Posamezna Številka 1 K.
šlev. 102.
Poštnina plačana v gotovini.
V LlDMlanl v sotolo dne 7. mola 192L
Leio XLIX.
• SLOVENEC« velja
po pošti na vao strani Jugoslavije ln v Ljubljani: sa oelo leto naprej. K 240>— sa pol leta „ .. „ 120 — sa četrt leta „ >. „ 60-— sa en mesec M •• » 20v~*
Za lnosemstvo celoletno K ft
5 Sobotna izdaja: = Za oelo leto ..... K 40 — sa lnosemstvo ... „55 —
Inserati:
Enostolpna petttvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka alt nje
prostor) sa enkrat ... po K B-— poslana Itd. . . po K 9 —
Frl večjem naročila popust
Najmanjši oglas 59/9mm K13.
Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka ln ilneva po prazniku ob 5. url zjutraj.
Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/in. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma Be ne sprejemajo. Uredn. telef. šiv. 50, upravn. štv. 328.	I	'olltičen list za slovenski naroi	L	Oprava Je v Kopitarjevi ul.6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino ln št. 349 sa oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-liaro, 7563.
Milan, 2, maja 1921,
Slučajno sem naletel na popotnika iz Jugoslavije in sem se ves vesel zapletel z njim v pogovor, Iznenadilo me je, ko sem posnel iz popotnikovih izvajanj, da pri Vas javnost ni točno informirana o tukajšnjih fašistih. Morda bi vam bilo to pismo za orijentacijo koristno.
To, vidite, je jedro fašizma — vse* drugo je skrivnostni plašč, ki pokriva delavskim slojem edino nevarnega sovražnika — to je korupcija židovske svetovne kapitalistične internacionale. Ta ne vlada samo tu, ona vlada povsod. Ameriški magazini (časniki) očitno dokazujejo, da so francoski bankirji naščuvali Poljake
v boj zoper Ruse in v Jugoslaviji so, kot mi je razodel popotnik, tudi laži-demokrati na krmilu, ki so pa v resnici hlapčki ban-kokratov. Kapitalistične internacionale ne bo stri nihče drugi, kot značajen, organiziran delavec, ki ne bo veroval frazi in ne bo na prodaj za nobeno ceno. Gojite tako delavstvo!
Otszisana za SSraesiiio.
»Uradni list« objavlja odredbo deželne vlade za Slovenijo v štirih paragrafih, na podlagi katere se bodo odslej razna protidržavna dejanja kaznovala razun ka-zenskosodnim potom še posebič od strani politične, ozir. policijske oblasti. Pod ta dejanja je deželna vlada za Slovenijo postavila: »Javno zasmehovanje, zasramova-nje in omalovaževanje države, ustave in zakonov, vojske in posameznih plemen troimenskega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, nadalje javnih oblastev in oblastvenih odredb, kakor tudi vsako Kazanje odpornosti in vsako ščuvanje zoper nje.« Če hoče kdo biti deležen kazni za ta gori navedena dejanja, ki znaša 20 do 10.000 K, oziroiria 24 ur do 3 mesecev zapora ali pa oboje, ta mora tako dejanje storiti »na obče dostopnem kraju tako, da ga jc opazilo več nego dve osebi«, ali pa potom tiska itd.; le v krogu domače obi-telji se sme zoper vlado zabavljati.
