Atletiko je treba bolj razvijati
(Odmevi na članek Delu občinske ZTKO na rob — Naša skup-nost 11. 12. 84)
Z zanimanjem sem prebiral polemiko, ki se je razvila po pri-spevku tovariša Bartola v Naši skupnosti. OdgovorZTKO, po-sebno pa učiteljev telesne vzgoje na njegovo pismo, me je za-čudil.
Njhče ne more ugovarjati ugotovitvi, da je atletika v naši dr-žavi, v Ljubljani in tudi v naši občini na nizki kvalitetni stopnji. To na žalost Jahko dokažemo z nastopi našihatletov na velikih oiednarodnih prireditvah in z rezultati na raznih driavnih, re-publiških in občinskih tekmovanjih. Na občinski stopnji je v Sloveniji le^nekaj častnih izjem — v zadnjem času bolj skrbita za tekaški naraščaj Kranj in Tržič. V Ljubljani je malo nad sivim povprečjem, ki je blizu absolutnemu dnu, občina Vič-Rudnik. Moste-Polje s številnimi delovnimi kolektivi, veliko mladine in z izjemnimi naravnimi možnostmi (Golovec, Urh, Orlje, Molnik, Zajčja dobrava itd.) za tek in rekreacijo, ne zmore niti ekipe za jesenski kros Dela!
ZTKO se v svojem pismu zagovarja, da ni dovolj zanimanja med Ijudmi, da se zelo malo odraslih udeležuje pomladnih in jesenskih krosov. Vse todrži, vendarse moramo vprašati,zakaj je tako nizka stopnja telesne kulture med našimi občani? Ali so Ijudje pri.šli iz šol z veseljem za šport in tekmovanja? Nedvo-mno je v vsakem normalnem zdravem človeku intenzivna želja po gibanju, po igri in po tefcmovanju. Tudi prebivalstvo naše občine lahko vidimo dnevno tekati po Golovcu, igrati košarko, odbojko in nogomet. Za kolektivne športe je občina nekaj na-redila — uvedla jetrimske lige v velikem in malem nogometuin v košarki — za tek, ki je osnova vseh športov, najprimernejše in najpreprostejšerazvedrilozačloveka ponapornemdeluinnaj-cenejša rekreacija, pa ni večjega zanimanja. Pri tem je po-trebno le malo domišljije in nekoliko organizacijskih naporov: lahko bi npr. uvedli tekmovanja v atletiki med šolami v občini, meddelovnimi kolekiivi. Podprlinajbi tekpoGolovcu, ki soga že organizirali v KS Gmajna, lahko bi priredili tudi mali ali ve-liki maraton po mejah občine. Občina naj bi se malo bolj po-trudila za uspehe na republiškem krosu Dela, za uspehe v teku Ob žici... ipd. Možnosti je neizmerno veliko.
V tej smeri bi morala razmišljati ZTKO; pa tudi učitelji tele-sne vzgoje po šolah bi se morali bolj usmeriti v individualne športe kot v kolektivne igre z žogo, ki jih naše okolje že samo po sebi precenjuje in preveč spodbuja. Ne vidim vzroka, da so žolčno reagirali na Bartolovo pismo, tako da so uporabili ne-smisel »skomercializirana rekreativna tekaška miselnost«, za katerega niti sam avtor zagotovo ne ve, kaj je s tem mislil.
Vsi se lahko strinjamo z ugotovitvijo, da je atletika pri nas slabo razvjta. da Ijudje niso dovolj telesnokulturno osveščeni in da se moramo vsi, najbolj pa tisti, ki se s tem poklicno ukvarja-jo, pošteno potruditi, da bomo stanje popravili.
MATIJA HORVAT