PoSlnlna platana p uctertnl Cena Din t— SICV. 216 II £|ubl|anl, v lotek, 22. septembra 1936 teto 1. Predsednik avtonomne katalonske vlade ubit? Pariz, 22. sept. AA. Stefani: Radioposta-j a v Valladolidu poroča, da je bil ubit predsednik avtono mn e katalonske vlade y Barceloni C o m p a - n y s. Po vesteh iz Barcelone se zadnje čase upor proti avtonomni vladi Companysa v Kataloniji čedalje bolj Siri. Uprli so sc precejšnji oddelki prostovoljnih delavcev, ker jih hoče vlada poslati na aragonsko bojišče, kjer so vladne čete imele zadnje dni velike izgube. I Companys jc bil kot vodja katalonskih nacionalistov in se je zavzemal za neodvisno katalonsko državo, katero jc na tihem tudi pripravljal. Zaradi tega je bil trn v peti po eni strani marksistom, po drugi strani pa tudi anarhistom. Če odgovarja ta vest resnici, potem je Katalonija pred silovitimi notranjimi boji, katere je Companys s svojim ugledom zadrževal. Kakor je znano, je bil Companys od prejšnje madridske vlade obsojen na 30 let ječe, ker je oklical neodvisno katalonsko republiko. Prvi cilj belih - Madrid Pariz, 22. septembra, o. Po zadnjih vesteh s španskih bojišč so zmage belih, ki so jih doseli zadnje dni, povzročile bistveno spremembo v ;■ >-ložaiju na vseh bojiščih. Zaradi teh zmag je izbi . lini lo med vladnimi četami, pa tudi med civilisti tako nezadovoljstvo, da vojaki ne marajo več na bojišča. Čete madridske vlade so zdaj na vseh frontah prešle v obrambo in skušajo obdržati svoje postojanke. Vse napadalne akcije se vrše zdaj z nacionalistične strani. V tem oziru je bila odločilna zmaga belih pri Talaveri. Kakor poročajo iz Burgosa, so se v glavnem stanu belih sporazumeli, da bo glavni napad veljal najprej Madridu, in da nameravajo beli oddelki zasesti pred Madridom ne Toleda, ne drugih mest. Toledo je itak obsojen na padec, ker je cestna zveza med Madridom in med tem mestom že pretrgana* V bojih, ki so zadnje dni divjali v Toledu, je vlada izgubila čez tisoč miličnikov, ojačenj pa ni od nikoder. V Madridu samem so opustili vsako misel, da bi mogli poslati kaka ojačenja na severna bojišča, zato jc usoda Bilbaoa, Santanderja in drugih mest odločena. Povrh vsega pa divjajo v vseh teh mestih speri med posameznimi strankami, ki jih beli pospešujejo s tem, da mečejo neprestano letake, v katerih poživljajo prebivalce, naj bodo pametni in naj se udajo. Neslogo med branilci pospešuje tudi dejstvo, da beli nočejo še napasti na Bilbaoa, ne kakega drugega večjega kraja. Tak napad bi vse stranke v obleganih mestih združil. V Santanderju so oklicali samostojno rdečo republiko, ki noče nobene zveze z madridsko vlado. General Molla je uradno objavil, da se bo napad na Bilbao začel 25. t. m. ob 1 zjutraj. Napad bo izvršen z vsemi sredstvi, če se mesto do tedaj ne preda. Brž ko zavzame Bilbao, bo general Molla svoje čete prepeljal na aragonsko fronto, kjer bo začel ofenzivo proti Madridu. Reuterjev dopisnik pri beli vojski poroča: Na talaverski fronti so beli odbili guerilski napad republikancev in to med Avilo in Talavero, kjer vodi cesta iz Burgosa k južni fronti. Avila je naravna trdnjava proti vladnim četam. Neki beli častnik je izijavil, da je bila vladna kolona ustavljena 25 km pred Avilo. Vladne čete so izgubile mnogo postojank na klancu čez Z:co in beli so presenetili vladne čete 1500 m od Arena de San Pedro. Napadalci so presenetili miličnike v taborišču, ker niso postavili nobenih straž. Tihotapstvo orožja cvete Pariz, 22. sept. Zadnji čas ugotavljajo oblasti zmeraj večje tihotapstvo orožja v Španijo. Tako je v pristanišču v Antvverpenu vse polno malih strojnic, ki bodo poslane vladi v Španiji. Včeraj je iz Antvverpena krenil parnik v Španijo. Na parniku je 40 zabojev pušk, 60 zabojev municije in 17 zabojev razstreliv. Tihotapstvo zelo cvete tudi na meji med Švico in Francijo, kjer je že bilo zaplenjenih veliko tovornih avtomobilov, ki so bili polni orožja. V pristanišče Saint Dazaire sta včeraj priplula dva sumljiva španska parnika, danes pa sta priplula zopet dva. Francoske oblasti tihotapstvo zelo za-»ledujejo. Zmedene vesti iz Madrida Madrid, 22. sept. AA. Havas: Poročilo vojnega ministrstva pravi, da je vladno letalstvo na severo-zapadm fronti včeraj bombardiralo Ovideo in razbilo eno topniško baterijo. Vladna palača je zgorela. Na aragonski fronti so vladne čete napredovale za 15 km in zaplenile pri tem 7 strojnic in drugi vo,ni materijal. Na južni fronti so pri Cordobi vladne cete zaplenile dva tovorna avtomobila municije. Jugovzhodno od Talavere so uporniki znova izveiti močan napad, podprti od svojega letalstva. V zraku je prišlo do borbe med vladnim in uporniškim letalstvom. Trenutno se uporniki umikajo. Razdor med rdečimi rase Madrid, 22. septembra. Pokrajinski odbor ekstremistične stranke je izdal na miličnike poziv, naj pokažejo popolno disciplino in zaupajo madridski vladi in vrhovnemu poveljstvu republikanskih čet. Dalje pravi proglas, da nameravajo uporniki napasti Madrid in da 60 zbrali na Sierri, zlasti pa na od6eku pri Talaveri večji del svojih sil. Ljudstvo pa bo vendarle zmagalo in je zato osredotočilo zato svoje najboljše sile na najbolj ogroženih krajih. Pariz, 22. septembra. Radijska postaja v Te-iuanu ponovno trdi, da je predsednik španske re- publike Azana dejansko jetnik komunistov. Vsaka oseba, ki hoče obiskati predsednika republike, mora zaprositi posebnega dovoljenja komunistične voditelje. Celo to govore, da so neki obiskovalci predsednika, republikanski levičarji, ki so brez dovoljenja komunistov šli v predsedniško palačo, brez sledu izginili, to je, da eo jih ustrelili. Viada se opravičuje zaradi okrutnosti v Toledu Madrid, 22. septembra. AA. Agencija Fabra poroča: Tukaj »o ujeli radiogram iz Burgosa, ki upornikom v Alcazarju zapoveduje, da za nobeno ceno tie smejo izpustiti žena in otrok. Žene in otroke morajo spravljati v prvo vrsto, da bi tako preprečili napad lojalnih čet. Tako je jasna zločinska akcija, s katero hočejo uporniki izkoristiti človečanstvo in potrpljenje vladnih čet. V Alcazarju delajo barikade iz nedolžnih žrtev. Uporniki tem nesrečnim žrtvam ne marajo pomagati, ampak jih celo izrabljajo v svoji strankarski borbi. Med civilnim prebivalstvom je to postopanje polkovnika Moscarda izzvalo veliko nezadovoljstvo. Pariški listi so že poročali o ženski, ki se je vzpela na okno Alcazarja in vpila, da se hočejo uporniki predati. Toda uporniki polkovnika Mos-carda so jo takoj ustrelili v hrbet. Uporniški krogi izjavljajo sami, da je vlada dokazala svoje človečanstvo. Alcazar bi iz vojaških razlogov moral že zdavnaj zleteti v zrak. Alcazar ni osamljena trdnjava, kakor se to misli v inozemstvu, ampak je to kup trdnjav nad mestom. Vsak dan zahteva na stotine žrtev iz civilnega prebivalstva. Vlada v Madridu je dolgo oklevala in je slednjič morala napraviti konec epizodi, ki je vezala na tisoče vojakov. Poprej je vlada skušala večkrat rešiti otroke in žene, posebno po posredovanju profesorja vojne akademije majorja Puiza Riha in duhovnika Camarasa V zadnjem času je posredoval tudi diplomatski zbor. Vlade ne zadeva nobena i odgovornost, ki dejansko pada vsa na upornike. Kemal Ataturk pride v London Anglija ustvarja Sredozemsko zvezo London, 22. septembra, o. Tukaj raste v političnih krogih vedno bolj zanimanje za prihodnji sestanek med predsednikom turške vlade in med zastopniki angleškega zuuanjega ministrstva. Ta podajanja imajo po poročilih londonskega tiska nadvse važen namen in pomen, namreč sklenitev vzhodne sredozemske zveze. Zvezi med Anglijo in Turčijo se bo pridružil tudi Egipt in Grčija. Zveza bo imela namen, da ustavi italijanski pritisk in politično ekspanzijo v vzhodnem delu Sredozemskega morja ter v Mali Aziji. Anglija si od te zveze obeta tudi pomirjenje v Palestini, ker bodo skušali vplivati na Turčijo, naj pri palestinskih arabskih muslimanih posreduje kot edina svobodna muslimanska država, da se; sprijaznijo z angleškimi cilji v Palestini. S turške strani pripravlja ta sestanek londonski poslanik Okyar, ki je bil v tej zadevi v Ankari in je dobil od predsednika Kemala vsa potrebna navodila. Prihodnje dni bo turškega poslanika sprejel angleški kralj. Z angleške strani pa je vsa pripravljalna dela vzel v svoje roke zunanji minister Eden ter se zavzel za to z vso svojo delavnostjo. Kralj Edvard VIII mu je sporočil vsebino svojih razgovorov, ki jih je imel na svojem počitniškem potovanju s Kemalom v Carigradu. Spored tega sestanka bo sestavljen še ta teden. Angleški listi pišejo celo, da utegne priti v London na to konferenco celo sam Kemal Ataturk, da bo osebno vodil razgovore za ta važni sporazum z Anglijo. O tej stvari je že precej ugibalo italijansko In nemško časopisje, ki je o zadnjih dneh potovanja angleškega kralja pisalo, da se je to počitniško potovanje spremenilo čisto v javno politično obiskovanje. Če pride do te zveze, potem se bo položaj na Sredozemskem morju, kjer vlada zdaj nekako zatišje, spet silovito zaostril. Kongres Zveze mest Cetinje, 22. septembra. Včeraj je bila na Cetinju letna skupščina Zveze jugoslovanskih mest. Najprej je bila v Dubrovniku seja poslovnega odbora, na kateri so podrobno razpravljali o delu Zveze v preteklem letu, nadalje pa so pripravili na tej seji tudi predloge za skupščino. Ko je bilo delo v Dubrovniku končano, so prispeli delegati na Cetinje. Včeraj ob 10 dopoldne je kongres začel delo v veliki dvorani bansike uprave. Za to priliko je bila dvorana posebno okrašena. Za predsedniško mizo so zasedli mesta vršilec dolžnosti predsednika Zveze mest zagrebški podžupan Teodor Kaufmana z ljubljanskim županom dr. Adle-šičem in zastopnikom predsednika belgrajske občine Dušanom Nikolajevičem. Na častnem mestu £0 bili odposlanec predsednika vlade g. Jevtič, dalje pomočnik bana zets,ke banovine, odposlanec ministra notranjih zadev g. Odžokoljič, odposlanec finančnega ministra Draškovič, odposlanec gradbenega ministra Obradovič, odposlanec bana zetsike banovine Vešovič, poveljnik divizije Petrovič in drugi odličniki. Točno ob 10 je vstopil v dvorano med burnim in navdušenim klicanjem kralju in kr. domu odposlanec Nj. Vel. kralja brigadni general Vladimir Savič. Ko se je navdušenje malo poleglo, je pozdravil skupščino predsednik Kaufmann, ki je ugotovil, da je skupščina sklepčna, ker ji prisostvuje preko 50 odposlancev, ki 60 zastopali 54 mest. Takoj v za- Neguš v Ženevi Ženeva, 22. 