PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 111 (13.049) Trst, četrtek, 19. maja 1988 Galloni je ponudil sindikalnim organizacijam 5.000 milijard lir Papež Wojtyla Solniki negativno ocenili ponudbo vlade za rešitev spora o pogodbi Šolniki naj bi poprečno dobili 350.000 lir poviška - Položaj ostaja slej ko prej nejasen in brez izhoda - V ponedeljek se bodo pogajalci spet sestali DUŠAN KALC * v RIM — Vlada je včeraj končno razkrila svoje karte in zaupala sindikatu, kako globoko je pripravljena seči v žep, da bi pošteno popravila nevzdržen položaj šolskih plač. Če je kdo pričakoval prijetna presenečenja, je ostal še enkrat razočaran. Ponudba vlade je pač tista, ki je bila znana že po predsinočnjem srečanju ministrov za šolstvo in javne službe z ministrskim predsednikom De Mito in zakladnim ministrom Amatom, čeprav so uradno številko skrivali do zadnjega. Za obnovitev delovne pogodbe šolnikov, ki že poldrugo leto draži živce ne samo vladi in sindikatom, temveč predvsem šolnikom in z njimi milijonom šolarjev in dijakov ter njihovim staršem, naj bi vlada postregla pet tisoč milijard lir. To je sicer za osemsto milijonov lir več, kot je bila pripravljena prispevati na začetku zadnje faze pogajanj za obnovitev delovne pogodbe, a znatno manj od tega, kar je zahteval sindikat, ki je zahteval 7.500 milijard lir. Vlada v bistvu predlaga poviške plač šolnikom za povprečno 400 tisoč lir, kar bi dejansko pomenilo, da bi šolnik v povprečju prinesel domov na koncu meseca okrog 260 tisoč lir čistega poviška. Če pri tem upoštevamo razlike med vodilnim, upravnim, učnim, tehničnim in pomožnim osebjem, se srednja vrednost bruto poviška zniža na 335 tisoč lir mesečno. Ti poviški naj bi veljali od 1. julija letos do 31. decembra 1990, to je za dve leti in pol. Ministra Galloni in Cirino Pomicino sta tudi predlagala višje poviške za »celodnevno« zaposlene šolnike. Kakšna pa je bila prva reakcija sindikatov? V glavnem je prevladovalo mnenje, da je ponudba vladnih predstavnikov precej daleč od poštenega izhodišča za stvarno, tvorno in plodno pogajanje. Zvezni sindikat, ki je predsinočnjim izrekel ultimat vladi, češ da bo prekinil pogajanja in sprožil splošno mobilizacijo, če ne bo vlada pokazala dobre volje, je po včerajšnjem sestanku v Palači Vidoni sicer krepko zavihal nos, a podaljšal svoj ultimatum do prihodnjega ponedeljka, ko bodo pogajalci dveh strani spet sedli za mizo. »Zelo možno je, da bo potrebna splošna mobilizacija vseh šolskih dejavnikov, če se v ponedeljek zadeva ne bo razčistila in če vlada ne bo pokazala večje pripravljenosti, da pride naproti sindikalnim zahtevam,« je po sestanku v Palači Vidoni izjavil glavni tajnik šolskega sindikata CGIL Gianfranco Benzi. Tudi za predstavnika CISL Lio Ghisani in Sergia DAntonija včerajšnje srečanje z ministroma ni ustvarilo pogojev za uspešno nadaljevanje pogajanj. Zato se mora vlada potruditi, da najde dodatna finančna sredstva za občutnejše povišanje šolniških plač, sicer bo razširitev stavkovnega gibanja neizbežna. Ostre sodbe na račun vlade so letele tudi s strani sindikalne organizacije UIL. Njen tajnik Pagliuca je mnenja, da ima ponudba vlade samo ta namen, da še drži pri življenju neka pogajanja, katerim ni videtip-ravega konca. Namesto da bi vlada odgovorila na naše zahteve, ponuja svojo platformo in trmasto vztraja pri tem, NADALJEVANJE NA 2. STRANI zaključil pot po Južni Ameriki ASUNCION — Papeževo potovanje po Južni Amerike se je zaključilo včeraj zjutraj z obiskom' v Incarnacionu na skrajnem jugu Paragvaja, nato pa je popoldne v Asuncionu množica mladih s petjem proslavila 68. rojstni dan papeža Janeza Pavla II. Pozno zvečer je papež odpotoval v Rim, kjer ga pričakujejo danes. Prav zadnja papeževa pastirska postaja v Paragvaju je bila tudi najtežja. Obisk je potekal v znamenju velike napetosti, ki vlada v tej državi med Cerkvijo in režimom diktatorja Stroes-snerja že dolga leta. Diktator Stroes-sner je tik pred obiskom tudi prepovedal papeževo srečanje s paragvajsko opozicijo, vendar je kasneje pod velikim pritiskom domače Cerkve to odločitev preklical. Prav to srečanje s predstavniki vseh političnih sil v Paragvaju pa je predstavljalo tudi osrednji dogodek papeževega obiska v Paragvaju. Nekaj tisoč predstavnikov vseh paragvajskih opozicijskih sil, od najbolj radikalnih do najbolj blagih, je papeža pozdravilo v športni palači v Asuncionu. Toda v nabito polni dvorani je ostalo 33 sedežev nezasedenih. Na teh bi morali sedeti predstavniki Stroessnerjevega režima, ki je tako še enkrat dokazal, da ni pripravljen na dialog s predstavniki drugih političnih sil, za kar si paragvajska Cerkev prizadeva že dve leti. Srečanje samo pa je izzvenelo kot enoten protest proti diktaturi, pod katero ta južnoameriška država ječi že dolgih 34 let. Kriza v Gradežu GRADEŽ — Korak bliže komisarski upravi in novim volitvam v Gradežu. Sinočnja seja občinskega sveta namreč ni prinesla razjasnitve. Po več kakor tri ure trajajoči vroči in polemični razpravi je občinski svet sprejel odstop štirih odbornikov (trije pripadajo demokristjanski stranki, eden socialdemokratom), medtem ko župan Fabio Zanetti in dva druga predstavnika skupine Giustizia e liberta ne nameravajo odstopiti vse dokler ne bo predložen proračun in ne bo prišlo do glasovanja o tem dokumentu. Dvanajst od dvajsetih svetovalcev je pred približno enim mesecem podpisalo dokument z zahtevo naj župan in odbor odstopita. O tem dokumentu, ki ga je skupina Giustizia e liberta označila kot grobo izsiljevanje, so razpravljali na včerajšnji seji, kakor tudi o ostavki, ki so jo dali odborniki iz vrst KD in PSDI. Za dokument z zahtevo po odstopu župana je glasovalo deset svetovalcev, pet proti, dva sta se vzdržala. Sejo so nekaj pred 19.30 prekinili zaradi nesklepčnosti. Večina svetovalcev je po glasovanju namreč zapustila dvorano. Zveza slovenskih organizacij zakon o šolstvu še zavrača V komisiji dunajskega parlamenta dosegli sporazum o dvojezičnem šolstvu na Koroškem DUNAJ — V odboru za šolstvo avstrijskega parlamenta so predsinočnjim dosegli kompromisni sporazum v zvezi s predlogom zakona o dvojezičnem šolstvu na Koroškem. Soglasje so dosegli v okviru vseh štirih parlamentarnih skupin, se pravi tudi zeleno-alternativne stranke, ki jo zastopa Karel Smolle. Predstavniki treh strank ocenjujejo ta sporazum kot senzacijo ali zgodovinski kompromis okoli spornega vprašanja sprememb dvojezičnega šolstva na Koroškem, ker menijo, da je to vprašanje zdaj rešeno. Slovenski poslanec Smolle pa je izjavil, da so predlogi zakona pomembno izboljšani glede na prvotni koroški pedagoški model, ki so ga konec lanskega leta podpisale tri avstrijske politične stranke in ki je naletel na odločen odpor organizacij slovenske manjšine, zavrnili pa so ga tudi avstrijski pedagoški strokovnjaki. Podobno stališče, kakršno zatopa Smolle, ima tudi Narodni svet koroških Slovencev. Matevž Grilc, predsednik te organizacije je izjavil, da tudi ta rešitev ni optimalna, vendar pa delno vseeno upošteva interese manjšine. Zveza organizacij koroških Slovencev pa je za razliko od prve kompromis zavrnila, ter obtožila Smolleta, da sprejema sporazume »v imenu vseh koroških Slovencev«. Smolle medtem pojasnjuje, da je sporazum sprejel ob ustnih obljubah, da bo pokrajinska koroška vlada zagotovila prednost za slovenske učitelje pri nastavljanju drugega predavatelja v dvojezičnih razredih. Za razliko od prejšnjih predlogov zakona, bi bilo zdaj ustanavljanje paralelnih razredov možno pri številu 9 prijavljenih učencev za dvojezični pouk, ne pa 7, kot je predlagal koroški pedagoški model za ločevanje otrok. Enotnost edina perspektiva »Soglasni sklep v parlamentarnem pododboru je klofuta slovenski manjšini in demokratični javnosti, hkrati pa povsem prezira tudi mnenja strokovnjakov. Štiristrankarski pakt ustreza le zahtevam Heimatdiensta, vsebinsko pa povsem odraža nujnostno zahtevo, ki jo je 24. septembra lani vložila stranka FP v koroškem deželnem zboru.« Tako poudarja izjava Zveze slovenskih organizacij v zvezi s sklepom pododbora avstrijskega parlamenta. ZSO istočasno napoveduje, da se bo z vsemi močmi uprla sklepu in bo izkoristila vse možnosti pravnih postopkov zoper šolski ločitveni model. Če upoštevamo dejstvo, da se je druga osrednja manjšinska Organizacija, Narodni svet koroških Slovencev, pridružila dunajskemu kompromisu o dvojezičnem šolstvu, je na dlani, da je ob vprašanju dvojezičnega šolstva med koroškimi Slovenci zazeval politični razdor. Razkorak med ZSO in NSKS je tako globok, kot je bil v petdesetih letih. In vprašanje je, ali se ne bo ob tem sporu odprla še kakšna druga komaj zaceljena rana. Ob vsem tem je morda manj pomembno, koliko je Karl Smolle odstopil od osnutka, ki ga je sam predložil v obliki peticije, in koliko je dejansko upošteval navodila zelene stranke. Ostra reakcija ZSO je razumljiva, kot je tudi razumljivo razočaranje tistega dela nemške demokratične javnosti, ki se je boril proti koroškemu pedagoškemu modelu. Bistvo vprašanja je, ali bo slovenska narodnostna skupnost znala premostiti politični razkol. Jasno je namreč, da bi medsebojno obračunavanje in tratenje moči za medsebojne spore, koristilo le sovražnikom manjšine. Vse kaže sicer, da se za nekaj časa spopadom med osrednjima organizacijama ne bo mogoče izogniti. Toda čim manj energije bo šlo za to, tem bolje bo. Energije ogrožene manjšine je treba namreč usmerjati v krepitev življenjske moči skupnosti, ohranjanje in razvoj narodne identitete, saj je to za manjšino edina perspektivna pot. V. T. Signorello se je opravičil Ali bi se tudi tržaški župan? Rimski župan Signorello se je v c.enu mesta javno opravičil mladi hritr, - >rejki, ki je bila pred dnevi na mes- , -m c ri*ha t l ejh avtobusu tarča rasističnega iz-fag^Q nekaterih Rimljanov. Kot je naš list poročal, so mlado Amete f^ebrizcm, ki je sicer italijanska dr-kot^anla le imel za potrebno, da se 0Praviči: sprejel jo je na žu-špp Vu in ji v znak sprave podaril kari J17" Paznim sociologom in časni-m Pa se je nabralo še nekaj ma- teriala v odgovor na aktualno vprašanje, ali rasizem še obstaja. Kaj pa v Trstu? Tu se rasizem največkrat pojavlja v obliki protisloven: ske mržnje, ki pa se ne izraža samo v omejenih epizodah, kot je bila ona na rimskem avtobusu. Pomislite samo, kaj bi se zgodilo, če bi se podobna epizoda dogodila v Trstu, namesto Eritrejke pa bi bila tarča rasističnega napada Slovenka. Ali mislite, da bi se ji tržaški župan opravičil in ji ponudil šop cvetja? Prav tisti župan, za katerega se Slovenci ne smejo užaliti, če jih zmerjajo s "Ščavo"? Prav tisti, po katerem v Trstu "no se parla che ‘ta-Ijan"? Tisti, ki je Senesov protislovensko naperjeni "Odbor za italijanstvo Trsta" proglasil za (citiram po spominu) "najpristnejši izraz mesta"? Bojim se, da bi prej kot napadena bili cvetja deležni napadalci, (tm) Umrl Enzo Tortora Enzo Tortora je umrl včeraj v Milanu. Pogrebna slovesnost bo danes v baziliki sv. Ambroža. O dogodku obširno na 16. strani (Telefoto AP) Nogomet: po sinočnji zmagi Bayeru iz Leverkusna pokal UEFA □ □□ ■ Nogomet: kvalifikacije za 01 Jugoslavija v Seulu - □ □ □ ~ Košarka: drevi četrta tekma Scavolini - Tracer za državni naslov NA 14. STRANI Medtem ko policija in karabinjerji neutrudno nadaljujejo s preiskavo Bočen soglasno obsodil bombne atentate V Innsbrucku prevzel odgovornost »Ein Tirol« BOČEN — Policija in karabinjerji neutrudno nadaljujejo s preiskavo o silovitih bombnih atentatih, ki so v noči s ponedeljka na torek k sreči le močno prestrašili prebivalstvo glavnega tirolskega mesta, saj niso terjali nobene žrtve. Včeraj so preiskovalni organi odkrili še drugi del jeklenega valja, ki je vseboval več kilogramov plastičnega eksploziva in na katerem je bilo vtisnjeno ime Peter. Na drugem delu je bilo vtisnjeno ime Mayr, to je ime tirolskega heroja, ki se je neustrašno boril leta 1809 v družbi drugega znanega borca Andreasa Ho-ferja proti napoleonskim vojakom. Včeraj so opravili tudi vse balistične preglede in so ugotovili, da so atentatorji podtaknili najmočnejšo bombo (kar 13 kilogramov eksploziva) na parkirni prostor pred bocenskim sedežem RAL Medtem se je iz Inns-bruckajavila teroristična skupina »Ein Tirol«, ki je prevzela odgovornost za ponedeljkove bombne atentate v Boc-nu. Do zdaj še neznana teroristična skupina je poslala letak lokalnemu sedežu avstrijske radiotelevizije ORF. V njem trdi, da je izvršila vseh 20 bombnih atentatov, ki so v zadnjih dveh letih gotovo skrhali miroljubne odnose med Italijani in Nemci, ki živijo na Tirolskem. Skupina namerava nadaljevati z oboroženim bojem, dokler ne bo Tirolska postala neodvisna. Tekst letaka se zaključuje z žal znanim nacističnim geslom: Bog je z nami! Bocenski kvestor je včeraj spregovoril prebivalstvu med italijansko oddajo bocenskega RAL Ermanno Bres-sone je odločno zavrnil vse kritike, ki so jih bile deležne po ponedeljkovih atentatih varnostne sile, češ da so v zadnjih časih delovale nekoliko neorganizirano in nepazljivo. Poleg tega je pozval vse bocenske prebivalce k sodelovanju s preiskovalnimi organi, saj le s skupnimi močmi bomo lahko, meni kvestor, uspešno premagali nevarno in neusmiljeno delovanje tirolskega terorizma. Tirolski tisk je včeraj močno poudaril nevarnost naraščanja terorizma, ki ni tokrat le za las zadel v črno. Znani nemški tirolski dnevnik Dolomiten, ki je bil do ponedeljkovih atentatov zelo pristranski, je tokrat odločno označil teroristične atentate kot skrajno neumestne in nepopravljive dogodke. Med drugim izraža dnevnik svojo solidarnost vsem bocenskim prebivalcem, ki so v noči s ponedeljka na torek preživeli pretresljive trenutke. Tudi inns- bruški dnevnik Tiroler Tageszeitung meni, da so ta teroristična dejanja naperjena proti prijateljskim sosedskim odnosom med Italijo in Avstrijo. Bocenska krvava noč je torej močno pretresla vse dobromisleče prebivalstvo, ki se sedaj gotovo sprašuje, kateri bo naslednji »podvig« tirolskega skrajno desničarsko-nacionalističnega gibanja. Ljudje živijo v stalnem strahu, saj so zadnji bombni atentati odločno zahtevali krvni davek, ki je izostal le po srečnem naključju. Na sliki (telefoto AP): močno razdejana notranjost »hiše mladoporočencev«. »Majski« ukrepi v veljavi komaj junija BEOGRAD — »Majski« gospodarski ukrepi naj bi začeli veljati z dospetjem kapitala iz tujine, kar naj bi se po napovedi zgodilo v začetku junija. Zasedanje odbora izvršnih direktorjev Mednarodnega denarnega sklada, ki mora uradno odobriti Jugoslaviji stand-by aranžma, naj bi bilo namreč v zadnjem tednu maja. Ta sestanek naj bi tudi bil vizum za uspešen konec pogajanj z vladnimi upnicami (Pariški klub) in kompleti-ranje paketa tujih kreditov v znesku 11,25 milijarde dolarjev. Od tega je deset milijard namenjenih za refinanciranje in reprogramiranje starih obveznosti, Jugoslavija pa naj bi dobila še 950 milijonov svežih sredstev - dodatnih 260 milijonov pa naj bi zagotovil Mednarodni denarni sklad. Brez teh sredstev ne more uspešno zaživeti dogovor, ki predvideva prosto določanje cen, uvoz in devizno tržišče. Po izračunih zvezne vlade devizno tržišče ne more zaživeti brez najmanj 400 milijonov dolarjev. Medtem je Jugoslavija pri banki za mednarodne finančne obračune iz Basla že zaprosila za kratkoročni premostitveni kredit, ki ga sicer lahko dobi v 48 urah. (dd) Popolno soglasje političnih sil o pomenu institucionalnih reform RIM — Z vzporedno razpravo v Montecitoriu in v senatu so bili, kot vse kaže, včeraj storjeni prvi konkretni koraki k institucionalnim reformam. Prve ocene razprave so pozitivne, še posebej če sodimo po pripravljenosti, ki so jo vsi pokazali tudi za preverjanje in ocenjevanje predlogov glavnih , akterjev v parlamentu. Edina negativna točka včerajšnje razprave je bila precej šibka udeležba parlamentarcev tako v senatu kot v poslanski zbornici, saj so nekaj več zanimanja pokazali le za nastope načelnikov parlamentarnih skupin KD in KP1. Seveda pa se nam takoj vsiljuje vprašanje, če bo tokratna razprava tudi prinesla konkretne rešitve ali pa se bo vse razblinilo v milnem mehurčku. Kot je dejal predsednik senata Spa-dolini, vlada med političnimi silami popolno soglasje o nujnosti institucionalnih reform in ob tem tudi jasna želja, da za te reforme tudi kaj storijo. Prav na to pripravljenost se je navezala tudi predsednica poslanske zbornice lottijeva, ko je dejala, da ta pripravljenost predstavlja konkretno priložnost in obvezo za obe skupščini za bodoče delo. Ob vsem tem pa PSI opozarja, da se te priložnosti ne sme zamuditi, saj lahko neuspeh pri reformah negativno vpliva tudi na vladna ravnotežja in s tem tudi na politično stabilnost v državi. Politične sile so včeraj torej začrtale pot za institucionalne reforme. Pri tem pa so tudi ponovile že znane predloge. Tako se je KD ponovno izrekla za dvodomski parlamentarni sistem, čeprav naj bi prišlo do nekaterih »popravkov«. KD je tudi izrazila zadovoljstvo zaradi vladnega dogovora glede reform, prav tako pa je soglašala s socialističnim predlogom o spremembi pravilnika v poslanski zbornici in to še posebej zato, ker ne temelji le na ukinitvi tajnega glasovanja. Krščanski demokrati pa so tudi zadovoljni zaradi pripravljenosti KP1, da upošteva tudi predloge, ki se ne skladajo povsem z njihovim. KPI je ponovila svoj predlog o enodomskem parlamentu, čeprav so komunisti pripravljeni obravnavati tudi druge predloge pod pogojem, da vsebujejo jasne razmejitve nalog obeh zbornic. Glede tajnega glasovanja je KPI ponovila stališče, da le-to ne predstavlja edinega vzroka za slabosti v parlamentu, zahtevala pa je uvedbo uninominalnega volilnega sistema tudi za poslansko zbornico. Socialisti so v razpravi ponovili zahtevo po neposrednih volitvah za predsednika republike, nikakor pa ne odstopajo od zahteve po ukinitvi tajnega glasovanja tudi v javnih upravah. Predlogi so torej različni, parlamentarna razprava pa naj bi vso to panoramo različnih predlogov pripeljala do čim večje enotnosti. G. R. Termez sprejel »heroje« končane afganske misije Prihodnji teden v Rimu prireditev »Jugoslavija v čast sv. Cirila« RIM — Prihodnji teden bo v Rimu tradicionalna kulturna manifestacija »Jugoslavija v čast sv. Cirilu«. To je priložnost, da se predstavništvo jugoslovanskih narodov pokloni spominu velikega začetnika in utemeljitelja slovanske pisave in kulture ob njegovem grobu v rimski cerkvi sv. Klementa, hkrati pa je priložnost za poglabljanje stikov z vatikanskimi in italijanskimi državnimi ter kulturnimi predstavniki. Nenazadnje je priložnost, da jugoslovanski narodi prikažejo rimski in vsej italijanski javnosti drobec svojega zgodovinskega in današnjega kulturno-umetniškega bogastva. Tako je bilo že v prejšnjih letih, letos pa bo prireditev še pestrejša in bogatejša. Ker prehaja manifestacija v svojo dvajseto izvedbo, sta ji želeli veleposlaništvi SFR Jugoslavije pri Italijanski republiki in pri Sveti stolici vtisniti slavnostnejši pečat kot prejšnja leta. Tradicionalno versko svečanost pred Cirilovim grobom, ki bo v torek, 24. maja, ob 12. uri, ter razna srečanja z vatikanskimi in italijanskimi predstavniki, bodo spremljale pomembne in zanimive kulturne pobude ter dva vrhunska glasbena nastopa. V sredo, 25. maja, ob 18. uri bo namreč v rimskem gledališču Ghione koncert znane beograjske čembalistke Smiljke Isakovič, v četrtek, 26. maja, ob 21. uri pa bo v sugestivni baročni cerkvi San Ignazio na istoimenskem trgu natopil slovenski organist prof. Hubert Bergant, ki ga naši javnosti prav gotovo ni treba posebej predstavljati. Bergant, ki bo svoje bivanje v Rimu izkoristil tudi za kratek nastop-predavanje na mednarodnem zasedanju v vatikanskem centru za sakralno glasbo, bo na celovečernem koncertu izvajal orgelske skladbe Sov/e, Liszta, Guilmanta, Haselbbka, Klobučarja, Sofiano-pula in drugih skladateljev. Italijanski publiki bo predstavil tudi slovenskega skladatelja Ramovša. Na rimskem koncertu bo prvič izvajal njegovo skladbo Elikon. Obisk jugoslovanske delegacije, ki jo bo vodil predsednik Izvršnega sveta^SR Makedonije Gligori-je Gogovski in v kateri bosta tudi podpredsednik Izvršnega sveta SR Srbije Ratko Butulija in predsednik komisije SR Makedonije za kulturne stike s tujino Boris Petkovški, se bo začel v ponedeljek, 23. maja, z avdienco pri papežu Janezu Pavlu II. Ob tej priložnosti mu bo Makedonija, ki ima sicer glavni delež pri celotni manifestaciji, poklonila pomembno darilo - prevod njegovih pesmi iz poljščine v makedonski jezik. Menda gre za prvi prevod v enega od slovanskih jezikov. Pesmi s pretežno domovinsko vsebino je Karol Wojtyla napisal v letih, ko je bil še kardinal. Uradna predstavitev knjige bo v ponedeljek zvečer v prostorih Circolo di Roma. Še prej bo obisk Sikstinske kapele in ogled postopka za restavracijo Michelangelovih fresk ter srečanje s predsednikom pontifikalne komisije »lustitia et Pax« kardinalom Etchegarayem. V torek bo, kot rečeno, tradicionalna verska svečanost s polaganjem venca h grobu sv. Cirila, ob 18. uri pa bo v prostorih jugoslovanskega veleposlaništva konferenca ob 20. obletnici kulturne manifestacije. Predstavili bodo publikacijo o prireditvi ter predvajali dokumentarce s kulturno vsebino iz vseh jugoslovanskih republik. Razna srečanja in že omenjene kulturne prireditve se bodo vrstile tudi v sredo, četrtek in petek (naj omenimo sprejem pri kardinalu Silvestriniju). V tem okviru velja opozoriti na predavanje člana delegacije prof. Petkovškega na neapeljski univerzi. Govoril bo o tradiciji v sodobnem makedonskem slikarstvu. Predavanje s prikazom diapozitivov in predvajanjem dokumentarnih filmov o makedonski umetnosti bo v sredo, 25. maja. D. K. MOSKVA — Po pisanju Pravde so prvi »heroji prišli domov«. Sovjetska javnost je sprejela vojake, ki se vračajo iz Afganistana, z neprikritim zadovoljstvom. Na meji pri Termezu so na reki Amu-Darja postavili most prijateljstva, ki so ga prve sovjetske čete prekoračile včeraj zjutraj. Tiskovna agencija TASS je posvetila dobršen del svojih poročil poveličevanju sovjetskega umika, pri tem pa je pazljivo izbirala besede, da bi se izognila »zmagi« in raje zabeležila uspeh afganske »misije«. Vojaški odred, ki je včeraj prestopi' afganistansko-sovjetsko mejo je bil ^ Afganistanu od decembra leta 1979. nato so se njegovi vojaki izkazali v reševalnih akcijah po potresu v Tas' kentu. Po pisanju tiskovne agencij6 Novosti naj bi prvi povratniki naslovili sporočilo na ameriškega predsednic ka Reagana, v katerem ga prosijo, naj prekine pošiljke orožja in druge vojaške pomoči afganistanskim mudžahedi' nom. Sovjetski tisk je dosledno P°l°[ čal o Afganistanu tako, da je mudza-hedine označeval za »ameriške age£j te«, zato je razumljivo, da so vojaK pisali Reaganu, kot bi bilo samo o njega odvisno, ali se bo afgansK^ vprašanje rešilo brez nepotrebneg prelivanja krvi. . Na sliki (telefoto AP): sovjetski v jaki v Termezu. Zaskrbljenost zaradi upadanja narodnostnih manjšin v Sloveniji LJUBLJANA — V Ljubljani se je sestala komisija za narodne manjšine slovenskega parlamenta in razpravljala o popisu prebivalstva SFRJ, ki bo 1991. leta. Priprave nanj so še posebej potrebne zato, ker se po podatkih prejšnjih popisov število pripadnikov narodnih manjšin v Jugoslaviji zmanjšuje z naglico, ki je ni mogoče pojasniti ne z asimilacijo in ne kot strokovno napako. Po besedah predstavnika Socialistične zveze Jožeta Hartmana dela statistika veliko notranjo in zunanjepolitično škodo. Kako pojasniti prirastek prebivalstva in istočasno zmanjšano število pripadnikov nekega naroda ali narodne manjšine? Kako pojasniti različni števili pripadnikov nekega naroda ali manjšine in govorcev jezika, ki ju označuje? Kako pojasniti izredno hitro rastoče število narodno neopredeljenih? Univ. prof. Vladimir Klemenčič je poudaril strokovno neuporabnost podatkov jugoslovanskih popisov prebivalstva za proučevanje etnič- nih vprašanj. Direktor Slovenskega statističnega zavoda pa je statistiko primerjal z nožem - lahko reže kruh ali kolje. Po njegovih besedah strokovnjaki niso zadovoljni z vprašljivimi postavkami v popisih, saj to predvsem njim zmanjšuje ugled. Statistika je sprejela nekatere manjše kompromise od politikov, iz tega pa so nastali veliki problemi. To še posebej velja za nejasno kategorijo »jugoslovanstva«. Po Hartmanu je bil ta koncept povzet po Rusih - kot enakovreden njihovemu »sovjetskemu narodu«. Na komisiji so predlagali, naj se z jugoslovanskim popisom zbere minimum potrebnih podatkov, o narodnih manjšinah pa naj se napravijo posebne študije. Zahtevajo, naj se izloči pred leti tihotapljen pojem »jugoslovanstva«, kot oznake za posebni narod. Ta pojem naj bi temeljil na napačni razlagi neke Titove izjave. DEJAN VERČIČ • Šolniki NADALJEVANJE S 1. STRANI da je treba o njej razpravljati, je izjavil Pagliuca novinarjem po končanem srečanju v Palači Vidoni. Veliko ostrejše so bile reakcije avtonomnega sindikata SNALS, ki še vedno vztraja pri bojkotu ocenjevalnih sej in ki je imel z ministroma ločeno posvetovanje. »Kaj, še vedno smo pri 5 tisoč milijardah?