NA 200 METROV. Na igrišču beograjske Jugoslavije je tekač Stefanovič pretekel progo 200 m v času 23.3 sek., kar je za 0.1 boljše od Klingovega državnega rekorda. Novi rekord pa žal ne bo priznan, ker ni bilo navzoče dovoljno število sodnikov. Na istem meetingu je Sraejda vrgel kopje 58.80 m. NOVI EVROPSKI PLAVALNI REKORD Hannoverski športni klub »Wasser-freude 98« je priredil veliko mednarodno plavalno tekmovanje, na katerem so ob odlični udeležbi iz tujine doseženi prvorazredni rezultati. Med drugim je evropski prvak v prsnem plavanju Jo-achim Balke popravil Ohrdorfov nemški rekord na 100 m od 1:10,8 na 1:10,7, drugi dan pa je izboljšal svoj lastni rekord, nemški in evropski, v prsnem plavanju na 200 m 2:38, na 2:37,8, kar je le za 0,6 sek slabše od svetovnega rekorda Američana Kasleya. Od ostalih rezultatov bi trebalo omeniti zmago Danke Ranghilde Hveger v svobodnem stilu na 100 m v času 1:07,5. V waterpolu je prvi dan zmagal Hannover nad francoskim prvakom Enfants de Neptune-Tourcoing 6:4 (3:2), drugi dan pa so zmagali Francozi z rezultatom 5:3 (2:1). OTVORITEV ZIMSKE SEZONE NA DUNAJU. Ako bo trajalo ugodno vreme še dalje, bodo na Dunaju otvorili v petek prva drsališča na ledu. Takoj naslednji teden MADŽARSKO PRVENSTVO. Nedeljski rezultati: Ferencvaros-Taksi 6:3, Elektromos-Phobus 2:0, Ujpest-Bu-dafok 1:1, Szuglo-Salgo Tarjan 2:1, Szol-nok:Bocskai 1:0, Szeged.-Hungarijal:l, Kispest-Nemzeti se ni vršila. ČEŠKOSLOVAŠKO PRVENSTVO. Po daljšem odmoru se je v nedeljo nadaljevalo češkoslovaško nogometno prvenstvo. V Pragi je Viktorija Žižkov pred 20.000 gledalci igrala neodločeno z Zidenicami iz Brna, Slavija pa je premagala Sparto z 1:0. Ostali rezultati: Bratislava-Kladno 1:1, PIzenj-Nahod 5:1, Bata (Zlin)-Pardubice 6:2. KOTNIKU NI USPELO RUŠENJE GOR-ŠKOVEGA REKORDA. Naš znani lahkoatlet Kotnik je poskušal v Zagrebu na srednješolskem igrali-šču rtlšiti Gorškov rekord na 1500 m, pa ni uspelo. Goršekov rekord na tej progi je 4:02,2, a Kotnik je porabil za isto progo 4:06,2 sek. GRADJANSKI BO PREKINIL ODNO-ŠAJE S SLAVIJO (S). Beograjski listi prinašajo dolge komentarje k tekmi Gradjanski-Slavija (S), ki se je vršila preteklo nedeljo v Sarajevu, ter trdijo, da bo Gradjanski prekinil športne odnošaje s Sarajevčani. Funkcionarji imenujejo igro Salvije naravnost kriminalno ter pripisujejo glavno krivdo za vse incidente eksponiranim klubskem funkcionarjem sarajevske Slavije, v prvi vrsti g. Ivanu Kapu. Ustanovitev Slovaike nogometne zveze Slovaško ministrstvo za narodno zdravje bo ustanovilo poseben posvetovalni odbor, v katerem bodo zastopane vse narodne manjšine, ki so na Slovaškem. Ustanoviti nameravajo tudi samostojno nogometno zvezo, ki bo pristopila k FIFI. Če bo pa FIFA zahtevala, do ostane dosedanja federacija tudi v bodoče skupni zastopnik češkoslovaškega športa, bodo vsaj zahtevali za slovaške pokrajine absolutno športno avtonomijo in ustanovitev slovaške lige 10 klubov v okviru federacije. s Češkoslovaška teniška asociacija, vrhovni teniški forum, je sklenila, da se bo odslej mesto »asociacija« nazivala »zveza«. Glede članstva nemških in madžarskih društev ni bilo sklenjeno ničesar. Do nadaljnjega se češkoslovaški teniški igralci in fukcionarji ne bodo udeleževali nobenih prireditev in slovesnosti v inozemstvu, tudi še ni rešeno, ali bodo tekmovali za srednjeevropski pokal in za pokal kraljice Marije. s Zagrebški Gradjanski je na povratku iz Sarajeva nastopil v Slavonskem Brodu proti temošnji Marsoniji ter ie zmagal 7:1 (6:1). s Znani belgijski nogometoš Braine,ki je nastopil v enajsterici Kontinenta, kjer mu je bila poverjena funkcija kapitana