6ept. AA. (Havas). Včeraj se je s svojim spremstvom pripejal z letalom cesar Haile Selasi. Na letališču ga je sprejel poslanik dr. Martin. Policija je izdala obsežne ukrepe, da se preprečijo morebitne demonstracije. Francoske politične kroge je neprijetno presenetilo neguševo potovanje v Ženevo. Isti krogi obžalujejo tudi stališče malih severnih držav, češ, da je nesprejemljivo za Italijo in druge velesile. Jugoslovanska delegacija v Ženevi Ženeva, 22. sept. Jugoslovanska delegacija na zasedanju DN je takole sestavljena: šef delegacije in prvi delegat dr. Milan Stojadinovič, predsednik vlade in zunanji minister. Delegati: dr. Božidar Purič, poslanik v Parizu, dr. Andrej Gosar, univ. prof. v Ljubljani, dr. Ivo Subotič, stalni delegat kraljevine Jugoslavije. Namestnik dr. Ivo Andrič, načelnik političnega oddelka v zunanjem ministrstvu. Tehniška svetovalca dr. Stojan Gavrilovič, šef odseka za DN pri zunanjem ministrstvu, in dr. Savko Stojkovič, tajnik zunanjega ministrstva. I16™.?' ta*IV.k ^r- Vladimir Manojlovič, tajnik stalne delegacije pri DN. — Delegacija centralnega presbiroja: dr. Kosta Lukovič, šef centralnega pres- četku svojega govora je nazdravil našemu mlademu vladarju, nakar je .poudaril pomen kongresa in njegovega dela v preteklem letu. Ob zaključku govora je predlagal brzojavne pozdrave Nj. Vel. kralju, Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavki, kakor tudi ministrskemu predsedniku g. dT. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu iti finančnemu ministru dr. Letici. Podčrtal je upanje, da bo vlada dr. Stojadinoviča nadaljevala svoje delo za uvedbo prave demokracije in občinske samouprave. Nato sta govorila predstavnik Belgrada in ljubljanski župan dr. Juro Adlešič. Zlasti govor župana dr. Adlešiča so zborovalci večkrat prekinjali z burnim odobravanjem in klicanjem Ljubljani in rodoljubnim Slovencem. Takoj nato je prešel kongres na dnevni red. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti Med nadalj-nimi sklepi kongresa je bil tudi ta, da tst za na-daljna tri leta središče zveze mest prenese v Zagret in da se prihodnji kongres vrši v Banja Luki. Po volitvah je govoril odposlanec notranjega ministra dr. Korošca inšpektor Odžokoljič, ki je obširno razložil organizacijo mestnih občin. Na koncu je bila sprejeta resolucija, v kateri so obseženi najvažnejši problemi mestnih občinskih samouprav. Popoldne so zborovalci napravili izlet na Skedensko jezero in na Lovčen, *noči pa so Cetinjci priredili svojim gostom vsilit banket, katerega 6e je udeležilo nad 150 oseb. biroja pri predsedstvu vlade, g. Bogdan Radiča, ataše za tisk, tajnika dr. Milenko Milič, pisar stalne delegacije pri DN, in dr. Teodor Korenič, pisar stalne delegacije pri DN. Novo predsedstvo senata In skupščine Split, 22. septembra. Tukajšnje glasilo JRZ »Država« piše, da je docela gotovo, da bo ob prihodnjem rednem zasedanju naših parlamentarnih ustanov izvoljeno novo predsedništvo narodne skupščine in senata, to pa zaradi tega, ker so se razmerja strank v senatu zelo izpremenila. Po pisanju tega lista bo novi predsednika našega senata Srb, podpredsednik pa Hrvat. Drobne London. 22. sept. AA. Dobro informirani krogi podčrtavajo, da so v Londonu zelo zadovoljni z razgovori med Edenom in Blumom. Bern, 22. sept. AA. Švicarska brzojavna agencija poroča, da po zadnjih vesteh iz St. Moritza ni v zdravstvenem stanju Titulesca nastopila nobena izpremeraba. Bolnik je lahko nekaj malega jedel. Vesti od 22. sept. Pribičcvič jc umrl brez oporoko, politične namreč. O njej je bilo dosti govoda v hrvatskih opozicijskih krogih. Današnje »Jutro« pa vesti o njej zanika, že ve zakaj. »Jutru« in njegovim, ki so bili vsi bivši najzvestejši zavezniki Pribičeviča, bi bila taka oporoka danes kot fašističnim jugo-slovenom neprijetna, ker bi preveč osveževala preteklost. Nov svetovni rekord v plavanju na 100 m je na tekmah v Amsterdamu postavila holandsko-olimpijska zmagovalka Nida Semff. Tovarna za amonijak je eksplodirala včeraj v Bragni v bližini Rima. Več inženerjev in delavcev so izvlekli izpod razvalin, čisto zoglenelih. Spopad i med »Ognjenimi križi« in med levičarji so bili v nedeljo in včeraj po vsej Franciji zaradi letakov socialne stranke bivših bojevnikov, ki ji načeljuje [>olkovnik Dela Uocque. Evropski civilizaciji bo dal nove smeri nemški narodni socializem, tako piše v londonskem »Daily Maylu« angleški politični publicist Ward Priče. 75 letnico romunskega kulturnega društva »Astra« so praznovali v nedeljo v Vlaju, v navzočnosti kralja Karola, ki je dejal v svojem govoru, da ima to društvo poleg romunske pravo slavne cerkve največ zaslug za ohranitev romunske kulture. Dr. Giibbels je bil sprejet pri grškem kralju Juriju. Njegov obisk v Atenah je v zvezi z ustvarjenjem evropske protiboljševiške fronte. Švedska vlada bo odstopila zaradi izzida pri nedeljskih volitvah, ko so dobili socialisti večino. Film o hitlerjevskem kongresu v Niirnbergu je prepovedala predvajati avstrijska cenzura. Alonsa Salazarja, bivšega ministra v španski vladi, kateri je predsedoval Leroux, je včeraj komunistično ljudsko sodišče v Madridu obsodilo na smrt. Trocki pride v Katalonijo, kakor poročajo iz Pariza, ker mu je katalonska vlada dovolila, da se naseli v Barceloni. Decentralizacija Grčije, ki je bila dozdaj kakor vse balkanske države strogo centralično urejena, pripravlja sedanja vlada s posebnim zakonom, katerega so na včerajšnji seji atenske vlade odobrili. Orožje za francoske komuniste prihaja iz Švice, kakor so ugotovili v zadnjih dneh- iran-coski cariniki ob meji, ko so zaplenili cele avtomobile strojnic pušk in nabojev. Iz tega je razvidno da komunisti kljub vsemu besedičenju pripravljajo v Franciji revolucijo. Stalin je tik pred smrtjo, kakor javljajo zadnja poročila iz Moskve toda v Rusiji drže njegovo stanje v tajnosti, ker se boje nemirov. Goring pride v Budimpešto in sicer najbrže že prihodnji teden na lov kakor je to nejgova navada, kadar se napoti na kaek politične razgovore. Bolgarske avtomobiliste je sprejel včeraj prometni minister dr. Spalio. Od 34.000 francoskih tekstilnih delavcev v severni Franciji, jih je na delo šlo kljub sklenjenemu sporazumu samo (500. Konferenca za nevmcšavanjc je končala včeraj svoje delo v Londonu. Enoglasno so sprejeli sklep ,da bodo vse države prepovedale izvoz orožja v Španijo. Zvišanje vojaškega roka bo sklenila belgijska poslanska zbornica na svoji seji 20. septembra. Zmaga španskih komunistov pomeni za Portugalsko vojno, je izjavil portugalski zunanji minister Armino Monteiro, včeraj v Ženevi. Zato se Portugalska ni mogla priključiti londonskim sklepom o nevmešavanju. Trgovska pogodba med Nemčijo in Poljsko, ki bi potekla 1. oktobra 1936 je podaljšana po sporazumu med obema državam za eno leto. 1000 hiš je zgorelo pretekli teden pri velikem požaru v Hankovu tako da je čez 2000 družin brez strehe. Škoda znaša 10 milijonov dolarjev. Sporazum med Anglijo in Norveško glede lova na kite so podpisali sinoči v Londonu. Podaljšanje trgovske pogodbe z Madžarsko Budimpešta, 22. septembra. Včeraj popoldne jc v konferenčni dvorani madžarskega zunanjega ministrstva začela delovati jugosdovaasko-madžarska mešana trgovinsika komisija. Na dnevnem redu j* podaljšanje jugoslovansko - madžarske trgovinske pogodbe, ki ugasne konec tega leta. Ta pogodba je bila sklenjena leta 1926, v veljavo pa je stopila leta 1929, nato so jo dvakrat podaljšali, leta 1934 sta pa obe državi sklenili dopolnilni dogovor. Na sedanjem zasedanju mešane komisije pride na dnevni red tudi vprašanje naknadnih kontingentov za razne izvozne kategorije, pa tudi tretiranje jugoslovanskih blokiranih terjatev nasproti Madžarski in vprašanje ublažitve več prestrogih deviznih določb. Jugoslovansko delegacijo vodi dr. Sava Obra-dovič. Delegacija je danes prispela v Budimpešto. Volitve na Švedskem Stockholm( 22. septembra. Pri nedeljskih volitvah v švedski parlament so socialisti in drugi levičarski elementi dobili mnogo novih mandatov. Levičarske stranke so od 230 mandatov dobile 123 mandatov. Po strankah je izid naslednji: Konservativna stranka 44 mandatov, agrarna stranka 36 mandatov, ljudska stranka 27 mandatov, socialnodemokratska stranka je dobila 112 mandatov, socialistična stranka Kilboma 6 mandatov, komunisti 5 mandatov. Leta 1932 so dobili konservativci 58 mandatov, agrarci 36 mandatov, ljudska stranka 24 mandatov, socialni demokrati 104 mandate, Kilbom 6 mandatov in komunisti 2 mandata. Postopek odpisovanja kmečkih dolgov Belgrad, 22. sept. člani vlado, posebno ministri člani finančno ekonomskega odbora, so v poslednjem času podali več izjav, da se bo vprašanje kmečkih dolgov v nekaj dneh dokončno rešilo. Predsednik vlade je v Kruševcu v nedeljo izjavil, da se bo črtala polovica dolgov, ostali del pa se bo odplačeval. Postopek bo sledeč: Dolgovi do 25.000 dinarjev pri denarnih zavodih in zadrugah se bodo odpisali do polovice, za dolgove preko te vsote pa bo merodajna posamična ocena. Polovico odpisane vsote, ki so jo utrpeli denarni zavodi in zadruge, bo povrnila država z državnimi obveznicami, a preostalo polovico kmečkih dolgov bo prevzela Privilegirana agrarna banka in ho izdala za to bone, za aktere bo jamčila država. V načrtu je dalje tudi to, da bodo denarni zavodi izgubili 25%. Kakor pa je predsednik vlade dr. Stojadinovič izjavil v lian Pijesku, interesi vlagateljev s teni niti najmanj ne bodo prizadeti. Zalo je prevladalo naziranje, da denarni zavodi ne smejo več zgubiti, kakor pa znaša njihov rezervni sklad in polovica delniške glavnice skupaj. Izguba, ki bi jo moral denarni zavod utrpeti preko te izmere, bo šla na račun države, ki bo za lo denarnim zavodom izdala državne obveznice. Tako bodo najbrže izgubili denarni zavodi polovico svoje glavnice, vendar vlagatelji pri tem ne bodo ničesar