« je vzkliknil tajnik avtonomnega sindikata Nino Gallotta, ko je sedel za pogajalno mizo. »To je samo aperitiv. Zelo daleč smo od pravih številk,« je še dodal. Po vsem tem ostaja obzorje šolske problematike zelo megleno. Položaj je še naprej skrajno zapleten in napet. Danes bi se morale vse sindikalne organizacije (razen cobasov) sestati z vlado, da bi razpravljali o tako imenovanem pravilniku o samourejanju oziroma o tem, kako disciplinirati stavkovno gibanje ter preprečiti bojkote, ki motijo potek didaktičnih dejavnosti ter ogrožajo reden zaključek šolskega leta. Izraelci prestregli vdor palestinskih gverilcev? TEL AVIV — Izraelski vojaki naj bi predsinočnjim prečili vdor arabskih gverilcev, ki so skušali Pr0 .Ietretji izraelsko ozemlje preko jordanske meje. To je bil . gverilski napad v šestih mesecih. Izraelske oblasti so 1 ' ^a. le, da so enega Palestinca aretirali, dva pa sta uspela z ti. Jordanija je zanikala vest o poskusu vdora gve skupinice, izraelski minister Rabin pa je vztrajal Pr\ :a\c verziji in jo podkrepil s trditvijo, da se Palestinci P°^ na gverilske akcije, ker na zasedenih ozemljih pojenj fada. v vasi Rabinove trditve so zanikala dejstva, saj so s , Abvein pri Ramallahu vneli ostri spopadi med izra tajco vojaki in Palestinci. Vojaki so streljali na množico ra. povzročili smrt mladega domačina, pet oseb pa J® ker je njenih. Poslanec Gibanja za civilne pravice Dedi oZoril naslovil pismo na obrambnega ministra, da bi 9a . F • q<3 na način, s katerim židovski koloni ravnajo s Pa es ne da decembra dalje naj bi povzročili smrt 13 Palestince ’ istrj bi jih zaradi tega kdo kakorkoli kaznoval. Izrae s naj so se morali včeraj ukvarjati tudi z afero visjeso ■ rete-bi se vadili v »gadni« (polvojaški službi) tako, pali palestinske vrstnike. Afganski boj »naroda« proti »zastavi« Od »Bisera biserov« do mudžahedinske gverile - Korenine notranjih težav države, ki jo pravkar zapuščajo sovjetski vojaki EVA FORNAZARIČ Umik sovjetskih vojaških enot iz Džalalaba-da je odprl novo poglavje v še nenapisani knjigi petnajstletne krize, ki tare republiko Afganistan. Kako, predvsem pa kdaj, se bodo v gorati deželi ponovno pomirili duhovi, ni znano, zaenkrat vemo le, da se bodo notranji spopadi nadaljevali vse dokler bo kabulski vladi uspelo omrežiti razdrobljeno, a izredno zagrizeno opozicijo mudžahedinov, oziroma do takrat, ko bodo »tisti, ki se borijo proti vladi«, skratka »banditi«, kot jim je pravil Brežnev, odstavili predsednika Nadžibulaha in prevzeli vodstvo države, saj menda ne nameravajo pristati na predsednikovo Ponudbo vlade državne sprave. Zadnjih petnajst let afganske državne krize je minilo v znamenju protislovij, napadov in Protinapadov, mednarodnih spopadov in civilne vojne, ki so močno ošibili že tako izsušen in izmučen teritorij. Inkubacija afganske bolezni sega v zgodovino dinastije Barakzov, od kralja Ahmada Kana Duranija (1747), ki so ga imenovali »Dur-i-Durani«, Biser biserov. Med nasledniki kralja, Ki je prvi uspešno vladal vsem plemenskim poveljnikom, ni bilo kana, ki bi se lahko upravičeno ponašal z nazivom »bisera«. Tudi Nadir Kan, ki je vladal od leta 1921) do leta 1933, ko so ga umorili, in prestolonaslednik Zahir Šah, nista bila kos vladarski nalogi. Z Zahiram Šahom se je končala tudi vladavina »biserov«, saj so se prav z njegovim odhodom iz države pričele težave novega Afganistana. Ob koncu šestdesetih let se je v Afganistanu Pričela krepiti marksistična politična filozofija, kar je pripomoglo k ustanovitvi Demokratske stranke afganistanskega naroda. Marksizem in emnizem sta v enaki meri vplivala na stranko, kI le delovala v ilegali, bila pa je razcepljena na dve glavni struji. Prva struja - Halk, »narod« -se je zavzemala za pravice delavskih razredov m se posvečala predvsem manj bogatim slojem, druga - Pardžam, »zastava« - pa se je trudila, da hi dosegla poenotenje vseh slojev, ki naj bi skupno odpravili kraljevino. V imenu »naroda« se je boril Mohamed Taroki, v imenu »zastave« Pa Babrak Karmal, oba prepričana komunista in Pripadnika Pathana, verske tradicije sunitske verske ločine. V sami sredi Demokratske stranke se je na začetku sedemdesetih let rodila zamisel državnega udara, ki so ga izvedli pripadniki krila Pardžam. Tistega 17. julija 1973. leta kralja Zahir Šaha ni bilo doma. Bil je v Rimu na počitnicah in v Rimu je moral tudi ostati, saj ga je na vodstvu države zamenjal premier Daud, ki je Afganistan proglasil za republiko. Karmal in Taroki sta podprla državni udar in sodelovala pri reorganizaciji države. Daudova republika je bila republika neizpolnjenih obljub, ki je »pozabljala« na zahteve obeh partnerjev Demokratske stranke, obenem pa je bila deležna neprikritega sovraštva vseh afganistanskih verskih gibanj. V senci tako neprijaznega predsednika sta se Karmal in Taroki domenila, da bi odpravila razkorak med »narodom« in »zastavo« ter si postavila skupni cilj: odstaviti Dauda. Rečeno storjeno. Njuna skupna akcija je v afganskih zgodovinskih knjigah zabeležena kot »revolucija 7. saura 1375« (po našem koledarju 27. aprila 1978) imela pa je, kot vse revolucije, svojo častno žrtev, predsednika Dauda. Predsednikovemu umoru je sledil tridnevni molk, nakar je novi predsednik Taraki proglasil Demokratsko republiko Afganistan in imenoval Karmala za premiera in najpomebnej-šega političnega sogovornika. Z novo republiko se pričenja tudi zgodovina afganskega oboroženega upora mudžahedinov, »islamskih upornikov«, ki z veseljem sledijo dvomesečnim obračunavanjem med pripadniki Demokratske stranke. V pičlih dveh mesecih so zagovorniki Halka »izgnali« Karmala (imenovali so ga za veleposlanika v Pragi) in vse njegove somišljenike. Prvi veliki islamski upor v Afganistanu je izbruhnil v Heratu 30. marca 1979. Tarakija so odstranili in ga nadomestili s Hafi-zulahom Aminom, na katerega je pritiskala Sovjetska zveza, ki se je potegovala za Karmalov povratek. Amin se je temu upiral, Taraki pa bi bil rad ponovno segel v roko bivšemu premiera. Notranje težave so Afganci ponovno poskusili rešiti z državnim udarom, ki se je zaključil s Tarakijevo smrtjo in Aminovo zmago. Hafizulah Amin pa se je svoje zmage lahko veselil le nekaj mesecev, saj so se nad njegovo glavo - pa tudi na ves Afganistan - že zgrinjali črni oblaki »doktrine Brežnjeva«: invazija bratske države je dovoljena, če je v tej državi ogrožen obstanek socializma. V tem imenu je Brež-njev izvedel prvi, neizpodbitni neokolonialistič-ni poseg Sovjetske zveze, ki se je pred Afganistanom dokaj spretno izognila Vietnamu in vsaj strateško »omilila« vdor v ČSSR in Madžarsko. Rdeča Armada pa je 27. decembra 1979 vkorakala v Kabul, kjer se je odprla »skeleča rana« (za oznako je zaslužen sam Mihail Gorbačov), ki jo skuša zdaj Sovjetska zveza čimprej dokončno ozdraviti. Obračun devetletne »umazane vojne« je tragičen. Število žrtev, tako civilnih kot vojaških je izredno visoko. Država je v popolnem zastoju, pet milijonov prebivalcev pa je zapustilo Afganistan in živi v iranskih in pakistanskih begunskih taboriščih, pojem »svete vojne« pa je globoko zakoreninjen v vseh enajstih milicah mudžahedinov, ki so si enotne izključno v prepričanju, da je treba čimprej odpraviti kabulsko vlado. Naj se mudžahedini prištevajo med sunitske in-tegraliste, tradicionaliste ali šiite, njihovi načrti za bodočnost so dokaj podobni in nevarni, še posebno, ker so deležni vsakovrstne zunanje podpore (od orožja do ideološke podlage), ne priznavajo trinajstih točk ženevskega sporazuma in se, najbrž med redkimi na svetu, ne zmenijo za umik sovjetskih čet. »Svete vojne« ni konec, tako kot tudi ni konec skrbi afganistanskega naroda, ki se upravičeno sprašuje, ali bo lahko zdaj sam sebi vladal. Zgoraj: Sovjetski vojaki zapuščajo Kabul in spodaj: Uporni mudžahedini leta 1980 MILAN — Ministrski predsedi '-iriaco De Mita je po napornih j Sejanjih s koalicijskimi zavezn vključil v vladni program tudi f jhembno poglavje o javnih obči ln o založniški dejavnosti, ki Prav v teh dneh v središču pozi nosti in polemik, posebno zan "°gajanj v založbi Mondadori. h osti se sicer ne pojavljajo same olikem milanskem založniške 1 f. PQ nam bodo Drugo sonato Paula jjddemitha ter samospeve in songe Ozirisa Eislerja in Kurta Weilla. Cn Ponedeljek, 23. maja, pa nam bo nnotinum Musicale predstavil vzhod-kc,. vr°Pske skladatelje: poleg Šosta-slu-c?. in Martinuja bomo lahko po-ij., Balado slovenskega skladate- Marijana Lipovška. kulfSI koncerti so v dvorani Krožka za ob?nr?/»jn umetnost, začenjajo pa se ■30. Vstop je prost, (bov) Pobalina zasačena na ukradenem motorju auentf11! kraie m°peda gilera so dva f ,leteeega oddelka aretirali ceani Prvemu Je ime Furio Cole kom • ?le v U1' di Cologna 33 in Nienr>„aj doP°lnii 18. leto starosti. ^>revoroi)ai i- Martlri della Liberta. Se-nUa'leničam« da.U znak' nai ustavita, Zasledmmi Pa sta skušala pobegniti 'lili z avt« Cei?' p°licisti so jima sle-Pa Trm. nm?b,lom' ju končno prijeli ZaPor9 Pestalozzi ter ju odpeljali v Drevi v Kulturnem domu SKGZ sklicuje širše zborovanje kulturnih in športnih delavcev Slovenska kulturno-gospodarska zveza sklicuje zborovanje predstavnikov slovenskih kulturnih in športnih organizacij v znak protesta, ker deželna uprava FJK zavrača prošnje v slovenščini. Zborovanje bo danes ob 20. uri v tržaškem Kulturnem domu. Udeležba vseh predstavnikov društev in organizacij je zelo pomembna, saj je potrebno, da se kulturni, športni in tudi politični delavci odločijo za skupen nastop v obrambo osnovne pravice, ki jo priznava Slovencem tudi razsodba ustavnega sodišča. Ob zavračanju slovenskih prošenj pa se ponovno odpira vprašanje globalnega zaščitnega zakona, za katerega se mora zavzeti tudi Dežela FJK. Nesprejemljivo je namreč, da deželna uprava »ponuja« že itak skromna sredstva pod pogojem, da se društva in organizacije odpovedo neki osnovni pravici. Tudi takšno ravnanje moramo uvrstiti med stalne pritiske na našo narodno skupnost. Jasno je, da morajo prizadeta društva s skupno akcijo zavreči dvoumno ravnanje uprave naše dežele s posebnim statutom. V nevarnosti šolska prehrana v dolinski občini Uprava Občine Dolina je pregledala težko situacijo, v kateri se nahaja občina glede refekcije, ki jo zagotavlja vrtcem ter šolam s celodnevnim in podaljšanim poukom. Z novim finančnim zakonom se je položaj poslabšal, kajti zakon zahteva, da uporabniki pokrijejo s svojimi prispevki vsaj 36 odstotkov stroška. Da bi zmanjšala finančno breme staršev, je občina štela med prispevke uporabnikov tudi deželni prispevek za refekcijo, ki ga je dobila po zakonu št. 10. Ta pa je iz leta v leto manjši. Za šolsko leto 1987/88 znaša tak prispevek le poldrugi milijon lir. Ravnanje deželne komisije sili občine k omejevanju refekcije, čeprav tega doslej še niso storile. Glede na vedno hujšo finančno krizo občinskih proračunov, je navedeno reševanje realno nemogoče. Če se situacija ne bo bistveno izboljšala, bo Občina Dolina v kratkem primorana povišati tarife. V takem položaju je za prihodnje leto v nevarnosti celo obstoj službe same, kar ogroža tudi popoldanske šolske dejavnosti. Občina Dolina poziva zato vse prizadete in predvsem člane komisije za probleme šole s slovenskim učnim jezikom, da ustrezno ukrepajo. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA SKLICUJE predsednike vseh svojih članic in predsednike društev, včlanjenih v ZSKD in ZSŠDI, na ZBOROVANJE ki bo danes, 19. maja, ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4, s sledečim dnevnim redom: Z zavračanjem slovenskih prošenj nam dežela F-JK jemlje že uveljavljeno pravico Trojica je najprej napadla dva mlada vojaka Zaradi spopada s karabinjerji trije v Koroneju Trije divjaki, ki so jih karabinjerji aretirali v torek zvečer v središču mesta, sedijo v koronejskem zaporu pod obtožbo napada, žaljenja in upiranja javnemu funkcionarju. Mladeniči so se spopadli s tremi karabinjerji in jim povzročili lažje telesne poškodbe. Dva sta že znana organom javne varnosti, saj imata za seboj že celo vrsto kaznivih dejanj. Največkrat je bil obsojen 23-letni Tržačan Guido Aghemo s Trga Tommaseo 1, ki je kljub svojim mladim letom preživel že precej časa v ječi. Ko je bil letos poleti s prijatelji na počitnicah v Grčiji, so ga tamkajšnje oblasti za nekaj mesecev odpeljale v enega najhujših grških zaporov, ker je v prepiru z nožem zabodel mladega turista iz Italije. Aghemo si je s svojima pajdašema, 22-letnim Robertom Gahmijem iz Ul. delLEremo 154, in 27-letnim bolničarjem Mauriziom Vidmarjem iz Ul. Locchi 24, očitno želel prepira. Z avtomobilom fiat 127 se je trojica vozila po mestnih ulicah in iskala priložnosti za pretep. Na Ul. Ghega so tedaj opazili 20-letna Marca Minea iz Milana in Gianfranca Co-lonno iz Barija, ki služita vojaški rok v Trstu. Mladeniča sta se na ulici pogovarjala z dekletom. Nenadoma so iz fiata stopili trije divjaki in se vojakov lotili najprej z žaljivkami, nato pa še s pestmi. Dekle in mladeniča so zbežali vsak na svojo stran in Mineo se je zatekel v bar Vienna v Ul. Diaz. Pretepači so mu sledili in nato tudi sami vstopili v bar. Tam so pobrali nekaj stolov in jih z vso silo zagnali proti mlademu vojaku. Eden od prisotnih je stopil do telefona in poklical karabinjerje. Kmalu zatem sta se pri baru Vienna ustavili dve giulietti s tulečimi sirenami in iz njih so stopili štirje karabinjerji. Trojica je uvidela, da ji trda prede in je skušala pobegniti. Prerinili so se do izhoda, sedli v avtomobil in odbrzeli. Karabinjerji so jim po nekajminutnem zasledovanju zaprli pot z avtom, Aghemo, Galimi in Vidmar pa so se divje zakadili vanje. Psovali so jih, suvali in brcali, končno pa so jih orožniki le ukrotili in jih odpeljali v koronejski zapor. Kdo je odgriznil uhelj Šele včeraj so tržaški karabinjerji končno ugotovili, kdo je v nedeljo zvečer odgriznil del uhlja 17-letnemu Davidu z Opčin. Imena storilca sicer niso mogli izdati novinarjem, saj gre za mladoletnika, čeprav bo že čez nekaj mesecev dopolnil 18 let. Povedali so le, da se njegovo ime inpriimek začenjata s črkama C. in L. Fant se vsekakor dobro zaveda, da je storil izredno hudo dejanje, in ve, koliko tvega, saj se je skril pred preiskovalci in kaže, da tudi njegovi starši ne vedo, kje naj ga bi iskali. Karabinjerji so obenem prijavili sodnim oblastem 6 fantov, ki so se udeležili nedeljskega pretepa. O njihovi usodi bo odločal sodnik za mladoletne. poučne slikanice za osnovno šolo in zbirka »Pamet je boljša kot žamet« za spoznavanje družbe in narave). Posebej gre omeniti komaj izdano serijo map z naslovom »Celostna estetska vzgoja«, ki so namenjene esteskemu pouku, to je likovnemu, plesnemu, gledališkemu, lutkovnemu in glasbenemu pouku, in ki učiteljem nudijo dragocena navodila za skupinsko in učinkovito delu v razredu. Za otroke pa bodo verjetno najbolj privlačni pripomočki, kot so peskovnik in panoji za prometno vzgojo. Njihov namen je seveda ustvarjalno navdahniti otroka, ki ne sme sprejemati pouka pasivno, pač pa mora pri njem sodelovati. Razstava bo odprta do vključno sobote, 21. maja. (bg) Ravnatelja UNESCO in IAEA v Miramaru V Miramaru se bo po včerajšnjem neformalnem uvodu danes uradno sestal znanstveni svet Mednarodnega centra za teoretsko fiziko na svojem letnem zasedanju. Ravnatelj Centra, Nobelov nagrajenec Abdus Salam, bo podal poročilo o delovanju te ustanove v letih 1987 in 1988 ter predstavil program bodočega delovanja. Udeležbo na letošnjem zasedanju znanstvenega sveta sta napovedala novi generalni direktor UNESCO Fe-derico Mayor in ravnatelj Mednarodne agencije za atomsko energijo Hans Blix. t Pogreb našega dragega Ivana Rebule bo danes, 19. t. m., ob 13. uri v šempo-lajski cerkvi. SVOJCI Šempolaj, 19. maja 1988 Ob smrti Ivana Rebule iz Šempo-laja izreka iskreno sožalje svojcem VZPI-ANPI Devin-Nabrežina Ob izgubi dragega očeta in moža Ivana Rebule izreka iskreno sožalje Davidu in družini SKD Vigred. t Zapustil nas je Edoardo Debenjak (Edi) Pogreb bo danes, 19. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ba-zovsko cerkev. Žalostno vest sporočajo mama Marija, sestra Nada z možem Brinom, hčeri Nadja in Darja, sin Aleks, vnukinji Katja in Katerina ter vnuk Erik. Bazovica, 19. maja 1988 Žalovanju se pridružujejo uslužbenci gostilne Veto in Društvene gostilne na Opčinah. Dijaki 1. razreda OM in razredni profesorji poklicnega zavoda J. Stefan izrekajo dijaku Aleksandru Debenjaku in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta Edoarda. Ob smrti Edoarda Debenjaka izrekajo iskreno sožalje svojcem družine Žagar, Peteani, Lombardi in Schilla-ni. Ob izgubi dragega očeta izreka KD Kraški dom iskreno sožalje sinu Dragotu in svojcem. Nepozabni vtisi z dvodnevnega izleta Zgoniški učenci obiskali svoje vrstnike v Pavii »Stali smo si nasproti kot dva bataljona. Oni so mahali, mi nič (bili smo še zaspani). Če ne bi bilo prometa, bi se srečali na sredi mostu. Mi smo se podali naprej in bili... zmagovalni bataljon.« Tako slikovito in domišljijsko je Andrej Škrlj, učenec COŠ 1. maj 1945 iz Zgonika, opisal srečanje z učenci 4. razreda COŠ Amilcar Cabral iz Pavie. »Naši prijatelji so bili za glavo manjši od nas, vendar mnogo bolj odprti in zgovorni. Bili smo bolj zadržani, ker smo se morali izražati v italijanščini,« nam je o svojih vtisih z dvodnevnega izleta 4. in 5. razreda v Pavio povedal Thomas Velikonja. Linda Bresciani pa nam je povedala, kako je sploh prišlo do srečanja: »Pri zemljepisu so govorili o manjšinah. Želeli so spoznati slovensko manjšino, zato so začeli iskati stike z zamejskimi šolami. Začeli smo si dopisovati. V prvem pismu smo se predstavili drugi drugim, potem pa so nastali dopisniški pari. Dopisovati smo si začeli oktobra. Potem so nas povabili. Prihodnje leto bodo oni naši gostje.« Prijazni gostitelji so pripravili obširen program z ogledom bogatih zgodo-vinsko-umetniških spomenikov svojega mesta in okolice. Občinska uprava jim je najela turistični avtobus za ogled znamenitosti Milana in jim priredila skupno kosilo, na katerem jih je pozdravil odbornik za šolstvo. Učenci so si izmenjali darila: plaketo spomenika občine Zgonik, knjige, ki pričajo o kulturi in življenju Slovencev v zamejstvu, lastnoročno izdelane krožnike s slovenskimi motivi, pa-vijski učenci pa so jim poklonili lično potiskane majice z imeni, ki so si jih oblekli za zgornji posnetek. Učenci so se pobliže spoznali ob igri na šolskem dvorišču, na pikniku ob reki Ticino in pri turističnem ogledovanju znamenitosti, kamor so jih spremljali pavijski učenci. »Tam je zemlja ilovnata, naša pa bolj rdečkasta. Videl sem riževa polja in vodne zapornice. Kmetijstvo je bolj intenzivno od našega, vendar imam raje naše kraške njive,« je izrazil svoja opažanja Alan Milič. Opažanj in vtisov je bilo še mnogo. In vsi so bili lepi. (jj) Z dvema šolskima pevskima zboroma Izolski osnovnošolci obiskali dijake dolinske srednje šole SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Nova Gorica John Pielmeier Agnes dei Režija: Miran Hercog Jutri, 20. maja, ob 20.30 ABONMA RED A in D v soboto, 21. maja, ob 20.30 ABONMA RED B, E in F v nedeljo, 22. maja, ob 16.00 ABONMA RED C in G V torek dopoldne se je mudila na obisku pri dolinski srednji šoli Simon Gregorčič večja skupina učencev osnovne šole (osemletke) Vojka Šmuc iz Izole. Gostujoči učenci so v spremstvu svojih učiteljev prišli pravzaprav z dvema šolskima zboroma, ki sta nastopila v dvorani občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu pred občinstvom, ki so ga sestavljali dijaki šole Simon Gregorčič in njihovi profesorji na čelu z ravnateljem Aleksandrom Kriščjakom. Učno osebje šole Vojka Šmuc so zastopali ravnatelj Rajko Grl, Karel Pavlin ter vodji obeh zborov Zlatka Knez in Renato Kaligarič. Okrog petdesetčlanska zbora starejših in mlajših učencev sta se predstavila z lepim in dopadljivim petjem narodnih in umetnih pesmi, med nastopom pa sta v imenu izolske in dolinske šole spregovorila dijak 2. a razreda Peter Bandi in učenka izolske šole Nataša Puzič, nakar sta spregovorila še ravnatelja obeh šol Kriščjak in Grl, ki sta se zahvalila za obisk oziroma za lep sprejem. Srečanja obeh šol se je udeležil tudi dolinski župan Edvin Švab, ki je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril predvsem velik pomen srečavanja mladih kot prispevka k medsebojnemu spoznavanju in razumevanju, kar je še toliko bolj pomembno na obmejnem območju, kjer ima utrjevanje dobrega sožitja še toliko večji pomen v okviru splošnih prizadevanj za slogo in mir v bodoči združeni Evropi. Pri tem je omenil tudi zgled padle tržaške borke Vojke Šmucove, po kateri si je izolska šola nadela ime. Srečanju je prisostvovala tudi Vojkina sestra. V spomin na Mileno Zahar darujeta Raja in Danilo Glavina 10.000 lir za Sklad M. Čuk. V počastitev spomina pok. Ane Schvamberger daruje sestrična Zora Česnik 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič. Namesto cvetja na grob Milene Zahar daruje Celestina Petaros 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec. V spomin na Dragico Kosmino daruje brat Julko ter nečaka Vladimir in Armita z družinama 50.000 lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Dragice Kos-mine darujeta Irena in Anton Kosmina 20.000 lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Stanislava Le-giše daruje Julko Kosmina z družino 20.000 lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Stanka Legiše darujeta Lička in Stanislav Legiša-Preč-nik 20.000 lir za SKD Vigred. V spomin na to srečanje, ki naj bi ne ostalo edino, saj so predstavniki izolske šole povabili dolinsko šolo na povratni obisk v Izolo, so si izmenjali priložnostna darila. Izolska šola je dolinski podelila nekaj izvodov brošure o liku in žrtvi Vojke Šmucove, dolinska šola pa izolski nekaj primerkov del dolinskih pisateljev in pesnikov Žerjalove, Pregarca, Cuka in Pangerca. Program obiska izolskih šolarjev je predvideval še ogled Glinščice, ki je moral zaradi dežja odpasti, poklonitev bazoviškim žrtvam pri spomeniku na bazovski gmajni in ogled Kraške hiše v Repnu. Na tej poti sta izolske učence spremljala profesorja Boris Pangerc in Benjamin Salvi. Bivši borci iz Logatca v Rižarni Včeraj dopoldne se je na obisku v Rižarni mudila večja skupina bivših borcev in bork iz Logatca, ki jih je vodil znani logaški družbenopolitični delavec in sam bivši borec Dušan De Gleria. V Rižarni jih je z zgodovino tega edinega nacističnega uničevalnega taborišča v Italiji seznanil novinar in urednik Primorskega dnevnika Vojmir Tavčar. Po poklonitvi žrtvam Rižarne so se logaški borci podali še na ogled Miramarskega parka, nato pa so nadaljevali pot v Doberdob, kjer so se prav tako poklonili spominu padlih pri spomeniku. Namesto cvetja na grob Milke Žerjal darujeta Stano in Valerija Žerjal 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Milke Žerjal darujeta Dora in Aldo Žorzut 15.000 lir za KD F. Prešeren. Namesto cvetja na grob Milene Zahar darujeta Marija in Bruno Zahar 20.000 lir za PD Slovenec. V isti namen daruje Zorka Auer 20.000 lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob drage tete Milene Zahar darujeta Marjan in Sonja Kosmač 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta in Zabrež-ca. V spomin na Giovannino Pischianz in Milko Žerjal darujeta Alda in Sergij 15.000 lir za COŠ F. Venturini - Boljunec. Lely Nakrst daruje 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. gledališča LA CONTRADA TEATRO CRISTALLO Nocoj ob 20.30 bo na sporedu delo Maria Vargasa Llose KATHIE IN MORSKI KONJ v priredbi gledališča La Con-trada. Režija Orietta Crispino. Nastopajo Stefania Ressico, Adriano Giraldi, Gior-gio Amodeo in Paola Bonesi. Perujski književnik Mario Vergas Llose se bo srečal s tržaško publiko jutri, ob 17.30 in sicer v dvorani Tržaške trgovinske zbornice v Ul. Nicolo 5. Pisatelja in njegovo delo bo predstavil Juan Carlos Iglesias. koncerti Tržaška pokrajina - Združenje Continuum Musicale Šesti koncert ciklusa Glasba 20. stoletja bo na sporedu v ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost, Ul. S. Carlo 2. Na programu bodo Šostakovičeve, Lipovškove in Martinujeve skladbe v izvedbi dua Vendramelli (violončelo) in Repini (klavir). Vstop prost. Verdi Sezonski koncerti. V soboto, 21. t. m., ob 18. uri bosta nastopila kot solista Ele-na ZANIBONI in Angelo PERSICHILLI. Dirigent Angelo FAJA. Glasba Maria Zafreda. Orkester gledališča Verdi. Umetniški in tehnični ansambel gledališča Verdi gostuje v Messini, kjer bo v gledališču Vittorio Emanuele uprizoril opere BOHEME, PRIJATELJ FRITZ in HČI POLKA. Prva opera bo na sporedu 20. t. m. H Pošto delle Fragole Nocoj ob 20.30 bo v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu na sporedu koncert skupine MARIO GRENGA. Alpe Adria Jazz Meeting V gledališču Rossetti, ob 21. uri: koncert orkestra Big Band RTV, dir. Jože Privšek, in skupine pozavnista Marcella Rose. V klubu Tor Cucherna, od 24. ure dalje: jam session s sodelovanjem glasbenikov, ki so nastopili v gledališču Rossetti. razne prireditve Godba na pihala Iz Ricmanj priredi PROMENADNE KONCERTE 20., 21. in 22. maja v Ricmanjih na Žrebčevem. Jutri, 20. 5., ob 20. uri nastop Godbe na pihala iz Ricmanj ob 20. obletnici obnovitve; v soboto, 21. 5., ob 20. uri nastop Godbenega društva Viktor Parma" iz Trebč in godbe Associazione Filarmoni-ca Maniago iz Maniaga (Videm); v nedeljo, 22. 5., ob 18. uri nastop godbe Banda musicale "Camillo Borgna" e majorettes furlanutes iz Madrisia di Fagagna (Videm) ter Mladinskega pihalnega orkestra "Karol Pahor" iz Pirana. Vabljeni! Društvo naravoslovcev in tehnikov TONE PENKO prireja jutri, 20. maja, • predavanje univ. prof. Loredane Rizzi Lonjgo na temo: AEROBIOLOGIJA V DEŽELI. V svojih izvajanjih, ki bodo opremljena z diapozitivi, se bo predavateljica ustavila predvsem na alergenih vrstah peloda. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 s pričetkom ob 20.30. KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, gostuje MePZ JADRAN iz Milj v soboto, 21. maja, ob 20.30. Vodi Mirjana Bonin. Sodeluje Stane Raztresen. Vabljeni! V nedeljo, 22. t. m., ob prazniku 50-letnikov bo v barkovljanskem društvu v Ul. Cerreto 12 nastopil čarodej VIK J s svojo skupino. Začetek ob 18. uri. Vabljeni! Volčiči in veverice iz Devina vabijo na RAZSTAVO KMEČKEGA ORODJA v prostorih osnovne šole v Medji vasi. Otvoritev bo v nedeljo, 22. maja, ob 18. uri. Razstava bo odprta v nedeljo in ponedeljek od 18. ure do 20.30. SK Devin - Kajakaška sekcija priredi danes, 19. t. m., ob 20. uri v domu I. Gruden v Nabrežini projekcijo videofilma O SPUSTU Z RAFTOM PO REKI TARI V ČRNI GORI. Ob tej priliki bo tudi vpis za odpravo na Taro, ki bo od 3. do 6. junija in predvpis za začetniške in nadaljevalne tečaje kajaka. Vljudno vabljeni! Ženski pevski zbor TABOR bo slavil 10-letnico svojega obstoja. Zborovodja prof. Sveto Grgič in pevke si želimo, da bi bili ob tem prazniku z nami v Prosvetnem domu na Opčinah, v soboto, 21. t. m., ob 20.30. Skupnost borcev VOS-OF za južno Primorsko ter Krajevna skupnost Ocizla vabita na proslavo ob odkritju spominskega obeležja VOS-OF za tržaško in odprtje novega vodovoda v nedeljo, 22. t. m., ob 15. uri na Beki. Slavnostni govornik bo tov. Milan Hočevar - sekretar MS ZKS Koper. V kulturnem programu bodo sodelovali: pevski zbor Divača, vojaki VP Kozina in učenci OŠ D. Benčiča-Brki-na Hrpelje. Sledi tovariško srečanje. včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 19. maja 1988 PETER Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.34 - Dolžina dneva 15.05 - Luna vzide ob 7.46 in zatone ob 24.36. Jutri, PETEK, 20. maja 1988 BERNARDIN PLIMOVANJE DANES: ob 6.10 najnižja -55 cm, pb 13.16 najvišja 21 cm, ob 17.41 najnižja 4 cm, ob 23.11 najvišja 34 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj, zračni tlak 1011,3 mb narašča, brezvetrje, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nicole Blasizza, Mic-hele Lella, Daniele Giurco, Giulia Mar-tellos, Lorenza Martellos, Michele Toffo-li, Diletta Beatrice. UMRLI SO: 65-letni Berislav Kraljev, 78-letna Onesta Ermacora vd. Berni, 83-letna Luigia Pastrovicchio, 75-letna Elvira Ouaiatti por. Cucci, 86-letni Bruno Frandoli, 48-letni Edoardo Debenjak, 82-letni Giuseppe Gori, 90-letna Caterina Cargnello, 66-letna Liliana Reja, 59-letni Giovanni Rebula, 84-letna Maria Faidut-ti vd. Carpani, 57-letna Nives Lesich por. Kolbel, 50-letni Duilio Pobega, 48-letni Giorgio Solazzi. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. maja 1988 Dnevna služba — od 8.30 do 19.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). BAZOVICA (tel. 226210) — samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. čestitke Včeraj je v Križu praznoval rojstni dan VIKTOR BOGATEČ. Vse najboljše mu želi KD Vesna. Čestitkam se pridružujejo prijatelji in znanci. kino ARISTON - 16.00, 22.15 Thema. EKCELSIOR II - 19.00, 22.15 Urla del si-lenzio. EKCELSIOR I - 18.00, 22.15 Paura e amore, r. Margaret Von Trotta; i. Fan-ny Ardant. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Domani accadra, pust., It. 1987; r. D. Luchetti; i. P. Hendel, G. Guidelli. NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Fantastica Moana Pozzi, porn., NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Amplessi vertiginosi, pom., PENICE - 18.00, 22.15 Baby Boom, kom.; i. Dyanne Keaton. GRATTACIELO - 16.15, 22.00 L’ultimo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen. MIGNON - 16.30, 22.15 Stregata dalla Luna, i. Cher. EDEN - 16.00, 20.00 Collegiali incestuo-se, porn., □ NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Saigon, □ VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 L'at-trazione, □□ CAPITOL - 16.30, 22.00 Ouattro cuccioli da salvare, kom., prod. Walt Disney. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Betty Blue. ALCIONE - 16.30, 22.10 La piccola bot-tega degli orrori, srh., ZDA 1986, i. Rick Moranis, Ellen Greene. RADIO - 15.30, 21.30 Una ragazza molto viziosa, pom., Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Oglasni oddelek sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 prispevki razna obvestila Združenje za zaščito Opčin priredi danes, 19. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah OBČNI ZBOR. Danes, 19. t. m., ob 18. uri bo na Visoki šoli za prevajalce in tolmače tržaške Univerze prof. Gerald PARKS predstavil poezije Aleksija PREGARCA »JEDRA«. Pesmi v šestih jezikih bodo brali študentje šole, v slovenščini pa avtor sam. Sindikat upokojencev za Zahodni Kras CGIL sporoča, da bodo na sedežu v Križu izpolnjevali davčne prijave (model 740) z naslednjim urnikom: torek 8.30-12.00, sreda 15.00-18.00 in v petek 8.30-12.00 in 15.00-18.00. Odbor za šolstvo SKGZ, Tržaška knjigarna, IRRSAE vabijo na ogled RAZSTAVE UČIL IN UČNIH PRIPOMOČKOV IZ SLOVENIJE ZA VRTEC IN OSNOVNO ŠOLO, Razstavišči: Trst -Tržaška knjigarna - Ul. sv. Frančiška 20 -vsak dan do sobote, 21. maja, med rednim delovnim časom (8.30-12.30, 15.30-19.30); Gorica - Kulturni dom - Ul. Brass 20 - vsak popoldan od torka, 24. maja, do petka, 28. maja, od 17. do 19. ure. PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi vaščane na sestanek o vaškem prazniku vina, ki bo jutri, 20. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši. Sestanek je namenjen pripravi praznika vina. razstave V Kosmačevi knjižnici v Tolminu je na ogled potujoča antološka razstava MILKA BAMBIČA. V Kraški galeriji razstavljajo do 15. junija F. DEGRASSI, R. DE MATTIA, M. ISRAEL, N. LAURENI in E. ŽERJAL. V galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) razstavlja še jutri slikar LEOS MON-TREE. V umetnostni galeriji Nadie Bassa-nese - Trg Giotti 8/1 - bo do 31. maja odprta razstava pod naslovom RONDE. Še danes razstavlja slikar R. KUSTERLE; Jutri ob 18.30 otvoritev razstave slikarke O. PAMICI in 31. maja ob 18.30 otvoritev razstave F. VECCHIETA. V galeriji Cartesius (Ul. Marconi 16) razstavlja še danes slikarka MARIA ANNA LOTESTO. V prostorih Kulturnega združenja Voltaire na Trgu S. Giovanni 3 razstavlja tržaški slikar Giovanni FRANZIL -CASAL. Razstava je na ogled še jutri od 16.00 do 19.30. V KD Tabor na Opčinah je na ogled razstava slikarke ROMANE FAVIER ZORZUT. V galeriji Rossoni (Korzo Italia 9), bodo v soboto, 21. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja GIACOMA CIRAMIJA. izleti KD Slovan sporoča izletnikom, da bo odhod na Dolenjsko ob 6. uri iz Padrič. mali oglasi OSMICO V SOVODNJAH (v vasi) je odprl Franc Lukman (Magrinovj. Toči belo in črno vino, posebej priporoča sivi pinot. OSMICO ima Ferfolja v Medji vasi. Toči belo in črno vino. SANCIN KARLO je v Dolini na št. 360 odprl osmico. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot št. 18. Toči belo in črno vino. UPOKOJENEC PRODA kamionček tig-rotto, nosilnost 3-5 ton, v dobrem stanju, cena 1.000.000 lir, možnost dogovora. Anton Drufovka, Vallone delle Acgue 1, tel. 0481/34220. PRODAM stanovanje: 2 sobi, shramba, velika kuhinja, kopalnica, avtonomno ogrevanje na metan. Tel. 54363. STANOVANJE v Ul. Giuliani 20, II. nad-str., 54 kv. m, prodamo. Cena približno 53.000.000 lir. Telefonirati zvečer na št. 757640. 17-LETNO DEKLE išče zaposlitev. Tel 200617. V DALMACIJI v okolici Primoštena dajemo v najem 2/4-osebna popolnom3 opremljena stanovanja. Ugodne cene-Informacije po telefonu ob delovnih urah na št. 823000 ali zvečer na št. 224407 - Silvia. IŠČEM APARTMA za dve odrasli osebi in štiri otroke ob istrski obali v obdobju od sredine julija do konca avgusta-Tel. 040/212417. 20-LETNO DEKLE išče kakršnokoli za' poslitev. Tel. 200782. URADNIKA/CO z aktivnim znanjem angleščine ali nemščine in večletn^ prakso, takoj najamemo. Ponudbe p° slati na Oglasni oddelek Primorske!! dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trsu pod šifro "Jeziki". PRODAM vespo PX 125, special, rdovniški)-dobro leglo-600.000 il. na št. 228225. . ^ VAM, Polagam tapete in oprav ]_ V A IVI, poiagdlll tapete xxx r cr.nrO' , pleskarska dela. Interesent p^fLor-a naslov in tel. št. na upravo ;ga dnevnika v Gorici, Ul-iia 1. nod šifro "Natančnost . Čudaški Michael Jackson pred koncertom v Rimu Danes zjutraj bo prispel na rimsko letališče Michael Jackson, najbolj ekstravaganten in verjetno najboj obrekovan ameriški zvezdnik. Sicer postaja očarljivi Michael zadnje čase nekoliko bolj priljubljen. Obrekovali so ga predvsem zaradi neverjetne "nege", ki jo posveča svoji zunanjosti: svojo temno polt si je skušal osvetliti na razne načine, nenazadnje s plastično operacijo; vsaj eno uro na dan preživi v sobi ž izredno nizkim pritiskom, da se ne bi prehitro staral; Izogiba se vseh prostorov in ljudi, ki so morda okuženi. Širokemu občinstvu se /e zadnje čase priljubil, ko je na nekem koncertu dovolil brezplačen vstop 2500 osebam in nato poklonil 750 milijonov dolarjev neki ameriški univerzi temnopoltih študentov. Neverjetno dosti prahu je pred kratkim dvignil banalen dogodek: na enem svojih zadnjih koncertov je na odru poljubil 25-letno plesalko Tatiano Thumbtzen. Pred časom smo že poročali o neobičajni organizaciji za njegove nastope v Rimu 23. in 24. maja ter nato v Turinu 29. maja. Italijanski organizator Davide Zard je tokrat res prekosil samega sebe. Sicer je že pred nekaj dnevi prispelo v Rim več kot 100 oseb, ki pripravljajo Jacksonov nastop na stadionu Flaminio. Michaela Jacksona, ki bo prispel danes zjutraj z letom PAN AM, bo spremljalo Rakih deset najožjih sodelavcev, med katerimi osebni menedžer Frank di Leo in Producent (med drugim tudi slavni glasbenik) Quincy Jones. Kaj bo pevec-mili-jarder počel do dneva koncerta, ni znano, kot ni znano, v katerem hotelu bo stanoval. Njegov koncert bodo spremljale najvidnejhše evropske televizije, svoj prihod v Rim pa je napovedalo tudi kakih 600 novinarjev. sklad mitja čuk jelka Cvelbar Težka odločitev za posebno šolo Ko si na obisku sredi maja v skromni hišici pod Nanosom, v Vipavi, medtem ko se zunaj oblaki nabirajo v medlo rosenje in burja zavija okrog vogalov... Ko se tako pogovarjaš z gospo, ki skrbi za kmetijo in živi za tri otroke, ki niso njeni v tradicionalnem smislu besede, in je mirna in vedra kljub velikim težavam, ki jih je preživela in jih mora nedvomno še reševati, potem se mora v tebi zganiti nekaj globljega, nekaj kar ni vezano na dirko za boljšim standardom in ti da vedeti, da življenje kljub vsemu zmaguje. In življenje vsak dan zmaguje v hiši Nade Kostanjevic, ki se je z rodnega Sušaka pri Reki preselila, najprej v Ljubljano in ob poroki v Vipavo. »Mož je bil vdovec. Poročila sem se z njim leta 1959, ko je imel od prve žene že štiri otroke.« Še pred poroko ji je bilo jasno, da išče posebej za najmanjšo hčer - ostali otroci so bili še skoraj odrasli - nadomestno mater. Najmanjša hči je bila že na videz nekoliko posebna. »Nekako mi je hotel zamolčati, da je ta hčerka duševno prizadeta. Dejal je, da se bo že razvila, da je le počasna, da ima šele osem let.« Gospa Nada je bila iz drugega kraja, Hrvatica po rodu, slovenskega jezika pa se je dobro naučila že v Ljubljani, in je v pogovoru z ljudmi izvedela, kar ji je bodoči mož v preveliki bojazni, da je ne bi izgubil, zamolčal. Deklica je bila duševno prizadeta, bila je mongoloidna. »Ta otrok je res potreboval veliko ljubezni! In sama sem imela nekaj izkušenj o tem, ker je doma imel moj brat prizadetega sina...« Deklica je bila v dobi, ko mongoloidi najbolj razvijejo svoje sposobnosti. »Mija je hodila v redno šolo. Že drugič je ponavljala prvi razred in vse je kazalo, da ga bo morala ponavljati še tretjič...« Gospa Nada se je zavzela zanjo. Izvedela je, da je na razpolago tudi pomožna šola in je predlagala možu, da bi deklico vpisali tja. »Tukaj, v tem okolju, ljudje niso bili na to navajeni in so vsi nasprotovali...« Vendar je bila vztrajna. Z deklico se je odpeljala na Zavod Janeza Levca v Ljubljano, kjer je bila možnost za posebno šolanje. »Razdalja je bila velika, na zavodu pa ni bilo prostora...« Po nasvetu iz zavoda je deklica v Ljubljani živela pri rejniški družini, ki je stanovala tik ob Pastorka Marija Kostanjevic - Mija šoli. »Mija je bila takrat že zelo samostojna. Prihajala je domov in sploh ni bilo problema z avtobusom. Rejniki so jo pripeljali do njega, jaz pa sem jo v Vipavi pričakala na postaji.« Za dekle, za njeno izobrazbo in vzgojo pa takrat družina ni dobivala nikakršne podpore. »Imeli smo kmetijo in sredstev za Mijino šolanje ni bilo dovolj, zato sem se morala zaposliti.« Nada je po poklicu bibliotekarka. Službo je dobila v Novi Gorici. »Vozi- Mlajši rejenec Robert rad hodi v gore la sem se vsak dan v Novo Gorico. Danes ni to nič posebnega, takrat pa je bilo to bolj redko.« Mož. je bil zelo nasproten, sorodniki tudi, zdelo se jim je, kakor da bi se "nova mati” hotela na kak način znebiti te prizadete, pridobljene hčerke. »Novembra, ko je hčerka prišla iz šole domov na krajše počitnice in prinesla poln zvezek odličnih ocen, se je moj mož od veselja zjokal.« (se nadaljuje) Na kmetiji je vedno veliko opravil, posebej če imaš na skrbi več glav živine današnji televizijski in radijski sporedi RAI 1 in ^ °ddaja: Uno Mattina 10.25 Koncert Godbe na pihala ne policije 11.30 Nad.: II conte di Montecri 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Fronto... e la Rai? 13.30 Dnevnik, nato politična 14.15 Dok. oddaja: Ouarkov sve 15.30 Aktualno: Italijanska kro kronika motorjev 10.00 Otroška oddaja: Big! '■35 Aktualna oddaja: Spazioli ih n5 iz Parlamenta ih n Drmvriik - kratke vesti o.05 Kviz: Parola mia 9.30 Rubrika: Knjiga - prijatelj Almanah vre»mo in Hnpvn * oam ii it;ivayyiu ZDA 1963, r. Norman „ Braian Keith, Tommy K oVi5 Nanizanka: Diciottanni 42.20 Dnevnik ■55 Kulturna oddaja: Po 24 00 Preteklost (1-del) uu Dnevnik - zadnje vesti ■15 Šport: EP v ritmični g (iz Helsinkov) RAI 2 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V dobrem počutju 11.00 Dnevnik - kratke vesti 11.05 Inf. odd.: Zdrava prehrana 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.40 Nanizanka: Quando si ama 14.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Glasbena oddaja: DOC 16.00 Nan.: Lassie, nato kviz Farfade 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Rubrika: II piacere di vivere 18.05 Nan.: Uno psicologo per tutti 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Cuore e batticuore 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.25 Nogomet: finale za italijanski pokal, Torino-Sampdoria 21.15 Dnevnik - kratke vesti 22.15 Politična tribuna 22.45 Filmska oddaja: Totojev planet 23.30 Dnevnik, nato filmske novosti 0.05 Film: Dura lex (dram., 1926, r. Vladimirovič Kulešov, i. V. Fo-gel, S. Komarov) [ R^l 3 j 12.00 Informativna oddaja: Meridiana - Televizijska zgodovina 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobr. odd.: SOS 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah za dijake nižje srednje šole 15.00 Hokej: Bassano-Monza 16.00 Športna oddaja: Prvaki - najlepše nogometne tekme EP, Nemči-ja-Holandska (15. 6. 1980) 17.30 Športni dnevnik: Derby 17.45 Dokumentarec: Geo Reprint 18.30 Nanizanka: Vita da strega 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: 20 let prej 20.00 Izobr. odd.: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel, 28. spev (bere Giorgio Albertazzi) 20.30 Aktualna oddaja: Scenarij 21.30 Film: LJnseguito (kom., ZDA 1973, r. Howard Zieff, i. James Caan, Peter Boyle) 22.15 Dnevnik, nato 2. del filma 23.50 Filmske novosti 23.05 Znanstvena rubrika: Delta 23.40 Dnevnik - zadnje vesti [ RTV Ljubljana_____________ 10.00 Mozaik. Šolska TV: Zgodovina -Spominski park Kumrovec; Glasbena vzgoja - Zapisi za mlade, Jurij Gregorc 11.00 Film: Dežuje na najino ljubezen (Šved.) 16.50 Mozaik. Šolska TV (pon.) 17.50 Otroška nanizanka: Indijanske legende (Indijanske legende so take kot vse legende, ki še živijo v ustnem izročilu pri različnih narodih sveta. Prenašajo se od očeta na sina, iz roda v rod, iz meglene preteklosti v neznano prihodnost.) 18.15 Glasbena oddaja: Naša pesem 18.45 Risanka 19.00 Vreme, Obzornik in TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Tednik 21.10 Nadaljevanka: Zgodovina (po romanu Else Morante, r. Luigi Comencini, i. Claudia Cardinale, Francisco Rabal, Andrea Spada, 2. del) 22.45 Dnevnik 23.00 Jubilejna teveteka TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Športne vesti: Sportime 13.50 Nogomet: finale za pokal UEFA 15.30 Športna oddaja: Juke Box 16.00 TVD Novice 16.10 Rubrika: Donna Kopertina 16.40 Reportaže: Šport spektakel 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Obračun delovanja deželnega sveta F-JK VIDEM — Stranke izpopolnjujejo kandidatne liste GORICA — Razgovor s pokrajinskim svetovalcem Cejem TRST — Začel se je prvi Alpe-Adria Jazz Meeting 19.30 TVD Vsedanes 20.00 Rubrika: Donna Kopertina 20.30 EP v ritmični gimnastiki 22.30 TVD Novice 22.40 Športne vesti: Sportime 23.00 Športna oddaja: Juke Box 24.00 Nogomet: Madžarska-Avstrija C ^ CANALE 7 °0 Rubrika: Dol , Italija Risanke 9 3n ^zanka: . ^O Nadaljevank In™ ral Hospital 1°.30 Kvizi: Canta tando, 11.15 nnglia, 12.00 13 tn !1Pranzo e se 0 Nadaljevank 15 nn £viz: Fantasi, 00 Film: Balliai me il twist (c J961, r. Greg V Teddy R 8* SSL, * '«^iz.cinKe co Webstei jue del qi «.«IS«- oso la!lzoSiio-i Filmska r n .. miere '40 Nanizanki cabilif i.. sPeciale 8,30 Naih^m vallata 9.15 Film: II vuoto (dram., It.-Fr. 1969, r. Piero Vi-varelli, i. Venantino Venantini, Elsa Davi-el) 11.00 Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16, Mimi e la naziona-le di pallavolo, Isidoro & Dingbat 14.30 Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: I cowboys (vestern, ZDA 1972, r. Mark Rydell, i. John Wayne, Roscoe Lee Browne, Bruce Dern) 23.05 Aktualno: News Spe-ciali 23.50 Šport: golf, Master USA 1988 0.50 Nanizanki: Vegas, 1.45 Missione impossibile IT ALI A 1 ____ 8.30 Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie's Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.20 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Chips 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Clementine 18.00 Nanizanki: Hazzard, 19.00 Simon & Simon 20.00 Risanka: Maple town 20.30 Film: Staying Alive (glas., ZDA 1982, r. Syl-vester Stallone, i. John Travolta, Cynthia Rhodes) 22.25 Nanizanka: Časa Kea-ton 22.55 Rubrika: Fish eye 23.25 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick 0.25 Film: La ragazza che non poteva perdere (dram., ZDA 1975, r. Mort Lachman, i. Juhe Kavner, Jack Carter) rguj TELEPADOVA 12.30 Nadaljevanka: I Ryan 13.30 Risanke . 14.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Nanizanka: Mary Hartman 17.30 Risanke 19.30 Nanizanka: Gunsmo-ke 20.30 Film: Doppio misto (kom., It. 1985, r. Sergio Martino, i. Gigi Sam-marchi, A. Roncato) 22.30 Kviz: Colpo grosso 23.30 Šport: boks 0.30 Film | % TELEFRIULI___________ 13.00 Rubrika: Zdravstvo danes 13.30 Nanizanka: Raffles il ladro gentiluomo 14.30 Dražba 15.30 Šport: košarka 17.00 Nadaljevanki: Bolero, 18.15 Le avventure di Caleb VVilliams 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika 20.30 Nanizanka: Raffles il ladro gentiluomo 21.30 Rubrika: Delta 23.00 Rubrika: Dan za dnem 0.00 Informativna oddaja: News dal mondo 00 TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.10 Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 9.00 Kuhajte z nami; 9.20 Zdravniški nasveti; 9.40 Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Svet, v katerem živimo (1. del); 11.30 Potujmo! Kam, kdaj in kako; 12.15 Kratke, izmišljene in druge zgodbe Bojana Štiha; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Roman: Vojna in mir (57. del); 15.15 Zbornik (2. del); 15.30 Glas. telefon; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Srečanja; 18.30 Naši toni. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Šola; 8.35 Koncert; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Glasba; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Učenci glasbenih šol; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Sossi-jev ansambel; 18.15 Razmišljamo, ugotavljamo; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big band RTV Lj; 20.00 Napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže in zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Manufaktura; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.30 Naša pesem 88; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.00 Mini-show; 8.40 Po vaši izbiri; 9.15 Jugoton; 9.32 Glasbeni občutki; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Mavrica; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanje; 11.05 Danes; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Album; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Leteči zmaj; 15.45 Počitnice; 18.33 Bazar; 19.00 Zborovska glasba. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 15.00 Lestvica diskoteke Amadeus; 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike; 21.00 Radijski bazar, vmes Kupim-pro-dam-podarim, sledi Nočna glasba. Na Občini težke besede in huda kri glede povišanja sejnin za 8 tisoč lir Od danes do sobote V Novi Gorici Linhartovo srečanje gledaliških in lutkovnih skupin Goriški občinski svet se je sinoči sestal, da bi razpravljal o najpomembnejšem upravnem dokumentu, proračunu za leto 1988. Pred tem je bila na dnevnem redu odobritev odškodnin upraviteljem in sejnin svetovalcem ter članom raznih občinskih komisij. Nekaj več kot formalnost. V resnici pa je ta formalnost (odbor je predlagal potrditev dosedanjih odškodnin in sejnin) povzročila neskončno razpravo, vročo kri med svetovalci in se sprevrgla v pravi politični problem. Pri potrditvi odškodnin županu in odbornikom je šlo vse gladko ali skoraj gladko, če izvzamemo številne posege zelenega Fiorellija, ki je predlagal skoraj desetkrat manjše vsote. Velika večina je odobrila predloge, tako da bo župan še naprej prejemal mesečno 3 milijone 100 tisoč lir (pravico ima do dvojne odškodnine, ker je na službenem mestu zaradi županskih dolžnosti vzel neplačan dopust), podžupan 981 tisoč, ostali odborniki 906 tisoč. Sledilo je glasovanje o sejninah. Vse prav za ohranitev dosedanjih 40 tisoč lir svetovalcem za vsako sejo občinskega sveta, prav tako ni bilo ugovorov glede 32 tisoč lir članom v zakonih predvidenih komisij. Iskro požara je nehote zanetil misovec, ki je predlagal, da bi za seje občinskih komisij svetovalci prejemali namesto 32 tisoč lir enako vsoto kot za seje občinskega sveta, torej 8 tisoč lir več. Predlog so osvojili tudi komunisti z utemeljitvijo, da se s tem valorizira delo komisij. Tudi iz vrst KD se je marsikdo oglasil v prid predlogu, nakar ga je osvojil še župan v imenu odbora in ustrezno popravil prejšnje besedilo sklepa. Odločno proti predlogu se je izrekel socialist Brunello in celo zahteval ukinitev vsake odškodnine za seje komisij. Načelnik KD Tuzzi je svojim svetovalcem pustil prosto izbiro. Ob kopičenju predlogov in protipredlogov je prišlo do tajnega glasovanja s sledečim izidom: 17 za sejnino (po 40 tisoč lir), 15 proti, 2 vzdržana. Sklep je tako propadel, ker je dosegel le polovico, ne pa večine glasov. Rezultat je, da za seje komisij svetovalci odslej ne bodo prejemali ničesar. Župan je obžaloval dogodek in napovedal, da bo ponovno predložil sklep. Komunisti pa so šli dlje in obtožili socialiste, da so s tem namerno hoteli bojkotirati delo komisij, potem ko se redno ne udeležujejo njihovih sej. Brunello je zavrnil te obtožbe, rekoč da so se socialisti prvi zavzeli za ustanovitev komisij, ki pa danes ne delujejo, kot bi morale. Ta utemeljitev ni prepričala mnogih svetovalcev, tako da je glasovanju za "borih 8 tisoč lir" sledila še zelo polemična razprava, ne med večino in opozicijo, pač pa tako-rekoč "vsak proti vsakemu". Kitajska delegacija Te dni je v naši deželi na obisku delegacija visokih vladnih funkcionarjev LR Kitajske. Danes bo delegacioja obiskala Gorico in goriško pokrajino. Ob 17. uri bo v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice predavanje o predpisih, ki urejajo tuje naložbe na Kitajskem. Delegacijo vladnih funkcionarjev LR Kitajske vodi namestnik ministra za zunanjo trgovino Chu Baotai. Praznik policije V vojašnici "Francesco Massarelli" pri Rdeči hiši bo danes dopoldne slovesnost ob prazniku policije. Slovesnost bo ob 10.30 ob udeležbi najvišjih civilnih in vojaških oblasti. V Novi Gorici se danes začenja 1. Linhartovo srečanje gledaliških skupin Slovenije. Do sobote se bo na odrskih deskah velike in male dvorane Kulturnega doma v Novi Gorici in gledališke dvorane v Solkanu ter v prostorih Iskra Delte zvrstilo štirinajst predstav, številna srečanja in pogovori, zasedanja žirije itd. Novogoriško srečanje predstavlja pravzaprav sklepni del letošnjega (31. po vrsti) srečanja gledaliških skupin Slovenije. Tridnevni program je dokaj nabit. Že za danes napovedujejo kar šest predstav: tri skupine bodo nastopile v mali dvorani Kulturnega doma in sicer ob 9. uri, ob 11. uri in ob 16. uri. V gledališki dvorani bo ob 20.30 slovesnost gb začetku srečanja, zatem pa nastop Šentjakobskega gledališča. V veliki dvorani KD v Novi Gorici bo ob 23. uri predstava skupine Lutke čez cesto iz Kranja, v Mali dvorani pa ob 24. uri predstava Pedagoške fakultete. Pet predstav je napovedanih za jutri, 20. t. m., tri pa za soboto, 21. maja. Delovni del (pogovori o predstavah, ki jih bo vodil Sergej Verč, poročilo žirije itd.) prireditve se bo odvijal v prostorih Iskra Delta, kjer bo v soboto ob 22. uri tudi zaključno družabno srečanje. Prisrčno priznanje in zahvala Danilu Bašinu in Borisu Racetu Pokrajinski odbor SKGZ se je s prisrčnim srečanjem in umetniškim darilom poslovil od dosedanjega novogoriškega župana Danila Bašina, ki so ga na obisku v Gorici spremljali naslednik Albert Bevčič, in predsednika medobčinske ter občinske SZDL Branko Dolenc in Karlo Pavletič. V imenu SKGZ se je Bašinu zahvalil za sodelovanje in pozornost, ki jo je manjšini posvečal v okviru sodelovanja med sosednima mestoma, predsednik Pokrajinskega odbora Mirko Primožič. Prisotna sta bila še predsednik Zveze Klavdij Palčič ter njegov predhodnik Boris Race. Racetu se je Dolenc v imenu vseh družbenopolitičnih predstavnikov z novogoriškega območja zahvalil za dolgoletno delo kot protagonist v okviru slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in sodelovanje, ki ga je v tem svojstvu vedno uresničeval. Občinski svet v Doberdobu Prenova trate na nogometnem igrišču Odobren osnutek grba in prapora Občinski svet v Doberdobu je na zadnji seji, v ponedeljek, vzel v pretres vrsto vprašanj. Med drugim je odobril nekaj sklepov ožjega odbora. Na prošnjo domačega športnega društva Mladost je občinski svet sklenil preurediti športno igrišče, kjer je travnata preproga skorajda uničena. Proti sklepu sta bila predstavnika Slovenske skupnosti Romano Jarc in Maks Gergolet, svoje stališče pa sta utemeljila rekoč, da bi morala občinska uprava najprej priskrbeti manjše igrišče, kjer bi ekipe ŠZ Mladost lahko vadile, medtem ko bi bilo veliko igrišče samo za tekme. Po njunem mnenju je nesmiselno vložiti 5 milijonov 290 tisoč lir — dela bo izvedlo podjetje R. Budin iz Medee — v preureditev travnate preproge, ko bo stanje čez leto dni povsem enako. S stališčem svetovalcev manjšine se je delno strinjal tudi župan dr. Mario Lavrenčič, ki je obljubil, da se bo občinska uprava potrudila, čeprav težav res ne bo malo, da bo doberdobskim športnikom priskrbela rezervno igrišče. Vsekakor pa je nogometno igrišče v Doberdobu potrebno tega posega in zato je svet sklep tudi odobril. Proti sta glasovala predstavnika manjšine. Javna tehtnica v Doberdobu spet deluje, zadolžen za njeno upravljanje pa je občinski uslužbenec. Občinski svet je nekoliko povišal tarife za tehtanje. Po novem bo tehtanje tovorov izpod 35 ton stajo 4 tisoč lir, 6 tisoč lir pa tovori težji od 35 ton, tehtanje živine (žive) 8 tisoč lir. Doberdobska občinska uprava je na svoji seji soglasno sprejela sklep, da bodo pri obrambnem ministrstvu vložili prošnjo za dodelitev mesta oporečnikom vesti za civilno služenje vojaškega roka. V Doberdobu bi oporečnik imel vlogo socialnega animatorja in ekološkega nadzornika. Občinska uprava bo na to mesto sprejela le osebo, ki obvlada slovenščino. Občinski upravi, kot sicer potrjuje tudi zgornji sklep, so od vselej posebno pri srcu vprašanja miru in sožitja med narodi. V ta okvir lahko uvrščamo sklep občinskega sveta, da bo Občina pristopila k deželni konvenciji za mir. Med 13. in 15. junijem pa bo uprava izvedla napovedani solidarnostni dan s palestinskim ljudstvom. Na seji je občinski svet odobril osnutek za občinski grb in prapor in obravnaval vrsto