Ta naredba, ki nosi podpis gg. dr. Bal-tiča, dr. Ravniharja in Ribnikarja, je pravi juridični unikum. Vsi zločini in prestopki zoper državo in vsako hujskanje zoper oblast se v naši državi itak že presledujejo na podlagi obstoječih kazenskih zakonov, ki gotovo zadostujejo in nihče ne brani oblasti, da se jih v polni meri poslužuje, ako se svoje dolžnosti zaveda. Uvajati dvojno kazen — po kazenskopravnem za-ko.nu in administrativnim potom — to se ne sklada z moderno pravno državo in more taka izjemna odredba na zunaj samo vzbuditi vtis, kakor da v Jugoslaviji mrgoli samih veleizdajalcev. To tembolj, ker se je ta odredba izdala samo v Sloveniji, s čemer se ravno slovenski del našega tro-imenega naroda pred celim svetom pavšalno sumniči kot protidržaven. Gospodje, ki so to odredbo izdali, živijo popolnoma v časih bivše avstro-ogrske monarhije, kjer so se posamezni deli države in celi narodi v nasprotju z drugimi postavili pod izjemne policijske zakone. Najbolj značilno pa je to, da je to odredbo, ki jo je izdala deželna vlada za Slovenijo pod svojo lastno kompetenco, ministrstvo za notranje zadeve potrdilo! Ne samo, da naša centralna vlada, ki je centralistična, dopušča tako samolastno odredbo od strani pokrajinske vlade, ona jo celo odobrava, dasi se s tem cel del države in eno celo pleme postavlja pod izjemni zakon, ki drugod ne velja. Ampak še najbolj tragikomično pa je to, da to odredbo izdajajo -laši domači centralisti, ki sicer deželni vladi ne priznavajo nobene zakonodavne kora-pctence! Če bi bil g. Draškovič izdal to odredbo, bi rekli, da je absolutist, ampak da so jo izdali naši zapriseženi sovražniki deželne avtonomije, to je vrh smešnosti.
Tudi sama na sebi je najnovejša odredba gospoda deželnega predsednika dr. Baltiča rezka ilustracija policajdemokrat-skega pojmovanja. Določa se administrativno kaznovanje za omalovaževanje —• ustave, katere sploh še nimamo! Ali pa hočejo morebiti gospodje kaznovati tiste pripadnike sicvenskega plemena, ki omalovažujejo ustavo — v Srbiji? Ali pa morebiti mislijo vse veljavne začasne temeljne zakone iz bivše Avstrije? Ali pa imajo v mislih — Pašičcv ustavni načrt? Potem pa je kaznjivo tudi »omalovaževanje javnih oblastev in njihovih naredb«, torej tudi omalovaževanje te slavne naredbe, ki jo tu predočujemo občinstvu. Kaznjivo je tudi vsako »kazanje odpornosti«, torej ne samo dejanski odpor, ampak tudi že samo »kazanje«. Gorje temu, ki nosi samo žc kakšno »protivladno fiziognomijo« — plačal bo najmanj 20 K kazni... Paragraf 2. o tiskovinah je tudi vrhuncc modernega mišljenja o državi, kajti jasno jc, da hoče dež. vlada za Slovenijo s tem zadeti opozicionalno časopisje v njegovem boju zoper centralistično vlado, kajti zoper državo se pri nas sploh nič ne tiska in ne piše, in če bi se, je državni pravdnik itak tu, da kaj takega zasleduje, kakor jc prav. Dr. Baltič bo zasledoval odslej liste liste, ki se bodo drznili žigosati n. pr. uradne sleparije pri občinskih volitvah ali pa odloke demokratskih in samostojnih poverjenikov. In za