utrpeli. Denarni zavodi, ki so pod zaščito, bodo lahko uporabljali državne bone in bone od Privilegirane agrarne banke za izplačevanje vlog svojim vlagateljem v kolikor bodo mogli te bone realizirati. Na ta način je zajamčeno, da se bo ves denar iz odplačanih kmečkih dolgov uporabljal izključno za izplačevanje vlog. Prav ta ko bodo imeli vlagatelji denarnih zavodov, ki so pod zaščito, pravico zahtevati, da se njihove vloge sorazmerno zamenjajo za obveznice, ki jih tisti zavod prejel za ureditev kmečkih dolgov. Prevladuje prepričanje, da liodo vlagatelji rajši imeli državne obveznice, kakor pa hranilne knjižice, ki se dado težko spraviti v denar. Uredba ima torej v načrtu zaščito vlog, zraven pa izboljšanje, ker bodo denarni zavodi odslej imeli priliko, da svoje zamrzle terjatve do kmetov mobilizirajo in tako zamorejo v večji meri ugoditi zaEtevam in obvezam svojih vlagateljev. Gora mesa m češke izletnike Slepar, ki |e precenjeval zmogljivost človeškega želodca Maribor, 21, sept. Te dni je bil izvršen v Mariboru prepreden poskus sleparije, ki pa se je ponesrečil zgolj radi tega, ker se je slepar uračunal pri presojanju zmožnosti človeškega želodca. Bil pa je to prvi sleparski poskus, izveden na račun izredno živahnega avtobusnega tranzita inozemskih popotnikov preko Maribora. V eno največjih trgovin z mesnimi iz-delki v Mariboru je prišel elegantno oblečen mlajši gospod ter se predstavil za uradnika zagrebškega »Putnika«. Pripovedoval je, da je prišel v Maribor nasproti češkoslovaškim izletnikov — uradnikom Škodovih zavodov, ki se jih 300 pripelje v avtobusih v Maribor, odkoder bodo nadaljevali svoje počitniško potovanje po Jugoslaviji. On da bo vodil to ekskurzijo v imenu zagrebškega »Putnika«, ki izlet organizira. Izletniki iz Češkoslovaške bodo imeli tudi skupno prehrano in po prihodu v Maribor bodo južinali. Za 100 narezka za osebo V nadaljnem pogovoru je »Putnikov uradnjk« namignil, da je pripravljen naročiti južino za Čeho-slovake v omenjeni prodajalni. Ko so ga vprašali, za koljko naj pripravijo narezka, je dejal, da pač za 100 Din na osebo. Prodajalci so osupnili. Za 100 Din se dobi danes v Mariboru že cela gora narezka, za 300 oseb bi bilo to za 30,000 Din mesa __ kar bi bil ogromen kup šunke, klobas in slič- nih dobrot. Takega narezka gotovo v Mariboru še nobena prodajalna ni naenkrat prodala in tudi v tej bi bili morali izprazniti vsa svoja skladišča, zrezati vse šunke in klobase, da bi bili zadostili naročilu. Vse se je čudilo v prodajalni apetitu čeških izletnikov, ki nameravajo samo za južino pospraviti tolikšne količine mesa. Kaj bo šele za obed in večerjo, so si mislili ljudje. Gotovo dela izlet kakšen klub mesojedcev! Sicer pa trgovina je trgovina in bili so pripravljeni zadostili naročilu. Potem pa ie prišel gospod še z novo zahtevo. Vsak izletnik mora dobiti liter vina. Ker prodajalna vina nima, se je ponudil, da ga sam kupi v kaki gostilni, naj mu samo prodajalna otvore primeren kredit takole okoli 5—6 jurjev. Čim pa je prišel s tem predlogom na dan, so v prodajalni kar uvideli, kam pes taco moli. Naročilo ogromnih količin narezka je bilo samo pretveza, da bi si tujec na spreten, način pridobil zaupanje in kredit ter bi potem z denarjem izginil. Izjavili so mu zaradi tega, da bodo narezek do določene ure že pripravili, denarja za vino pa mu ne morejo dati in naj si to stvar potem uredi sam, kakor ve in zna. Ker ni dosegel zaželjenega uspeha, je tujec nekam pobito izginil, v trgovini pa so bili še toliko previdni, da narezka pred prihodom čeških izletnikov niso pripravili. In imeli so prav, ker avtobusov z lačnimi popotniki ni bilo in nikoder in jih še danes ni. Sleparski poskus neznanca so prijavili policiji, ki se sedaj zanj zanima ter meni, da je morda v zvezi s čudnim početjem nepoznanega tujca pri Sv. Lovrencu na Pohorju, kjer se je iste dni tudi pojavil neki »visok belgrajski uradnik«, ki je kupoval vile in naročal apartmane ter potem izginil brez sledu. Občine, v katerih so za 25. oktober razpisane občinske voiitve Celjske novice Celje, 21. sept. 1936. Huda prometna nesreča. Staknetu Francu, 37 letnemu posestniku z Zgornjih Gorč pni Braslovčah, se je na cesti splašil konj, ki je bil vprežen v voz. Stakne je padel z voza in mu je pri padcu počila lobanja. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Žrtve manjših nesreč. Zore Olga, hči prog. delavca z Brega pri Loki pri Zidanem mostu, stara 12 let, je padla s kozolca in si zlomila desno roko. -- Lipičnik Anton, 50 letni klepar iz Vojnika, se je doma polil s kropom in se močno opekel po desni strani obraza, po vratu, ramenih in desni roki. — Križan Slavko, mizarski vajenec pri Vehovarju v Celju, star 15 let. je prišel v petek z doma v Grižah v nasprotje z rudarjevo ženo iz Megojnic Alojzijo Kolar, ki mu je iztrgala veke in ga opraskala po licu. „ , , , • . Kaznjenec na begu. Danes popoldne bi moral nastopiti večmesečno kazen neki posestnikov sin iz Zg. Lise. Ker se ni sam prijavil, je bil priveden na sodnijo s silo. Ko ga je pa hotel jcluiški paznik odvesti s sodišča v jetniške zapore, mu je kaznjenec ušel in zbežal v neznani smeri, vsekakor na nekam proti Krekovi cesti, ker so ga v tanikašnji bližini videli ljudje ko je bežal. Razne jezikovinc in druge tečaje bo priredilo za svoje člane in druge interesente Društvo absolventov trgovskih šol v Celju v zimski sezoni 1936-37. Prirejeni bodo sledeči tečaji, če se bo javilo zadostilo število interesentov: nemški (začetni, nadaljevalni in konverzacijski); francoski (začetni in konverzacijski), dalje tečaj italijanskega jezika in tečaj za kartotečno knjigovodstvo. Informacije in prijave sprejema g. Šemrov v pisarni g. dr. Ogrizka. Osebna vest z upravnega sodišča. Danes je bil razrešen svojih službenih dolžnosti sodnik upravnega sodišča g. dr. Jože Bavdek, ki je bil vpoko jen, službo upravnega sodnika je pa nastopil banski svetnik v Ljubljani g. Rajko Mulaček. Ogorčenfe zaradi neumestnega ocSEoka zagrebške kiiniike Za hleve zdravnikov - pripravnikov Zagreb, 21. septembra Pred nekoliko dnevi je ravnateljstvo kliniških bolnišnic v Zagrebu izdalo odlok,^ po^ katerem zdravniki stažist in volonterji nimajo več pravice, da bi dobivali na teh klinikah hrano, _ čeprav so jo tudi pripravljeni plačati, li zdravniki pa so sedaj dal' tole izjavo: Javnost ve, s kako težkimi razmerami se morajo boriti zdravniki stažisti v času enoletne brezplačne pripravniške službe,^ posebno pa še na klinikah. Vse pa kaže, da to še ni bilo dovolj in da so se morale te razmere še, poslabšati. Pred kratkim *afoin je zelo nepovoljno vplival na našo javnost odlok uprave tukajšnjih klinik, ali bolje rečeno, odlok ravnatelja klinike g. dr. Vrbaniča, s katerim se vsem zdravnikom stažistom in volonterjem odvzame pravica do hrane v zavodih, katerim so dodeljeni. Te hrane zdravniki niso dobivali zastonj, kar bi bilo pravično in humano, pač pa so jo plačevali, čeprav težko. Moramo pripomniti, da so denar za hrano zahtevale od nas samo klinike, medtem, ko so provincijalne bolnišnice po vseh banovinah dajale hrano popolnoma brezplačno, poleg tega pa tudi stanovanje in oskrbo našim tovarišem, ki tam opravljajo službo zdravnikov staaistov. To se pravi, da se je našlo tam, kjer je mani dohodkov in manjši proračun, mnogo več humanosti in uvidevanja kakor pa pri našem največjem zavodu te banovine. Razumljivo je, da smo s tem odlokom zelo težko prizadeti, da krivično prizadeti. Verjeli smo, da bo vsaj potom tiska prišlo to v javnost in da bodo naše upravičene zahteve naletele na razumevanje, na drugi strani pa na obsodbo za tako nehumano postopanje. Čakali smo dobra dva tedna, na naše razočaranje pa sedaj moremo ugotoviti le tole: 1. Da naši predpostavljeni profesorji niso smatrali za potrebno, da se zavzamejo za nas in so pri tem v svojem gotovom izobilju pozabili, kako težko je samo opravljati dolžnosti brez vsakršne pravice, da celo pravice za dobivanje hrane v bolnišnici. To pravico uživajo vsi nameščenci v bolnišnici razen — zdravnikov. 2. Da je ravnatelj klinike dr. Vrbanič ostal neobčutljiv z aves odmev naših zahtev v javnosti, ki je bila pripravljena prej priskočiti nam na pomoč, kakor pa naši predpostavljeni — v tem konkretnem slučaju imenovani g. dr. Vrbanič, ki noče razumeti, da bi nas gornji odlok, ki ga je on izdal, količkaj prizadel, če bi imeli vsaj nekaj onih mesečnih dohodkov, kakor jih ima on sam. Po vseh teh ugotovitvah, ki ne potrebujejo nobenega komentarja, predvsem povdarjamo: Ne zahtevamo miloščine, vemveč ukinitev tega krivičnega odloka in da se nam vsaj za časa stažiranja daje brezplačna hrana in stanovanje.