ekoloških vprašanj. O tem bomo obširneje poročali v eni izmed naslednjih številk. A. Devetak (KPI) kritično o delu Pokrajine Pregled delovanja in mnenj slovenskih pokrajinskih svetovalcev v Gorici v minuli mandatni dobi zaključujemo z Aleksandro Devetak, ki je bila pred petimi leti prvič izvoljena v pokrajinski svet na listi KPI. Potem ko smo slišali za ocene delovanja Pokrajine s strani slovenskih svetovalcev SSK in PSI, poglejmo, kako ocenjuje dosedanje delo slovenska predstavnica iz vrst opozicije. Moja ocena dosedanjega dela je jasno precej kritična. Ne zgolj zato, ker smo bili ves ta čas v opoziciji, pač pa zaradi zamud, ki so jih vsa ta leta povzročali razkoli v petstrankarski večini. Take situacije v bodoče ne smemo več dopuščati, zaradi vloge Pokrajine kot ustanove kot tudi zaradi pomembne geografske lege goriške pokrajine. Glavno krivdo za tako stanje bi pripisala krščanski demokraciji, ki je vseskozi ovirala delo Pokrajine in vsak poskus odpiranja in reševanja problemov, ki jih imamo za najvažnejše. Med temi nerešenimi problemi so tudi številni, ki se neposredno tičejo nas Slovencev. Po drugi strani se kritiki ne izogneta niti SSk in PSI: ti dve stranki bi morali pokazati več poguma in odločnosti v okviru večine pri kateri sta bili soudeleženi ter izsiliti večjo pozornost do naših problemov. Katera so konkretna vprašanja, v katerih se kaže to pomanjkanje pozornosti do Slovencev? Lahko začnem z zbornikom Pokrajine Annali, ki se popolnoma izogiba obravnavi slovenske prisotnosti. Drug tak poskus izmikanja je nedvomno vprašanje predstavitve monografske revije II Territorio o slovenski kulturi in prisotnosti. Pokrajina je to pobudo sicer podprla, vendar kljub našim stalnim zahtevam ni nikoli prišlo do javne predstavitve v Gorici, ki bi lahko bila priložnost za odprto rapravo o Slovencih. Razstava ob Trubarjevi 400-letnici, v katero je bilo vloženega nemalo truda in denarja, je prav tako zgovoren primer lepih obljub in pomanja-kanja dejanj, ki bi sledila obljubam. Poudariti moram, da to niso bile osamljene epizode, pač pa stalnica v delu pokrajinskega odbora, ki se je sistematično izogibal temu, da bi Slovečem in slovenski prisotnosti posvečali potrebno pozornost. Ne smemo pozabiti tudi na vse negativne odgovore glede zahteve po oživitvi konzulte za slovenska vprašanja na Pokrajini. Žalostno je ugotavljati, da je po petih letih večina predlogov KPI, še posebno kar zadeva vprašanja manjšine, še vedno aktualna: to pomeni, da bistvenih korakov naprej v tem času ni bilo. Pomeni to, da kljub povezovanju slovenski predstavniki niste uspeli vplivati na delo uprave? Skupnih nastopov in sodelovanja med Slovenci v pokrajinskem svetu je bilo precej. Priznati moram, da sta druga dva Slovenca vedno podprla resolucije, ki smo jih kot KPI predstavili v zvezi z manjšinsko problemtiko. Prišlo je do pozitivnih trenutkov razgovora in sodelovanja, ki so na primer omogočili, da smo s skupnimi močmi dosegli, da se pri razdeljevanju prispevkov kulturnim društvom na osnovi zakona št. 68 upoštevajo pravičnejša merila. Slovenska društva niso več diskriminirana, vsaj ne v tolikšni meri kot prej. Pozitivni rezultat smo tudi dosegli z vključitvijo Glasbene matice med najbolj kvalificirane glasbene šole. Niso pa vsa prizadevanja obrodila sadov. Tako na primer ni prišlo do tematske seje pokrajinskega sveta o manjšinskih problemih, ki je med drugim bila med obvezami uprave. Z nekoliko večjim prizadevanjem slovenskega predstavnika v odboru bi morda bili to dosegli. Kako bi označila opozicijo, ki jo je KPI izvajala na Pokrajini in njene rezultate? Kolikor je bilo mogoče smo vedno iskali konstruktivne odnose in sodelovanje. Izvajali pa smo ostrejšo opozicijo vsakokrat, ko za naše predloge ni bilo nobenega posluha. Mislim, da je načelno taka oblika nastopanja pozitivna. Res je tudi, da bo vnaprej verjetno potrebno ostrejše nastopanje, ker ne smemo več dopustiti dosedanjega pogostega izigravanja. Po drugi strani moram iz svojih izkušenj v komisiji za kulturo navesti tudi pozitivne rezultate v odpravi klientelistične delitve sredstev društvom in uresničitev nekaterih odprtejših kulturnih pobud. V pokrajinskem svetu si bila kot ena redkih žensk na vidnejših mestih v politiki. Kako si doživljala to dvojno specifiko, kot Slovenka in ženska? Probleme sem skušala obravnavati z žensko občutljivostjo. Mislim na to, da sem kot ženska tudi na lastni koži okusila logiko nasilja in zapostavljanja, ki pusti sled od generacije do generacije. Ženske se upiramo takim razmeram in skušamo z našim nastopanjem vnašati v politiko drugačne odnose, graditi kulturo medsebojnega spoštovanja, miru in sožitja. Ta načela sem vedno skušala uveljavljati v svojem političnem nastopanju. To priložnost pa bi rada izkoristila tudi za javno zahvalo načelniku naše svetovalske skupine Silvinu Polettu, ki mi je bil s tovarišico Rosario Di Dato vedno najbolj ob strani, podprl vsako mojo pobudo in pokazal ob vsaki priložnosti izredno občutljivost za vprašanja Slovencev. Si kdaj doživljala občutek frustracije zaradi nesorazmerja med vloženim trudom in rezultati? Ta občutek mi ni tuj, mislim pa, da odvisi od tega, da sem bila priča nekorektni praksi odločanja odbora mimo pokrajinskega sveta. V svetu so bile potemtakem mnoge razprave nevplivne. Še posebno, ko sem govorila o slovenskih problemih, sem večkrat imela vtis kot da govorim v prazno. Jasno je pri tem nekaj razočaranja, po drugi strani pa tudi prepričanja, da ne popustiš in volje, da spremeniš stvari. Pogovor zapisal MARKO MARINČIČ Povedati velja, da si je žirija ogledala nad štirideset predstav v raznih krajih Slovenije, v ožji izbor je prišla le tretjina, ki jih bomo od danes do sobote lahko gledali v Novi Gorici. Prireditelji zanimive pobude so Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije in Zveza kulturnih organizacij občine Nova Gorica. V Ilirski Bistrici Srečanje učencev šol P. Voranca Učenci šol, ki nosijo ime Prežihovega Voranca bodo imeli danes in jutri tradicionalno srečanje. Učenci z Raven na Koroškem, Bohinjske Bistrice, Lendave, Jesenic, Ljubljane, Doline in Doberdoba se bodo sestali tokrat v Ilirski Bistrici. Gostili jih bodo učenci tamkajšnje osnovne šole, ki prav tako nosi ime po pisatelju Lovru Kuharju — Prežihovem Vorancu. Običajno so učenci gostje njihovih vrstnikov, saj se tako boljše spoznajo in se njihovo prijateljstvo še utrdi. Na vsakoletno srečanje Prežihovih šol bodo učenci iz Doberdoba odpotovali danes v spremstvu učitelja Marka Jarca in ravnateljice šole Nataše Pavlin. Tja se bodo popeljali s posebnim avtobusom, v Dolini pa se jim bodo pridružili prijatelji iz tamkajšnje šole. Na sporedu bo poleg kulturnega srečanja, na katerem bodo dijaki predstavili značilnosti krajev iz katerih prihajajo, še obisk znamenitosti Ilirske Bistrice. Prihodnje leto se bodo učenci Prežihovih šol zelo verjetno srečali v Dolini. Nov program Lege ambiente Goriški krožek Kluba za zaščito okolja je imel pred kratkim v prostorih večnamenskega socialnega centra svoj redni občni zbor. Ob tej priložnosti so člani izvolili vodstvo krožka. Predsednik bo odslej Sergio Zilli, podpredsednik pa Edoardo Gallovics. Na skupščini so razpravljali tudi o oblikah dela, ki bi privedle di čimširše udeležbe občanov pri pobudah za zaščito okolja. Posebno pozornost so posvetili didaktično-rekreativnim pobudam: od ekoloških sprehodov s strokovnim vodstvom, do skupnega odkrivanja botaničnih značilnosti posoške-ga ekosistema. Prvi tovrsten sprehod bo na sporedu v nedeljo, 22. t. m. in sicer na območju Sabeljskega jezera, zbirno mesto pa bo v Gorici ob 9. uri pred ljudskim vrtom, pol ure kasneje pa na trgu v Selcah. Naslednjo nedeljo, 29. maja, se bodo ljubitelji narave sprehodili po gozdu na Plešivem. razna obvestila SPD GORICA vabi v nedeljo, 22. t. m., na praznik narcis na Golico. Odhod z vlakom ob 7. uri s postaje v Novi Gorici. Povratek prav tako z vlakom pozno popoldne. Pojasnila pri odbornikih društva. Jadralni klub Cupa vabi člane in prijatelje na praznovanje 15-letnice delovanja, ki bo v soboto, 21. maja, ob 19. uri na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu. ______________kino_________________ Gorica CORSO 18.00-22.00 »Mistery«. VERDI 18.00-22.00 »Eleven days, eleven nights«. I. Jessica More. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Un desiderio bestiale«. Prepovedan mladini pod 18' letom. rji v« V Trzic EKCELSIOR 17.30-22.00 »Unorgia peX Adalgisa«.. Prepovedan mladini p°d 18. letom. COMUNALE Danes zaprto. Nova Gorica SOČA 18.00 »Smrt po smrti«, 20.00 »Ljubezen nam je vsem v pogubo«. DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Giardino, Verdijev korzo 57, te' 84879 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna, Ul. Aulo Manlio tel. 480405 ___________pogrebi______________ Danes v Gorici ob 9.30 Rodolfo Cristj® ni iz splošne bolnice v cerkev Srca Je ^ sovega in na pokopališče v Ločnik. 11. uri Battistina Rodolfi vd. MecJe „ sV. bolnišnice Janeza od Boga v cer“e 0j, Ignacija in na glavno pokopališče, 12.30 Guerrino Zucco iz bolnišnice J ^ za od boga v cerkev v Podturn 1 glavno pokopališče. Danes nastop Tria Lorenz Koncerti sodobne glasbe Od danes v Turinu prvi knjižni sejem Za ovrednotenje bralne kulture Po sinočnjem uvodnem srečanju z nobelovcem Josifom Brodskim odpira danes v Turinu svoja vrata prvi italijanski knjižni sejem. Na prireditvi z uradnim naslovom Salone del libro, ki bo trajala vse do ponedeljka, 23. maja, sodeluje 520 založnikov, kar predstavlja približno 95 odstotkov vse založniške dejavnosti v Italiji. V petih dneh maniiestacije se bodo v prostorih turinskega razstavišča zvrstile številne okrogle mize, zasedanja, srečanja, v središču katerih bo, seveda, prav knjiga. Tako bo že danes govor o knjigi in reklami, na drugi okrogli mizi pa bodo izvedenci razpravljali o nalogi recenzentov pri ocenjevanju knjig. Posebno pozornost bodo udeleženci knjižnega sejma posvetili širjenju italijanske kulture v tujini: na okrogli mizi bodo analizirali pro- bleme in perspektive širjenja italijanskega kulturnega bogastva v svetu. Zelo zanimivo bo tudi srečanje v kulturnih straneh in posebnih knjižnih prilogah italijanskih časopisov. Nadalje so na sporedu še srečanja o distribuciji knjig in periodičnega tiska, o novih tehnologijah v knjižnicah, o pripravi in opremi knjig. V prostorih turinskega razstavišča so na ogled tudi številne razstave: razstava o likovni opremi knjig, razstava italijanskih ilustratorjev, razstava z naslovom Knjiga med kulturo in podjetjem, razstava o knjigi v umetnosti. V okviru turinskega knjižnega sejma bodo podelili tudi nekaj nagrad in sicer nagrado Platnica leta, nagrado Grinzane Cavour in posebno nagrado Avtor Salone del libro 1988. ' MARJAN KEMPERLE PRIMO SALONE DEL LIBRO TORINO V prevodu Andreja Kokota pri celovški založbi Drava Čudovita Handkejeva Pesem trajanju Z današnjim koncertom Tria Lorenz (Evangeličanska cerkev, Trg sv. Silvestra, ob 20.30) se bo začel niz "Tries-te Prima", ki stopa v drugo leto delovanja. Gre za mednarodna srečanja s sodobno glasbo, ki jih prireja združenje CHROMAS iz Trsta v sodelovanju z Deželo FJK, tržaško Pokrajino in Glasbeno nagrado mesta Trst. Pokroviteljstvo nad celotnim ciklusom, ki bo trajal od danes do 6. junija, je prevzela tržaška Občina. Letos je ta glasbeni pregled sodobnega ustvarjanja posvečen klavirju in violončelu, izvajali bodo 36 skladb (31 skladateljev je še živih), med katerimi bo 8 krstnih izvedb. In prav to je namen te glasbene prireditve - posredovati poslušalcem živo, tako rekoč komaj nastajajočo glasbo. Kot rečeno, otvoritveni koncert je Poverjen znanemu slovenskemu ansamblu Triu Lorenz, ki bo izvajal skladbe A. Srebotnjaka, M. Stiblja, L. Lebiča in D. Šostakoviča. Spev. Pesnitev. Hvalnica. Himna. »Pesem trajanju«, drobna in resnično pesniška knjiga Petra Handkeja, v prevodu Andreja Kokota, s podpisom založbe Drava iz Celovca. Pesnitev, ki je poezija in pričevanje hkrati. Zahvala, zahvala svojemu najdenju, zahvala poeziji, zahvala življenju, najdenju po dolgem iskanju, najdenju, ki je povezalo neštete drobce življenja iz raz-dorbljenosti v nekakšno posebno razvidnost. Nikakor ne v lagoden in oprijemljiv smisel, pač pa v srečo znotraj resničnosti, ki je vedno težka, uporna, človeku nasprotna, izčrpajoč ga v vedno nove napore in omaganja. »Dolgo že nameravam pisati o trajanju« - to je prvi verz te zanosne in poletne knjige, nenavadne poezije, nenavadne zato, ker se poezija kljub mojstrstvu izraža docela in spet vrača v življenje in ga pomaga osvetliti. Življenje, ki je videti tako preprosto in zapleteno hkrati, dobi ravno v poeziji osrečujočo svetlobo, žarek rešitve, ki je močnejši od celih pokrajin brezupa in obupa. Kaj je to trajanje? Zakaj takšno navdušenje ob odkritju trajanja? Čemu vsa ta pripoved v vročičnosti nečesa pomembnega, temeljnega, tako te- meljnega, da je nujno dognanje in prepoznanje sporočiti vsem: najprej seveda samemu sebi v pojasnitev, nato pa tudi drugim, ostalim. Resnično, v pričujoči Handkejevi pesnitvi je kot v času romantike prisotna pesniška nuja, povedati čudežnosti pesnikovega popotovanja in odkritja. Trajanje je v zgodnji pomladi ob Fontaine Sainte-Marie, trajanje je v nočnem vetru ob Porte dAuteuil, trajanje je v poletnem kraškem soncu. To je, namreč trajanje, občutek, najbolj bežen od vseh občutkov, »pogosto hitreje minljiv od trenutka, ni ga moč otipati, ne izmeriti.« Trajanje je vzhičenje, ki mu Handke ves čas išče ime, v popolni pesniški zbranosti in mirnosti, »dogodek pozornosti, ponotranjenja, objetosti, dohitevanja«, preprosto: trajanje je občutek življenja. In kje je mogoče najti to trajanje: v običajnem in navajenem ga ni, v hrupu ga ni, v vrvežu ga ni, zakaj »ekstaza je vedno preveč, trajanje je pa nasprotno, pravilno«. Ni nikjer, to trajanje, na enem in istem mestu, ob stalnem omizju ali ob poslušanju najljubše pesmi. Je pravzaprav kot prava sreča v stalnem izmikanju, ali pa mi ves čas blodimo in se oddaljujemo od njega. Nanj se namreč ni mogoče nikoli zanesti, zagotovo pa je »pesem o trajanju ljubezenska pesem.« Zakaj ta občutek, to srečanje s samim s seboj, ali z vsem naenkrat, daje pesniku vedno znova vzlet, to je nepopisna sreča, to je rajska sreča na zemlji. Trajanje ni vezano na ljubezen spolov, čeprav je tudi tam, trenutki trajanja te »ozvezdijo«, traj-nje je mogoče najti v prebliskih stika z otrokom, trajanje je ob »Grebinj-skem jezeru« na Koroškem, ob »Do-berdobskem jezeru« pri nas, ob Porte dAuteuil zahodno od Pariza, najbolj pa še malo dlje od Pariza, v Fontaine Sainte-Marie. To je glavni kraj trajanja - in pisatelj hodi na vsa imenovana prizorišča, da bi trajanje vsaj za hip spet doživel, okusil, se napojil z njegovo močjo in srečnostjo. V takšnih trenutkih »moje mišljenje preide v čisti razmislek sveta.« Jasnovidnost je v tem trajanju, ki je mir in še enkrat mir, pribežališče in počivališče, posebne vrste čudež, ki vabi v samoto, vendar ne odmika, prebuja k zavesti. Trajanje je pravir življenja, središčna točka krogotoka, mirujoča sredica viharneg vrtinca, kjer počiva vesolje, prazavest, vserazumnost in neznanska veličina srca. Pesnik sedaj ne po- trebuje več dobesednih romanj v kraje, kjer je doživljal srečanja s trajanjem, sedaj mu je trajanje bližje ali pa je on bližji trajanju. »Kdor trajanja ni skusil, ni živel.« Trajanje je odkritje vsega, je odrešitev, trajanje je in obstaja, mi pa se opotekamo sem in tja in ga pravzaprav ne iščemo, dokler ga nismo enkrat razvidno spoznali. Potem ga seveda hočemo doživeti še in še, prej pa smo kot slepci, ki se zaganjamo v otipljive radosti, izginevajoče dni. Trajanje šele poveže razdrobljeni spomin v en sam črtkan krog, trajanje je edina stalnica, vse ostalo mine. Trajanje je edina kontinuiteta pozitivnega smisla, vse ostalo je kontinuiteta sprotnega zgubljanja, kot se peščeni breg odplavlja v neskončno morje. Trajanje preprečuje, da bi bili vsak dan manj, z njegovo pomočjo smo vsak dan več. In nemara je smisel trajanja ravno v tem, da ga ne moreš nikoli imeti, lahko se mu le približaš in se ga dotakneš ter sestaviš samega sebe v novo, lepšo, vse povezujočo celoto. Handkejeva knjiga »Pesem trajanju« je čista poezija in nemara jo je mogoče vsaj približno predstaviti z načinom poezije. JANEZ POVŠE V Rakitovcu je bil praznik ljudske kulture V vetrovnem vremenu in pod oblaki, ki so stalno opozarjali na nevarnost dežja, je bil v nedeljo v Rakitovcu, tam, kjer se še bohoti zelenilo Istre in vlada spokojni mir, kulturni praznik, ki je povezal v izpovednem zagonu govorico Istre, zamejstva, Slovenije in Hrvaške. Pridi, gremo v Rakitovec, je bil naslov prireditvi, ki je privabila na prizorišče v malo znanem, celo pozabljenem kraju, dostojno število obiskovalcev, tudi iz Doline in Mačkolj. Preko sto nastopajočih je v skoraj štiriurnem sporedu, ki ga je prenašal tudi Radio Koper, skušalo podati verodostojno kulturno sliko krajev, kjer se mešajo razne govorice, a kjer enotno prevladuje človeška solidarnost in predanost starodavnemu slovenskemu semenu. O tem smo se lahko prepričali na dokumentarni razstavi v danes zapuščeni šoli in na prireditvenem prostoru, kjer so mladi in manj mladi, pevci, godbeniki, recitatorji, glasbeniki, zgodovinarji in drugi govorili ljudem v svojem jeziku in s tem ustvarili svojevrstno atmosfero domačnosti in neposrednosti. Predvsem pa je šlo za potrjevanje korenin in slovenske samobitnosti, ki noče nikogar zavojevati, nasprotno, z vsemi hoče živeti v sožitju in spravi. Berite »Novi Matajur« Premiera je bila v torek v Cristallu Llosovo delo Kathie in nilski konj Najbrž ni vsakdanja stvar, da da neko gledališče svoje strukture in tehniko na razpolago mladi skupini igralcev, ki se hočejo dokazati na odru. To je v torek postorila skupina La Contrada, ki je v okviru niza "Povabilo v gledališče", nudila možnost mlajšim interpretom, da postavijo in uprizo-ttJO delo znanega peruanskega pisatelja Maria Vargasa Llo- Kathie in nilski konj pripoveduje o neki bogati gospe, Li najame intelektualca, da bi ji pomagal napisati knjigo Pustolovščin, ki jih je dama doživljala med svojimi potova-n]i po Aziji in Afriki. Med temi delovnimi urami pa se seveda dogaja marsikaj, predvsem identifikacija Kathie in bantiaga z določenimi osebami-duhovi, tistimi, katerih ži-vhenje bi oba rada živela. Zato oba protagonista igrata razne »vloge«, vživljata se v melodramatične, farsične, tra-Sedijske figure: Pravzaprav gre za.metaforo o deziluziji nad življenjem, ^a konkretizacijo določenih stanj, ki ne vodijo nikamor, večjemu v obup in samoto. Brez dvoma izžareva iz uprizo-nve vsa Llosova izpovedna in poetična moč, ki se vije Jfozi analitično-sintetični način upodabljanja usod, kar je I a da režiserka Orietta Crispino suvereno obvladovala. Ob ®ni pa je predstavo navdihovala še s skrivnostnimi podpo-eni in dramatično izpostavljala medčloveške odnose v l^uL ki je pred zaprtimi vrati. Za to je izrabila skromne d sdališkc: rekvizite in enostavno sceno, saj ni bilo treba Porabljati likovnega izrazila, da bi se kazale na odru naj-različnejše situacije. Mladi interpreti so na glasbeni podlagi Carla Moserja v s svojega obraza udejanjali avtorjeva in hotenja reži-g0*ce' a to z večjim in manjšim uspehom. Manjšim pri Paoli ri nesf' Giorgiu Amodeu in Stefanii Ressico, večjim pri Ad-Giraldiju, ki je pokazal na že formirano odrsko oseb- ^e-0m0^0^^° tUC^ taborništvo za kulturo pri MARIJ ČUK Zanimiv enciklopedičen pregled verstev sveta toliko^ i6 reli9ija? Razlag in opredelitev je verjetno Pa čeniCohkor ie Hudi na tem svetu. Vsi bodo dali, v°re nHaV Za drobno nevidno nianso, različne odgo-itd. Ve ^lsno °d osebne izkušnje, družinske tradicije čine inS Va mo!Joče razlagati na različne na- etnoloai12 r.azaoterih zornih kotov: antropologi in hiih^„ .. °Plsujejo verovanja in versko prakso ter njihov v 1,x v ciu vanj a m veissivu piaivau tei Stja zdr P-1V na ce^ot;ne človeške skupnosti, saj reli-za ravnfl2^6 v skupni izkušnji ter daje vzorec host verski ?oc}0*°?i poudarjajo družbeno razsež-ba svet 7n verst;vo dogovorjen pogled 9°dke 'k.9°dovinarji opisujejo verstva glede na do-varjajo s sS° posledica verovanja, teologi pa se uk-Šen ali dn, - vsebino verovanja. Z verstvi, na tak-p0Ihena slpH^n? nabin' se pač ukvarjajo vsi in torej pos , )lh ni mogoče ne zmanjšati ne obiti. Popotnikov Sp ojibovega pomena zaveda svetovni Jbanj »morio b^fop6' saj je sprejemanje verstev v Polj primitumiu' industrializiranih in navsezadnje kot Pri nas i0- ce*inah bolj občuteno in doživeto P09ojujelQ sN.101? lahko trdim, da verstva marsikje JhL ko sem s ijudi- Živo mi je ostalo v spomi- k°rum, kako Udeležil alpinistične odprave v Karale verstvo domačih nosačev - islam, totalno prežemalo bitnost in doživljanje ter sprejemanje življenja slednjih, kako so zjutraj in zvečer molili obrnjeni proti Meki, kako so se občasno v verski zamaknjenosti zazrli neznano kam in kako jim je strogo spoštovanje verskih obredov togo odmerjalo življenje. Verstva so torej vseobsegajoča tudi za tistega, ki je ateist, poznavanje religij pa sodi k splošni izobrazbi in kulturi, saj ni pravega spoznavanja človeka brez poznavanja verstev. Religije namreč oblikujejo človekovo rast najprej z naukom in čaščenjem, potem pa tudi preko umetnosti, družbene ureditve in življenja v celoti. In prav zato je izid knjige »Velika verstva sveta« v založbi koprskega Ognjišča nadvse hvalevredno, predvsem pa nujno dejanje. Knjiga je prevod iz angleščine »The World's Religions«, ki je doživela že več ponatisov in prevodov v mnogo jezikov, natisnila pa jo je Mladinska knjiga v 7000 izvodih. Knjiga »Velika verstva sveta« je razdeljena na sedem delov. Prvi obravnava splošen razvoj religije, drugi analizira stara verstva (Egipt, Grčija, Rim, Perzija...), tretji pa opisuje plemenska verstva, ki jih je na svetu še vedno ogromno, teritorialno pa zavzemajo, za krščanstvom, največji del sveta. Izredno zanimiv je četrti del, ki govori o živih verstvih Vzhoda, torej o hinduizmu, budizmu, džainizmu, o veri Par-sov, Sikhov in še o mnogih drugih. Peti del je posvečen ljudstvom knjige (izvoljeno ljudstvo - judovstvo; islam), šesti pa nosi dovolj zgovoren naslov: »Krščanstvo - eno od verstev ali dopolnitev vseh verstev?«, nazadnje pa je še kratek leksikon imen in pojmov. Sestavki nas torej seznanjajo z zgodovino, Svetimi pismi, čaščenjem, verovanjem in običaji vodilnih verstev, vse pa je povezano v harmonično celoto. Knjiga nakazuje medsebojno podobnost različnih verstev in razhajanja, bralcu pa prepušča presojo in odločitev: z verstvi se lahko srečuje kot neprizadeti opazovalec in raziskovalec ali kot iskalec odgovorov na najtežja vprašanja življenja. Kaj bi še dodali? Pri sestavljanju originalne angleške verzije priročnika je sodelovalo nad 50 strokovnjakov iz raznih dežel, vsako vero pa so skušali prikazati nepristransko, stvarno in jasno, kakršna pač je. Ali jim je pri tem uspelo? Odgovor lahko dajo le, kot vedno, bralci sami. DUŠAN JELINČIČ Mladi se sprašujejo, kdaj bodo na vrsti Trinajstica edino upanje? GORICA — Organizatorji Espomega so tokrat precejšnjo pozornost posvetili mladim, saj so v posebnem šotoru ob paviljonu A namestili nekakšnen informacijski center, kjer so si mladi (posebno pa še tisti, in teh na Goriškem ni malo, ki iščejo prvo zaposlitev) lahko ogledali možnosti zaposlitve, ki jim jih v pokrajini nudi družba. Češnjo na torto delovnih ponudb so organizatorji postavili dan pred zaprtjem velesejma, ko so v konferenčni dvorani priredili srečanje z naslovom »En dan za tvoje delo«. Dvorana je bila nabito polna srednješolcev, ki so najbrž prišli v dvorano z upanjem, da jim bodo tukajšnji politični veljaki pokazali pot v svetlo bodočnost z dobro zaposlitvijo. Na govorniškem odru so namreč sedeli predsednik Pokrajine, šolski skrbnik, predsednik Trgovinske zbornice, vsepričujoči deželni odbornik za delo, posebni odposlanec ministra za delo, itd. Zbrana družba goriških politikov naj bi torej dijakom svetovala — takšen je bil baje namen organizatorjev — kaj naj storijo, če se hočejo ogniti brezposelnosti, delu za določen čas oz. zaposlitvi, ki bi ne ustrezala posameznikovi izobrazbi. »Delo oplemeniti človeka«, je bilo geslo velikega marksističnega misleca, na žalost pa je danes vedno manj plemenite — v zgornjem smislu seveda — mladine, ki lahko s polno paro vkoraka v življenje, imamožnost da odgovori na izzive današnje družbe in tako lahko da svoj doprinos k družbenemu napredku. Uvodoma so bili govorniki karseda umir-jujoči in so dijakom kvečjemu svetovali, naj trdo poprimejo za študij, saj bo to nenadomestljivo orožje za bitke, ki jih v življenju čakajo. Po preambuli pa so, na točna vprašanja udeleženk (v tem delu so se namreč oglasila v glavnem le dekleta) vendarle pokazali kam pes taco moli. Brancati je namreč brez sramu prisotni mladini dejal, naj nikar ne upa v trajno zaposlitev ali pa v možnost dostojnega delovnega mesta. »Pripravljeni morate biti, da boste v življenju petkrat, šestkrat spremenili delovno mesto in sprijazniti se morate tudi z dejstvom, da boste morali za delom tudi v druga mesta«. S trebuhom za kruhom torej, kot pred dvajsetimi in več leti, ko so naši starši in dedje s kovčkom iz lepljenke romali preko velike luže ali v severne države. Kmalu zatem je bilo iz govorniškega odra slišati tudi drugo »cvetko«. Predsednik go-riške trgovinske zbornice je meni nič tebi nič ugotovil, da so ženske v današnji družbi diskriminirane in zato morajo študirati, saj se le tako lahko ognejo usojenemu jim podrejenemu položaju do moškega. Kaj pa naši politiki predlagajo tistim ženskam oz. tisti tretjini mladine, ki iz kateregakoli razloga ne nadaljuje študij na višjih šolah? Ti ne bodo razpolagali z nobenim orožjem, zato naj se sprijaznijo z životarjenjem in upanjem, da bodo zadeli trinajstico. Na konferenci je bilo slišati veliko statistik, koliko vse je bilo storjenega v zadnjih letih v korist mladini. Nihče pa ni povedal, da se je lani industrijski proizvod v Italiji povečal za približno 10 odstotkov, zaposlitvena raven pa je bila nižja od leta prej, država pa je imela rekordno število brezposelnih (seveda med razvitimi državami, kamor se rimski politiki tako radi prištevajo). Govori se, da Italija doživlja durgi gospodarski mi-niboom, mladi pa se še vedno sprašujejo, kdaj bodo tudi oni prišli na vrsto... FABIO GERGOLET UNIVERZE Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za pomožnega tehnika na odseku za kemijo. Natečaja se lahko udeleži, kdor je dokončal šolanje na nižji srednji šoli, je že polnoleten in nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Kandidati se morajo spoznati na električne napeljave in morajo poznati elektrologijo. Prošnjo z overovljenim podpisom mora kandidat napisati na kolkovanem papirju ali posebnem kolkova-nem formularju in jo poslati na naslov: Al Mag-nifico Rettore, Universita degli studi di Trieste, Piazzale Europa 1. Vzorec za prošnjo lahko kandidati dobijo tudi v tajništvu tržaške univerze. Rok za predložitev prošenj zapade 30. maja 1988. Za podrobnejše informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 29. 