Fašisti imajo ime po Fascio nazionale (narodna zveza). Ime te tako javne pa vseeno čisto tajne organizacije lahko zvo-di vsakega na napačno sled, da smatra to fašistovsko zvezo kot zliv narodnih idealistov za obrambo laške domovine in laškega naroda zoper vse tujstvo. To masko na zunaj — zlasti po obmejnih krajih — fašisti zelo bahavo kažejo. Če bi pa količkaj čitali liste iz sredine države, bi takoj uvideli, da mora biti za to masko skritega nekaj čisto drugega. Kdo bi se v centru države, ko o tujih narodih in narodnostih ni duha ne sluha, boril s tako brutalno krivičnostjo — za narodnost, ki ni nikjer in od nikoder v nevarnosti. Za lase bi privlekel tisti dokaz, ki bi trdil, češ, boj velja komunistom — in sploh inter-nacijonali, ki da je italijanstvu kvarna. iTudi pod to krinko se pojavljajo fašisti kot izvoljeni branilci domovine in narodnosti, le prežal, da je to tudi samo krinka in nič drugega. Kdor pobližje opazuje fa-šistovstvo, mu takoj vzbudi sum to-le: Lahko trdim, da je vsak teden vsaj 20 ■umorov in ubojev izvršenih od fašistov. Skoro redno so umorjeni ljudje, ki imajo med delavstvom kaj ugleda ali pa se kakorkoli udejstvujejo pri njegovih organizacijah. Skoro nikdar pa ne čitamo, da so katerega teh morilcev prijeli in kaznovali. Seveda, zapro pač vselej par ljudi, ki jih zaslišijo, redno pa se izkaže, da so nedolžni in pri umoru ali požigu niso bili udeleženi. S tem je pa tudi vse končano. Zgodilo se je, da so fašisti ujeli delavskega organizatorja, ga vlekli pred svoje zasebno sodišče, mu tam predložili polo, na kateri so bile zapisane stvari, ki jih ta ni mogel podpisati — in zato so ga na mestu ustrelili. Tudi duhovščino, zlasti v obmejnih krajih, odstranijo na brutalen način, če vidijo, da jim je v napotje, ker brani pravice ljudstva. Hipoma pridrve z avtomobilom pred njegovo stanovanje, dvignejo ga iz postelje — in izginejo v noč i.— bogvekam. Tam ga postavijo na cesto z grožnjo: Nikoli več nazaj, sicer si prvo uro mrtev. Kaj hoče? Pomoči od nikoder. Vse to mora vzbuditi in potrditi sum, da je vlada nasproti fašistom brez vsake moči — in zakaj? Ker so več ali manj fašisti njeno lastno orodje. Ali ni to strašna ironija? Vlada, ki za to nosi meč in moč, da varuje zatiranega in ščiti življenje in imetje — vlada ima v službi bandite? Kako je to mogoče?
Drug sum se vzbudi ob tem, da se zbirajo fašisti z ulice — izmed postopačev, banditov in pustolovcev, ki jih vodijo ljudje brez značaja na prodaj vsakemu — in niti ne delajo, pa vendar žive in čisto razsipno žive. Od kod denar? Javno prepričanje je, ki ga ne upa nihče izreči in ne zapisati, da ta denar daje fašistom vele-kapital. Laški delavec je do vojske tako-rekoč robotal industrijalcem in vclepose-stvu. Zaradi te krivično nizke mezde je laška industrija mogla tekmovati na trgu z drugimi industrijami. Danes organizirano delavstvo zahteva večje plače — vsled tega je konkurenca težka, skoro nemogoča. Kapitalistom in bankam ne lijo milijoni v korita — zalo je pa potreba, da velekapital zruši trdno organizacijo delavstva, Tu je ključ do uganke, zakaj po-žigajo delavske domove, zakaj fašisti bi-jejo tako krut, privičen in nekaznovan boj zoper mase. Zlati ključ mamona odpira srca tudi vladnim možem in zapira oči postavi. Čim so razbite organizacije — nekaj jih utegne razbili sila — nekaj pa premamiti denar — si bo velekapital lepo pomencal roke in se bo kričeč za narod in domovino udobno naslonil na mehke naslonjače ter se odpočil ob novih virih iz žuljev dclavslva.
Občinske volitve, ki so v polnem razmahu, jasno kažejo, da se bliža h koncu gospodstvo JDS in Samostojne stranke, ki je pri volitvah v konstituanto s svojimi slepivnimi gesli pridobila na svojo stran dokaj nezavednih ljudi. Manjkajo še izidi iz mnogih občin, vendar pa je propadanje demokratske in samostojne stranke neizogibno dejstvo.