« Proslava 60 letnice Rdečega križa Ljubljana, 22. sept. Črnomeljski okraj: občina Črnomelj mesto, Črnomelj okolica, Dragatuš, Metlika mesto, Rada-toviči, Stari trg in Vinica. Okraj Kamnik: Dob, Moravče, Radomlje, Trojane, Trzin. Okraj Kočevje: Gorenja vas, Para, Kočevje mesto, Kočevje okolica, Kočevska reka, Koprivnik, Mozelj, Stari log, Vel. Lašče, Videm-Dobre polje. Okraj Kranj: Besnica, Cerklje, Jezersko, Kovor, Križe, Naklo, Preddvor, Predoslje, Primskovo, Stražišče, Sv. Ana, Sv. Katarina, Tržič. Okraj Krško: Boštanj, Krško, Sv. Jurij pod Kumom, Št, Janž, Št. Rupert, Trebelno, Vel. Dolina. Okraj Litija: Krka, Litija, Primskovo, Stična, Št. Vid pri Stični, Trbovlje, Vel. Gaber. Okraj Ljubljaua-okolica: Borovnica, Črni vrh, Horjul, Medvode, Polhov gradeč, Rakitna, Šmarje, Št. Jurij, Želimlje. Okraj Logatec: Begunje, Bloke, Cerknica, Ho-tedrčica, Lož, Rakek, Stari trg, Žiri. Okraj Novo mesto: Dobrnič, Hinje, Mirna, Mirna peč, Novo mesto, Toplice. Okraj Radovljica: Bled, Boh. Bistrica, Boh. Srednja vas, Breznica, Dovje-Mojstrana, Gorje, Jesenice, Kropa, Radovljica, Hateče-Planica. Okraj Škofja Loka: Selca, Sorica, Žniinec, Železniki. Okraj Brežice: Artiče, Bizeljsko, Blanca, Brožiče, Brežice-okolica, Globoko, Pišece, Zdole, Podsreda, Sevnica, Videm, Zabukovje, Dobova, Kapela. Okraj Celje: Braslovče, Gomilsko, Griže, Ka-lobje, Sv. Peter v Sav. dolini, Škofja vas, Teharje, Vojnik-trg, Žalec. Okraj Dol. Lendava: Črenševci, Odranci, Orešje. Okraj Dravograd: Brezno, Črna, Dravograd, Guštanj, Marnberg, Mežica, Mula, Remšnik, Pre- valje, Ribnica na Pohorju, Vuhred, Vuzenica. Okraj Gornji grad: Gornji grad-mesto, Luče, Mozirje-trg, Solčava, Šmartno ob Paki. Okraj Konjice: Konjice-okolica, Loče, Oplotnica, Tepanje, Zreče. Okraj Laško: Jurkloster, Laško, Marija gradeč, Sv. Krištof, Sv. Lenart nad Laškim, Zidani most. Okraj Ljutomer: Apače, Liutomer-mesto, Lju-tomer-okolica, Mala Nedelja, Negova, Slatina-Ra-denci. Štrigova. Okraj Maribor-desni breg: Fram, Limbuš, Makole, Pobrežje, Podvelka, Poljčane, Rače, Ruše, Slivnica, Slov. Bistrica-mesto, Slov. Bistrica-oko-lica, Št. Lenart na Pohorju, Šmartno na Pohorju. Okraj Maribor-levi breg: Duplek, Jakobski dol, Jarenina, Kamnica, Korena, Košaki, Selnica ob Dravi, Svečina, Sv. Jurij ob Pesnici, Sveti Križ, Sv. Lenart, Sv. Martin ob Pesnici, Velka, Volčina, Zg. Sv. Kungota. Okraj Murska Sobota: Bodonci, Cankova, Gornja Lendava, Gornja Slaveča, Gornji Petrovci, Križevci, Juršinci, Mačkovci, Martijanci, Murska Sobota, Murska Sobota-okolica, Pertoče, Prosenjakovci, Puconci, Rogaševci, Strukovci, Šalovci, Te-šanovci, Tišina. Okraj Ptuj: Breg, Cirkovci, Dornava, Grajena, Hum, Leskovci, Ormož, Podlesnik, Ptujska gora, Rogoznica, Središče ob Dravi, Svetina, Sv. Barbara v Halozah, Sv. Bolfenk v Slov. goricah, Sv. Tomaž pri Ormožu, Sv. Marko niže Ptuja, Sv. Vid pri Ptuju, Sv. Urban, Vel. Nedelja, Zavrč, Sv. Mart in niže Ptuja. Okraj Slovenjgradcc: Pameče, Podgrad, Stari trg, Škale, Šmartno v Slov. gor., šoštanj-mesto, Sv. Andraž pri Velenju, Št. Ilj pri Velenju, Št. Janž na Vinski gori, Topolščica, Razbor. j Okraj Šmarje pri Jelšah: Kozje, Pilštanj, Pla-I nina pri Sevnici, Sv. Peter pod Svetimi gorami. Kmečki tabor na Brezovici Med posvetili ob 60 letnici društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije je tudi posvetilo bana dravske banovine gospoda dr. Marka Natlačena, ki §e glasi: »Društvo Rdeči križ je izrazita človekoljubna organizacija. Po eni strani zbira sredstva, da pomaga tistim, ki so pomoči najbolj potrebni; a po drugi strani vzgaja v svojih delavnih članih smisel in veselje za nesebično, požrtvovalno delo, s tem pa ubija v človeku sebičnost, to grdo nečednost, ki jo človek zlasti dandanes tako pogosto in tako zelo rad sluti. Zato je delo pri Rdečem križu tudi z vzgojnega stališča velike važnosti. Z ozirom na vse to je pač želeti, da bi se pri delu za Rdeči križ našli vsi, brez razlike stanu in svetovnega ter političnega naziranja, vsi, ki jim je zapoved ljubezni do bližnjega sveta in ki resnično ljubijo svojo domovino. — Dr. Marko Natlačen s. r., ban dravske banovine.« Cirkuški artist -vzaporu Ljubljana, 22. sept. Včeraj so prignali v Ljubljano mladega moškega, ki |e vzbujal dokaj jx>zoniosti s svojo precej korenjaško jiostavo. Radovedne oči so se ozirale za nenavadno ekspedicijo, ki je krenila na policijo. Tu so moža na kratko zaslišali, nedolgo pozneje pa se je ekspedicija nadaljevala na 6odnijo. Je to nek cirkuški artist K. A. iz Stranic ter je osumljen tatvine, ki je bila lansko leto meseca novembra izvršena v trgovini Angele Vengust pri Sv. Juriju ob južni železnici. V nedeljo, dne 4. septembra t. 1. se bo vršil na Brezovici pri Ljubljana velik Kmečki tabor za okraj Ljubljana-crkolica. Ta kmečki tabor naj pokaže na eni strani močno in organizirano stanov-stko miseln,ost, na drugi strani pa naj bo izraz naše volje, da smo pripravljeni delati, izraz naših gospodarskih stremljenj. Na zunaj pa naj ta tabor pokaže vsem in vsakomur, da je Kmečka zveza tista, ki je v današnjih težkih gospodarskih časih edino sposobna, da vodi in pripelje kmeta v boljše čase. Tabor naj izzveni resno in doistoijanstveno. Nič veseljačenja in popivanja! Brez veselice in plesne godbe bomo pokazali, da so naši cilji višji in resnejši. Tabor se bo pričel s sv. mašo na Brezovici ob 9 dopoldne. Pred cerkvijo na Brezovici je tudi zbirališče tabonjanov. Po sv. maši bo krenil sprevod proti zbornemu prostoru z godbo na čelu. Vsi, ki imate slovenske narodne noše ali zelene obleke, se vanje napravite, da bo na ta način sprevod in kmečki tabor tem pestrejši in da bomo tudi na zunaj pokazali tistim, ki še niso dovolj stanovsko zavedni, ves sijaj in vso moč naše organizacije. Kot slavnostni govorniki bodo nastopali tisti Truplo ra^natielp Juga najdeno Ljubljana, 22. septembra. »Slovenski dom« je pred tedni poročal, da je izginil neznano kam ravnatelj ljubljanskega liceja g. Anton Jug. Vest o izginotju ravnatelja Juga je silno odjeknila med Ljubljančani, ker je bil ravnatelj Jug zelo znana osebnost. Začela so sc ugibanja in razširjevale so se vse mogoče in nemogoče vesti. Včeraj pa je nenadoma prispela v Ljubljano vest, da so našli ravnatelja Juga mrtvega. Na njegovo truplo so naleteli slučajni pasantje nekega gozda v bližini Goričan pri Medvodah. To je bilo včeraj popoldne okrog šeste ure. Uresničila se je torej temna slutnja o obupnem dejanju pokojnega ravnatelja, ki se je za ta korak odločil gotovo v skrajni duševni depresiji. Pod truplom so našli listič, na katerem jc napisano: »Tukaj, kjer 6te me našli, me pokopljite cerkveno!« Nemški časnikarji pridejo v Ljubljano Ljubljana, 22. sept. Dne 4. oktobra se pripelje v Zagreb skupina okoli 15 nemških časnikarjev. Tja bodo prispeli iz Splita in se bodo mudili v Zagrebu en dan. Ob njihovem prihodu jim bodo zagrebški časnikarji priredili tovariški sprejem in jim bodo tekom dne, ko se bodo zadržali v Zagrebu, razkazali vse zagrebške kmlturne ustanove in zanimivosti. Še istega dne bodo nemški časnikarji zvečer nadaljevali pot proti Ljubljani, kjer jih bodo sprejeli v svojo sredo ljubljanski časnikarji. Upamo, da se bodo tudi za-stopniki nemškega tiska pri nas počutili kar najbolj domače in zadovoljne. Donos orehov Belgrad, 22. sept. Po podatkih kmetijskega ministrstva, zbranih pri banskih upravah, je pričakovati, da bodo orehi v posameznih banovinah obrodili: v dunajski 80.477 metrskih stotov, v var-darski 50.305 q, v primorski 80.624 q> v zetski 17.786 q, v dravski 3.500 q, na področju uprave mesta Belgrada 700 q. Skupno cenijo, da bo orehov 312.948 q. Odlične kakovosti je oreh v drinski banovini, prav dober v zetski, vmes med dobrim in prav dobrim v dunavski, v drugih banovinah pa je srednje dober. Donava |ih je pokopala Belgrad, 22. sept. m. Včeraj ponoči se je na Donavi pripetila težka nesreča, pri kateri sla v donavinih' valovih utonila dva moška, 1 ženska in 1 otrok. Ponoči so hoteli omenjeni štirje v spremstvu še enega dijaka čez Donavo. Sredi nje pa se je čoln nenadoma prevrnil. Dijaka Ivana Ber-barda je po srečnem naključju rešila ladja »Cent-nik«. Belgrad, 22. septembra m. Prosvetni minister je na predlog glavnega prosvetnega sveta izdal odlok, da se lahko vpišejo na visoko ekonomsko komercialno šolo tudi absolventi pomorskih trgovskih akademij. dan sami naši najboljši in najzaslužnejši ljudje: predsednik Kmečke zveze g. Brodar Janez, načelnik okrajne Kmečke zveze g. Šubelj Ignacij iz Ježice in g. dr. Jos. Voršič iz Ljubljane. Tabor se bo vršil na prostem ob lepem vremenu, v slučaju pa, da bi deževalo, boino zborovali v lepem in prostornem prosvetnem domu na Brezovici. Udeležba na tem taboru je za vsakega člana kake krajevne organizacije v okraju Ljubljana-oko-lica strogo obvezna. Tudi iz ostalih krajev Slovenije naj se člani Kmečke zveze udeleže tabora. Dolžnost vsake krajevne organizacije pa je, da pošlje na tak tabor vsaj močno zastopstvo. Udeleže naj se tabora moški in žens>ke, predvsem pa naj gledajo odbori Kmečke organizacijo na to, da se bo tabora udeležilo čim več mladine. Na taboru bomo prodajali posebne znake, katere naj taborjani zavedno kupujejo, kajti izkupiček bomo porabili za kritje stroškov tega tabora. Cena teh znakov bo zelo nizka. Vsaka krajevna organizacija Kmečke zveze naj se nemudoma sestane k seji, ki naj poskrbi, da bo udeležba na taboru čim večja. Nov pravilnik za srednjetehnične in obrtne šole Belgrad, 22. septembra m. Trgovinski minister dr. Vrbanič je podpisal pravilnik, s katerim urejuje način ureditve in postopanja s šolskimi kabineti, zbirkami in knjižnicami na državnih srednjih tehničnih in obrtnih šolah. Pravilnik velja že za to šolsko leto. Nesreča prš nogometni tekmi Ptuj, 21. sept. V nedeljo, 20. t. m., se je vršila v Ptuju nogometna tekma med SK Drava iz Ptuja in SK Grad-janski iz Čakovca. Med igro, ki je bila zelo bojevita in vroča, pa je prišlo do nesreče, ki je zahtevala 3 žrtve in sicer si je Emil Koren od Drave zlomil levo nogo in so ga morali reševalci prepeljati v ptujsko bolnišnico. Ostali dve žrtvi in sicer Avgust Špat in Mijo Drobina, istotako od »Drave« sta dobila lažje poškodbe in sta ostala v domači' oskrbi. ★ Nezgoda. Barbara Podgornik, 12 Iet stara hči posestnika v Podlehniku, je na paši padla s skale v globočino in se hudo pobila ter si zlomila tudi desno nogo. Deklico so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Prezgodnja trgatev ni dobra Sv. Ana v Slov. goricah, 21. sept. Tudi v Slovenskih goricah so se pričeli lepi dnevi, Prav. P1 'pravni za trgatev. Nekateri posestniki so tudi res že pričeli z njo. Vendar pa se zdi, da je za trgatev še malo prezgodaj. Kljub temu, j 1? ?r0,^ie vsai na videz zrelo, ima pa še vendar dosti kislrne tako, da bi bilo vendar le še dobro malo počakati z obiranjem. Ce bo trajalo še naprej lepo vreme, bi bilo najboljše, če bi se trgatev pričela okrog 10. oktobra. Če vinogradniki obirajo negodno grozdje, ni čuda, da se pridela le kislo yno, ki ima pri prodaji vsaj dosti nižjo ceno, če ?e ni popolnoma nesposobno za prodajo. Zaloge ne najboljšega vina so največkrat tudi vzrok, da vino ostaja po kleteh, mesto da bi fee lepo prodalo in vsaj malo omililo vinogradniško krizo. Pro^a Saraievo-Bos. Brod širokotfma V prometnem ministrstvu se pospešeno izdeluje načrt, da bi so bosanska ozkotirna železnica zamenjala s širokotirno na odseku od Bosanskega Broda do Sarajeva. Prom itni^ minister dr. Spalio je odredil, da se izdela proračun za ta dela. S tem v zvezi je odlok prometnega ministra, da se za gradnjo nove proge zgrade mesto ozkih mostov široki za