4. 1988. Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za tehničnega funkcionarja stolice kazenskega prava pravne fakultete. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti pravne fakultete ali kdor ima 5-letne delovne izkušnje na delovnem mestu, ki je po kadrovanju mesto nižje. Kandidat mora biti polnoleten in ne sme imeti še 36 let in mora dobro obvladati kazensko pravo ter znati, kako se pripravi in vodi kazenska knjižnica. Prošnjo z overovljenim podpisom mora kandidat napisati na kolkovanem papirju ali posebnem kolkovanem formularju in jo poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli studi di Trieste, Piazzale Europa 1. Vzorec za prošnjo lahko kandidati dobijo tudi v uradu za osebje tržaške univerze. Rok za predložitev prošenj zapade 30. maja 1988. Za podrobnejše informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 29. 4. 1988. Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za diplomiranega tehnika odseka elektrotehnike, elktronike in informatike. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani inženirji, ki nimajo še 40 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Prošnjo z overovljenim podpisom mora kandidat napisati na kolkovanem papirju ali posebnem kolkovanem formularju in jo poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli studi di Trieste, Piazzale Europa 1. Vzorec za prošnjo lahko kandidati dobijo tudi v tajništvu tržaške univerze. Rok za predložitev prošenj zapade 2. junija 1988. Za podrobnejše informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 3. 5. 1988. MINISTRSTVA Ministrstvo za zunanje zadeve razpisuje javni natečaj za 25 prostovoljcev za diplomatsko kariero. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti v ekonomiji, pravu, ekonomskih, bančnih in političnih vedah, ki imajo že 21 let in jih nimajo še 31. Kandidat mora govoriti francosko in angleško in mora poznati mednarodno pravo. Prošnjo za vpis na natečaj mora kandidat napisati na kolkovanem papirju in jo z overovljenim podpisom poslati kot priporočeno pismo s povratnico na naslov: Ministero degli affari esteri, Direzione generale del personale e dell amministrazione, Ufficio V, Rim. Rok za predložitev prošnje zapade 13. junija. Za podrobne informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 29. 4. 1988. Ministrstvo za notranje zadeve razpisuje javni natečaj za 527 gasilcev (šoferjev, tesarjev, elektrikarjev, zidarjev, inštalaterjev, avtomehanikov, avtoličarjev, avtomobilskih elektrikarjev). Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal nižjo srednjo šolo, ima 18 let in jih še nima 26. V nobenem primeru ne bo smel kandidat imeti več kot 28 let. Visok mora biti vsaj 1,65 m, ne sme pa biti višji od 1,80 m. Prošnjo za vpis na natečaj mora kandidat napisati na formularju, ki ga bo dobil na vseh pokrajinskih sedežih gasilcev. Poslati jo mora kot priporočeno pismo na ravnateljstvo pokrajinskih gasilcev. Prošnji z overovljenim podpisom mora priložiti tudi poklicno potrdilo. Izpitna komisija bo preverila tudi atletske sposobnosti kandidatov. Rok za predložitev prošenj zapade 29. maja 1988. Za podrobne informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 29. 4. 1988. Ministrstvo za pravosodje razpisuje javni natečaj za 104 sodnijske sle. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal nižjo srednjo šolo, ima že 21 let in jih še nima 31. 5% vseh razpoložljivih mest je rezerviranih za vojaško osebje. Prošnjo za vpis na natečaj mora kandidat napisati na kolkovanem papirju po posebnem vzorcu, ki ga dobi v Uradnem listu. Prošnjo z overovljenim podpisom mora poslati ali dostaviti na državno pravdništvo sodišča, kjer ima stalno bivališče, nasloviti pa na: Ministero di grazia e giustizia, Direzione generale delhorganizzazione giudizia-ria e degli affari generali, Ufficio VI, Concorsi ed assunzioni obbligatorie. Rok za predložitev prošenj zapade 30. maja 1988. Za podrobne informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z/dne 1. 4. 1988. Ministrstvo za finance razpisuje javni natečaj za poskusno zaposlitev dveh tehnikov periferne uprave carine in posrednih davkov dežele Furlanije-Julijske krajine. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal nižjo srednjo šolo, ima že 18 let in jih še nima 36 (razen izjem, ki jih pred- videva zakon). Kandidati morajo biti pripravljeni delati na vseh deželnih periferičnih sedežih in morajo poznati nekaj elementov mehanike, ter-mofizike, elektrofizike. Spoznati se morajo na električne napeljave in poznati italijansko ustavo in državno računovodstvo. Prošnjo z overovljenim podpisom mora kandidat napisati na kolkovanem papirju po posebnem vzorcu, ki ga dobi v Uradnem listu, poslati pa jo mora samo kot priporočeno pismo s povratnico na naslov: Ministero delle finanze, Direzione generale degli affari generali e del personale, Divisione IV, Ufficio concorsi, 00100 Roma. Rok za predložitev prošenj zapade 26. maja 1988. Za podrobne informacije glej posebno izdajo Uradnega lista -natečaji in izpiti - z dne 26. 4. 1988. Ministrstvo za notranje zadeve razpisuje javni natečaj za vpis na štiriletni tečaj za pripravnike komisarje. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal višjo srednjo šolo in nima še 21 let. Kandidati moškega spola ne smejo biti nižji od 1,65 m, medtem ko morajo biti ženske visoke vsaj 1,58 m. Študijski plan je načrtovan tako, da bodo kandidati lahko z dodatnimi tremi izpiti na univerzi diplomirali na pravni fakulteti. Z dveletnim obiskovanjem tečaja bodo kandidati odslužili tudi vojaščino. Prošnje za vpis morajo kandidati napisati na formularju, ki ga dobijo na sedežih kvesture ali uradih policije. Prošnjo bodo morali kandidati dostaviti na kvesturo kraja, kjer imajo bivališče. Rok za predložitev prošenj zapade 22. maja 1988. Za podrobne informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 22. 4. 1988. OSTALI JAVNI NATEČAJI ACI Italijanski avtomobilski klub razpisuje javni natečaj za asistenta administracije svojega obmejnega sedeža na mejnem prehodu Rabujes, za asistenta administracije svojega obmejnega sedeža na mejnem prehodu Pesek in za asistenta administracije svojega obmejnega sedeža na mejnem prehodu Rdeča hiša. Natečaja se lahko udeleži, kdor je izpolnil šolanje na višji srednji šoli, nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in bo do 3. junija bival v pokrajini, kjer se bo vpisal na natečaj. Prošnjo z overovljenim podpisom in potrdilom o stalnem bivališču mora kandidat napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Automobile club d ltalia, Servizio personale e affari generali, Ufficio as-sunzione, formazione, aggiornamento ed impie-go, Ulica Maršala 8, Rim. Kandidat mora poznati nekaj elementov informatike in statut avtomobilskega kluba ACI in mora obvladati nemščino. Rok za predložitev prošenj zapade 3. junija 1988. Za podrobnejše informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 26. 4. 1988. Lahko jih pa dobijo tudi na pokrajinskih in obmejnih sedežih ACI. Goriška krajevna zdravstvena enota št. 2 razpisuje javni natečaj za 11 profesionalnih bolničarjev. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani bolničarji/ke, ki so že polnoletni in niso še dopolnili 36. leta starosti in so že tri mesece pred zadnjim rokom za vpis na natečaj vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem uradnem vestniku št. 32 z dne 10. 03. 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 30. maja 1988. Prošnje morajo kandidati poslati na naslov: Unita sanita-ria locale n. 2 Goriziana, Ulica Vittorio Veneto 24, 34170 Gorizia. Ostale informacije lahko kandidati dobijo na sedežu KZE št. 2 v uradu za osebje v Gorici: tel. 0481/87451. Konzorcij za upravljanje in razvoj Centra za znanstvene in tehnološke raziskave v tržaški pokrajini razpisuje javni natečaj za funkcionarja druge stopnje kadrovanja Centra za dokumentacijo. Natečaja se lahko udeležijo mladi, ki so končali šolanje na višji srednji šoli. Rok za vpis na natečaj zapade 15. junija. Ostale informacije in kopijo razpisa lahko interesenti dobijo na sedežu konzorcija Centra za raziskave v Pad-ričah 99, Trst ali po telefonu št.:040/226011. Pošten vrtnar, ki želi vzdrževati vrt. Kogar zanima, naj telefonira na številko: 040/722516. Dinamičen in sposoben trgovski potnik. Zaposli ga družba finančnih svetovalcev EPA Angro Italia, ki hoče okrepiti svoje poslovanje v tržaški in goriški pokrajini. Interesenti naj telefonirajo na številko: 040/68838. Mizarski vajenec po možnosti iz dolinske občine. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, Tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: »C8«. Čevljarski vajenec, ki ne sme imeti več kot 16 let. Interesenti naj telefonirajo od 11,30 do 16. ure na številko: 040/910557. Zidar za opravljanje občasnih del. Interesenti naj telefonirajo ob večernih urah na številko: 040/631408. Prodajalno osebje, ki hoče prodajati proizvode za drogerije in trgovine kozmetike. Interesenti naj telefonirajo na številko: 040/631408. Prodajalno osebje part-time, ki bo lahko samostojno in kadarkoli prodajalo razno blago. Interesenti naj telefonirajo ob uri obeda na številko: 040/639491. Finančni svetovalci. Zaposlitev jim ponuja delniška družba Gener Comit, ki jo sestavljata zavarovalnica Generali in banka Commerciale italiana. Gener Comit hoče okrepiti svoje delovanje na finančnem, zavarovalnem in ekonomskem sektorju. Možni so zelo zanimivi zaslužki in strokovna izobrazba. Interesenti naj pošljejo svoj kratek življenjepis na naslov: Assicurazioni Generali, Corso Verdi 139, Gorica. Elektronski izvedenec in izvedenec za tehnično risanje. Zaposlitev jima ponuja družba Sincrotrone Trieste. Interesenti ne smejo imeti več kot 25 let, morajo imeti dobre šolske ocene in poznati angleščino. Kogar ponudba zanima, mora poslati svoj kratek življenjepis na naslov pod šifro: LF/TC/01 Sincrotrone Trieste, Ufficio personale, Padriče 99, 34012 Trst. Sposobna tipkarica, ki zna uporabljati kom-pjuter. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "C7". Strežno in kuharsko osebje. Zaposlitev ponuja priznana restavracija na Krasu. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro ' C6". Dekleta, ki se želijo zaposliti v slaščičarni na Holandskem. Zagotovljena je dobra plača, hrana in nočitev. Interesentke naj telefonirajo na številko: 0031/20/629569. Fant, ki se želi zaposlitiv Nemčiji. Začasno zaposlitev do oktobra mu ponuja slaščičarna. Zagotovljena je dobra plača, hrana in nočnina. Interesenti naj telefonirajo po 20. uri na številko: 0049/287112043. Fantje ali dekleta. Takojšnjo zaposlitev v Frankfurtu jim nudi slaščičarna. Interesenti naj telefonirajo na številko: 0049/6195/4675. Izkušeno strežno osebje. Zaposlitev v Bremnu jim ponuja slaščičarna. Interesenti naj telefonirajo na številko: 0049/421/834293. Uradnik ali uradnica z aktivnim znanjem angleščine ali nemščine in večletno prakso. P°( jujajo mu/ji takojšnjo zaposlitev. Interesenti naJ pošljejo svoje ponudbe na Oglasni oddelek Pr'' morskega dnevnika, Ulica Montecchi 6, 3413 Trst, pod šifro: »Jeziki«. 17-letno dekle išče katerokoli zaposlit-6'; Ponudniki naj telefonirajo na številk 040/200617. 22-letna knjigovodkinja išče zaposlitev k^ uradnica. Ima že nekaj delovnih izkušenj v p° jetju za izvoz in uvoz. Ponudbe pošljite na slov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Mont6 chi 6, 34137 Trst, pod šifro ' Z18". 21-letno dekle išče zaposlitev kot otr0t0, varuška ali katerokoli primerno zaposlitev. _ gar zanima naj telefonira na številko: 040/414 Dekle išče zaposlitev kot uradnica. D°kon^ '"iti' in srbohrvaščino. Ponudbe pošljite na na i je tečaj strojepisja, komercialne prakse 'n.jj irmatike (COBOL), obvlada zadovoljivo nem rimorski dnevnik, tajništvo. e pusijuc . Ulica Monteccn ineV- 20-letno dekle išče kakršnokoli zapos Ponudniki naj telefonirajo na števi 040/200782. V Londonu na čast kralja Henrika VIII. Kaj dobiš v srednjeveški gostilni? Vsakokrat ko gremo v svet si želimo videti pokrajino, muzeje, arhitekturo, naravne lepote, način življenja, poleg vsega tega pa želimo za pod zob tudi najbolj tipično krajevno hrano. Če gremo v Francijo, Španijo, Italijo, bomo seveda našli v tem oziru vse kar si želimo. Drugače pa bo v marsikateri drugi deželi, kjer ne slovijo po specialitetah. London je mesto z več milijoni prebivalcev. Sem prihajajo številni turisti in poslovni ljudje. Še zlasti iz številnih prekomorskih dežel, ki so nekoč bile angleške kolonije. Gospodarske in kulturne vezi so ostale. Prav zaradi tega, če bomo hoteli pojesti kaj zares dobrega in tipičnega, ne bomo zavili v lokal z angleško kuhinjo. Šli bomo v kitajsko, japonsko, indijsko, afriško, grško, madžarsko, špansko, francosko, mehiško in ne vem še kakšno restavracijo. Teh je v Londonu veliko. Cene v takih lokalih so seveda precej zasoljene če gremo v reno-mirano gostišče, za vsak žep če zavijemo v gostilno, kjer se srečujejo študentje ali izseljenci. Angleži pa seveda veliko dajo na svojo zgodovino. Tujcu, ki pride v London, s ponosom pokažejo razne opatije, dvorce, cerkve, trdnjave, gradove. Bogata angleška zgodovinska in vojaška preteklost te spremljata vedno in povsod. Tako v muzejih kot v gledališčih. Ta zgodovinska preteklost te spremlja tudi v gostiščih. V Londonu kar mrgoli takih lokalov, kjer te vabijo, da bi ti ponudili srednjeveško večerjo ali tako iz kasnejših časov, sicer še iz let kraljev in kraljic, ki sodijo v leta tja do kraljic Elizabete in Viktorije. Ivory House, Shakespeares Feast, Beefeater, so naslovi nekaterih takih gostišč. Že ob vhodu v tak lokal, ki je običajno v veliki kleti kake zares stare stavbe, ki je svojčas služila v druge namene, običajno so to bila skladišča, te pričakajo brhka dekleta — natakarice odeta v stara oblačila. Medtem ko godci igrajo na stara glasbila, ti dekleta ponudijo kruh, sol in medico. Kruh in sol ne sodita samo v slovanske navade. Usedeš se kar k dolgim mizam iz trdega lesa, kjer boš zaman čakal na prt. Na mizo pa ti bodo takoj prinesli vrče polne vina (seveda je to poceni vino iz Alžirije ali Tunizije). Kake pol ure potem ko si se usedel in ko si se že nažrl kruha, ki naj bi bil spečen tako kot pred stoletji, boš dobil krožnik s predjedjo. Še kake pol ure kasneje boš dobil skodelico juhe. Spet bo minilo trideset minut in predse boš dobil četrtino pečenega piščančka z nekaj krompirčki. Spet boš čakal, pa ti bodo prinesli še sladico. Za vso to »srednjeveško« večerjo boš torej porabil od dveh do treh ur. Čar večera pa je v tem, da dekleta — natakarice prineso skodelice oziroma krožnike le do začetka mize. Gostje, pa čeprav se med seboj ne poznajo, morajo zatem pomagati, da pridejo jedi do tistega, ki sedi konec mize. Vmes pa je seveda cel kup drugačne zabave. Žonglerji, kralj Henrik Vlil., razne Ane Bolene, kraljice Elizabete in podobno, pevci in godci, te bodo zabavali in ustvarili vzdušje kakršno naj bi bilo takrat ko so ti svetovno znani ljudje živeli. Iz vsake skupine bodo izbrali tudi večernega grofa, ki ga bodo ustoličili. Tako bo minil tvoj londonski večer. Z dobršno mero zabave če si v prijetni in veseli družbi. Kot da bi bil v teatru, ne pa v gostišču. Za pod zob zares nisi dobil veliko... Skoro bi bil pozabil. Za tako gostinsko-teatralno prireditev je treba odšteti med dvajsetimi in tridesetimi funti. To pa ni malo. MARKO VVALTRITSCH POT .F,TNT ODDIH ČAS POLETNEGA ODDIHA SE BLIŽA. NEPOZABNE POČITNICE NA SINJEM MORJU TEH ŠESTIH KRAJEV ALI KJERKOLI DRUGJE SO DANES URESNIČLJIVE. TELEFONSKI POZIV NA ŠTEVILKO 0481/31811 VAM BO POMAGAL PRI REŠEVANJU MOREBITNIH FINANČNIH PROBLEMOV KMEČKA BANKA - 144&4 DOMAČA BANKA VAM NUDI OSEBNA POSOJILA ZA VSAKOGAR IN ZA VSAKO . POTREBO. Banca Agricola Kmečka banka corica Sto milijard lir letno za »incentive-tours« Nekaj sto milijard lir je vsota, ki jo razna podjetja v Italiji vsako leto porabijo za prirejanje takoimenovanih »incentive-tours«, t. j. izletov s katerimi nagradijo tako uslužbence kot zunanje sodelavce. Iz leta v leto se število takih nagradnih izletov ter njihova vrednost poveča za dobrih deset odstotkov. Tako trdijo strokovnjaki, ki se s tem ukvarjajo. V marsikaterem podjetju se uslužbenci ne zadovoljijo več s plačo, pa čeprav je v nekaterih primerih ta visoka, prodajalci pa se ne zadovoljijo več z zaslužkom, ki jim pritiče. Na tem področju se dogaja nekaj podobnega kot s prodajo tega ali drugega izdelka, od avtomobila pa do pralnega praška. Kolikokrat smo se odločili za nakup te ali druge znamke, samo zaradi tega ker nam je vabljiva reklama ponujala tudi možnost sodelovanja na žrebanju, kjer je prva nagrada bil izlet na Sejšelske otoke? Tako je v podjetjih. Zaslužnim uslužbencem podjetja plačajo izlet, običajno v tujino. En teden plačanega počitka se prileže vsakomur. Se zlasti ker podjetje, ki Plača tak izlet, tak strošek lahko vključi v stroške, dodatni dohodek uslužbencu Pa ni bil zanj obdavčljiv. Podjetja so njihovim zastopnikom — prodajalcem, nekoč poleg redne provizije dajala še denarne nagrade, če so bili pri prodaji uspešni nad predvideno obvezo. Sedaj pa vse to ni več zanimivo, tudi zato ker bi to bilo obdavčljivo. Zaradi tega so spet na vrsti plačani izleti. Enako velja za trgovce. Kdor proda več Maga neke tovarne kot bi bilo običajno, dobi nagrado v obliki izleta in letovanja. so izleti na Baleare ali na Kanarske otoke, v Maroko ter Tunizijo, za , pa v dražje kraje kot so Mauritius, Sejšelski otoki, Karibi, fjste, ki naredijo več V Bibionu že nared za poletje V vseh turističnih letoviščih ob Severnem Jadranu so že pripravljeni na začetek poletne sezone. Zastopniki le-toviščarskih ustanov ter gostinci iz Gradeža, Lignana, Bibiona, Caorla, Je-sola so vsak zase že na jesen in pozimi naredili veliko reklame v deželah Srednje in Severne Evrope. Gostinci so obiskali voditelje turističnih agencij, večjih skupin, stalne goste. Za tu- ristične delavce teh krajev je taka reklama nekaj že ustaljenega. S svojim gostom nočejo izgubiti stika. V zadnjem času pa imajo v vseh teh krajih še posebno vrsto gostov. Gre za domačine, ki tja prihajajo, seveda le ob koncu tedna, že na pomlad. Zaradi tega so povsod turistično sezono odprli že pred koncem aprila ali v začetku maja. Tako so naredili tudi v Bibionu, kraju, ki ni daleč od Lignana, na desnem bregu Tilmenta. To je zadnja turistična postojanka pokrajine Benetke. Poleg tujcev, v glavnem Nemcev, k njim prihaja veliko stalnih gostov iz Pordenona, Trevisa, Padove, ter še iz bolj oddaljenih krajev. Veliko teh ljudi ima lastna bivališča v tem kraju, ki se je v dvajsetih letih zelo razvil, tako da je danes že med prvimi po številu postelj in nočitev v Italiji. V treh tednih od konca aprila pa tja do sredine maja so v Bibionu imeli celo vrsto prireditev. Tudi pri njih so imeli konjske prireditve, tekme jadrnic, kolesarske tekme itd. Več kilometrov dolg borov gozd omogoča tudi peš izlete. Posebno skrb posvečajo tudi gostinskim storitvam. V več gostiščih so na voljo sveže ribe. Še posebno pažnjo so v zadnjem času dali špar-gljem, saj jih v neposredni bližini Bibiona pridelajo veliko in zelo dobrih. Park Črna Mlaka pri Zagrebu Dvajset kilometrov od Zagreba bo kaj kmalu na voljo obiskovalcem nacionalni park Črna Mlaka. Gre za naravni rezervat v katerem živi nad 230 vrst ptičev, kjer je nad 10.000 divjih rac, kjer živijo želve, merjasci in druge živali. Da bi uredili dostope v park (nameravajo zgraditi malo električno železnico), ceste in steze ter tudi druge naprave, bodo v prvi fazi predvidoma porabili 200 milijonov dinarjev. Park bo seveda namenjen predvsem Zagrebčanom, rek-lamizirali ga bodo tudi med tujimi gosti. Predvidevajo, da bo tja prišlo vsako leto 35.000 obiskovalcev. Ifugao, skromno, a ponosno ljudstvo riževih teras na severu Filipinov 7000 filipinskih otokov leži nekoliko stran od običajnih turističnih poti, nji-jt°va lega pa je nedvomno pripomogla K temu, da je otočje dolga stoletja °hranilo svojo izvirnost, ki jo ima na ^katerih območjih še danes. . Filipine so prvi odkrili in zavzeli Panski osvojevalci. Novi prekomorski Postojanki, ki je ključna trgovska toč-a med Kitajsko in Mehiko, so vsilili tudi svojo vero tako, da so danes Fili- v tl curvu, vau ov_/ o. j.j.j.- t1? edina krščanska dežela v Aziji, vni- ški križ je na Filipince globlje PUval, kot bi lahko meč in samokres. r yt tfančiškanski menihi so bili osov-Unen* zaradi njihove skoposti in so jih tii°rrit kmetje žive sežigali. Kljub snr iPa.so se Filipinci hitro in trajno -e°brnili v katoliško vero. bji® oti začetka španskega obdobja je kov Filipinci in Španci malo sti-Ostaj , Fpinci so namreč večinoma Vezo! ,metovalci in s Španci jih je po-tanet 3 španska duhovščina. Nas-Pinro mest; in razvoj trgovine sta Fili-Pres . .^Pndbudila, da so se s podeželja služki 1 V mesta. Iluzija po hitrem za-la t-? udobnejšem življenju je ime-thočar, ».utače prebivalstvo izredno kuzon Ut'tnek. Vendar jih je na severu skih at ?ne9a izmed največjih filipin-Vztrajai .ov' .7 gorah, nekaj trmasto ra šeJ ln njihova družinska struktu-'°nialn rosnovne prvine predko-lUena n notm. Najbolj znana so ple-Ibal0i T-pn^anai tn Tingujan. Ti žive 114 tera«11. Pobočjih in riž pridelujejo ah, ki so jih zgradili, ko je bil Jezus Kristus še dojenček. Ta plemena se od plemen Godang, Severni Kalingi in Isneg s severnih in vzhodnih pobočij ločijo po načinu pridelave riža, saj ga slednji pridelujejo po suhem postopku s požigalništvom. Zaradi goratosti dežele in sovražnih plemen so Španci pustili na teh območjih le malo sledov. Danes živi na tem področju osem različnih plemen, vseh skupaj pa jih je okrog 30 tisoč. Čeprav imajo mnogo skupnih jezikovnih in kulturnih potez so med njimi tudi velike razlike. Razlike so posebno vidne v poljedelstvu, kar pa si lahko razložimo s podnebnimi razlikami med raznimi deli severnega pogorja. V severnem delu so vrhovi gora nizki, zemlja pa je pokrita z vlažnim in tropskim gozdom, reke so plovne in povezujejo oddaljene skupnosti. Nasprotno pa so na jugu gore visoke skoraj 3.000 metrov, reke, ki prodirajo skozi goščavo in borove gozdove pa so hitre in neplovne. Življenje teh gorskih kmetovalcev je videti za tisoč let odmaknjeno od življenja manilskih Filipincev. Pleme Ifugao je v pobočja vklesalo veličastne gorske terase, vsako teraso pa podpira dolg, kamnit prag. Ifugajski kmetje občasno dostavijo dotok vode na terase, da bi lahko zasadili prve sadike, nato pa jih zalijejo s trideset centimetri vode. Zanje in za vodne izvire veljajo posebni predpisi, zlasti glede dedovanja. Lahko se tako zgodi, da mora človek, ki bi rad obdržal pravico do določene terase, pojasniti svoj izvor vse do prvotnega lastnika, ki je morda živel deset ali še več rodov pred njim. Ifugaji živijo v kočah blizu riževih teras, sorodstvene vezi pa so osnova odnosov med ljudmi. V lastninskem sporu posredujejo najvplivnejši člani sorodstvene skupnosti: ti so ponavadi tudi najbogatejši, imajo največ živine, biserov in kitajske keramike. Iz vsega zgoraj povedanega je torej obisk goratih območij na severu Luzo-na, kjer živi ljudstvo Ifugao izredno zanimiv ne le z etnološkega zornega kota, ampak tudi iz čisto človeškega, saj se obiskovalec v teh krajih sooča s povsem drugačno stvarnostjo, medosebnimi odnosi in vrednotami, ki veljajo v kaotični Manili. Območje je sicer le kakih 400 kilometrov oddaljeno od filipinske metropole, kljub temu pa je sorazmeroma težko dostopno, saj letala do največjega središča Banaue ne vozijo. Poceni in točna letala družbe Philippine Airlines namreč vozijo le do mesta Baguio, ki pa je kakih 8-10 ur vožnje z. avtobusom oddaljeno od naselja Banaue. Logično zato skupin turistov, ki jih na otočje pripeljejo velike turistične firme, tu ni, to pa tudi pomeni, da je tu histerije po hitrem zaslužku in po zahodnih dobrinah občutno manj. V deževnem dnevu sem se odpravil na obisk naselja Batad, ki je postavljeno dobesedno sredi riževih teras in ki je dostopno le po dolgi in mučni hoji sredi močvirnatih nasadov za domačine večkrat edine hrane. Ničesar ne pretiravam če zapišem, da v vasi ljudje živijo kot pred tisoč ali še več leti. Naselje je precej oddaljeno od Banaue, do 12 kilometrov oddaljenega (kar pomeni ena ura vožnje s krajevnim, nabito polnim, avtobusom) vznožja griča — od koder je speljana steza, ki vodi do Batad — pa pelje avtobus le enkrat dnevno. Vozni red sicer ni točno določen, odvisi pač od od potreb potnikov, od količine tovora, ki ga morajo spraviti v avtobus. Med mojim obiskom mi vreme ni bilo posebno naklonjeno, saj se je jutranja megla kmalu sprevrgla v rahlo pršenje, ki se je sčasoma spremenilo v pravi dež. Bil sem logično moker do kosti, po dveurni hoji pa se mi je prikazal pogled, ki me je dobesedno prevzel. To pa ne le zaradi bujne narave, ampak zaradi količine človekovega dela, ki je izredno nehvaležno območje dobesedno priredil osebni potrebi. Nemogoče je opisati poglede tetoviranih dolgolasih mož, ki bi jim človek dal vsaj nekaj stoletij življenja, ali otrok, ki so naravno prijetno pomahali za premočenim gostom in ki so mu z veseljem pokazali pot iz labirinta riževih teras. Spomin na njihove črne, velike oči, na njihov vsakdanji trud in na njihovo skromno, a ponosno življenje bo ostal za vselej v mojem srcu. FABIO GERGOLET Nogomet: podelili prestižni pokal UEFA Neverjetni Bayer! Nogomet: za italijanski pokal Torino - Sampdoria Nogomet: kvalifikacije za 01 Jugoslavija v Seulu BEOGRAp — Z zmago z 2:1 (1:1) proti Finski v povratnem in obenem svojem zadnjem kvalifikacijskem srečanju (skupina E) evropske cone si je jugoslovanska nogometna reprezentanca izborila uvrstitev na olimpijski turnir v Seulu. Strelca za Jugoslavijo sta bila Savičevič v 39. in Binič v 46. minuti, za Fince pa je edini zadetek dosegel Nikila v 11. minuti. Lestvica skupine E: Jugoslavija 13 točk, ČSSR 12, Belgija 7, Avstrija 4, Finska 2. Odigrati morajo še tekmo Avstrija - Finska, ki pa ne more več spremeniti vrha lestvice. BAYER - ESPANOL 6:2 (po 