Dne 5. t. m., v četrtek, je SLS dobila 282 odbornikov, Samostojna 139, demokratska 16, NSS 9, JSDS 19, komunisti 11. Demokratska stranka je naravnost katastrofalno poražena: absolutno večino ima samo v Kamniku in Novem mestu. Izmed četrtkovih rezultatov je predvsem omeniti Belokraiino, kjer smo pri volitvah v konstituanto dobili komaj četrtino glasov, danes pa lahko predvidimo večino. Tako je dobila SLS v Drašičih 16 odbornikov, le 3 so nasprotni, v Božjakovem SLS 13 odbornikov, samostojneži 3, V Semiču imamo relativno večino. V Cerkljah na Dolenjskem je SLS dobila 25 odbornikov, nasprotniki 7. V radovljiškem okraju je SLS v Breznici dobila 12 odbornikov, samostojni 4, v Kropi 10, komunisti 6, v Gorjah SLS 12, samostojni 3.
Danes imamo pred seboj nove rezultate, ki jih posebič objavljamo. Najbolj značilni so: Cerklje na Gorenjskem SLS 19 odbornikov, j*£»j»rotniki 5, Konjice na Štajerskem SLS JO, nasprotniki 6, Konjice, okolica: SLS 11, nasprotniki 5, — Iz litijskega okraja: Polšnik, Dole in Leskovec SLS vsega skup 30, nasprotniki 21.
Skupni dosedanji rezultat je sledeči: Vseh znanih izidov 194, Slovenska Ljud* ska stranka ima absolutno večino v 100 občinah, relativno pa v 33, torej dozdaj nadpolovično večino. Pri volitvah v konstituanto je dobila SLS 38% vseh oddanih glasov, zdaj pa stojimo nad 50^',.
VOLIVNI IZID 5. MAJA.
Po uradnih izkazih je 5. maja volilo 31 občin 496 odbornikov in sicer v političnih okrajih Krško, Konjice, Ljutomer, Črnomelj, Novo mesto, Radovljica in politična ekspozitura Mozirje (okraj Celje). Dobili so: SLS 282, JDS 16 (od teh 13 v Novem mestu), SKS 139, NSS 9, JSDS 19, komunisti 11. Pri teh podatkih manjka še občina Slabtinci s 16 odborniki. Na Vnebohod je tedaj SLS dobila 282 odbornikov (58-75 %), vse nasprotno stranke skupaj pa 198 odbornikov.
OKRAJ ČRNOMELJ.
Radenci. SLS 3 odb., SKS 7 odb.
Dol. Samo lista SLS brez volitve.
Dolenja Podgora. Samo lista SLS brez volitve,
Drašiči, Samo lista SLS s 16 odborniki, mccl katerimi so 3 nasprotniki.
Božjakovo. SLS 117 glasov (13), SKS 33 (3). Prejšnji samostojni župan ni več izvoljen,
Ssmič. SLS 112, Semiška zveza 106, Trgovska neodvisna stranka 50 glasov.
OKRAJ KAMNIK.
Šmartno. SLS 47 (6), SKS 30 (4).
Špitalič. SLS 68 (10), SKS 41 (6).
Zgornji Tuhinj. SLS 77 (9), SKS 65 (7).
OKRAJ KRANJ.
Cerklje. Oddanih glasov 396, SLS 311 (19), Stranka naprednih kmetov in delavcev 85 (5).
Poljane. Oddanih glasov 311, SLS 144
(7),	SKS 167 (9).
Šenčur. Oddanih glasov 326, 3LS 157 (11), Kmetska delavska lista 59 (5), Zgornja stranka 110 (8).
OKRAJ KRŠKO.
Cerklje, SLS 478 (25), združeni nasprotniki 128 (7).
Št. Jernej. Oddanih glasov 657, SLS 379 (14), SKS 126 (5), komunisti 152 (5). Od volitev v konstituanto je SLS napredovala za 23 glasov, samostojni pa so nazadovali za 119 glasov.
OKRAJ LITIJA.
Polšnik. SLS 130 (9 odb.), Kmetska zveia 88 (7 odb.).
Dole. Oddanih glasov 103, SLS 71 (11 odb.), CKS 32 (5 odb.).