normalno progo. Krediti, ki so bili odobreni za gradnjo mostov na progi Ustiprača-Foča, se bodo tako uporabili za nabavo mostov široko-tirne proge Sarajevo—Bos. Brod. Zaradi velike železarne v Zenici je postalo to vprašanje odločilno, ker bi pač tako velika industrija ne mogla shajati z ozkotirno železnico. Cim bodo urejene vse potrebne predpriprave, se bodo dela za zamenjavo proge začela s pospešeno brzino. Ljubljana danes Koledar Danes, torek, 22. septembra: Mavricij. Jutri, sreda, 23. septembra: Tekla. * Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Avtoizlcti: Trst, Gorica—Trst, eno- dvo- in tridnevni; Benetke—Padova, 4 dnevni. — Brzo-■vlak: Belgrad—Oplenae, (kraljev grob). — Rim— Neapelj, 12 dni po Italiji. Pojasnila zastonj. Uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova 1. III. drž. realna gimnazija v Ljubljani. Ravnateljstvo razglaša, da bodo imeli učenci tega zavoda otvoritveno službo božjo v nedeljo, dne 4. oktobra ob 10 v cerkvi sv. Cirila in Met6da (pri sv^ Krištofu). Po sv. maši naj učenci odidejo v novo šolsko poslopje za Bežigradom k njega otvoritvi in blagoslovitvi. V ponedeljek, dne 5. oktobra ob 8 na) se zbero drugošolci v avli v pritličju, tretješolci v avli v I. nadstropju, četrtošolci v avli v 11. nadstr., petošolci v avli v III. nadstr, šestošolci v pevski sobi, sedmošolci v risalnici, osmošolci v svoji ucd-nici. Prvošolci naj pridejo v ponedeljek ob 3 pop. v avlo v pritličju. France Kralj razstavlja v Jakopičevem paviljonu najnovejše kipe in slike. Ogled razstave, ki j« odprta zadnji teden, priporočamo. Ustanovitev tehnološko-obrtnega muzeja v Ljubljani. Akcijski odbor za ustanovitev tega vele-važnega muzeja je na svoji prvi seji soglasno izvolil za predsednika veletrgovca Ivana Jelačina, za podpredsednika pa univ. prof. dr. Mariusa Rebeka ter takoj pričel z delom. Repertoar Narodnega gledališča v Ljublfani DRAMA Začetek ob 20. u r i Četrtek, 24. septembra: »Za narodov blagor«. Premiera. Premiensiki abonma. Otvoritev dramske sezone 1936-37 bo v četrtek, dne 24. septembra s Cankarjevo igro »/Ca narodov blagor« v režiji inž. arh. Bojana Stupice. Ta drama spada med najboljša Cankar,eva dela in nosi pečat prave umetnine; s svojo aktualnostjo se zdi pisana za vsako dobo. Predstava bo za pre-micnski abonma. Radio Programi Radio LjmbSjjana Torek, 22. septembra. 12 Rp.produeiran koncert na wurliških orglah. — 12.45 Poročila, vrano - la 00 Cas, spored. obvestila. — 13.15 Nabaven oi> Io pospravljanja: že so tu nizko sklonjene ženice, ki rijejo po razoranih brazdah in čistijo krompir. Hribi dobivajo svoje »kape«, že je Padd prvi sneg v Kamniških planinah Pastirji zapuščajo z ovenčanimi čredami planinske pašnike m svečano prihajajo v dolino. Vrhovi bodo samevali do smučanja, a nc čisto, kajti [zbrani planinci jih še obiskujejo iu pravijo, da uživajo pravi planinski •raj šele zdaj, ko je ozračje izredno čisto. Po Dolenjskem in Štajerskem pa odmevajo zidanice sredi trsov, ki sc bolj aili manj težko pripogibajo pod sladkim grozdjem, jesen umetniki že od nekdaj upodabljajo kot bujno boginjo: seveda bo to buijnost letos nadomestila precej »vitka« Hniija, ki jc sicer /.daj zelo v modi Sadna, Maribor pa tudii druga letina namreč letos v naših krajih ni kdo ve kaj bogata Poleg deta pri po sprav- j lian ju ie pri tem tud:i mnogo veselja in zabave, zato se je ob teli prilikah ohranilo mnogo narodnega blaga: pesmi in običajev sploh. M meitu Tudi v mestu se pojavljajo ne vari ji vi znaki jeseni: čevljarji krojači in preniogarji delajo sil no reklamo zase, otroci jo bodo v šolskih nategah do neokusnosti opisovali, po časopisih pa-nujajo ljubezen, »Pozni cvetovi«, »Cvetje v jeseni,« ptice selivke so odletele, »ptiči selivci« pa so se vrnili. To so namreč vsi brezposelni, ki so obeti e m delomržneži. Tudi oni so bili na deželi na letovišču, saj grejo s časom naprej, zdaj ko sc na kmetih zopet začne delo, pa so jo mahnili nazaij v mesto. Zdaj bodo zopet dan za dnem Viseli na vratih stanovanj. Pa se vam bo na primer zgodilo, da vas za trenutek ne bo v sobi: prosilec bo nekaj časa čakal, nato pa si v predsobi — vrata bodo slučajno odprta — izbral suknjič in pobegnil. Suknjič je namreč običajno oni del obleke, kamor spravljamo denarnico Ni nemogoče, da bo tatič kmalu razočaran, ker bo v denarnici našel le — različne terjatve. No, pa bo vsaj suknjič za par litrov! Kako je hvaležnost redek gost, boste ugotovili, ko boste čez neka dni našli one listke s terjatvami pred svojim pragom.. Da, tudi reveži so že postali objestni! Proti zimi jim bo sila za čevlje: iz prakse pa vemo, da juh takoj prodajo za par frakelinov, kajti »škorenj me žuli, žganje pa nc ..« Pes so reveži, saj živijo od rok v grlo! Tako se bodo otepati, dokler nc bo sneg pobelil ljubljanskih ulic in bodo morda prijeti za lopato mestne občine. A, takrat bo žc zima ... Izredno krasno feserak© vreme J>nigi programi ♦ fin', Tor,eh\ 22. septmebra: Bolgrad I’ 19.50 Violinski koncert. Vliwl<* Markoviču — 20.10 (J;i LoIji !>,junijevi<' in g. Sima Begov ič pojeta dueto - 20.10 Lahka gl;L8ba — 21.10 Večerni koncert. — Bel urad II: 20.00 Na Ska-dorskem jezeru (Blaža D. j uro v UJ) — 20.10 Vokn'ni konc. Milo Levove — 23.15 Beljrm.jiske nori — glasbena reportaža. — Zaareb: 20.00 ttki šume — koncert orkestra im solistov — 22.10 Koncert. — Prana: 20.30 Operna glasba. — Bratislava: «Junaki operete. — Varšava: 10.10 Koncert orkestra in tenorista Sabojda Sumicki — 20.0*» Klavir-»ki koncert - 21.00 Opereta - 22.25 Violinski koncert — 23 00 Plesna musika. — Budimpešta: 19 40 Radio, igra - 2,1 (KI Jazz. - Mm: 20.40 Corši «Sv«t u papirja«, . komedija. - Milan: 211.40 Altano: »Legenda i z Sakuii- j tata«. - Balin: 20.10 Literarno glasjeno ura — 20..10 Huniiperdiek: Moravska rapsodija. — Knin: 20.10 Orke- j »terska muzika — -JI.(10 1’isan glatsbe.ni program. — Miinchcn: 20.10 Milloeker: »Kaearani dvorec«, opereta. ] Predložitev prijav drž. upokojencev Dravska finančna direkcija v Ljubljani uradno razglaša: Vse državni upokojenci, osebni in rodbinski (t. j. vdove in sirote drž. uslužbencev), morajo vsako leto v času od I. do 15. oktobra predložiti blagajni, od katere prejemajo pokojnine, prijave za I prejemanje osebne in rodbinske doklade. Upoko- I jencu, ki bi prijave v tem roku ne predložil, se j ustavi izplačevanje doklad. — Oblika teh prijav : ni predpisana. Vložiti se morajo v obliki navadne j vloge, v kateri mora predlagatelj izrečno izjaviti, j da izpolnjuje vse pogoje za prejemanje doklad in , da po čl. 29 uredbe od 19. sept. 1935, št. 37.600/1, ; Službeni list'od 28. sept. in 30. okt. 1935, ni nobe- , nega zadržka, da se mu doklade priznajo oziroma ) še naprej izplačujejo. Izjaviti mora: i 1. da sam nima nobenega dohodka od oseb nega dela ali premoženja, ; | 2. da žena ni državna, banovinska, občinska . ali zasebna uslužbenka ali upokojenka, 1 3. da otrok ni zaposlen ne v javni ne v za- | sebni službi; da se ne oskrbuje ne v cilnein ne v ; vojaškem dobrodelnem ali vzgojnem zavodu; da ne | Prejema ne domače ne tuje podpore, ustanove ali druge pomoči; da nima ne premičnega ne nepre- j mičnega premoženja in da ne prejema ne rodbinske pokojnine ne invalidske podpore. Vsi drž. upokojenci (upokojenke, vdove in sirote, ki prejemajo pokojnine od te finančne direkcije se na prednje opozarjajo in pozivajo, da v lastnem interesu v času od 1. do 15. oktobra t. 1. ti direkciji zanesljivo predlože pravilno sestavljene prijave. Prilo žiti je vse potrebne dokazilne listine zlasti potrdila o šolanju otrok. Balkanske igre v Atenah Ljubljana, 22. septembra. Tudi letos todo v Atenah balkanske igre. na katerih sodelujejo tudi naši tekmovalci. Pri nas, kakor v Grčiji in drugod, vlada za tekmovanje veliko zanimanje. Začetek tekmovanj bo 27. t. m. Tekmovali bodo še 2., 3. m 4. oktobra. Program tekmovanj je naslednji: , , ., 27. septembra: ob 15.30 otvoritev, nato tek na 100 m (izločilno), met krogle, tek na U0 m (zapreke), tek na 800 m (finale), tek na 110 m (finale), skok v višino , in tetki 4 x 400 m 2. oktobra: ob 17 pop. met kladiva. 3. oktobra: začetek ob 4 pop.: tek na 400 m (izločilno), met diska, tek na 200 m (izločilno), tek na 5000 m, 400 m (zapreke, finale), met kopja, tek na 200 m (finale), balkanska štafeta. 4. oktobra: začetek ob tričetrt na tri. Start maratonskih tekačev, tek 400 m (izločilno), skok s palico, met diska, tek na 1500 m, tek na Ljubljana, 22. septembra. Pregovor pravi sicer: »Ne hvali dneva pred večerom!«' Lahko pa zapišemo, da je letošnji september že dosegel rekordno krasno vreme. Lepo so!nčno vreme je najprej mnogo pripomoglo, da so naši kmetje pospravili brez večjih ovir in težav prve jesenske pridelke, ki so pra-v dobro obrodili. Ponekod kose otavo že v drugič, prva otava pa je bila prav dobra. Toplo vreme je dalje prijetno I vplivalo na kostanj, ki ga bo letos v obilici. In vinska trta bo obrodila sladko grozdje. Leto 1936 je drugače v pogledu padavin povsem drugačno, kakor druga leja. Mesečni krogotok padavin je lelos popolnoma izpremenjen. Meseci, ki so druga leta zaznamovali nizke padavine, so letos bili izredno deževni in so dosegli pravcate rekorde. Padavine za posamezna Seta Doslej je september zaznamoval letos le 43.9 mm dežja, največ ga je bilo 6. septembra, namreč 27.6 mm. druge dneve je le nekoliko porosilo. Nasprotno pa je letos temperatura v septembru dosegla prav visoko stopnjo, tako je včeraj toplomer v Zvezdi kazal ob 14. uri kar 32 lop in j Celzija nad ničlo, ko je bil letos drugače maksimum le okoli 34 stopinj Celzija nad ničlo. Prav zanimivo 6liko dobimo, če primerjamo padavine za posamezne mesece. Število padavin se vrsti od januarja do konca julija. Januar je letos izkazal kar 266.8 mm, nasprotno je bil druga leta prav suh, i prav tako je bil bogat na padavinah februar, na-1 sprotno je bil marec s 54.9 mm suh mesec. I Kakšen je bil september druga leta? Splošno prav moker. Podatki od leta 193(1 naprej kažejo ! po vrsti: 221.8 mm, v naslednjem letu 189.7 mnl, I tudi leta 1932 je bil september moker, ko je padlo j 199.5 m dežja. Katastrofalne povodnji pa so bile j