moštva, je bil za športne zasluge odlikovan z medaljo velikega belgijskega športnega lista »Šport«. s Boksarji te Trevlsa bodo v nedelo nastopiti v Zagrebu proti reprezentanci Zagreba. Za srečanje vlada v Zagrebu veliko zanimanje, posebno za Italijana Peire. s Upravni odbor Beograjskega moto« kluba odstopil. V zvezi s poslednjimi dogodki v našem motosportu je odstopil upravni odbor Beograjskega motokluba. Kakor znano, mu je Zveza odstopila prireditev državnega prvenstva, a je v zadnjem momentu vzela temu tekmovanju kvalifikacijo za državno prvenstvo. Ker so baje tudi zagrebški motociklisti, ki bi morali sodelovati, zahtevali previsoke odškodnine, je prireditelj to tekmovanje sploh odpovedal, sedaj pa je cel upravni odbor podal ostavko. Ker je že blizu termin za sklicanje letnega občnega zbora, ne bo sklican izredni občni zbor, temveč bo 17. decembra kar redni letni občni zbor, ki bo poleg položaja, nastalega po demisiji, reševal tudi vsa druga vprašanja, ki se tičejo jugoslovanskega moto-sporta. s Pred kratkim je Beograjska lahkoatletska podzveza odpovedala angažma svojemu trenerju Kaltenbachu. Ker je imenovani nesporno najboljši lahkoatletski trener izmed vseh, ki so doslej delovali v Jugoslaviji, je SK Jugoslavija ustanovil posebni trenerski fond, v kate* rega plačujejo khibovi podporni člani po 15 din mesečno; z dohodki tega fonda bo klub plačeval trenerja Kaltenbacba, ki ga bo sedaj najel zase. Sah š Najboljši šabisti v Hartfordu v USA so se te dni borili za naslov prvaka mesta in za nagrado v obliki zlate šahovske deske. Nagrado je odnesel neki K2 letni učenec, ki je od 15 partij dobil M, v 15. pa je remiziral. š Šahovski odseki stanovske organizacije slovenskih grafikov so v okvim proslave 70-letnice obstoja organizacije odigrali medsebojni turnir, na katerem so se po doseženih rezultatih odseki uvrstili naslednje: 1. Ljubljana, 2. Maribor in 3. Celje. Daljic A MARIJA ROMUNSKA: 64 žMieujo Nfega diie me je zbudilo zvonenje zvonov, slav-M 2vonov' vabečih k moji poroki. Ho r'0rala sem prestati tri poročne ceremonije: civilna' . to''ško in protestantsko. Vse tri so bile določene Ako dopt>ldne in s0 se zaključile z veliko pojedino, v k- 'n's'in> sedaj na to, se mi zdi kakor sen, daljni sen, M r^*n seu’ igra*a sanisko vlogo. sirok?°^a poro^ua obleka iz težke svile je imeJa seveda k0r,ve "abrane rokave, krilo jc bilo zvončasto in se je niararVa*° v veliko vlečko. Ker čipkaste tenčice nisem tjar a’ s®m imela na glavi til, pritrjen z diamantno J?, rižem iz orančnih cvetov, ki so !a sem vitka mala deklica z zelo plavimi lasmi, Dote, °k°'‘ ^e’a skodrani; moje oči so bile modrc, da b1CJi10^CKa °brazne Mama jc pa bi,a drugačnega mnenja. Zato kgoriit- i po 1,jeni želji in sem se morala temu pri-Naii,k0lik0r se ie Pač le dalo. « p°mpa je bilo pri katoli ečino nh jVi' Najina pulta sta os______ &el| SQ Dreda sva morala preklečati. Trajalo je dolgo in Ji so ,n.PCVCl\ Vejale so mi monotone latinske pesmi,; *e>ia v POmir'lc. Anglikanska ceremonija je bila obav-, fr«#* cm 7mnrl t r-* .. : .rajski - je ono pri katoliški poroki. Bila je cerkvi. Najina pulta sta ostala čisto spredaj. ^ V Gni ‘ • *«(>iu\uiioaa uuiisiijju ’ tt1°rniri zasledujejo plavajoče plošče in sproti obveščajo o tem po radiu domače in t”r ladje. V Ameriki pravijo ,da bi do katastrofe znanega predvojnega parnika »Ti-tanica« ne prišlo, če bi že takrat obstajal” taka piicija. X Kraj brez ure je majhno letovišče v Gornji Ostmarki, kopališče Schallerbac”' Ne na postaji ne na pošti, niti kje drugje nimajo ure, cerkve pa v tem kraju ni. Srečen kraj Schallerbach! MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM! V malih oglasih stane vsaka beseda BO par: oajmanlta pristojbina *■ Jjjj oglase ie din 6.