Bukovec. Oddanih glasov 84, SLS 33 (4 odb.), SKS 15 (2), komunisti 36 (4 odb.),
Leskovec. Oddanih glasov 89, SLS a
25	(3) SLS b 64 (7).
Krka. Oddanih glasov 259, SLS 126
(8),	SKS 107 (7), Stranka malih posestnikov
26	(1).
OKRAJ NOVO MESTO.
LDU Novo mesto, 5. maja. Izid današnjih občinskih volitev: Oddanih 349 glasov. Prva lista (državnih železničarskih in zasebnih nameščencev in vpokojencev) 178 glasov (i2 mandatov), druga lista (me-ščansko-gospodarska stranka) 171 glasov (12 mandatov). Po strankarsko političnem opredelenju je od 12 voljenih odbornikov prve liste: JDS 8, SLS 2, NSS 2; od 12 voljenih odbornikov druge liste: JDS 5, SKS 7, Od vseh 24 izvoljenih odbornikov pripada po strankarsko političnem opre-deljenju: JDS 13, SLS 2, SKS 7, NSS 2.
Bela Csrkev. SLS 80 (9), SKS 58 (7).
Brusnice. SLS 70 (7), SKS 93 (9).
Mirna peč. SLS 157 (9), SKS 220 (13), NSS 39 (2).
Čermošnjice, Občinska gospodarska stranka (SLS) 80 (7), SKS 53 (4), JSDS 70 (5 odb.).
OKRAJ RADOVLJICA.
Ribno. Volilo 298, Gospodarska stranka Ribno 196, volivci Boh. Bela 102. Nosilca obeh kandidatnih list sta odlična somišljenika SLS.
Breznica. Oddanih glasov 188, SLS 148 (12), SKS 40 (4).
Kropa. SLS 79 (10), komunisti 51 (6).
ŠTAJERSKO.
Konjice (trg). Volivcev 199, oddanih glasov 186, SLS 113 (10), JDS 73 (6).
Konjice (okolica). SLS 158 (11), SKS in JSDS 72 (5).
¥r§8®wisssfe^ pssifilsa Rusije.
Z Nemčijo je sklenjena predhodna trgovska pogodba, — Vršijo se trgovinska pogajanja z Norvegijo in Dansko. Z Nor-vegijo še ni prišlo do sporazuma, ker Nor-vegija zahteva odškodnino za svoječasno rekvizicijo premoženja norveških državljanov in podjetij v Rusiji in zahteva velika naročila, sovjet pa vztraja na tem, da se
ima v Kristjaniji ustanoviti stalna diplo-matičrmisija. — Če se z Nemčijo sklene definitivna trgovinska pogodba, bo imenovan za zastopnika Rusije v Berlinu znani Krasin, ki je bil svojčas inžener pri tvor-nici Stinncs. — V prvih treh mcsccih leta 1921. sc je uvozilo v Rusijo 224.000 ton blaga iz inozemstva.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO.
Belgrad, 6. maja. (Izvirno) Početkom drugega tedna se ponovno prično trgovinska pogajanja z Italijo. Italijanski delegat Lucidi pride jutri ali pojutrišnjem v Bel-
grad. V našo delegacijo so naknadno vpoklicani mnogi strokovnjaki iz raznih panog narodnega gospodarstva. Ti strokovnjaki bodo pred pričetkom pogajanj izdelali podrobni program naših zahtev.
tako strankarsko policijsko politiko daje centralna vlada svoj »placet«!