septembra v letu 1933 po vsej Sloveniji. Takrat je bilo ljubljansko Barje popolnoma pod vodo. Hujša povodenj je še sledila novembra, ko je bila celo delavska kolonija Gaijevica pod vodo. Tega leta je septembrska povodenj povzročila Barjanom nad 20 milijonov škode. Leta 1933 je september zaznamoval 341.3 mm padavin. Leta 1934 je bil september razmeroma suh, ko je padlo le 98,9 mm dežja, Bolj moker jc bil september lani s 159,8 mm padavinami. Tako lepega začetka ieseni pa ljudje že kmalu ne pomnijo. Vremenski podatki ga ne zaznamujejo že desetletja ne. Lastovice m polhi Pravijo navadno, da pomladanska Marija pripelje ! a.s L a v i c e v deželo, jelenska (Mali Šmaren) pa jih odpelje. Ker je bilo prve dneve septembra razmeroma hladno in tudi deževno, se je res glavni trop lastavic selil že kmalu pred Malim Šmarnom. Poznejše lepo vreme pa je mnogo lastavic ustavilo še v naših krajih. Te se sedaj zbirajo na odlet proti jugu. Na brzojavnih drogovih jih je po mnogih krajih še velika armada. Letos je žir prav dobro obrodil. Po mnogih notranjskih in drugih bukovih gozdovih sedaj prirejajo polhi prave gostije. Lahko rečemo tudi, da ije po daljšem presledku nastopilo letos pravo polšje leto. Začela sc je že sezona za polšji lov. Polhi pa še niso dobro mastni in je treba počakati še nekaj tednov. O sv. Mihaelu, pravijo, da hudič zbira polhe in jih žene spat. Drugi rek pa pravi, da jih hudič že zbira, a sv. Lenart, ki je 6. oktobra, jih žene k počitku. Še neko zanimivost. Avstrijci so se začeli zanimati za naše polhe. Nekemu lovcu in pasijonira-nemu polharju so dali naročilo, da naj j,itn preskrbi do 500 živih polhov, samic in samcev. Nameravajo jih rediti po avstrijskih bukovih gozdovih. Nekatere so spravili v razne zoološke vrtove. Ve-sčaki v polhariji trde, da se polhi v Avstriji ne bodo obnesli. Zahtev® sl®mn. železničarjev 8 urni delavnik, nove namestitve, enakopravnost z železničarji drugod v državi Ljubljana, 22. septembra. Vsem javnim in političnim činiteljem v dravski banovini je bila zadnje dni poslana resolucija, v kateri Združenje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev jx>vdarja potrebo, da se takoj priskoči k rešitvi vi>rašanja časovne zaposlitve oseb ja ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani. Treba je priznati našim železnicam izjemno stanje ^ ozirom na njihovo rentabilnost in obremenitev. Zato bi bilo v prvi vrsti potrebno povečati število prometnega osebja. Da opozore na to vprašanje vso slovensko javnost, je Združenje železničarjev v svoji resoluciji povdarilo nekaj dejstev, ki prav dobro kažejo vse težave, s katerimi se morajo železničarji boriti: V dobi gospodarske neurejenosti je eno najvažnejših vprašanj 8 uri delavnik. Nekateri so namreč tako rekoč brez posla, na drugi strani pa jih je mnogo, ki morajo delati po 10 ur in še več na dan. V normalnih lazmerah naj bi bil vsak uslužbenec zaposlen po 8 ur, kar bi na leto znašalo 2240 ur v 280 delavnih dneh. Z ozirom na to število ur naj bi prejemal vsak toliko zaslužka, da bi stanu primerno mogel živeti. Glede vsega tega, pa tudi glede neplačanih dopustov, pa je vsak dan več pritožb. Eni se torej ne morejo brigati v dovoljni meri za svojo družino zaradi premajhne plače, drugi pa zaradi prevelike zaposlenosti, ki jih tako-rekoč ne pusti v krog družine. Očitajoče so n. pr. razlike med število delavnih Ur stalnih progovnih delavcev in eksekufivnih delavcev. Prvi imajo dostikrat na leto le po 2000 ur, drugi pa še enkrat toliko. Takih primerov je na tisoče in samo potrjujejo ujiravičenost pritožb. Te neurejene razmere pa so tudi socialno zlo, ki ustvarja veliko neza dovoljstva zaradi zapostavljanja in neenakosti. Sta: tistični podatki so pokazali, da je najmočnejši promet na 1 km ravno na j-vodročju ljubljanskega železniškega ravnateljstva, na drugi strani pa je tudi delavstvo najbolj obremenjeno. Zato je nujno potrebno, da se na tem področju jioveča število uslužbenstva vsaj za toliko, da bo vsak lahko delal po 8 ur na dan in da promet nebo preveč trpel. Treba bi bilo na tem področju zaposliti okoli 2000 uslužbencev več kak6r jih je danes. Vsega uslužbenstva bi torej moralo biti na tem področju 11.300, ne pa 9 300 kot ga je sedaj. Izdatki za te nove uslužbence bi bili 40 milijonov din na leto Ker pa so železnice ljubljanske železniške direkcije visoko ak- 400 m (finale), 4x100 m, troskok, tek na 3000 m, prihod maratoncev in razdelitev nagrad. Kakor je bilo tekmovanje v Berlinu zanimivo in velike važnosti za ves svet, tako je tudi tekmovanje v Ate.nah velike važnosti za Balkan, v športnih ozirih seveda. tivne, bi tudi to še šlo. Tudi kljub temu bi bila za|X>slitev uslužbenstva v lej direkciji največja. Ne gre tu torej samo za ‘uveljavljenje 8 urnega delavnika, ampak tudi za enakost obremenitve vseh uslužbencev v državi. Z zaposlitvijo novih nameščencev bi bila vsekakor tudi precej omiljena kriza brezposelnosti. Zahteve sedanjega železniškega uslužbenstva na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva vsekakor zaslužijo, da najdejo jx>voljen odmev v vsej slovenski javnosti. Tcitstihka pogafanja pred zaključkom Ljubljana, 22. septembra. Iz banske uprave smo prejeli: Pogajanja o kolektivni pogodbi se približujejo koncu. Ni izključeno, da bodo tekom torka, dne 22. t. m., končana. Tekstilne tovarne so oživele v toliko, v kolikor se v sporazumu med delavci in delodajalci v njih vrše čiščenja, popravila in priprave za delo. Proti širikem vznemirljivih vesti Ljubljana, 22. septembra. Iz banske uprave smo prejeli: Izpraznitev tekstilnih tovarn v Kranju po oboroženi sili dne 16. t. m., do katere je moralo priti, ker enodušna intervencija vseh strokovnih delovnih zvez ni imela uspeha, poziv oblastva pa je delavstvo odbilo, se je izvršila brez škode za življenje ali zdravje evakuiranih delavcev; orožni-štvo in policija nista uporabili niti hladnega niti strelnega orožja. Nepoklicani in neodgovorni vodje stavke, ki so delavstvo zavajali k nespametnemu mnenju, da bi prej prišlo do pogajanj o kolektivni pogodbi, če delavstvo vztraja v tovarnah, so izgubili ves svoj vpliv in vso svojo moč, ko je delavstvo videlo, da so se pogajanja dejansko pričela v trenutku, ko so bile tovarne izpraznjene. Da bi popravili svoj položaj, se ti hujskači sedaj poslužujejo druge taktike. Razširjajo vesti, da je bilo pri izpraznitvi tovarn v Kranju večje ali manjše število delavcev ubitih in ranjenih. Nerazsodno prebivalstvo naseda takim govoricam in jih razširja dalje tudi še potem, ko se je v bolnišnicah in pri pokopališčnih upravah, pri zasebnih zdravnikih in ambulantah moglo uveriti, da nihče ničesar ne ve o kaki smrti ali rani v zvezi z izpraznitvijo tovarn v Kranju dne 16. septembra. Zemljiško-prodaina komisija. Ker se sedaj snujejo na podlagi uredbe finančnega zakona na sedežih sodišč v obmejnem pasu zemljiško-.prodajne komisije, je mariborska mestna občina delegirala v komisijo, ki ima sedež pri okrajnem sodišču v Mariboru, kot svojega zastopnika podžupana Frana Zebota, kot njegovega namestnika pa občinskega svetnika Stabeja. Danes še lahko obnove lanski abonenti gledališki abonma za svoje stare sedeže. Od jutri naprej se bodo ti sedeži oddali drugim reflektantom Na Slomškovem grobu v kapelici na starem mestnem pokopališču bo jutri, v sredo, ob pol 7 zjutraj sv. maša in istotako na dan Slomškove smrti v četrtek, dne 24. septembra. Nastop ljubljanskega godalnega kvarteta. Veliko zanimanje vlada v Mariboru za nastop ljubljanskega godalnega kvarteta, ki priredi svoj koncert v okviru Ljudske univerze v petek, dne 2. oktobra zvečer v veliki kazinski dvorani. V bolnišnici bodo gradili. Licitacija za zgradbo paviljona v mariborski bolnišnici bo dne 2. oktobra na tehničnem razdelku sreskega načelstva. Proračun za gradbena dela znaša 2 in pol milijona dina *v Jubilej »Poštnega roga«. Pevsko društvo ma-rib o: -.h poštarjev Poštni rog« slavi letos 10 -1 st -nico obstoja. Proslava bo 3. in 4. oktobra in sicer bo v soboto, dne 3. oktobra v dvorani na Aleksandrovi 6 koncert društva, na katerem se bodo izvajale umetne in narodne pesmi. V nedeljo, dne 4. oktobra bo ob 11 v stolnici maša za umrle aktivne in podporne člane, popoldne ob 15 pa v dvorani na Aleksandrovi 6 koncertni nastop vseh pevskih zborov, včlanjenih v Ipavčevi pevski župi Nastopi tudi društveni mladinski temburaški zbor, nato pa sledi družabna zabava. lh!ov mo$1t preko Donave Pred nekaj dnevi sta se sestala prometna ministra Jugoslavije in Romunije in sta zaključila razgovore za zgraditev velikega mostu preko Donave. Most bo vezal našo državo in Romunijo, vezal bo Kladovo na naši strani in Turn Severin na romunski strani Gradnja mostu in ostalih del, med njimi železniška proga do Donave na naši strani s tuneli, je preračunana na 900 milijonov dinarjev. Od tega odpade na Jugoslavijo 400 milijonov. Na romunski strani sega železnica prav do projektiranega mostu. Po zgraditvi se bo proga Belgrad- Bukarešta skrajšala za 130 kilometrov, še pred enim letom ie vodila zveza do Bukarešte preko Subotice ter je bila zaradi tega seveda dolga 930 kilometrov. Nova proga jireko pančevskega mostu je to razdaljo skrajšala za 600 kilometrov, vendar pa je ta proga slaba in izključuje vsako povečano brzino. Zato vozijo brzi vlaki še dalje preko Subotice. Novi most bo že tretji v bližini Beigrada. Prvega so zgradili za zvezo med Belgradom in Zemunom in je slal 185 milijonov, drugi je bil pančevski in je stal 38!) milijonov. ViiDits pri belem dnevu Ptuj, 21. sept. V ponedeljek, 21. t. m., predpoldne je v odsotnosti domačih vlomil v stanovanje župana Vršiča pri Sv. Marku mlajši moški, razmetal vse po hiši ter s silo odprl vrata omare. Odnesel je razno obleko in druge predmete ter izginil s kolesom proti Ptuju. Koliko znaša škoda, se trenutno ne more ugotovili, ker gospodarja ni doma, da bi ugotovil škodo. Neznanec je bil oblečen v plavo obleko. Oblast je uvedla zasledovanje za vlomilcem. Zimska kmetijska j©Sa v Sv. Jhasrf&s ob j. ž. SPRLJEMNI POGOJI. Na banovinski kmetijski šoli v Sv. Juriju ob j. 