—. Dražbe, preklici, dopisovanja In ženitovanlsk! oglasi din 1,— po besedi. Nalniam znesek za te oglase ie din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni daven ^ enkratno objavo znaša din 2.—. Znesek za malo oglase sc plačulo takol pri naročilu, oziromai t» vposlatl v pismu skupa] z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. Z* pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. Razno 2500 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor. Orožnova. 91 ŽIČNE VLOŽKE od 85 din, afrik-madrace od 180 din, otomane od 350 din dobavlja zajamčeno »Obnova«, F. Novak. Jurčičeva 6. 2420 Blago za zavese napravi vaš dom udoben Bogato izbiro priporoča Tckstllana Bfldeleldi Maribor. Ooapoaka 14 TOMAŽEVO ŽLINDRO 18 odst. po din 110.— za 100 kg iz skladišča Maribor, vagonske količine po 92 din za 100 kg franko Ljubljana, oddaja Kmetijska družba, Meljska cesta, telefon 20-83. 2299 ZA DOLGOVE, ki Jih povzroča moja žena, nisem od danes naprej več plačnik. Sternad Jože, žel. zv., Hajdina. 2434 Posest MALO POSESTVO pri Mariboru za 20.000 din naprodaj. Vprašati Maribor, Meljska cesta 22. Fajdiga. 2451 Prodam Moderno, ŠPERANO SPALNICO prodam zelo pod ceno. Mizarstvo Belak, Frankopano-va 23. 2439 Prodam dobro ohranjene KONCERTNE CITRE. Naslov v upravi lista. 2440 KLAVIR naprodaj. Ponudbe pod »Klavir« na upravo »Večernika«. 2442 POSTELJA. otroška miza, stenska ura, otomana, otroški voziček poceni naprodaj. Ob jarku 6-1. 2448 Stanovanje Sprejme se SOSTANOVALKA. Koroška cesta 67. 2431 TRISOBNO STANOVANJE oddam. Strossmajerjeva 28, pritličje. Vpraša se v banov. Dečjem domu, Strossmajerjeva 30. 2432 Oddam STANOVANJE. sobo, kuhinjo, klet. vrt in drvarnico. Zg. Radvanje, Zvezna ulica 3. 2435 Oddam STANOVANJE. sobo in kuhinjo, Aleksandrova 27. Studenci. 2437 ŠTIRISOBNO STANOVANJE s sobo za služkinjo in kopalnico, se odda. Ponudbe pod šifro '»Štiri sobe« na upravo »Večernika«. 2441 OPREMLJENA SOBA. sončna, mirna, se odda. Strossmajerjeva 28. II. nadstropje, vrata 9. 2443 Oddam čisto, OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom 1—2 ose-bama. Glavni trg 4-1. 2446 Oddam STANOVANJE, sobo in kuhinjo. Dr. Krekova 6, Studenci. 2447 SONČNA SOBA se odda s posebnim vhodom, iprazna ali opremljena; isto tam se sprejme tudi gospodična V CELO OSKRBO. Frančiškanska ulica. ji. nadstropje, desno. Vprašati od 10.—14. ure. 2450 V najem ENODRUŽINSKO HlšO iščem v najem. Cenj. dopise na upravo pod »December • 2436 ^ Službo 18-LETNO POHORSKO DEKLE. zdravo in pošteno, išče kakršne koli službe. Vpraša” Lekarniška 7-1., Elza Nara ■ 2433 Službo dobi. DEKLE. , ki samostojno kuha. s* sprejme. Čančala. L trg 17. ______ ______ SLUŽKINJA. ki zna kuhati in nekolik0 ’ vati, se sprejme. Naslov upravi. 2438 Sprejme se takoi MAJER „ Se. s 4—6 delavnimi močnu- ^ menič, Rošpoh. Znanja želi VDOVA. ati stara 34 let, želi a obrtnika ali železničarja- a pohištvo In denar. Ponudb upravo pod »Neimenova 2430 -- Čitajte„Večernik !■■■■■■■■* Madrace Iz afrlka od din 190- Otomane od din 390‘- ^ Vsa tapetniška popravila izvršuje solidno in najce A. Čerin ml.. Korošica 8 TeI*29' Poslužite se vložkov za čevlji Temeljito in počen' negujete svoje noge s higienskimi SETA” vložki* •f Izda ju In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje In praznikov ^ „prav« Velja na mesec prejeman v upravi ali po poiti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Urednlitvo In uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon ure n it. 25-67. Poštni čekovni račun it 11.409.