Z eno besedo, poleg centralne Obznane, ki velja za vso državo, imamo zdaj še posebno Obznano za Slovenijo in morebiti sledi še posebna Obznana za Hrvatsko, dasi to ni verjetno, ker pravijo, da je ban dr. Tomljenovič nekoliko bolj moderen državnik, ki je nedavno uradno sporočil v Belgrad, da protidržavnega gibanja na Hrvatskem ni, pač pa da je hrvatsko ljudstvo večinoma proti centralizmu. Torej bo po zaslugi g. dr. Baltiča kot edina revolucionarna, protidržavna in veleizda-jalska pokrajina v očeh bratov Srbov in celega sveta obveljala v državi SHS Slovenija — tista Slovenija, ki je izmed vseh jugoslovanskih pokrajin s Krekom in Korošcem na čelu šla prva v boj za uresničenje jugoslovanskega političnega ujedinjenja, ko so sedanji vodivni državniki SHS v inozemstvu še rovali zoper Jugoslavijo. Kadar se bodo Srbi naveličali Balti-čev in Ravniharjev, bo tem gospodom ostala v zgodovini neprikrajšana zasluga, da so sredi poštenega političnega boja za dograditev Jugoslavije po modernih ustavnih in pravnih načelih skušali stremljenje slovenskih ljudskih strank za konsolidacijo države na zdravi podlagi ubiti s tem, da so izdajali policajske naredbe, uvedli administrativne kazni in skušali ves naš narod pred celim svetom diskredi-tirati.
Ban dr. Tomljenovič, čeprav demokrat, brani hrvatsko ljudstvo pred natolcevanjem, dr. Baltič je postavlja na sramotni oder, češ, predsednik sem v pokrajini, ki jo moram krotiti z izjemnimi nared-bami, da se ne odcepi od države! Tako vlogo hoče igrati predsednik dežele, ki je, lahko se reče, bila in bo središče jugoslovanske politične in kulturne misli. Lepe stvari si bodo mislili v Rimu, Parizu in Pragi o naši državi in njeni notranji moči. Ko se slovenske opozicionalne stranke trudijo, da bi se uzakonila ustava, ki naj bi bila res trajni in trdni temelj našega ujedinjenja, se izdajajo v Ljubljani fermani, kakor da Slovenija stoji neposredno pred puntom, se obelodanjajo naredbe, kakor smo jih bili vajeni le pod Stiirgkhom in 'Attemsom. Zanimivo je tudi, da prihaja naša vlada s svojim fermanom ravno v času, ko je demokratska stranka pri občinskih volitvah pogorela in ko se je izkazalo, da predstavlja neznatno manjšino. Sedaj si hoče pomagati z izjemnimi zakoni in tako potolči opozicijo, izrabljajoč državo in njeno avtoriteto v svoje strankarske svrhe. Gospodje so se pokazali kot verni nasledniki avstrijanskega režima, ki ga sicer ob vsaki priliki imajo na ustih. Oni so ga daleč prekosili in si lahko izračunajo na prstih, kdaj jih doleti tudi njegova usoda! Gg. Baltič, Ravnihar in Ribnikar — pojdite, kamor spadate — v Avstrijo, kjer ste se navzeli svoje policajske ideologije.
Hufoiiiiiiii]a ali era-tralizem T
(Tz govora narodnega poslanca dr. Janka Šimraka
v seji konstituante dne 20. aprila 1921.)
Izigravanje Slovencev nasproti Hrvatom.
Gospod Ljuba Davidovič je rekel — ozirajoč se samo na državnopravni program s plemensko diferenciacijo: »Pa vam Slovencem bi mogli tudi dati svojo pokrajino!« Mi ta dar gospoda Ljube Davidoviča odklanjamo in ga nikakor ne bi mogli sprejeti, ker vemo, kam meri. (Minister Pribičevič: Velikodušno ga odbijajo.)
Meje naših pokrajin temelje na social-no-gospodarskem in kulturnem načelu, ki
XVI.
Liberalna trubenta iz Knafluve ulce, ke ji prauja prou pu krvic »Sluvensk Narud«, ja je spet enkat prou nepušten pu-lumila in tku fouš zapela, de b biu ta nar bulš zajna, če b mel usi držaun uslužbenci tku kusmate ušesa, de b ja nuben na slišu.
Ampak kar je, tu je! Za enkrat dru-kat b jm ap prou prjatelsk nasvetvu, de nej se greja raj na Trg Tabor frnikujat, kokr pa pulitka ugajnat. Pulitka je za pametne udrašene Idi, ne pa za prsmode, kokr sa naš liberalci.
se popolnoma krije z zgodovinskimi mejami. (Plehki medklici v centru.)