'ž. prične novo šolsko leto zimske šole začetkom novembra. Zimska šola traja dve zimi j3o 5 mesecev in sicer se letos vrši 1. tečaj, prihodnjo zimo pa 11. tečaj. Spričevalo o dovršeni zimski šoli dobi le tisti gojenec, ki je dovršil oba tečaja. V letošnji 1. tečaj, ki bo trajal od 3. novembra t. 1. do 31. marca 1937, se sprejme do 24 učencev, ki bodo jiouk nadaljevali v prihodnjem letu v II. tečaju. V ta zavod se sprejmejo pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmetskih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, od K) do 25 let stari; le izjemoma se dovoli vstop tudi. starejšim. Pri vstopu v šolo preišče šolski zdravnik njih zdravstveno stanje, pri čemer ?e bolni odklonijo. — Dovršiti morajo vsaj 4 raz::de oziroma oddelke osnovne šole z pozitivnim uspehom. Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Oskrbnina znaša mesečno od Din 50 do ">00 po premoženjskih razmerah pi'o:ilca in se plačuje mesečno vnaprej. Kraljevska' banska uprava dovoljuje potrebnejšim primerne prispevke k oskrbnini upoštevaje njih gospodarsko stanje. Lastnoročno pisanje prošnje, kolkovane s 5 Din, je poslati ravnateljstvu kmetijske šole v Sv. Jurju ob j. ž. najkasneje do 1. oktobra t. 1. Prošnji je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, izjavo staršev odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja in da ostane prosilec |>o dokončani zimski šoli na kmetiji; končno davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov, to pa samo tedaj, če prosilec želi doseči banovinski pri-sjievek. Navesti je tudi točen naslov prosilca nd-njo pošto in najbltižjo železniško postajo. UČNI NAČRT Zimska kmetijska šola ima namen vzgojiti čim več kmetskih sinov za bodoče gospodarje, in to zlasti iz takih manjših krneti j, kjer ne morejo tekom poletja pogrešati delavne moči domačega sina, oziroma takih, ki ne morejo v enem letu toliko žrtvovati, kolikor je potrebno v celoletnih kmetj-skih šolah. Na tej šoli se poučuje ]X>leg splošno izobraževalnih predmetov zlasti te-Ie strokovne panoge: jioljedelstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, gozdarstvo, vrtnarstvo in kletarstvo, kmetijsko zakonodajo in drugo. S temi predmeti je združena gospodarska praksa, kolikor je pač možna v zimskih mesecih, na obsežnem zavodnem posestvu. Prosilci, ki jih bo banska uprava sprejela v to zimsko šolo, bodo pravočasno obveščni, kda) morajo nastopiti na šoli, kakšno in koliko perila, obleke in drugih potrebščin morajo prinesti s seboj. Rok za vlaganje prošenj poteče 1. oktobra t. I. Da bi se preprečilo to novo beganje delavstva, ki se vodi s prosojnim namenom, da se v delavstvu omaja zaupanje do oblastva kot zaščitnika delavskih interesov, je banske uprava naročila Vsem sreskim načelnikom in predstojnikom mestnih policij, da razširjevalce neresničnih vznemirljivih vesti brezobzirno kaznuje po banski ured-v bi z dne 16. julija 1932, Službeni list št. 510-59. Kaj je iskal Poljak Rydz Smigly v Parizu Francoski korak za Poljsko Napoleon je nekoč na otoku Sv. Helene razmišljal o svojem delu. Tedaj je dejal: »V svojem življenju sem naredil dve veliki in principielni napaki. Lela 1806 nisem Prusije popolnoma razrušil in nisem naredil Poljske dovolj velike! V tem stavku je skrito jedro francoske prestižne politike, f rancoska kot velesila more iineti velik interes, pa tudi vpliv v evropski in vzhodni politiki samo tedaj, če izravna moči v Srednji Evropi. To pomeni: samo tedaj, če v Srednji Evropi, ki šteje 200 milijonov ljudi, ne vlada ena politična sila. V trenutku, ko postane Srednja Evropa ena politična celota pod vodstvom ene volje, bo Francija potisnjena na evropsko politično periferijo. Čaka jo usoda Španije. Kadar gre po volji Francije Tega se Francija instinktivno zaveda in zato je za I rancijo življenjskega pomena vprašanje, kako se'Srednja Evropa politično giba in v kakšnem razmerju so si njene politične moči. Ce razmere včasih ustvarijo kake zamotane in neverjetne položaje, je lo samo prehodnega značaja in gre v takih primerih le za začasne in ne trdne tvorbe. Konec takega političnega gibanja je navadno, če gre po volji Francije — v tesnem sodelovanju nenern-škega dela Evrope s Francijo, pa naj bo tu govora o Mali zvezi, Italiji ali pa Poljski. Tudi zbližanje Poljske k Franciji pomeni, da se je okrepil francoski zavezniški sistem v ne-nemški Srednji Evropi, kjer ima Francija v Mali zvezi svojega starega in zvestega tovariša. Ce dodamo k temu še podporo SSSR, bi izgledalo, da je miroljubni blok, katerega najpomembnejši predstavnik je Francija, mnogo pridobil in da se morebitni sovražniki miru z novimi francosko-polj-skimi odnošaji v svojih upih in računih precej razočarani. Zanimivo je, kako nemški tisk reagira na fran cosko-poljsko zbliževanje. Tisk trdi, da je zadovoljen. 1'ranči ja je od začetka oboroževala poljsko armado. Sedaj, ko je poljska vojaška operma precej pomanjkljiva, smatra nemški tisk za popolnoma naravno, da se vse, česar Poljska nima, nabavi zopet iz Francije. Tisk dokazuje svojim čitateljem, da ni bilo drugega izhoda in da izpojx)lnitev poljskega oboroževanja z drugim materijalom (pri tem misli na nemškega) praktično ni bila možna. Za nemškega čitatelja je nastalo vprašanje, kako se bodo v bodoče razvijali odnošaji med Nemčijo in Poljsko, ki jo je Francija oborožila. Francija samo za navaden poljski nasmeh vendar ne bo izdajala milijarde, ki bi se na koncu vseh Koncev mogle uporabiti proti njenemu nasprotniku na vzhodu — proti Rusiji. Nemški čitatelj se je navadil na misel, da je Poljska zanesljiv zaveznik Nemčije proti SSSR. Da bi torej Francija oboroževala nemškega zaveznika, se zdi, da ni verjetno. Poljsko-fraticosko zbližanje mora nemška propaganda proglasiti za uspeh nemške politike. Drugače sploh ne more biti. Zato tisk trdi, da se Francija preko Po'jske približuje protiboljševiškemu bloku in s tem tudi Nem- čiji. Francija da je pri tem kapitulirala in da je za poljsko prijateljstvo žrtvovala sovjet-iKo pomoč. Kdor verjame . . . Vsakega rešuje njegova vera, torej tudi onega, ki verjame, kar pišejo nemški listi. Kdor je za sledoval gibanje v zunanji politiki zadnjega časa in kdor je n. pr. poslušal govors iz Niirnberga, je mogel ugotoviti, da Nemčija z grožnjami zahteva prostor na Vzhodu od SSSR, na zahodu pa od ko-lonijalnih velesil, Anglije in Francij?. Zaenkrat so vse tri velesile izjavile, da prostovoljno ne bodo dale niti pedi zemlje. Ce bo torej hotela Nemčija kaj dobiti, se bo morala bojevati. Ce gre za vprašanje vojne na zahodu, povzroča to velike skrbi malim državam, ki bi lahko tudi proti svoji lastni volji mogle postati pozorišče vojne: Belgiji, Nizozemski in Švici. Članki »Ali more Švica (Belgija, Nizozemska) postati nemški prehod« so na dnevnem redu v tamkajšnjem tisku. Podobne so razmere tudi na Vzhodu, kjer morejo postati pozorišče vojne Poljska z Litvo in baltiške države. Za nevtralnost Je treba moči Težko si moremo misliti, da bi se spustila Nemčija v boj istočasno na obeh frontah. Ce začne vojno na Zahodu, se bo trudila, da se z Vzhodom poravna. Ce pa udari v Vzhod, bo morala zadovoljiti Zahod. Udar na Francijo bi sam od sebe potegnil v akcijo pomoč Poljske, Male zveze, sovjetske Rusije in Anglije. To bi bilo za nemško poveljstvo v vojaškem oziru nerešljivo vprašanje. Sunek na Vzhod pa bi pomenil avtomatsko pomoč, ki bi jo nudila Rusiji Francija in Češkoslovaška Pri tem bi mogla Poljska v skrajnem primeru ohraniti nevtralnost. Na nemško stran bi se ne mogla postaviti. Ce pa hoče ostati država nevtralna, ji je v prvi vrsti Cotrebna moč, da svojo nevtralnost tudi brani. Ce i Poljska hotela v primeru nemško-sovjetsko; francosko - češkoslovaške vojne dejansko ohraniti nevtralnost, bi morala imeti dobro opremljeno armado, da prepreči tako Nemcem kakor Rusom, da iz poljskega ozemlja ne napravi bojnega polja. Cim dalje, tem bolje vidno, da Nemčija v bodoče sme računati saino na lastno moč. Ravno tako pa je jasno, da je francoska materialna in finančna pomoč Poljski spremljana s potrebnimi pogodbenimi zagotovili. Ko je Avstro-Ogrska že vedela, da bo v doglednem času vodila s Francijo vojno, je še leta 1914 hotela dobiti v Franciji večje poso-jilo. l ega posojila'ni dobila ker v dušeči politični atmosferi, kakršna je bila 1914 in kakršna je tudi danes, nihče noče dajati denarja za vrv, ki mu lepega dne more zadrgniti vrat. Poljska med kladivom in nakovalom Zbližanje Poljske in Francije je obenem tudi posledica te/kega jx)ložaja Poljske med močnim kladivom in trdnim nakovalom. Predstavlja odbijač med dvema vojašima vagonoma, med dvema največjima in najmoderneje oboroženima armadama mmm Na fronti pri Cordobi so španski marksisti začeli požigati gozdove, da bi preprečili prodiranje na cionalistov. Slavni francoski polarni raziskovalec dr. Charcot, ki je na zahodni obali Islandije s 39 možmi utonil. Njegovo ladjo je zajel siloviti vihar. sveta. Današnja poljska armada je nekoliko zastarelega tipa. Da bi se mogla z uspehom upiratii modernim hitrim in oklopnim divizijam in trumam letal, ji je treba mnogo materijala za obrambo pred tanki in letali, mnogo letal in tankov. To vprašanje je bilo, kakor vse kaže, rešeno v zad njem času v Parizu na zadovoljstvo obeh strani. Cigare v spomeniku Marsikdo je radoveden, kaj se je zgodilo s cigarami, ki so tia Dunaju zaprte v velikem spominskem vodnjaku »Austrija« že več kot 00 let. Prav gotovo so to izvrstne Havana cigare in gotovo bi vsak ljubitelj teh cigar na Dunaju in celem svetu hotel vedeti, kaj je z njimi, ali so še sveže in nedotaknjene kot egiptovske mumije ali pa so postale že prah in pepel, kot vse kar je človeško. Toda čeprav je radovednost tako velika, vendar ni dopustil gospod Kerb, ki je čuvar teh Dronastih figur na spominskem vodnjaku, da bi se renovirali. Spomenik je zelo velik in vsaka figura tehta okoli ene tone; te pač ni mogoče zadeti si na rame in nositi. Toda kakii' jih dvigniti, ko pa toliko stane, državna blagajna pa je itak vedno prazna. Povrh tega pa še samo zato, da bi zadostili radovednosti nekaterih ljubiteljev cigar, ki bi radi vedeli, kaj je z njimi. Gospod Kerb je pa pojasnil vsem rado; vednežem glede cigar, da