11-metrovkah, 0:0, 3:0; 3:0, 3:0) STRELCI: v 58. min. Tita, v 64. min. Goetz, v 80. min. Cha Bum (vsi Bayer). Enajstmetrovke: 3:2 za Bayer. BAYER LEVERKUSEN: Vollborn, Seckler, A. Rheinhardt, Buncol, K. Rheinhkardt, Rolf, Schreir (v 45. min. VVass), Falkenmayer, Goetz, Tita (v 61. min. Taueber, Cha Bum. ESPANOL BARCELONA: N'Kono, Job, Soler, Golobard (v 73. min. Zuni-ga), Miguel Angel, Inaki, lupkiaga, Oreguela (v 66. min. Zubillaga), Pichi Alonso, Gallart, Losada. Igralci Espanola se bodo še dolgo spominjali te povratne tekme finala pokala UEFA. Potem ko so doma zmagali z gladkim 3:0 (gladkim zato, ker bi lahko nasuli zbeganim nasprotnikom še enkrat toliko zadetkov), res niso mogli pričakovati, posebno glede na nasprotnikovo igro iz prve tekme, da bo Bayer nadoknadil zamujeno. Posebno pa si tega niso mogli pričakovati po koncu prvega polčasa, ki se je zaključil pri neodločenem izidu 0:0. Takrat ni nič kazalo na katastrofo španskega moštva. V sredini drugega dela igre je pri zelo zmedenem napadu domačinov in tudi po napaki tokrat negotovega vratarja N Kona Ba-yer povedel, takoj nato pa celo podvojil. Tretji zadetek je dal »tujec« Cha Bum deset minut pred koncem tekme. Sledili so seveda podaljški, v katerih smo videli sicer nekaj lepih akcij, čeprav je bilo že vsem jasno, da vsi čakajo le še na enajstmetrovke. N'Ko-no je ubranil prvi strel Nemcev, nato pa se je, po prvem zadetku Špancev, »izkazal« vratar Bayerja Vollborn, ki je s nekorektnim gestami (mahanje z rokami in nogami) dvakrat dekoncentriral nasprotnika, ki sta zgrešila strela, in pokal je šel Bayeru. Drevi ob 20.30 (tudi po RAI 2) bo povratna finalna tekma za italijanski nogometni pokal med Torinom in Sampdorio. Prva tekma se je pred tednom dni zaključila z 2:0 v korist Viallija in tovarišev, vendar je sojenje sicer odličnega sodnika Casarina dvignilo mnogo polemik, saj so upočasnjeni televizijski posnetki dokazali, da ni bila Torinu dosojena upravičena enajstmetrovka, poleg tega pa je Cravero dosegel verjetno regularen zadetek, ki ga je Casarin razveljavil. V primeru uspeha Sampdorie bi se slednja uvrstila v pokal pokalnih prvakov, Torino in Juventus pa bi morala odigrati še dodatno srečanje za uvrstitev v pokal UEFA. V primeru, da se uveljavi Torino, bo igral v pokalu pokalnih prvakov, Sampdoria pa v pokalu UEFA, Juventus pa bo v letošnji sezoni ostal povsem praznih rok. Biviju štiri kola! Disciplinska komisija nogometne A in B lige je tokrat posegla s trdo roko. V A ligi je bil za 3 kola diskvalificiran Anas-topoulos (Avellino), za dve Scifo (Inter), za eno Diaz (Fiorentina), Oddi (Roma) in Pacione (Verona). Še hujše je bilo v B ligi. Palanca (Catanzaro) bo zaradi grobe žalitve sodnika počival kar šest kol, štiri pa napadalec Triestine Edy Bivi (zaradi grobe žalitve stranskega sodnika). Za eno kolo so bili diskvalificirani Apolloni in Minotti (Parma), Bortoluzzi (Piacenza), Butti (Arezzo), Camolese (Lazio), Chierici in Serra (Taranto), Chiodini (Brescia), Di Sarno (Barletta), Eranio (Genoa), Luperto (Sambenedettese), Mazzaferro (Barletta), Monza (Bologna) in Terracenere (Bari). Milan - Real Madrid Drevi bosta Milan in Real Madrid odigrala prijateljsko srečanje na stadionu Meazza v Milanu. Drevi četrta tekma košarkarskega play-off Scavolini favorit PESARO — V drevišnji četrti finalni tekmi italijanskega košarkarskega play-off ima gostitelj Scavolini na voljo match-žogo (po treh tekmah vodi z 2:1) in servis (igra namreč doma), a mnogi mu pripisujejo velike možnosti, da bo po dveh spodletelih poskusih (leta 1982 in leta 1985) le strmoglavil milanski Tracer s prestola in prvič po 40 letih obstoja društva osvojil naslov državnega prvaka. Poraz v tretji tekmi sploh ni prizadel Scavolinija. Lahko rečemo, da si je le oddahnil pred končnim šprintom, saj je v prvih dveh tekmah nadigral Milančane. Ti so sicer znani po svoji vztrajnosti in neukrotljivosti, a poznavalci menijo, da jim bo tokrat težje kot v prejšnjih letih. Igralci Scavolinija naj bi bili namreč mnogo bolj spočiti. Dokaz o tem naj bi bil tudi ta, da je Bianchinijevo moštvo včeraj, le dan po tretji tekmi, mirno imelo trening, člani Tracerja pa so počivali v Riminiju... Namizni tenis: v Modeni Krasovke na DP Danes se v Modeni začenja državno namiznoteniško prvenstvo v absolutni 2. in 3. kategoriji. Konkurenca je izredno ostra, saj še bodo pomerili »najboljši med najboljšimi«. Napredovanje v višjo kategorijo je možno z uvrstitvijo v četrtfinale. Krasov tabor bo zastopala tretjekategornica Tanja Ravbar, ki bo nastopila med posameznicami in v dvojicah. Jutri bo tekmovanje v absolutni in 2. kategoriji. Kras Globtrade pošilja na prizorišče drugokategornici Sonjo Milič in Damjano Sedmak, ki bosta nastopili posamezno in v ženskih dvojicah ter v mešanih parih. Istočasno bodo v Modeni podelili nagrade Grand Prixa, ki ga je osvojila krasovka Branka Batinič, druga je bila Zampinijeva (Surgelati), tretja Kitajka Hua Guan (Sardalimenti). (JJ) Kolesarstvo: po 2. etapi amaterske dirke po F-JK Daniele Gallo prevzel vodstvo VIDEM — V 2. etapi kolesarske amaterske dirke po Furlaniji-Julijski krajini (Kozina - Monte Prat, 150 km) je zmagal Daniele Gallo, ki je tudi prevzel vodstvo na skupni lestvici. Etapa je bila precej živahna, odločila pa se je na zadnji, 12 km dolgi vzpetini pred ciljem. Gallo je zmagal v času 3.36T2" s poprečno hitrostjo 41,906 km/h. Sledijo: 2. Donati, isti čas; 3. Luca; 4. Pezzetti; 5. Zanini (vsi It.), vsi po 24'’. Danes bo na vrsti 3. etapa od Forgarie do Paulara (138 km). Start včerajšnje etape je bil na Kozini, dal pa ga je podpredsednik Hranilnice in posojilnice z Opčin Guštin. Na startu je bil celo^Gino Bartali, ki ga je dolinski župan Švab od nekod pripeljal. Nasploh pa je tako med tekmovalci kot spremljevalci in organizatorji vladalo splošno zadovoljstvo s postankom na Kozini, kjer je bil cilj 1. etape, za kar gre zasluga tudi osebju v motelu kot koprski in sežanski občini. Tako oceno je dal tudi italijanski tisk z izjemo tistega nacionalističnega, ki je tendenciozno poročal, da je marsikaj šepalo. Na sliki (z leve) dolinski župan Švab, predsednik skupščine občine Sežana Vodopivec, tretjeuvrščeni na 1. etapi Faustim, zmagovalec na 1. etapi Guzzon in predsednik skupščine občine Koper Lovrečič. Plodno srečanje med ZSŠDI in Unijo Italijanov V okviru Unije Italijanov iz Istre in z Reke - Unione degli italiani delllstria e di Fiume, je prišlo do ustanavljanja telesnokulturnih skupin z namenom, da se oživi tudi ta dejavnost kot dopolnilo kulturnim in drugim aktivnostim italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Do nedavnega je delovalo le društvo na Reki, a sedaj je bila v okviru krožka »A. Gramsci« iz Kopra ustanovljena druga skupina, ki bo združevala športnike iz obalnih občin. Krožek Gramsci je sicer že sodeloval s športnimi prireditvami na »Koprskih srečanjih - Incontri Capodistriani« in je povabil predstavnike naših košarkarskih društev. Letos bo ta prireditev v nedeljo, 25. junija, in tudi tokrat sta bili povabljeni dve naši društvi. In prav iz teh pobud je nastala želja, da bi se srečali predstavniki ZSŠDI in Unije Italijanov, da bi skušali popestriti športno sodelovanje med manjšinami. Med srečanjem, katerega sta se udeležila predsednik Odo Kalan in član izvršnega odbora Radi Pečar, je bilo dogovorjeno, da organizirajo dan manjšin v drugi polovici septembra s srečanji v raznih panogah, od malega nogometa, košarke, namiznega tenisa do tenisa ter šaha. Srečanje naj bi bilo prvič v Trstu z željo, da bi vsakoletna srečanja priredili tudi v drugih središčih v zamejstvu in v Jugoslaviji Izvršni odbor ZSŠDI je na svoji redni seji odobril zamisel in bo v najkrajšem času sestavil konkreten predlog o poteku prireditve, (zk) V okviru tekmovanja »Citta di Trieste« Na Opčinah več kot dvesto konj Na openskem vojaškem igrišču bo konec meseca steklo vsedržavno tekmovanje v jahanju »Citta di Trieste«. Tradicionalno športno manifestacijo -letos je že četrta zapovrstjo - prireja poveljstvo mehanizirane brigade Vit-torio Veneto pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije-Julijske krajine, Pokrajine in Občine Trst. Kot sta povedala na včerajšnji tiskovni konferenci v Časnikarskem krožku predsednik prireditvenega odbora Oscar Jory in general Bruno Zoldan, bo letošnje tekmovanje imelo tudi mednarodno razsežnost, saj se ga bo udeležilo osem jahačev iz Avstrije in Jugoslavije. Vsak dan bodo na sporedu po štiri tekme: prva kategorija bo namenjena konjem začetnikom, to je konjem, ki imajo pet ali več let in se še niso udeležili vsedržavnega tekmovanja. V tej tekmi bodo ovire visoke največ 1,15 m. Tekme druge kategorije se lahko udeležijo jahači 1. razreda s katerimkoli konjem, oziroma jahači 2. razreda s konjem, ki je prvič nastopil lani. Ovire bodo visoke 1,25 m, široke pa 1,40 m. Tretja tekmovalna kategorija je za vse jahače, ovire pa bodo visoke 1,30 in široke 1,50 m. Zadnje, najpomembnejše tekmovalne kategorije, se lahko udeležijo le jahači 2. kategorije, ovire pa bodo visoke 1,40 in široke 1,60 m. Čeprav bodo iste dni tudi druga vsedržavna in mednarodna tekmovanja, je bil odziv na tržaško vabilo izredno množičen. Zaenkrat se je prijavilo 120 jahačev z več kot 220 konji. Med najbolj znanimi tekmovalci omenimo olimpijske jahače Mancinellija, Airoldija in Angionija. Prva tekma se bo začela v petek, 27. maja, ob 9. uri. Tekmovanja bo popestrila vrsta stranskih prireditev: nastopili bodo banderisti iz Arezza, člani vojaške jahalne šole v starinskih uniformah, su-ličarji pehotnega oddelka Piemonte in fanfaristi. Za občinstvo, ki si bo tekme lahko ogledalo zastonj, bodo prireditelji pripravili sedem tribun za skupno dva tisoč mest. (nf) obvestila - obvestita SK DEVIN priredi v nedeljo, 22. t. m., izlet na Golico med narcise. Za pojasnila telefonirati na št. 200782. PLAVALNI KLUB BOR organizira v soboto, 28. t. m., v bazenu pri Alturi z začetkom ob 16. uri ZAKLJUČNO TEKMOVANJE ZA ČLANE, na katero so vabljeni tudi drugi osnovnošolski otroci. Predvidene so naslednje discipline: 50 m hrbtno, 50 m prsno, 50 m delfin, 50 m kravl ter štafeti 4x25 m kravl in 4x25 m mešano. Prijave se sprejemajo vsak dan do 21. t. m. v večernih urah na tel. 823293. ŠD ZARJA sklicuje redni občni zbor jutri, 20. t. m., v prvem sklicanju ob 20.30 in v drugem sklicanju ob 21. uri na svojem sedežu s sledečim dnevnim redom: 1. poročila, 2. volitve, 3. razno. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane in prijatelje na praznovanje 15-letnice delovanja, ki bo v soboto, 21. t. m., ob 19. uri na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu. SK DEVIN Kajakaška sekcija priredi danes, 19. t. m., ob 20. uri v dvorani L Gruden v Nabrežini projekcijo videofilma o spustu z rastom po reki Tari v Črni gori. Ob tej priliki bo tudi vpis za odpravo na Taro, ki bo od 3. do 6. junij8' in predvpis za začetniške in nadaljevalne tečaje kajaka--Vabljeni! ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 20. t.m., ob 20. uri na sedežu »P Kontovel na Kontovelu seja odbojkarske komisije. Nogomet: potem ko so Trebenci startali med favoriti v skupini M v 3. AL Po odličnem začetku je kriza ustavila Primorca Z zaostalimi tekmami so pred dnevi zaključili tudi nogometno prvenstvo 3. AL skupina »M«, v kateri so nastopile izključno tržaške enajsterice (14 ekip). V tej skupini je od naših moštev igral le trebenski Primorec. Podrobne podatke o prvem delu prvenstva smo objavili 21. januarja letos. Povratni del se je začel 24. 1. 88, vreme je bilo tudi v tem delu še kar naklonjeno ekipam, saj so vse do zadnjega kola odložili eno samo tekmo, prav v poslednjem kolu (24. 4.) pa sta dež in sneg dobesedno presenetila vse in zato so odložili še štiri tekme. Omeniti moramo tudi, da se je eno srečanje končalo za zeleno mizo in sicer Campanelle - La Lanterna: sodnik ga je prekinil zaradi nešportnega obnašanja gostujoče ekipe in zato je disciplinska komisija registrirala tekmo z istim rezultatom, ki je bil ob prekinitvi, to je 5:0 za Campanelle. Končno prvo mesto si je zagotovil L -architrave, ki je v 26 tekmah zbral 45 točk. Po eni sezoni se Tržačani tako ponovno vračajo v 2. AL. Drugouvrščeni Roianese pa je v dodatni tekmi s tržaškim Fincantierijem, ki si je zagotovil drugo mesto v skupini »L« po odločilnem srečanju z Mladostjo, izgubil z 1:0. Skupno so v tej skupini odigrali 182 tekem, v katerih je padlo res rekordno število golov, kar 631 (335 v prvem in 196 v povratnem delu prvenstva). Povprečno smo torej videli 3,46 gola na tekmo. Rekord dosežkov (31) smo zabeležili v 10. kolu, najmanj golov (13) pa smo videli v 3. kolu. Skupno 41 tekem (19 v prvem in 22 v povratnem delu) se je končalo pri neodločenem izidu. Največ remijev (4) smo videli v 7. in 8. kolu, brez neodločenih izidov pa so se končale tekme 4., 5., 12., 13., 20. in 22. kola. Pozitivne in negativne rekorde si v glavnem delita L'Architrave in La Lanterna. L Architrave je z 78 goli imel najprodornejši napad, dosegel je največ zmag (20) in doživel najmanj porazov (1). Največ golov (104) je dobil La Lanterna, ki je tudi doživel največ porazov (20) in dosegel le dve zmagi. Najmanj golov (22) je dobil Roianese, najmanj zadetkov (23) pa je dosegel Union. Največ remijev (10) sta dosegla CUS in Don Bosco, najmanj pa Olimpia (1). Sedaj pa poglejmo, kako je igral trebenski Primorec. S 33 osvojenimi točkami so Trebenci končali prvenstvo na petem mestu lestvice (lani so bili s 37 točkami drugi, igrali pa so dve tekmi manj). V prvem delu je Primorec zbral 16 točk (6 zmag, 4 remiji, 3 porazil. V nadaljevanju je v osmih nastopih v Trebčah premagal S. Anno, Montebello, Domio, Union in La Lanter-no ter zgubil proti Campanellam, Olim-pii in L Architraveju. Zbral je 10 točk, dal 15 in prejel 8 golov. V petih nastopih v gosteh pa so Trebenci premagali Roianese, Exner in Fin-cantieri, remizirali z Don Boscom in zgu- bili le proti CUS. Osvojili so torej 7 točk, dali 8 in prejeli 2 gola. V 13 nastopih doma je Primorec zbral 17 točk (7 zmag, 3 remiji, 3 porazi), dal 20 in prejel 11 golov. V gosteh (13 nastopov) pa je zbral le točko manj (7 zmag, 2 remija, 4 porazi), dal je 20 in prejel 13 golov. Skupni obračun Primorca v letošnjem prvenstvu je torej 33 točk (14 zmag, 5 remijev, 7 porazov), dal 40 in prejel 24 golov. V drugem delu prvenstva smo v vrstah Primorca zabeležili precej izključitev: I. Milkovič (Campanelle), Ferluga (Don Bosco), Canziani (Roianese in Montebello), Černe (CUS). Trebenci so imeli na razpolago tudi štiri 11-metrovke: medtem ko so bili M. Kralj (Exner), Facchin in A. Kralj (La Lanterna) uspešni, je najstrožjo kazen zastreljal I. Milkovič proti Olimpii. Proti pa so imeli dve 11-metrov-ki (Campanelle in LArchitrave). Trebenci so letos startali med favoriti za končno zmago. Odlično so začeli, vendar je ekipa kmalu zašla v krizo, tako da je vodstvo po porazu z Montebellom (8. kolo) odstranilo trenerja Edija Kralja, katerega je nadomestil Roberto Lugnan. Ekipa si vseeno ni takoj opomogla in je začela zgubljati stik z vrhom lestvice. Vzrokov je bilo morda več, vendar najbolj je vplivala živčnost, ki je vladala v ekipi in o čemer zgovorno pričajo številne izključitve. Če k temu dodamo še poškodbe, je trener Lugnan, ki je tudi sam zaradi izključitve dvakrat moral slediti tekmi za »mrežo«, imel večkrat probleme s sestavo moštva. Na srečo so Trebenci v zaključnem delu odločno reagirali (7 tekem, 12 točk) in se tako vsaj delno oddolžili svojim zvestim navijačem. Omeniti vsekakor moramo tudi, da smo v vrstah Primorca videli tudi nekaj mladih talentiranih nogometašev (Canziani, Čer ne, A. Kralj, Ferluga, F. Čuk) in prav zate ic, r—i. xvi ciij, x xu, x . v_^ixx\j xxx j_/x u. v med navijači vlada povsem upravičen optimizem za prihodnjo sezono. Skupno sta Kralj in Lugnan poslala na igrišče 20 nogometašev, od katerih pa niti eden ni odigral vseh tekem (v °*c' panju doseženi goli) . 24 odigranih tekem: Florean F/ ,ji Facchin (8) in Bacchia; 21: Canzian ^ Castro in A. Kralj (1); 20: L. Leone, » ^ (11) in M. Kralj (7); 18: Coppola {‘>e Ferluga (3); 16: I. Milkovič (4); 15:_L'Kralj (1); 13: F. Cuk; 12: M. Leone; 10: fc' ej-(1); 9: Chimenti (1) in Truglio; 7: lam li (1); 4: W. Milkovič. , med Na sliki: trenutek s srečanja Primorcem in L'Architravejem. Jadranov trener Peter Brumen pred nedeljsko prvo finalno tekmo v Ferrari »Ponoviti igro iz San Donaja bo premalo...« Tri polfinalna merjenja moči z ekipo iz San Dona so za nami. Njihov trener je v izjavi po odločilni tekmi svojim igralcem čestital za storjeno in osvojeno v za njih že minulem prvenstvu. Jaz pa čestitam njemu, predvsem zato, ker je v vseh pogledih ostal človek, čeprav vidno prizadet, se je uspel nadpovrečno normalno obnašati, tako po prvi, kot po tretji tekmi. Kaj pa mu je uspelo po strokovni plati? Po zgradbi posameznikov in celote, sta si njegova in Jadranova ekipa zelo podobni, vendar gojijo oni bolj napadalno zvrst košarkarske igre, z velikim številom metov na koš. Za uspešnost v taki igri pa moraš biti tudi dober pobiralec »odpadkov«, kaj takega pa dosežeš, če imaš pod košem na razpolago dva krepko čez dva metra visoka velikana, ali pa štiri povprečno visoke, vendar fanatične skakalce na odbite žoge. V tem članku nočem zapasti v emotivno hvaljenje ali poveličevanje našega, žal, še nedokončanega uspeha, toda prav ta za nas, velikokrat kritično omenjeni skok na odbito žogo, nam je v teh srečanjih prinesel odločilno prednost. Samo dobra, napadalna igra v obrambi proti njihovim dokazano uspešnim napadalcem ne bi bila dovolj, če zaradi tega pritiska zgrešenih žog ne bi osvojili mi. 31-18-25 so števila uspešno ujetih žog pod našim košem na treh tekmah. Nekaterim od vas bo padla v oči številka 18, jaz pa bom na tem podatku gradil naslednjo trditev. Domače igrišče je za nas bilo varljivo, kot pocestnica, ob kateri je zadovoljstvo kratko in ti pusti grenak priokus. Preveč smo se zanašali na nam znane po- goje v tržaški dvorani, potihem pričakovali sodniške darove, namesto da bi brez odstopanj nadgrajevali dobro začeto s prve tekme, ki nam je lepo pokazala, kaj nam je storiti. In kaj nam je storiti? Samo to, kar smo uspeli uresničiti v tretji tekmi, bo, če z mislijo že preskočim na finalne dvoboje, morda za končni uspeh premalo. Vse preverjeno Poziv navijačem Jadrana Za finalno tekmo v Ferrari, ki bo v nedeljo, 22. t. m., ob 19. uri, organizira vodstvo Jadrana avtobusni izlet za svoje navijače. Kljub velikim težavam je vodstvu uspelo dobiti štiri avtobuse, ki bodo odpotovali ob 13.30 iz naslednjih krajev: avtobus št. 1 s Trga Oberdan v Trstu; avtobus št. 2 z Opčin (bar Centrale); avtobus št. 3 s Proseka (cvetličarna Nadja); avtobus št. 4 iz Nabrežine (Trg). Vpisovanje za izlet, ki stane samo 10.000 lir sprejemajo iz prijaznosti: Potovalni urad Aurora v Ul. Milano 20, trgovina čevljev Malalan na Opčinah, cvetličarna Nadja na Proseku in trgovina Aleksandra na Trgu v Nabrežini. Vodstvo Jadrana poziva svoje zveste navijače, da se izleta udeležijo v čim večjem številu in da se prijavijo takoj. Le na ta način bodo zagotovljene vstopnice, saj vlada za tekmo v Ferrari izredno zanimanje. Povratek domov takoj po končani tekmi. mora biti stalnica, napadalna obramba, skok do neba, neokrnjena peterka skozi ves potek srečanja in v kratkem času še prilagoditev na drug tip igralcev iz Ferrarinih vrst. Kako bosta Wal-ter in Sandi zaustavljala neverjetno hitrega, spretnega in korpulentnega beka Bortolona; kako prisiliti k napakam prevejenega »playa« Magrija; bo Marko dovolj velika psihična ovira Gurtnerju ali ostalima dvema kriloma? Ali bomo njihova dva centra, težka skupaj verjetno okrog dva centa in pol, če nekoliko pretiravam, znali v taktičnem smislu izkoristiti sebi v prid? Ne boli pa glava samo nas, tudi nasprotniki verjetno mrzlično izpeljujejo razne inačice. Po mojem je njim nekoliko težje, kajti prihaja skupina sestavljena iz nevkalupljivih posameznikov, kateri nepredvidljivost je postala že pravilo. Upam, da so nam bioritemske krivulje v vzponu in da se bomo ponovno tako dobro ujeli, kot smo se v minulih osmih dneh uspeli dvakrat. In če pomislite, obakrat v gosteh! PS: Preveč pohvalnih besed je že bilo namenjenih tistim, ki ste nas bodrili, saj se boste še razvadili. Pa kljub temu še moja zahvala, vendar, da ne pozabim: v nedeljo nasvidenje in da se slišimo. Košarka: 1. moška divizija Kontovelci praznih rok FERROVIARIO - KONTOVEL 80:53 (34:22) KONTOVEL: Nabergoj 4, A. Pertot 7 (2:5), Kneipp, I. Pertot, Cunja 4 (0:2), Bogateč 3, Grilanc 18 (1:4), A. Emili 5 (1:3), Verša 12 (0:1). TRI TOČKE: Grilanc 3, A. Pertot in Bogateč 1. PM: 4:15. ON 14. Proti Ferroviariu so Kontovelci ponovili medlo predstavo iz prvega dela prvenstva. Res je, da so tokrat nastopili brez standardnega igralca Livija Emilija, toda skozi vso tekmo so igrali nezbrano in preveč individualno, tako da je visok poraz povsem zaslužen. (Andrej) MINIBASKET TROFEJA JADRAN DOM - BREG 48:53 (23:19) DOM: Pintar, Sošol 2, Skok 13 (3:4), Prinčič 6, Pavšič 6, Pintar 21 (1:6). BREG: Kocjančič 2, Tul, Koren 8, Mingot 8, Gobbo 6, Cah 8, Žerjal 4, Canziani 4, Ota, Klabjan 11 (1:2), Pin-tarelli 2. Bregovim košarkarjem je uspelo streti odpor domačinov prav v zadnjih minutah igre, saj so bili domovci, ki so nastopili v okrnjeni postavi, preveč utrujeni, da bi lahko zmagali. Pri Domu si zasluži pohvalo Pintar, Brežani pa so se odlikovali zaradi skupinske igre. (R. Ž.) : šport na primorskem ■ ' Nogometaši izvrstni Pogovor z Borovim trenerjem po obstanku v D ligi Vatovec: »Brez višine ni košarke« Primorski predstavniki v slovenski nogometni ligi so tokrat zares razveselili svoje privržence. Vsi trije so zmagali in to v zelo pomembnih srečanjih. Koper je v Ljubljani z 1:0 premagal Slovana in si močno povečal možnost za naslov prvaka, Izola je doma z enako zmago nad Koprovim konkurentom za 1. mesto - moštvom Ljubljane, dosegla pomembni točki v boju za obstanek, novogoriška Vozila pa so v gosteh odpravila Steklarja kar s 4:1. V zahodni conski ligi se je republiški derbi med Postojno in Tabor Jadranom končal z 0:0, Solinar Piran je doma izgubil, prav tako Primorje, Jadran Lama pa remiziral. V primorski ligi je Adria z zmago nad Brdi precej povečala naskok nad za pred zasledo- VapCVna lestvici- Rokometašice ajdovskega Mlinotesta ostajajo nepremagane v drugem delu tekmovanja v republiški ligi. Na pkofijah so premagale tamkajšnjo Burjo. Zmago so dosegle tudi Cerkničan- ke, poleg tega pa sta se izkazali moški vrsti: Jadran je odpravil Bakovce, Ajdovščina pa Prule. Atletska tekmovanja so vse pogostejša, na Primorskem bodo dosegla vrhunec s 'sobotnim mitingom v Novi Gorici. Na mitingu v Postojni je bil izvrsten domačin, sicer pa član AK Koper Borut Bilač. V daljavo je skočil 761 cm in tako za 2 cm izboljšal slovenski rekord. Z rezultatom 10 "6 pa se je izkazal tudi v teku na 100 m. Na Reki je bila velika mednarodna jadralna regata, na kateri sta Koprčana Maljevac in Cerkvenik v razredu 470 osvojila odlično 4. mesto. Še naprej so uspešni solkanski kajakaši in kanuisti, ki nastopajo na številnih mednarodnih tekmovanjih. Tako so na Reki »plavi« osvojili tri prva mesta. Ob prazniku koprske občine so se zvrstile številne športne prireditve. Najbolj množični sta bili koprski tek in kolesarska tekma. (DK) Obmejno športno srečanje V nedeljo bo v Gorici Obmejno špor-*0 srečanje poštnih delavcev, na kate-bodo nastopile postave iz Nove Go-^Ice, Kopra, Kranja in Gorice, ki je tudi Prireditelj letošnje pobude. Poštni delav-' z obeh strani meje se bodo pomerili v pralem nogometu, moški in ženski odboj-!' namiznem tenisu, streljanju, keglja-JU’ šahu, balinanju in prostem teku. ^ javni del športnih srečanj bo potekal v .vadnicah Športnega združenja 01ym-tua ^ Kulturnega doma, kjer bo (8.30) dr slavnostno odprtje iger. Nagrajeva-J® ln družabnost bosta zvečer na razsta-Scu Espomego. ^bio Ruzzier ,retji v Avstriji od re^ dnevi se ie v Spittalu (Avstrija) rn_',1lala l5- izvedba mednarodnega tek-tgj^nja v hoji na 20 km v organizaciji VankaiŠni.ega kluba SPTV 187Z Tekm°-l6, ki je veljalo tudi kot avstrijsko dr-kov110 Prvenstvo' je bilo letos izredno ka-iz c.0^!n°, saj so na njem nastopali atleti ce ®vr°pskih držav (Avstrije, ZRN, Švi-Na f , goslavije' Madžarske ter Italije), tekmovanju je nastopil tudi naš atlet Fabio Ruzzier, ki je osvojil odlično 3. mesto z 1.30'37 ’51. Zmagal'je Madžar En-dre Andrasfay v času 1.28T8"55. NOGOMET UNDER 18 S. SERGIO - VESNA 3:1 (1:0) STRELEC ZA VESNO: D. Sedmak. VESNA: Saverino, Grgič, Babič, Kava-lič, Zarotti, Šuc, D. Sedmak, Švab, Tence, Kuzma, B. Sedmak. Kriška Vesna se je s porazom poslovila, od letošnjega prvenstva. V prvem polčasu so plavi imeli tudi nekaj lepih priložnosti, toda napadalci jih niso izkoristili. V drugem polčasu je Vesna ostreje pritisnila, toda šibka točka ekipe je bila prav obramba. (A. Kostnapfel) NARAŠČAJNIKI VESNA - PRIMORJE 0:2 (0:1) Slovenski derbi med Vesno in Primorjem se je končal s slavjem Prosečanov, ki so po enakovrednem boju vselej konkretizirali dane priložnosti. Vesna ni ostala križem rok, lepo je igrala na sredini, ustvarila pa je tudi nekaj akcij. (A. K.) Včasih je ločnica med uspehom in neuspehom skoraj nezaznavna. Nivo aspiracij posameznika ali skupine odrejata kriteriji, po katerem lahko tekmo, serijo tekem ali pa celotno tekmovalno sezono ocenimo z negativno oz. s pozitivno oceno. Če te besede ponazorimo s konkretnimi primeri z domačega košarkarskega prizorišča, lahko rečemo, da bi bila letošnja sezona za Jadranove košarkarje negativna, ko bi se ne uvrstili v ligaško končnico, medtem ko bi uvrstitev v »pla-yoff« za napredovanje v C ligo predstavljala nenadejan uspeh za Borove košarkarje. O košarkarjih Bora Radenske, ki so si pred časom priborili obstanek v D ligi ter o letošnji, krstni sezoni v višji ligi, smo se pogovorili s trenerjem Valterjem Vatovcem, ki je izrazil nekaj osebnih pogledov na potek sezone in nam podal sintetično analizo dogodkov, ki zaobje-majo več kot devetmesečno obdobje, od sestave moštva do dodatnih srečanj za obstanek. Namesto intervjuja bomo podali Vatovčeve izjave po argumentih, nekako tako, kot jih je sam posredoval med ugotavljanjem razlogov za neuspešno sezono z zelo uspešnim koncem. Borov trener Valter Vatovec valnim odnosom do drugih ekip, to pa se je maščevalo že v uvodnih kolih. Nadalje nisem računal, da bo potrebno več časa za uigravanja vseh novih prišlekov z ostalimi igralci. Resnici na ljubo pa smo se zaradi pekočih porazov kmalu osvestili in spoznali, da smo se bridko motili in spet pristali na trdna tla.« Objektivni dejavniki »Sedaj, ko je vsega konec, lahko rečem, da smo letos naleteli na pravo kopico Kg so janskih ekip, saj so nas vsi, že od samega začetka lige uvrščali med »odpisane«. Imeli smo dva temeljna problema, in sicer uigravanje novih košarkarjev ter poškodbe. Letos so k^ ekipi pristopili kar štirje novi igralci (Žerjal, Terčon, Koja-nec in Peretti) ter tudi Klobas in Kneipp sta pravzaprav samo letos redno trenirala, saj sta lani, zaradi subjektivnih razlogov vadila malo in moštvu samo pomagala. Poškodbe so nas pestile že od samega začetka: najprej je Semen utrpel zlom roke, Žerjala je koleno mučilo vso sezono in sploh nismo vedeli ali bo zdržal do konca, ob tem vrsta manjših poškodb, ki so pa pogojevale delo in učinek na igrišču ter še vojaške obveznosti, zaradi katerih smo ostali brez Pierija in nekaj časa brez Pregarca.« Subjektivni dejavniki »Priznati moram nekaj svojih napak. Najprej to, da so igralci po napredovanju v višjo ligo mirovali tri mesece, dolga neaktivnost pa se je poznala že na začetku priprav, ki smo jih začeli prepozno. Ob tem je treba dodati še to, da smo ligo začeli z napačno miselnostjo, s podcenje- tezav, zato menim, da je obstanek v l, v danih razmerah, izreden uspeh. To mi potrdili tudi nekateri trenerji itali- Splošne značilnosti »Naša največja hiba je bila na vsak način pomanjkanje visokega igralca, ki bi nam zagotavljal glavnino skokov v obrambi in večji delež košev v napadu. Vsi naši centri so se sicer trudili in moram jim priznati, da so vselej zaigrali zelo požrtvovalno, vendar vsa druga moštva, predvsem tista, iz zgornjega doma, so forsirala igro pod košem, medtem ko smo mi večji del košev dosegli z zunanjih pozicij, po zaslugi bekov. Ob tem bi še omenil, da je prišlo tudi do notranjih nesporazumov zaradi starostnih razlik in da smo v začetku imeli preširok izbor igralcev, vendar je tudi res, da smo Kojanca in Perettija lahko registrirali šele zadnji trenutek in tudi Korošec in Žerjal sta se drugim pridružila tik pred prvenstvenim startom. V primerjavi z lansko sezono smo letos manj in slabše trenirali, tudi ker je bilo več zaposlenih igralcev, ki imajo bistveno različen življenjski režim od študentov. Malokdo ve, da smo imeli zelo slabe vadbene razmere. Na igrišču, kjer smo nastopali smo lahko trenirali le enkrat tedensko in nasploh smo letos romali na vse strani.« Igralci »Pohvaliti moram predvsem starejše igralce Klobasa, Kneippa in Žerjala. Slednji je kljub prehodu iz B - 2 v D ligo Borov »veteran« Robert Klobas in kljub zdravstvenim težavam in spremembi vloge na igrišču (iz pomožnega v glavnega beka) dokazal, da je zrela osebnost in postal tudi leader našega kolektiva, kar je prišlo do izraza predvsem v sklepnem delu prvenstva. Za mlajše igralce lahko rečem, da je skok v D ligo predstavljal problem predvsem glede kontinuitete v igri, vendar sem prepričan, da bodo prihodnje leto, s pridobljenimi izkušnjami, vsi bolje igrali.« Bodočnost »Po moji realni oceni sodimo v spodnji del lestvice, zato ker nimamo visokih igralcev, brez višine pa košarke ni! Menim, da sta bila mišljenje in pisanje, da sodi naša ekipa po kakovosti v sam vrh lestvice, precej utopična. Iz navedenega sledi, da moramo nujno dobiti visokega igralca s karakteristikami, ki sem jih prej navedel, takega košarkarja pa v naših klubih ni. Pomanjkanje visokih igralcev je prava rak rana ekipe. Ponavljam, da sem z deležem svojih zelo zadovoljen, predvsem s Klobasom, ki se je prilagodil zahtevam moštva in se s krila premaknil na centra ter bil odločilen na mnogih tekmah. Vendar so skoraj vsi naši nasprotniki razpolagali z višjimi centri, ki so bili tudi v napadu zelo produktivni in natančni pri metu. Želim si, da bi ta ekipa postala predvsem selekcija vseh najboljših mladih slovenskih igralcev, ki bi se v tej sredini kalili za nastopanje na višji ravni. Trenutno pa v zamejstvu sploh ne razpolagamo s takimi mladinci, ki bi v perspektivi lahko sami jamčili za obstoj na tem nivoju. Zato nam bo tudi v prihodnji sezoni pomoč »starih« Klobasa, Kneippa in Žerjala neobhodno potrebna, če hočemo ohraniti status četrtoligaša.« (Pogovor zapisal IGOR CANCIAN1) r~ -___________ II! ■ ■ B m. l2letniška dejavnost SRDI ^ nedeljo se je večja skup skean J el,skega Obalnegc VsJL* drustva iz Kopra, ki s r,ri Zaradi bružabnostnega Uspe T" °nstran Prc klonip Vreme sicer ni bilo na Vegu no'. vseeno pa so pla, «o svn-en Pro9ram- Naši štin, T°vtornobile pustili ■ ^ODrrr,0^ pase »vkrcali« na kavCa W ;ih ie P°Pelia in Kuror tU so se Povzpeli n Veli V J/,' v,racali pa so se prt ekakor prijeten izlet. SpDT9n„drte se ie skupina p ,a na pi Povat>ilo PD z Jesen S?rebajaahn0/°d Golico' ki Cls- Spreh njed iravniki cveti 0dbornZ°iPod vodstvom dt raeg d Koširja je trajal r %entorin, pa so obiskali ^°Pa Janeza^opa171 aIpinist0 V nedeljo, 29. t. m., pa SPDT prireja izlet z osebnimi avtomobili v Beneško Slovenijo. Planinci se bodo pod vodstvom prof. Marinke Pertot podali na krožno planinsko pešpot nad Humi-nom. Izletniki, se bodo z avtomobili pripeljali v Folgario, nato pa začeli svojo pot, ki jih bo popeljala na Mon-te Quar (1477 m) in na hrib Plagel (1455 m). Skupno bo za kakih pet ur hoje. Zbirališče udeležencev bo ob 7. uri pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpiano). Vsi tisti, ki nimajo prevoznega sredstva, naj čim prej telefonirajo Marinki Pertot (tel. 413025) ali Vojki Pertot (766239), ker so mesta v kombiju, ki so dodeljena tistim, ki so brez prevoza, omejena. Prvotno bi moral biti izlet avtobusni, vendar pa je ta varianta odpadla zaradi slabih in objektivno nevarnih cest. Izlet SPDT za slovenske osnovnošolce Mladinski odsek SPDT prireja v nedeljo, 5. junija, izlet za vso zamejsko osnovnošolsko mladino. Zbirališče za otroke in njihove vodnike bo ob 8.15 na Trgu Oberdan ali ob 9. uri na Trgu v Boljuncu. Iz Boljunca se bodo izletniki podali peš v Dolino Glinščice ter se nato ustavili v Botaču. Kasneje se bodo povzpeli na Jezero ter svoj izlet zaključili v Bazovici. Med izletom bo na sporedu spretnostni poligon za otroke. Prvi trije v vsaki kategoriji bodo prejeli kolajne, vsem udeležencem te igre pa bo uredništvo Galeba v osebi glavnega urednika Lojzeta Abrama podelilo Galebovo majčko. Povratek je predviden ob 17.20 pred cerkvijo v Bazovici ali ob 18.15 na Trgu Oberdan. V primeru slabega vremega (dež!) izlet odpade. Vse informacije lahko dobite na sedežu SPDT ob ponedeljkih od 20.30 naprej (tel. 744249) ali pa pri načelniku mladinskega odseka SPDT vsak dan po 20.30 (tel. 910836). * • * Teden kasneje, 12. junija, pa bo na travniku pri Mačkoljah na sporedu 17. srečanje zamejskih planincev in članov obmejnih planinskih društev. Sre- čanje tokrat prireja SPDT, vse podrobnosti pa bomo še javili. Predavanje o Cerro Torreju Pred tednom dni je bilo v kinodvorani v Ul. Ananian v Trstu predvajanje diapozitivov z vzpona na Cerro Torre, ki sta ga 21. novembra lani opravila tržaška alpinista Mauro Per-tonio in Stefana Zaleti - »Calicetto«. Plezalca, ki sta kot prva Tržačana preplezala ta 3128 m visoki patagonski očak, sta prikazala 400 diapozitivov, s katerimi sta nazorno orisala najprej priprave, nato pa vzpon sam. Alpinista sta plezala po Maestrijevi smeri ter vzpon opravila v 15 urah. Jama Vilenica spet odprta Jama Vilenica, ki se nahaja ob cesti med Sežano in Lipico, bo spet odprta, tako da si bodo lahko turisti in ljubitelji naravnih lepot spet mirno ogledovali to svetovno čudo, ki ga še mi premalo poznamo. Ne smemo namreč pozabiti, da je bila Vilenica prva »turistična« jama na našem področju in da jo je upravljalo SPDT ob svojem »rojstvu« na začetku stoletja. Jama bo odprta za ogled ob nedeljah od 10. ure dalje, na razpolago pa bo tudi vodič. Brezno posvečeno nepozabnemu Lucijanu Cergolu Lansko poletje so jamarji SPDT v treh izmenah skupaj sedem dni raziskovali Kaninske pode. Že prvi dan so na vrhu Male gnile glave naleteli na brezno velikih razsežnosti, kjer so zaradi pomanjkanja vrvi obviseli v globini približno sto metrov. Dno so nato dosegli jamarji iz Kranja, ki so ugotovili, da je brezno 240 metrov globok jašek. Gre torej za drugo največjo navpičnico v Sloveniji. Prvenstvo namreč še vedno pripada breznu na Levpah, kjer so namerili 244 metrov čiste vertikale. Novo odkrito brezno so poimenovali po znanem tržaškem alpinistu in jamarju Lucijanu Cergolu, ki se je lani septembra med plezanjem ubil v steni Strme peči v skupini Montaža. Poleg omenjenega brezna so slovenski tržaški jamarji raziskali še 16 jam, globokih od 10 do 40 metrov, (dj) Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000 -din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice. zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski dnevnik 19. maja 1988 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa ti član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG Eksplozija v tovarni raketnih motorjev v SZ MOSKVA — Po vesteh iz Pentagona je prejšnji teden v Pav-logradu v Sovjetski zvezi prišlo do strahovite eksplozije v vojaški tovarni, v kateri izdelujejo pogonske motorje za sovjetske medcelinske rakete in trda goriva. Po mnenju vojaških strokovnjakov v Pentagonu bo ta nesreča v veliki meri vplivala na začasno upočasnitev razvojnih programov za pridobivanje trdih goriv in tudi na upočasnitev programa razvoja jedrske strateške oborožitve. Tovarna se nahaja v Pavlogra-du v Ukrajini, približno 800 kilometrov jugozahodno od Moskve in je edina proizvajalka motorjev za nove sovjetske strateške rakete SS-24, ki so jih Sovjeti začeli proizvajati v lanskem letu. Vest o eksploziji je potrdila tudi ameriška televizijska mreža NBC, kjer je pri poročilih neki vojaški predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva poročal, da je do nesreče prišlo že 12. maja, zabeležil pa jo je ameriški izvidniški satelit. Istočasno je vojaški glasnik ministrstva izjavil, da ne rapolagajo s podatki o morebitnih žrtvah eksplozije, vendar pa Američani ocenjujejo, da gre za eksplozijo katastrofalnih razsežnosti, pri kateri je bilo po njihovem mnenju tudi precej mrtvih. Glavno gibalo je bil rasizem Mlada zakonca načrtovala umor Jesseja Jacksona NEW YORK - - Ameriški varnostni organi so včeraj sporočili, da so odkrili in aretirali dve osebi, ki sta načrtovali umor demokratskega kandidata za bližnje predsedniške volitve, in sicer temnopoltega duhovnika Jesseja Jacksona. Gre za mlajši zakonski par iz Saint Louisa v ameriški državi Mis-souri. Policija je preteklega 13. maja aretirala 30-letnega Londella Williamsa in njegovo ženo 27-letno Tammy pod obtožbo načrtovanja umora. Zakonca, ki sta člana znane rasistične skupine »Združenje meča in božje roke«, sta nameravala ustreliti demokratskega kandidata Jesseja Jacksona 4. julija, to je na dan, ko praznujejo neodvisnost Združenih držav Amerike. Neuravno-vešenca sta preiskovalnim organom dejala, da sta hotela ubiti temnopoltega duhovnika zato, ker je imel resne možnosti, da bi postal demokratski izbranec za končni novembrski dvoboj. Očitno nista podrobno sledila primarnim volitvam, v katerih je Dukakis že osvojil odločilno prednost. Ko je Jesse Jackson izvedel za namen mladega zakonskega para je novinarjem dejal, da je njegovo življenje v stalni nevarnosti. Že večkrat so mu grozili z umorom, tokrat pa je bil namen v celoti odkrit. Zakonca VVilliams je namreč prijavil policiji neki anonimen prijatelj, ki je vedel za njune namene. Varnostnim organom je tudi poslal magnetofonski posnetek o pogovoru med Londellom in Tammy, ko sta na domu načrtovala umor demokratskega kandidata. Požar na sovjetski ladji V japonskem pristanišču Osaka je včeraj zjutraj izbruhnil požar na sovjetski potniški ladji Primaire. Pri tem je en potnik umrl, deset jih pogrešajo, 22 pa so jih odpeljali v bolnišnico s hujšimi opeklinami (AP) Rezultate ankete bodo objavili v prihodnjih dneh FSPN proučuje slovensko javno mnenje LJUBLJANA — Raziskovalni inštitut fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo bo v prihodnjih dneh javnosti predstavil prve rezultate letošnje raziskave Slovensko javno mnenje, s čimer sta včeraj novinarje na tiskovni konferenci obvestila vodja projetka, dr. Niko Toš, in raziskovalec, dr. Zdenko Roler. Tako je bilo tudi letos 2100 ljudi povprašanih s standardnim vprašalnikom o mnenju, ki ga imajo do najpomembnejših družbenih, gospodarskih in političnih vprašanj. Eno izmed področij, ki so jim letos posvetili po- sebno pozornost, pa so tudi mednacionalni odnosi v Sloveniji (odnos do italijanske in madžarske manjšine, do delavcev iz drugih republik v Sloveniji) in odnos do slovenske manjšine v sosednjih državah in do Slovencev drugod po svetu. Letošnja raziskava pomeni dvajsetletnico sistematičnega raziskovanja javnega mnenja v Sloveniji. Ne bo pa to dvajseta raziskava, saj so bila vmes tudi sušna leta, ko raziskav javnega mnenja v Sloveniji ni bilo mogoče izvesti. Sploh pa je tovrstno raziskovanje v Sloveniji za Jugoslavijo izjemno - v drugih republikah so bile sistematične raziskave javnega mnenja v sedemdesetih letih ukinjene in še niso uspele ponovno zaživeti. Ob stalni raziskavi na standardnem vzorcu letos poteka še vzporedna raziskava na manjšem, s katero se proučujejo mnenjski voditelji (novinarji, književniki, učitelji, duhovniki itd.). S tem se preizkuša tudi možnost za manjše in hitrejše raziskave javnega mnenja, ki so potrebne za merjenje utripa javnosti ob spornih vprašanjih. D. V. V Milanu je izdihnila priljubljena televizijska osebnost, žrtev izjav veleskesanca Pandica Enzo Tortora od Valprede do TV oddaje Portobello Sodna odisejada je vodila medijsko zvezdo v bolezen MILAN — Enzo Tortora je umrl včeraj zjutraj, malo po enajsti uri, v svojem milanskem stanovanju na Ulici Piatti. Že pred dnevi se je njegovo zdravstveno stanje pričelo naglo slabšati, tako da se je hčerka Silvia preselila k očetu. Poslanec Marco Pannella je prvi sporočil vest o Tortorovi smrti. V dvorani Palače Montecitorio je pred pričetkom razprave o upravnih reformah vidno ganjen prosil za besedo in rekel: »Rad bi obvestil kolege, da je pred približno pol ure izdihnil Enzo Tortora.« Vest o Tortorovi smrti je prekinila nekajtedensko premirje, ki je zavladalo, potem ko je medijska zvezda tožila sodnike, ki so jo obsodile na deset leta zapora in zahtevala povračilo moralne škode v vrednosti 100 milijard lir. Televizijska oddaja »II Testimone«, ki jo vodi novinar Ferrara, je zabeležila prav te poslednje Tor-torove besede, njegove zadnje napade na italijansko sodstvo, celo njegove zadnje fotografije, v katerih je bil videti kot senca. RA1 je sinoči ponovila tragično televizijsko oddajo, češ da je enkraten novinarski dokument, dejansko pa je najbrž vprašljivo, kako daleč sega »pravica do kronike«. Kdor je sledil oddaji, ki se je ukvarjala z »afero Tortora«, se morda še spominja, kako barvito je Ferrara opisal ži- vljenjski prostor, v katerem so bivali ljudje, ki so obtožili Tortoro. Sence so igrale vlogo pijan-dur in pretepačev, Ferrara pa je po kratkem igranem vložku prepustil besedo hirajočemu Tor-tori. V splošno neprijetni oddaji pa je »ekshibicionist« Ferrara zadel v črno, ko je II Testimone -najbrž hote - prikrojil oddajam, ki jih je v svoji dolgi televizijski karieri tako uspešno vodil Enzo Tortora. Genovežan Tortora je živel v luči in senci televizijskega medija, ki se je komaj rodil, ko je mladi Enzo prvič stopil v televizijski studio. Leta 1956 so ga vzeli v službo, da bi pomagal Silvani Pampanini pri vodstvu ležerne oddaje »Primo applauso«. Tej oddaji so sledile druge televizijske vitrine, v katerih se je voditelj Tortora izkazal predvsem zato, ker je znal trkati na srce gledalcev, njegovo oko pa je bilo že v tistih mladih letih večkrat rosno. Leta 1959 je vodil sanremski festival, nato pa je javno kritiziral državno podjetje RAI, ki ga je v imenu notranje cenzure izgnalo iz službe. Njegovo »prvo« izgnanstvo je trajalo osem let, v tem razdobju pa se je bivša televizijska zvezda trudila, da bi postala novinarska zvezda. Svoje novinarske spretnosti je izrabil predvsem v prvih mesecih po pokolu na Trgu Fontana. Takrat je bil v službi pri dnevniku Resto del Carlino, svoje osebno prepričanje, da je bombo dejansko postavil anarhist Pietro Valpreda, pa je podpiral s tako vnemo, da je bila »anarhična sled« stalno deležna objave na prve straniž. Senzacionalizem je bilo najmočnejše orožje, s katerim je razpolagal Tortora. Nikoli se mu ni odrekel, prej bi morali trditi obratno. Z leti je osredotočil svojo profesionalno pozornost na vsa tista vprašanja, ki ganejo preproste ljudi, poznal je vse strune, na katere je lahko brenkal s pomočjo medija, ki je dostopen prav vsem. Po povratku v RAI (leta 1977) je žel največ uspehov z oddajo Portobello. Petkovi večeri so tako postali Tortorovo kraljestvo, saj je vsaka oddaja beležila preko 24 milijonov gledalcev. Pravi rekord, ki ga ni uspel prekositi niti Mike Bongiorno. Moč medijske zvezde je omogočila Enzu Tortori, da je zahteval od podjetja RAI dovoljenje za istočasno sodelovanje z državnim podjetjem in Berlusconijevimi mrežami. Kar je zahteval, je tudi dobil, delno, ker je bila njegova prisotnost na RAI izredno dobičkonosna, delno pa tudi zaradi tega, ker je imelo državno podjetje umazano vest. Bivanje pri Berlusconiju ni bilo posebno posrečeno. Tortora je vodil oddajo Cip-ria, ki zdaleč ni bila tako dodelana kot Portobello, po katerem se je zgledovala. Reklama je onemogočala »hipnotiziranje« gledalcev, ki jim solza nikakor ni hotela iz očesa. Povratek na RAI je bil obvezen in Portobello je bil še vedno na razpolago, za vogalom pa je na »showmana« prežala sodna afera, ki ga je - vsaj tako je do zadnjega trdil Tortora - ubila. Na sliki (telefoto AP): Enzo Tortora, ko ga je že mučila bolezen NEAPELJ — Tortora kamorist, Tortora obsojen na deset let zapora, Tortora nedolžen. Dolga sodna afera, v katero je bila vpletena televizijska osebnost Enzo Tortora, se je pričela marca leta 1983, ko je »veleskesanec« in Cutolov tajnik Giovanni Pandico prvič omenil ime izredno znanega voditelja oddaje Portobello. V petek, 17. junija istega leta, je policija izvedla lov na kamoriste in aretirala 412 oseb. Med temi se je v lisicah znašel tudi Tortora, ki so ga karabinjerji obiskali sredi noči v rimskem hotelu Plaza, kjer je prenočeval (na sliki). Sodniki so izjavili, da je vsesplošno znani in priljubljeni Tortora »socialno nevaren«, njegovo ime Pa naj bi bilo napisano na telefonski rubriki enega izmed »bossov« kamoristič-nih organizacij. Tortora naj bi razpečeval mamila, prav tako kot Franco Califano. Tortorova sodna odisejada se je p1}' čela tako. Že v svojih prvih izjavah je medijska osebnost odločno zavrnil^ vse obtožbe. Sodniki pa so Tortori očitno manj verjeli kot skesanim ka' moristom in ga obsodili na deset let zapora. Sodišče svobode mu je prizna' lo pravico, da zapusti kaznilnico in ostane v hišnem priporu, medtem se je v Neaplju počasi vila preiskav0' ki bi morala omogočiti dokončno soj®" nje Enzu Tortori. Slednji je medtem kandidiral na listi radikalne stranke ia je bil 17. junija 1984 izvoljen v evrop^ ski parlament. Politično poglavje Tor' torovega življenja je prav tako zap ® feno kot njegova sodna afera. Tortor ni bil politik, izbral pa je pot javrla tribune, da je lahko branil saIP®®e sebe in vse, ki so in še bodo žrt italijanskega sodstva. Zaradi tega se j® Tortora tudi odrekel parlamentarn^ mu mandatu in se prostovoljno Pr pustil sodnim oblastem, češ da b° u morali sodniki prej ali slej Prjz%. svojo grobo napako. To se je tudi zg dilo, saj ga je prizivno sodišče opro lo vseh obtožb, RAI pa mu je Pon°,V:jai odprla svoja vrata in mu omo9°p0{'. da je nadaljeval pretrgano oddajo r tobello, kateri je sledil Giallo. Bole - kostni rak in rak na pljučih - P predstavila za Tortoro novo priloz da se je »srečal« s sodstvom. ,a kom je naprtil krivdo, ki je Pre®eT:0i meje etike in je že segala v Pa, ° ,.aCii saj je Tortora trdil, da je zbolel z vsega, kar je moral pretrpeti. Prilogi na pot Evropska civilizacija je preplavila planet in z njenim vezivom povezano človeštvo zdaj poskuša, kako bi prodrlo v vesolje. Na tem zmagoslavnem pohodu je evropska civilizacija prevladala nad vsako drugo, s katero je prišla v stik, hkrati pa je sprožila val tako globokih posegov v naravno okolje, kakršnih človeštvo v vsej svoji preteklosti ne pomni. Skrivna duša te nezaslišane moči evropskega človeka je njegova znanost. To je vrsta znanja, ki je po svoji naravi javno in torej vsaj v načelu občečloveško, univerzalno, kar se je prvič pojavilo pri Starih Grkih, poleg tega pa tesno povezano z akcijo, kot se je dokončno uveljavilo šele v novem veku. Prav zaradi izrednih učinkov, ki jih omogoča, je to znanje včasih deležno pravcatega oboževanja (Comte si je v prejšnjem stoletju celo omislil religijo znanosti!), a v zadnjih časih se vse pogosteje pojavlja na zatožni klopi. Ali ni naposled znanost kriva za izkoreninjenost in druge pojave razčlovečenosti v današnjem stehniziranem svetu? Ali ni prav ona skovala tisti jedrski Damoklejev meč, ki preti celotnemu človeštvu? Ali ne gre prav na njen rovaš zapisati onesnaževanje okolja in sploh sedanje neodgovorno rušenje naravnih ravnovesij? Nezaupnico znanosti danes proglašajo že mnogi, bodisi posamezniki kot gibanja, in to večkrat argumentirano. Tako npr. nekateri dokazujejo, da znanost nujno vodi v zablode, če že ne v katastro-ie, ker po svoji osnovni naravnanosti ne zaobjema stvarnosti v vsej njeni bogati danosti, celostno, ampak jo razgradi na lahko obvladljive elemente, a s tem jo tudi nujno popači in ji dela silo. Argument je brezhiben. Vendar je treba upoštevati, da ista ali vsaj podobna ugotovitev nujno velja za vsako znanje, ki ni popolno, in torej za človeško znanje nasploh. Poleg tega je treba upoštevati, da ima znanost vsaj to prednost, da svojo nepopolnost že vnaprej priznava, saj je po svojem bistvu brezmejno izpopolnjiva oblika znanja (Popper). Znanosti torej ne kaže oboževati, pa tudi demonizirati ne. V tem duhu bi želeli na straneh naše priloge mesečno (vsaj za zdaj) prikazovati utrinke ali kaj več iz njene bogate in kar bohotne današnje rasti. O njej bomo skušali pisati kot časnikarji, se Pravi na način, ki naj bi bil razumljiv čim širšemu krogu bralcev in hkrati verodostojen. Prav zato se bomo redno posluževali sodelovanja znanstvenikov, a tudi ljudi, ki se strokovno ukvarjajo z uporabljanjem znanosti, z njenimi učinki na naravno in človekovo okolje. Tudi pri obravnavanju tehnoloških, ekoloških in drugih povezanih tematik se bomo skušali obdržati v mejah kritičnosti, ki jo poraja zavest, da je vse, kar je človeškega, izpopol-njivo. Posebno pozornost bomo seveda odmerili našemu neposrednemu okolju, upoštevajoč tudi dejstvo, da znanstveno raziskovanje postaja vse pomembnejša razvojna perspektiva v naših krajih, posebej na Tržaškem. MARTIN BRECELJ MESEČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA — Nov odnos med znanostjo in narodnostjo temelj nove človekove gotovosti Znanost in etnos v poindustrijski dobi "Scenarij" družbenega razvoja, ki se je začel odvijati v zadnji četrtini tega stoletja, zastavlja neslutene izzive vsemu, čemur smo se z določeno težavo in celo muko privadili od nastanka industrijske revolucije do danes, vključno z dojemanjem narave znanja in znanosti ter nacionalnega vprašanja. Prelomnica industrijske revolucije je namreč pomenila, poleg nastajanja prej neznanih razrednih konfliktov, predvsem načrtno uporabo znanosti in tehnologije v proizvodnji in, vzporedno, oblikovanje dokaj širokih tržišč v tesni povezavi z institu-cionalizacijo držav v imenu nacije. Prej svobodni ali naravni etnos, če na to gledamo brez romantike, je postal nekako uklonjen v državnost, se spremenil v nacionalnost, preko katere se je začelo podržavljanje in standardiziran)e kultur, jezikov in seveda etničnih razlik. Določeni etnosi, številčno močnejši, so se tako preko državno-nacionalnega ustroja umetno okrepili, zagospodovali šibkejšim in jih skušali asimilirati v imenu "zgodovinskega poslanstva" in seveda manj razglašenih gospodarskih interesov. Klasične "nacionalne vrednote" so v bistvu postale ideološka podlaga dominantnih buržoaznih družbenih plasti za pospeševanje in kontrolo industrijskega razvoja v okviru posameznih nacionalnih držav. Od tu do raznih fašiz-mov in imperializmov je bil korak večkrat zelo kratek. "Reductio ad unum" etnosa, kulture in jezika lahko gledamo kot drugo plat medalje nujne standardizacije v industrijskem procesu, ki znanstveno razdeli in poenoti delo, pa tudi prodajo, trgovino in konzum s politično prisilo, ki "funkcionalno" poenoti ljudi (populacijo) tudi v kulturno-jezikov-nem smislu. Gospodarski rezultati te dobe so dobesedno kolosalni, kolosalne pa so bile tudi družbene in nacionalne tragedije. Od tu nerazrešljiva prepletenost "nacionalnega" in "razrednega", ki še danes razburja duhove. Znanje in znanost sta bili magma-tično pomešani z ideologijami in pretežno v službi oblasti brez prave kritične zavesti. Kritični pogledi pa so bili povsod brez domovine. V šestdesetih letih tega stoletja pa se začenja pojavljati nekaj novega. Klasične nacionalne države začenjajo postajati premajhne za suvereno obvladanje gospodarskih procesov. Kapitali in tržišča se vedno bolj razvijajo naddržavno ali transnacionalno. Nekatere mednarodne firme začenjajo igrati pomembnejšo vlogo kot pa posamezne države. Državno-nacionalni ustroji, ki so se rodili z industrijsko revolucijo in s svojim nastankom zagotovili in omogočili močan razvoj, postajajo pravzaprav ovira za nadaljnji razvoj. Znanje in znanost iz pasivne funkcionalnosti in državno-nacio-nalne zamejenosti z mednarodnim povezovanjem vedno bolj dobivata funkcijo strateškega proizvodnega faktorja. Ni naključje, da se prav v tem desetletju različni zatirani in zapostavljeni etnosi presenetljivo regenerirajo in da se začenja o znanosti vse bolj kritično razmišljati. Epistemologija se izredno uveljavi kot filozofski in sociološki pristop do znanja in znanosti ter kritično se razpravlja o njunih možnostih, mejah in dilemskih implikacijah. "Episteme" vedno bolj izriva "dokso", tako kot znanost izriva ideologije. V tem kontekstu si celo lahko razlagamo 68. leto in z njim povezana gibanja kot konec neke dobe in nekega idejno-kategorialnega aparata, istočasno pa kot intuicijo in željo po novem, ki terja nove pristope v družbi, politiki, gospodarstvu, kulturi itd., čeprav je zadovoljivo intelektualno orodje šele v povojih. Ni slučajno, da se prav v tem desetletju začenja uporabljati