sploli ni mogoče, da bi se cigare mogle ohraniti, ker je v notranjosti spomenika taka vročina, da so cigare gotovo vse uvele in zanič. Toda kako so prišle v spomenik te cigare? Ves spomenik je napravil kipar Schvvanthaler, ki je oblikoval tudi posamezne figure, ki so bile ulite v Miinchenu in jih je bilo treba prepeljati na Dunaj. Ker pa takrat Bavarska skoraj ni poznala nobene carine na pristne havanske cigare in so bile jako poceni in fine, dočim so pa bile v Avstriji zelo drage in zanič, je kipar, Scvvanthaler, ki je bil kadilec, spravil v kip nekaj Škatelj cigar misleč, da bodo tako najlažje ušle na meji ostremu pregledu Meterrichovih carinskih uradnikov. Med potjo na Dunaj pa se je Schvvanthaler močno prehladil, tako, da je moral prekiniti potovanje in pustiti, da so sj>omenik s cigarami brez njega odpeljali na Dunaj. Ko pa je prišel na Dunaj sam, tedaj je stal spomenik že na svojem mestu tako kot danes z zapečatenimi cigarami. Civilizirani Indijanci Neko ameriško filmsko podjetje je hotelo fil-mati nek film iz divjega zapada. Ker so hoteli film napraviti kar najpristnejši, so hoteli za igralce izbrati prave Indijance, ne pa šminkane belokožce. Ko pa je bilo treba po indijanskem načinu zasledovati sovražnika, so kmalu videli, da ti rdeče-kožni igralci nimajo nobenega čuta in smisla niti za veter niti za vihar. Filmsko podjetje je bilo prisiljeno, da je šlo iskat belokožce — skavte, ki naj bi učili Indijance umetnosti njihovih pradedov. Po kratkem času pa je nastala druga neprijetnost. Cez divjo reko brzico bi moral indijanski poglavar rešiti glavno igralko in jo prepeljati na drugo stran. Toda nobeden teh Indijancev ni bil tako drzen, da bi tvegal kaj takega. Vsi Indijanci so izjavili, da je tak šport bedarija in da ni nobeden tako neumen, da bi tvegal svoje življenje v tako divji brzici. In zopet so morali poklicati na pomoč belokožce, ki naj bi poučili Indijance, kako se vozi z kanu čolnom. Končno so se pa Indijanci vsi užaljeni umaknili; češ, da imajo belokožci čisto napačne pojme o divjem zapadu Ce hoče filmsko podjetje filmati divje roparske zgodbe, tedaj mora pač poiskati bele igralce, Indijanci so zato že preveč civilizirani. Nižegorodski bogataši Mosk. »Izvestija od 29. avg. poročajo o trajni zlorabi uradne oblasti na Nižegorodskem, ki se jo je posrečilo preprečiti samo s pomočjo Osrednjega vodstva kom. stranke. Različni višji zaupniki so si na poseben način oskrbeli stanovanje, pohištvo in dr., če so morali po uradnih poslih za več mesecev na deželo. S sodelovanjem lokalnih oblasti so vna|>rej poiskali po kolhozih premožnejše kmete z dobro opremo. Obdolžili so jih protivladnega mišljenja, izključili iz kolhoza in seveda jim zaplenili vse premoženje, da bi se potem vselili sami v hišo. Slični slučaji so bili na dnevnem redu. Seveda so se zgodili z vednostjo predsednika oblastne uprave Juiija Kaganoviča, (Stalinovega svaka in brata mogočnega Lozarja Kaganoviča) v Moskvi. A slednji se je izognil odgovornosti, ker je previdno prepušča podpisovanej sličnih protizakonitih odlokov nižjim uradnikom. Stranka za uvedbo nočnih srajc Ameriški državljani moškega spola so že dolgo čiiSii razcepljeni na dva tabora, ki sta med sabo v najhujšem boju. Lahko govorimo, da sta nastali dve pravcati stranki s kaj čudnim programom. Stranki se namreč načelno ločita po tem, da se pričkata kakšna bodi ponočna noša moških v postelji. Gre za to, a,li bodo moški v Ameriki ponoči oblečeni v staro dolgo spalno srajco, ali v moderno piyamo. Zadnje dni je vodja srajčarske stranke dr. Davis izdal oglas, ki se obrača na vse Amerikance in ki označa piyamo za nošo, ki ni vredna človeka, ki čuti še trohico spoštovanja do samega sebe v duši. V jKidporo svojih izvajanj pravi, da niso ne Lincoln, ne Washington in niti sedanji predsednik Združenih držav Roosevelt nikdar nosili piyame, marVeč častitljivo nočno srajco. Nasprotniki niso čakali z odgovorom in so v svojem razglasu krstili dr. Davisa za lažnjivca ter priložili razglasu sliko predsednika Roosevelta v piyami zadnjega kroja. Dr. Davis ni emel odnehati in je objavil pred-sednikovo sliko v nočni srajci, za katero se zavzema njegova stranka. Dejal je, da mu je predsednik Roosevelt sam izrazil svoje simpatije za to nočno obleko. V protest proti obrekovanju nasprotne 6trani bodo srajčarji priredili velik kongres. Glumer.: »Dušica, ali te smem prositi za poljub?« Glumica: »Oh, dragi, pusti že to večno glu-maštvo.« * Zdravnik: »Zakaj pa se ne kopljete več, ‘kakor sem vam priporočal?« Klient: >Ne morem, gospod zdravnjls,. tp.; isa* hleva preveč časa.« Zdravnik: »Nesmisel! Nekoliko minut kopeli, to vendar ni tako zamudno!« Klient: .'Kaj nekoliko minut! Cele pol uro se moram vsakokrat čohati, da spravim nesnago s sebe.« Foto amaterji pozor! Nudimo Vani po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana. Kopitarjeva ulica St. 2 56 Zeleni pekel Kakega kinematografa v San Joseu ni bilo. In ker je naša mala družba bila nujno potrebna kakega razvedrila, sem tovarišem predlagal, naj se mi po večerji pridružijo, da si privoščimo majhno šalo. Pripasali smo si revolverje in smo si prizadevali, da bi gledali čimbolj divje in skrivnostno. Ko je prišel iskalec zakladov, ki se ni mogei več obvladovati, tričetrt ure prezgodaj k nam, smo se pogovarjali, dokler ni vstal mesec o čisto posvetnih stvareh. Potem smo se splazili, kakor se spodobi zarotnikom na gledališkem odru, proti Cerkvenemu trgu. Urrio je bil kot gledalec neprekosljiv. Igral je vlogo s čisto pravim poudarkom, da bi se nihče ne mogel v njem zmotiti. Tudi Bee Mason se je še nekako držal v pravih mejah. Toda bal sem se, da nam bo Tigrovec pokvaril vso komedijo. V pravilnih presledkih je zdaj pa zdaj med zobmi rezko zažvižgal, da je šlo kar skozi ušesa, potem pa je nenadno obstal, začel šepetati, ker je vedel natanko, da nas opazujejo. Nato je z veličastno kretnjo potegnil iz žepa revolver. Mesec je zadosti jasno sijal, da smo videli, kako stopajo iskalcem zakladov potne kaplje na čelo. Potem se je začela tako smešna komedija, kakor je še nisem doživel. Smeh se je hotel na vsak način prikopati na dan; jaz sem ga zadrževal, toda čutil sem, kako divje je udarjal ob moja rebra. V senci katedrale se je zbral 'majhen slovesen sprevod in v mrtvaškem molčanju korakal na južno stran vzdolž zidu. Noč je bila polna tiste, skoraj mučne tišine, v kateri čevelj, ki udari ob kamen, povzroči skoraj brneč ropot. In številne noge so skrivaj zadevale ob kamenje, da bi napetost in razburjenje našega tolstega prijatelja še stopnjevali. Z majhnimi opotekajočimi se koraki je stopal tesno ob meni in v bojazni gledal na konico upogljive rogovilice, ki sem jo držal v roki. Nekaj časa se ni zgodilo nič. Potem pa je natančno pred velikimi. zahodnimi vrati udarila veja pokoncu in me zadela v obraz. Rezek krik, ki ga je le s silo tlačil nazaj, je udaril iz Tigrovčevega grla. Potisnil je šibo vstran in mi s poudarkom stisnil roko. Urriev obraz je bil tak, da bi ga človek imel za vzor diplomatičnega čestitanja. Bee-Mason in Tigrovec sta se morala obrniti stran, da ne bi sama sebi delala sramote. »Čakajte minuto«, sem dejal jaz. »Morda gre samo za vodno žilo.« Obraz našega iskalca zlata se je ob teh besedah daljšal in daljšal in ko sem potem jaz odločno izjavil, da teče pod srednjo ladjo in dalje povprek čez široki trg v resnici moč- na vodna žila, so mu stopile skoraj solze v oči. Mrko in nemirno smo se znova spravili na delo, in korakali okrog zidovja prav do sredine srednjega pročelja, kjer se je pod oltarjem vlekla žila vode, ki je prihajala iz gozda na drugi strani. Spet je šiba sunila navzgor, spet se je mali človeček kar tajal od veselja, jaz pa sem spet potlačil njegovo radost tako, kakor prej. Ko smo obkrožili že skoraj vso katedralo, sem se nenadno obrnil k njemu. »Bojim se, da ne bom mogel vaši vladi izkazati nobene usluge.« Pograbil me je za roko. »Poskusite vendar še enkrat v gozdu.« Dvajset minut sem ga vodil po gozdu za nos ter ga spravljal zdaj v divje navdušenje, zdaj pa v globoko pobitost. Nazadnje smo prišli do orjaškega drevesa, čigar grčaste in spletene korenine so se širile daleč naokrog. V globini kakih osmih metrov je bilo tam ogromno vode in čarobna šibica se je razburjeno postavila pokoncu. »Tu spodaj je že nekaj,« sem rekel jaz. »Najbrž da je voda. Kar se tiče kovin, seveda nimam potrebne skušnje. Nič ne vem, kako kovine učinkujejo. Toda, če se vam zdi vredno truda, lahko vendar jutri spet pridemo navse zgodaj sem nazaj in ta kraj malo razkopljemo — v interesu vaše vlade.« Nagrbančil je čelo in ko nas je vlekel nazaj v naše stanovanje, je kaj slabo zakrival svojo nepotrpežljivost. Dali smo mu uro časa, potem pa smo se skrivaj splazili nazaj v gozd, kjer je mesec v listnati 'zmedi črtal fantastične podobe in skupine. Obdajalo nas je pravo zmagoslavje, šumov in zvokov, veje so se lomile in šumele tako, da je to docela preglaševalo naše korake, še previdneje smo se plazili skozi grmovje sklonjeni do tal, dokler nismo zagledali našega prijatelja. Cez svoja kratka meča je že tičal v zemlji in dolga ostrina njegove ravnice se je dvigala in padala v bleščečem loku. Zdaj pa zdaj je rovnico zamenjal z lopato in s hruščem in truščem metal cele oblake prahu čez svojo glavo. Bili smo skriti v senci in smo ga opazovali z odkritosrčnim veseljem. Od radosti je kar žarel. To nam je zadostovalo. V San Joseu smo se prvič sestali s četico krasnih ljudi, kakršni so bolivijski letalci. Od vseh pilotov na vesoljnem svetu imajo ti možje najbrž najtežjo in najbolj zoprno službo. Njihovo glavno letališče leži na ledeni, goli, visoki planoti And onstran La Paza. To je pravo gondarjevo gnezdo, zakaj ravan dosega skoraj višino Mont Blanca. Kratek polet, ki traja le malo ur proti vzhodu, pa že plavajo letalci nad Zelenim peklom, lepim, bogatim, mrtvaškim rtom, kjer ni mogoče uiti smrti nikamor, kadar odpove stroj. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 ln 29%. Uprava: Kopitarjeva Telefon 2992. Za jugoslovansko tiskarno v Ljubi jam: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Joae Košiče k-