v družboslovju vrsta novih pojmov, ki jim skušamo dobiti skupni imenovalec pod oznako poindustrijska družba. Če je na začetku industrijske revolucije kljub očitnemu notranjemu protislovju v družbenem razvoju le prevladovala "vera" v neke družbeno-politične "eshatološke" rešitve v imenu napredka, današnjega človeka praviloma obhajajo občutki zbeganosti in negotovosti. Verjetno najbolj uporabljena beseda v naši dobi postaja beseda "kriza", tako v negativnem kot tudi v pozitivnem smislu: "kriza vrednot", "kriza ideologij", "kriza rasti" v gospodarstvu, v politiki itd., skratka "kriza" kot izraz neke stalne negotovosti in nestabilnosti, pa tudi iskanja. Kar naenkrat — paradoksalno še posebej v tako imenovanih razvitih predelih sveta — se človek vse bolj počuti nagega in bosega, ne glede na očitno materialno izobilje vsega tega, kar obdaja in poplavja naše vsakodnevno življenje, pa tudi glede na izobilje znanja in znanosti, ki stalno spreminjata poglede na življenje in še posebej na tehnološko-kulturne kontekste in s tem na gospodarsko-politične perspektive. Elektronika, robotika, informatika in biotehnologija so v tem pogledu močan strateški izziv. Ni naključje torej, da se neprestano postavlja na dnevni red vprašanje "identitete" in "avtentičnosti" tako človeka kot tudi okolja, v katerem človek živi. Kaj smo, kje smo in kam drvimo, so vprašanja, ki se postavljajo ne samo v vsakodnevnem doživljanju, ampak zlasti v različnih tendencah in nivojih razmišljanja znanstvenikov, umetnikov, politikov in filozofov. Vse to, kakor mnogi trdijo, izraža dejstvo, da se nahajamo v močno nabiti zgodovinski prelomnici, preko katere naj bi prehajali iz industrijske v tako imenovano poindustrijska družbo. Ni moj namen, da bi se na tem mestu spuščal v podrobnosti tega prehoda, ki je sicer kompleksen in bi zahteval veliko daljšo analitično razpravo. Vsekakor se je verjetno važno zavedati tega prehoda, ki vsaj periferno začenja imeti določene implikacije tudi pri nas, še posebno, če pomislimo na možnosti, pa tudi na pasti, ki jih takšen proces lahko prinaša za tako specifično stvarnost, kot je slovenska narodnostna skupnost v Italiji. V prvi vrsti sta vprašanje in izziv znanja in zanosti. Zanimivo je npr., da prav perspektive poindustrijske-ga razvoja, če po eni strani terjajo še izraziteje standardizirane oblike družbenega življenja — od proizvodnje do konzuma, po drugi strani pa nekako ponovno in z močnimi akcenti dajajo prednost vsem tistim oblikam kulturnega izražanja v antropološkem smislu, ki omogočajo ljudem ponovno in neposredno osvojitev lastne etnične identitete, ki jo vsekakor določata jezik in kultura. Tako naposled prihajamo do ugotovitve, da človek lahko maksimalno proizvaja, samo če črpa iz globine lastne avtentičnosti, če se kot proizvajalec lahko suvereno izraža kot zgodovinsko-kulturni subjekt, če torej, ko nekaj nudi svetu, izraža tudi samega sebe, kar v bistvu pomeni zanikanje ho-mologacije, bodisi v gospodarstvu bodisi v kulturi in politiki. V poindustrijski prelomnici se verjetno v glavnem zastavlja nuja ne samo po vrnitvi ekološke identitete naravi, ampak še posebej po vrnitvi identitete človeku samemu, predvsem etnične identitete v vseh njenih razsežnostih. Kritična znanost podobne poglede odpira in potrjuje. Etnos in episteme v poindustrijski (tudi po-nacionalni?) dobi gresta nekako vštric. Ali se ne morda prav v tej perspektivi odpira možnost novega oblačila in obutve za sodobnega človeka, ki pravzaprav si želi treznosti? Ali ne prestavljata morda prav episteme in etnos glavni vir za novo gotovost in obvladovanje stvari v tem, po svoje fantastičnem razvoju, če seveda želimo, da bo človek vedno bolj subjekt in vedno manj predmet? DARKO BRATINA Za izum so Američani William Shockley, John Bardeen in Walter Brattain leta 1956 dobili Nobelovo nagrado Transistor praznuje 40. rojstni dan in kaže, da se mu obeta nova mladost | ,„^Vet znanosti in tehnike slavi letos l' obletnico izuma transistorja. Leta n™ 1®_namreč trojica znanstvenikov, f. znejših nobelovcev, izdelala prvi arisistor, kar je bil gotovo pravi ; eljbk v razvoju človeške tehnologi-' Skupina majhnih med seboj pove-r.1n;fb silicijevih ali germanijevih sk°SC^c' k* je po velikosti enaka rll0rr!?emu grahku, je dala duška l„HY®®ki ustvarjahiosti. V zadnjih 40 Ubn if- je tehnološki svet, če želimo raz r, hi zgovoren matematični iz-hiki :09arhmično razvijal, Znanstve-hencln i,;ehnrki celega sveta so pričeli bo]j0milJeno tekmovati, komu bo naj-kritio fsPel? izkoristiti enkratno od-se «L hansistorja. Naskok na rekord holon^-3 - ^u-’e' kljub temu da je teh-nio dosegla tako visoko stop- tnenit' J° k° zete težko korenito spre-izPopolnufOV° pa i° bo mogoče še vsakH^Storpilas vseskozi obdajajo v hijski ciem življenju. Televizor, ra-lec pralni stroj, sesa- Wie hrmj?ka Peč’ avtomobil, letalo, sikaj' aparat' vse t0 in še mar- se je ri P ,avljaJ° transistorji. Človek bonskim an®s že tako privadil elek-gloftal ; Ptmzvodom, da je že spre- l0VanjatraSst0Pi?amen in de' T Kdo ,IZVMITELJI 9°tovo ° ri kitt 'Arhimedi" tega, yeJtva v on3 naivečjih izumov člo-^illiam cu°- stoletju? o.utiam ‘snb 1'dulclJU‘ Imenujejo se ^alter BraHCk*e^' J°hn Bardeen in amerišv ain' 50 hili v službi em svetovno znanem pod- jetju Bell Telephone iz Murray Hilla. Laboratoriji tega podjetja so še dandanes vodilni v tehnološkem raziska-vanju. Angleški fizik VVilliam Shockley je morda od trojice najzaslužnejši za izum transistorja. V mladih letih se je Shockley preizkušal kot podjetnik, a mu sreča ni bila zelo naklonjena. Pozneje se je posvetil tehnološkemu raziskovanju. V zrelejših letih je med drugim izdelal svojstvene rasistične teorije in je bil eden glavnih pobudnikov t. i. Banke za spermo nobelovcev, ki je svoj čas burila duhove človeštva. Prav zaradi tega ' kočljivega" teoretiziranja ga podjetje Bell Telephone leta 1978 ni povabilo na srečanje, na katerem so se zbrali vsi še živeči nobelovci, ki so bili uslužbenci v tem podjetju. Drugi nobelovec, in sicer ameriški fizik John Bardeen, je bil teoretik slavne trojice. Vse svoje napore je posvetil razmišljanju, kako se obnašajo elektroni, gibajoči se v polprevodnik materialih, kot so npr. silicij in germanij (polprevodnike imenujemo namreč vse tiste materiale, ki niso pravi prevodniki, kot so npr. baker in mnoge druge kovine, ter niti izolacijski materiali, kot so steklo in keramika). Bardeen je pozneje proučeval tudi zakone o superprevodnosti in je med drugim ugotovil, da nekateri materiali izgubijo v celoti lastno električno upornost pri absolutni temperaturi 0 stopinj (v Celzijevi lestvici to pomeni minus 273 stopinj). To Bardeenovo teorijo so prav pred kratkim uspešno uporabili nekateri znanstveniki, ki so odkrili nove materiale, ki ohranijo superprevodnost do minus 100 Č. Tretji nobelovec, in sicer ameriški fizik VValter Brattain, je umrl lani, ko mu je bilo 85 let. Bil je skromne narave in je vse svoje življenje posvetil raziskovanju. Laboratorij mu je bil pravi dom, saj je v njem delal od zgodnjega jutra vse do poznih večernih ur, večkrat tudi ponoči. Poleg tega, da je bil velik znanstvenik, je bil tudi pravi delavec, saj so bili spaj-kalo, pincete in vsakovrstni izvijači njegovo najučinkovitejše orodje. Brattain je tudi konkretno uresničil vse napore izredne trojice, ki je pred 40 leti izdelala prvi transistor. Kasneje se je Brattain nekoliko nepričakovano posvetil biofizikalnim raziskavam, začenši s proučevanjem krvne koagulacije. Trojica fizikov je leta 1956 bila deležna največjega svetovnega priznanja, saj so jim v Stockholmu podelili Nobelovo nagrado za fiziko. Izum transistorja je po drugi svetovni vojni korenito spremenil svet. Toda izjemno odkritje je v prvih letih naletelo na gluha ušesa, saj je znanstveni svet imel transistor le za laboratorijsko zanimivost. Prvi transistorji so namreč stali veliko več kot elektronke, ki so imele isto funkcijo kot transistorji, katerih učinek je bil poleg drugega zelo skromen. V nekaterih elektronskih aparatih so elektronke bile poglavitnega in nenadomestljivega pomena. Transistorji namreč niso zmogli na primer ustrezno povečati V simbolični upodobitvi transistorja črke E, B in K označujejo troje njegovih delov, in sicer emiter, bazo in kolektor izhodne moči pri ojačevalnikih ter niso pravilno delovali pri zelo visokih frekvencah. Toda v naslednjih letih so se ti raz-' vili do takšne mere, da so postali ne-obhodno potrebni pri vsakem novem aparatu. Transistorji so postali znatno cenejši, veliko lažji v primerjavi z elektronkami in so potrebovali prav malo energije, da so pravilno delovali. Elektronke so postopoma šle v pokoj, transistor pa je tako postal vodilna moč v elektroniki. Razvoj transistorja so utrdila tudi tiskana vezja, ki so omogočala trajne in učinkovite električne vezave. KAJ JE TRANSISTOR Kako pa je transistor sestavljen? Sestavljajo ga tri silicijeve ali germa-nije ploščice, ena od teh je kristalizirana. Iz vsake ploščice prihaja žica, vsaka pa ima svoje ime: emiter, baza in kolektor. Transistor deluje na sledeč način: če bazi le malo spremenimo električni tok, bomo imeli v izhodu na kolektorju povečano spremembo. Transistor je torej zelo majhen ojačevalnik. Leta 1959 se je transis-torju rodil sinček, ki mu je ime integ- riranec. Ta je znatno manjši, saj mu lahko izmerimo električne kontakte le v tisočinkah milimetra. Toda tehnologija in človeška narava, ki nas večkrat sili v neizprosno izpopolnjevanje, sta v naslednjih letih izoblikovala mikroprocesor. To je popolni računalnik, ki ima površino skromnega kvadratnega centimetra. Če je npr. integriranec iz 70. let lahko memori-ral 1000 najosnovnejših informacij, t. i. BIT (iz angleščine BInary - digiT), jih danes lahko že milijon in v kratkem bomo dosegli tudi milijardo. In še bi lahko naštevali. Toda plodna pot transistorja se še ni zaključila. Iz ZDA prihaja pomembna novica, da je italijanski znanstvenik Federico Capasso izumil nov transistor, ki ne deluje po zakonih klasične mehanike, ampak se opira na Bobrovo, Einsteinovo in De Broglievo kvantno mehaniko. Ta novi transistor naj bi torej v bližnji prihodnosti zamenjal klasični transistor. Ali bo človekovi nadarjenosti uspelo odkriti še kaj novega? No, pa se slišimo ob 50. obletnici transistorja. MARKO ČUBEJ Pogovor s starosto slovenskih matematikov prof. Ivanom Vidavom Matematika je v zadnjih desetletjih na Slovenskem znatno napredovala Matematika je zelo stara gospa, vendar ima rada le mlade ljudi, mlade matematike. Za našega sogovornika, ki ni več tako mlad - letos namreč slavi svoj 70. življenjski jubilej — pa ta rek očitno ne velja, vsaj čisto dobesedno ne, čeprav ga velikokrat ponavlja. Dokaz te neugasle mladosti so njegove številne znanstvene razprave iz zadnjih let, ki dopolnjujejo njegov že itak bogat opus. Poleg tega še vedno rad predava na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, od katere se kljub upokojitvi ne more kar tako oddaljiti. Zanj je ta zavod še zmeraj nekakšno družinsko okolje, in prav tu je nastal tudi naš pogovor. 70 let življenja in dela Matematik Ivan Vidav se je rodil 17. januarja 1918 na Opčinah pri Trstu. Ko je imel dve leti, se je s starši preselil v Maribor, kjer se je šolal do konca klasične gimnazije. Zatem je odšel v Ljubljano in tam diplomiral iz matematike in fizike. Bil je učenec znanega matematika prof. Josipa Plemlja. Študijsko se je nato eno leto izpopolnjeval v Rimu in nekaj mesecev v Parizu. Od leta 1946 do leta 1986 je poučeval matematiko na Univerzi v Ljubljani. Leta 1949 je bil med ustanovitelji Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, katerega je še danes aktiven član. Leta 1958 je postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, štiri leta pozneje pa njen redni član. Vidavov opus je izjemno bogat. Napisal je okrog 20 strokovnih člankov in kakih 40 znanstvenih razprav. Izpod njegovega peresa sta tudi prva slovenska matematična visokošolska učbenika Višja matematika L in II., za katera je leta 1952 prejel Prešernovo nagrado. Pozneje je bil deležen še vrste drugih priznanj, od katerih velja omeniti predvsem Kidričevo nagrado leta 1970 in nagrado AVNOJ leta 1981. Na začetku svoje znanstvene poti se je prof. Ivan Vidav intenzivno ukvarjal s problemom uni-formizacije analitičnih funkcij. Pozneje je prešel na druga vprašanja s področja funkcionalne analize, pa tudi na algebrske probleme v zvezi s polgrupami. Sam ima za svoja največja dosežka teorijo Hermitskih operatorjev in elementov v Banachovih algebrah ter uporabo funkcionalne analize v transportni teoriji elek- Slovenci smo kot narod imeli vrsto odličnih matematikov, dovolj je, da omenimo le Jurija Vego ali pa Josipa Plemlja, o katerem ste leta 1973 ob 100-letnici rojstva napisali razpravo. Ali mislite, da ima matematika kot znanstvena smer glede na tradicijo na Slovenskem tisto vlogo in ugled, ki si ju zasluži? »Glede tradicije, ki jo imamo v matematiki, moram reči, da smo res zmogli odlične strokovnjake, vendar je bila med njimi dokajšnja časovna razdalja. Dr. Plemelj, ki me je poučeval v Ljubljani, je bil npr. kar 45 let starejši od mene, med mano in njim sta torej bili dve generaciji razlike. In če se zaustavim pri obdobju stare Jugoslavije, moram reči, da je bilo za tiste čase značilno tudi majhno število univerzitetnih profesorjev. V Sloveniji sta bila le dva in še asistentov nista imela. Tisti, ki je doštudiral matematiko na univerzi, je imel le možnost, da se je zaposlil kot srednješolski profesor, kar pa ni bilo posebno mikavno. Tudi tisti, ki so bili sposobni, so končali na srednji šoli in tam je bilo navadno dosti dela, ki ni dovoljevalo, da bi se ukvarjali z raziskovalnimi dejavnostmi. Če bi bil 15 let starejši, bi tudi mene doletela ista usoda. Po vojni so se odprla nova delovna mesta, tako da je takoj nastalo pomanjkanje kadrov, zlasti asistentov. Možnosti za študij v tujini takrat žal še ni bilo, dodatna težava pa je bilo pomanjkanje tuje strokovne literature. Stanje se je zadnje čase precej izboljšalo, saj naša fakulteta razpolaga z bogato knjižnico, poleg tega pa je možnosti za stike s tujimi strokovnjaki in matematiki kar veliko. Društvo matematikov, fizikov in astronomov je med tem časom veliko napravilo za popularizacijo matematike. Vsako leto prireja tekmovanje za matematike in fizike, izdaja list Presek in razne knjige, kot npr. zbirko Sigma.« Iz Slovenije se zadnje čase čedalje bolj izseljujejo strokovnjaki, ki Prof. Ivan Vidav odhajajo na boljša delovna mesta v tujino. Je podoben pojav opaziti tudi med matematiki? »Med matematiki ni opaziti tega pojava. Naša znanstvena smer namreč ne potrebuje dobro opremljenih laboratorijev ali pa visokotehnološ-kih aparatur, kot to velja za fiziko, ampak zlasti dobro založene knjižnice, ki jih seveda imamo na razpolago. Kar se tiče kadrovskega vprašanja, naj povem, da se je v okviru podiplomskega študija poleg izobraževalnega področja zadnja leta razvilo tudi področje raziskovanja. Oba ta profila — raziskovalni in izobraževalni — sta tesno povezana, saj je pedagog navadno tudi raziskovalec in obratno. Čeprav po končanem študiju ni problemov pri zaposlitvi, pa je število študentov, ki se odločijo za študij matematike vseeno preskromno.« Vaše razprave so bile vedno usmerjene v aktualne matematične probleme, kar velja zlasti za pod- ročje funkcionalne analize. Imate načrte tudi za prihodnost? »Na raziskovalnem področju nimam več nikakršnega načrta, nadaljeval pa bom po vsej verjetnosti s pisanjem strokovnih člankov. Želel bi napisati tudi kako delo, ki bi približalo matematiko ljudem. Opažam namreč, da ni dovolj priljubljena, zato bi širšemu krogu ljudi želel predstaviti zanimiva področja iz matematike.« Vaša rodbina je s Tržaškega. Ali ima oddelek, na katerem ste poučevali, stike z Univerzo v Trstu? »Oddelek za matematiko in fiziko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani ima že nekaj časa stike s podobnim oddelkom iz Trsta. Naši profesorji so že nekajkrat predavali v Trstu, tržaški profesorji pa nekajkrat v Ljubljani. Zasluge za sodelovanje med nami in tržaškimi matematiki ima zlasti prof. Aljoša Volčič. Kar nam narekuje sodelovanje, so zlasti skupni problemi, s katerimi se soočamo. V našem primeru je to numerična analiza.« Napisali ste veliko število učbenikov, tako da ste v glavnem zapolnili to vrzel, ki je bila nekoč globoka... »Ko sem po vojni pisal učbenike, so bili ti namenjeni tako za študij matematike kot za študij tehničnih smeri. Sedaj pa se kaže potreba, da bi morali za vsako posamezno smer napisati specifične učbenike. Če primerjam sedanji položaj s položajem pred vojno, moram reči, da je sedaj stanje glede študija matematike na univerzi bistveno boljše. V stari Jugoslaviji ni bilo niti enega primernega učbenika, dovolj strokovnega čtiva je bilo edino na srednjih šolah.« Pogovor zapisal IVAN VOGRIČ Japonski matematik Miyaoka se je uštel Se en ponesrečen poskus dokaza Fermatovega izreka Če se ozremo v preteklost, lahko ugotovimo, da se človek vedno ubada z istimi problemi. Napredek le počasi širi meje znanja, a nekatera vprašanja ohranjajo večen čar in še danes predstavljajo vzmet, ki poganja človekove napore in vzbuja njegovo radovednost. Le tako si na primer razlagamo, da se najde kdo, ki vlaga napor, denarna sredstva in najsodobnejšo tehnologijo, da zasleduje Ikarov mit, čeprav je uporabnost letala na človeški pogon vsaj vprašljiva. Podobno je tudi v matematiki. Čeprav stalno nastajajo nove teorije in znanstveniki iz celega sveta dosegajo nove rezultate, ohranjajo nezasenčen čar stari problemi, kot so Goldbachova domneva, veliki Fermatov izrek, Rieman-nova domneva itd. Veliki Fermatov izrek je menda najbolj znan matematični problem. Slavo dolguje svoji enostavni formulaciji, saj jo razume vsaj srednješolec, pa tudi starosti. Nastal je namreč pred 350 leti, pet let pred Newtonovim rojstvom. Stari Grki so ugotovili, da obstaja neskončno tako imenovanih pitagorejskih trojic". Pitagorejska trojica je trojica celih pozitivnih števil a, b in c, ki zadoščajo enačbi a2 + b2 = c2. Dve taki trojici sta na primer 3, 4, 5 in 5, 12, 13. Francoski matematik Pierre de Fermat je menil, da enačba a” + bn = c” nima celih pozitivnih rešitev, če je n celo število, večje od 2. Na robu neke knjige je Fermat zapisal sledečo pripombo: »Za ta izrek sem odkril zares čudovit dokaz, za katerega na tem robu ni dovolj prostora«. Nikoli ne bomo vedeli, ali se je Fermat šalil ali ne. In če se ni šalil, ali je v njegovem dokazu tičala napaka, ki je ni opazil, ali pa je njegov dokaz bil zares tako čudovit. Dejstvo je, da petnajstim generacijam matematikov ni uspelo dokazati domneve. Enostavnost izreka je očarala številne matematike in tudi nešteto amaterjev, ki so v stoletjih izdelali na tisoče zgrešenih dokazov. Poskušali so tudi z računalniki, a brez uspeha, saj je problem po svoji naravi neskončen (trojic celih števil a, b, c je neskončno), računalnik pa lahko opravi sicer ogromno, a vedno končno število operacij. Poznamo tudi nekaj delnih odgovorov na problem, ki pa še vedno čaka na dokončno rešitev. Pred nekaj meseci se je med izvedenci po celem svetu razširila razburljiva novica: znani japonski matematik Miyaoka je končno dokazal veliki Fermatov izrek! O tem so pisale specializirane revije, pa tudi dnevni tisk. Dnevnik Unita je npr. 9. marca posvetil novici članek na petih kolonah. Vsi so sicer uporabljali pogojnik, saj je bila previdnost po tolikih neuspehih na mestu. Matematiki, posebno tisti, ki se niso ukvarjali s tem problemom, so bili navdušeni. Izvedenci so bili nekoliko manj zadovoljni: najdragocenejši zaklad je pripadel nekomu drugemu. Povedati je treba, da je matematika skoraj nepregleden gozd različnih teorij in da je sporazumevanje tudi med visoko izobraženimi matematiki pogosto težavno. Nespecializiran poklicni matematik bi menda potreboval več kot pet let za to, da bi razumel Miyaokajev dokaz; nekako tako, kot če bi se izvedenec za indoevropske jezike hotel naučiti kitajščine. A pred nekaj tedni se je bliskovito razširila novica, da je dokaz zgrešen! Sam Miyaoka je s pomočjo svojih kolegov ugotovil, da je v dokazu tičala neopazna, a neodpravljiva napaka. Miyaoka je z Olimpa padel na zemljo. Kazalo je že, da se bo človeštvo večno spominjalo njegovega imena, a zadovoljiti se bo moral z minljivejšim priznanjem svojih sodobnikov. Matematika pa mogoče prav zaradi njegovega neuspeha ohranja svoj čar. Bo človeštvu kdaj uspelo ugnati Fermatov zagonetni izrek? ALJOŠA VOLČIČ Brez znanstvene analize bi se med njimi večkrat težko znašli Često je povsem prikrita marsikatera važna lastnost materialov, ki polnijo naš vsakdan Materiali so stalni spremljevalci našega življenja. Njihov obstoj, oblikovanje in uporaba so bistveno povezani s človekovim bivanjem na tem planetu. Zgodovino našega razvoja merimo s tega vidika, saj imenujemo stopnje kulture naših prednikov po materialih, ki so jih v tistih dobah uporabljali. Zato govorimo o kameni, bronasti in železni dobi. Kako imenovati čas, v katerem živimo, pa pustimo našim potomcem, ker bi bila vsaka izbira preveč osebna. Če se danes kjerkoli ozremo okoli sebe — na delovnem mestu, na ulici, na svojem domu — zlahka ugotovimo, da živimo sredi množice najrazličnejših materialov, ki pa jih na podlagi njihove notranje zgradbe in zunanjih lastnosti porazdelimo v tri velike vrste: keramične in kovinske materiale ter plastične mase. Znotraj vsake posamezne vrste so razlike v oblikah in uporabi tako velike, da bi se brez znanstvene utemeljitve težko znašli. CEMENT IN OPEKA TESNA SORODNIKA Kdo bi npr. brez pomisleka rekel, da cement spada v isto vrsto materialov kot opeka, ki je sicer tudi gradbeni material, a se uporablja popolnoma na drugačen način in ima popolnoma drugačne lastnosti. Vendar je s kemičnega, bolje in bolj natančno povedano, z vidika notranje, atomske zgradbe tako, ker so v ključni fazi tehnološkega postopka proizvajanja cementa in opeke prisotne tipične keramične sestavine, ki jim pravimo oksidi. Seveda ne gre za iste okside, ker bi sicer morali iz cementarne in iz opekarne dobivati podobne proizvode. Taki kriteriji, ki nam jih stopnja današnje znanosti daje na razpolago, nam omogočajo poenostavljanje obilice informacij o lastnostih materialov in njihovo razvrstitev v omenjene tri glavne razrede. POGLED V CEMENTARNO Pa si oglejmo bolj od blizu, kaj se dogaja pri proizvodnji cementa in opeke, saj imamo cementarno v Tr-stut blizu Gorice v Anhovem in tudi v Čedadu, opekarne pa so kar na gosto posejane po deželi. Cementarna potrebuje surovino, ki po svoji sestavi mora vsebovati štiri okside: kalcijevega, silicijevega, alu- Industrfja gradbenega materiala SALONIT v Anhovem pri Novi Gorici Je med večjimi cementarnami v naših krajih minijevega in — neobvezno, ker poznamo tudi beli cement — železovega. Te sestavine pa niso vedno in v zadostnih količinah istočasno prisotne, razen v primeru posebne vrste kamenine, ki se imenuje lapor. V takem primeru se cementarna zalaga iz ene same "jave" (kamnoloma), vendar je npr. tržaška povezana tudi s kamnolomom apnenca, navadnega kraškega kamna, ki je kemijsko kalcijev karbonat in kot tak najbolj primeren, da v vrtilnini peči cementarne pri temperaturi okr. 1000 stopinj Celzija razpada v ogljikov dvokis in za pridobivanje cementa neobhodno potrebni kalcijev oksid. Zmes štirih oksidov ni obstojna in v pogojih proizvodnje cementa — temperatura višja od 1250 stopinj C. - se tvorijo sestavine, ki jim, zmletim v fin prah, pravimo cement. Njegova lastnost je, da se ob kemičnem delovanju vode spreminja v trdno maso. Da je prisotnost vode temeljne važnosti, se zlahka prepričamo z enostavnim poskusom kar na domači mizi. Dovolj bo zmočiti vsako posebej dve žlici - tudi kuhinjski - cementa: eno z vodo in drugo npr. z bencinom. Iz ene se bo strdila trdna kepa, druga pa bo po izhlapenju bencina ostala praktično nespremenjena. O PEKI OPEKE Opeka nastaja pri žganju ilovice ali gline, ki jo je človek v svoji zgodovini najbolj zgodaj začel razumno uporabljati: najstarejši žgani glinasti izdelki — lončene posode — zaznamujejo začetek neolitika ali, če hočemo, tehnološkega razvoja, ki se je od tedaj vedno bolj širil in izpopolnjeval in ki traja še danes. Vse se je začelo, ko je nekoč človek opazil, da se je ilovica pod njegovim kuriščem strdila v trden kamen. Ker je ilovica v svoji običajni obliki gnetljiva in se da ročno oblikovati, je bil naslednji korak najbrž sad slučaja: oblikovana gmota gline, puščena ob ognju, se je strdila in to je potem vodilo k oblikovanju okrasnih predmetov in posod ter njihovo peko: ta postopek se je širil in zorel v obrt, industrijo, umetnost. Podlaga vsemu pa je znanstveno potrjena lastnost ilovice, da pod vplivom segrevanja pri visoki temperatu- ri spreminja svoje naravne lastnosti in prehaja v proizvod, ki je uporaben za različne namene: imamo in poznamo predmete iz najfinejšega porcelana, navadno lončevino in opeke najrazličnejših oblik in funkcij. Skupni vsem tem pa so v njihovi osnovni sestavi tisti oksidi, katere vsebujejo vsi materiali, ki jih prištevamo h keramičnim. Znanost torej pomaga spreminjati naravne surovine —: apnenec in lap°r v cement, glino v opeko; zaman n1 mešali zmleti apnenec in lapor z vodo — nikoli ne bi dobili ničesan kar bi se strdilo in postalo trdo ko kamen. Prav tako bi lahko ilovic0 gnetli in oblikovali v enostavne obh' ke, jo sušili na soncu: zid iz take9a materiala bi se sesul pod lastno tez0, NI VSE ZLATO... In še enostaven primer, kako cin vek v svojo korist spreminja lastnop kovine. Vsi poznamo srebro in nj gov značilni lesk: vendar večina sr brnih uporabnih predmetov ni iz f* tega srebra, pač pa iz zlitine sretl in bakra. Da je tako priča vtisk Ste la 925, ki je na takih izdelkih g zen in pomeni, da je na vsakih ^ sestavnih enot — atomov — 925 ®n ,e srebra in 75 bakra. Teh 75 tisočink J dovolj, da se lastnosti čistega sreD ^ ki je mehko in se naglo pokni plastjo oksida ter tako počrni, t° spremenijo, da je dovolj trdno za delovanje uporabnih predmetov okraskov, ki črnijo dosti V tej zvezi velja omeniti 1331 va bolj žlahtno kovino — zlato. Njeg v kvaliteta se v drag",iarve ujeli kje drugje, morajo ornitolo postaje obročkati vsako leto ve,..j, število ptic, saj velik odstotek se propade na selitveni poti, boo151 v. radi izčrpanosti bodisi zaradi na nih plenilcev in slabega vremena- i marsikatero ptico pa raziskov kljub temu še ne vedo, kako P0 j. njena selitev, tako da je ta veja tologije ostala še polna privla neznank. KAJETAN KRAVOS