Vladne oblasti.
A na kaj se naslanja vaša razdelitev na oblasti? Najprej ste imeli 35 oblasti, potem ste jih znižali na 25 in na 20, a nazadnje ste pobožno rekli: Oblasti se morajo določiti na podlagi socialnih in gospodarskih enot, toda imeti ne smejo več nego po 700.000 prebivalcev. Torej biti morajo socialne in gospodarske enote, a šteti pa ne smejo več nego 700.000 prebivalcev. Taka, gospoda, je vaša upravna in državniška modrost.
Toda g. Ljuba Davidovič se je čudil, kakšno kompetenco hočemo mi dati svojim pokrajinam. Vidim, da kadar slišite besedo »avtonomija«, se vam začno ježiti lasje. Toda naša avtonomija ni nič drugega nego enostavno prava samouprava.
Demokracija in parlamentarizem.
Vi, gospodje, sle sprejeli takozvano italijansko in francosko samoupravo. To po mnenju najboljših pravnikov: Jellineka, Gneista, Labanta, Rosina in SI. Jovanoviča niso nikake samouprave. To ni niti decentralizacija in niti dekoncentracija, ampak čist, bister in jasen centralizem, čist, jasen birokratiz em. Mi hočemo imeti demokracijo, osnovano na parlamentarizem. Toda parlamentarizem mora biti ne samo v parlamentu, ampak tudi v pokrajini, v oblasti in okraju, v občini. — (Minister Pribičevič: Parlamentarizem v občini!) Glavna misel parlamentarizma obstoja v vladi ljudstva. Angleške samouprave so tako urejene, da vrhovna oblast poverja svojo državno upravo gotovemu samoupravnemu telesu in tedaj to telo izvršuje to upravo popolnoma samostojno po državnih zakonih, a država nima pravice zapovedovati, ampak samo pravico nadzorovati. (V naslednjem se je razvil med govornikom in dr. Lukiničem oster prepir, o katerem smo poročali na drugem mestu.) Slobodan Jovanovič piše v svoji knjigi »Osnovi pravne teorije o državi« o angleški samoupravi: Angleška samouprava ne znači, da vrši občina neodvisno od države svoje posebne posle, ki se države nc tičejo. Občinska samouprava ne znači, da država za tiste svoje posle, ki so v zvezi s krajevnimi interesi kake občine, uporablja občino samo. Angleška samouprava ima torej to značilno potezo, da se vsi uradniki samouprave nameščajo potom volitve, temeljem ljudske volje. Pri vas v vaši samoupravi ni tako, ker glavnega uradnika, ki ga imenujete veliki župan (medklici), tega glavnega uradnika, ki stoji na čelu oblasti, imenuje kralj. (Ugovori.)
Gospodje, na Angleškem glavnega uradnika oblasti volijo. Tako je parlamentarno, tako je demokratično, tako je v angleški samoupravi.
Centralizem po italijanskem in francoskem vzorcu.
Gospodje, vi velite, da so vaše samouprave prave, da to ni centralizem, da to ni birokratizem. A glejte, v »Politiki« je izšel članek g. Slobodana Jovanoviča, v katerem jasno pravi, da je ustavni načrt gospoda Stojana Protiča v duhu angleškega sistema, da je to pravi parlamentarizem, a za ustavni načrt g. Pašiča pravi, da ni nič drugega nego robat centralizem. (Ugovori in protesti v centru.) Prosim, bomo pa či-tali. (Predsednik dr. Ribar zavrne moti-telje.)
Članek g. Slobodana Jovanoviča kon-statira, da se je ustavnemu odboru posrečilo, da ta vladni centralizem nekoliko popravi. Toda, pravi S. Jovanovič, vladni cen-
Scer je nam use en; bi ke ja lomja liberalci, bulš je za Sluvence, preh se uja utresl liberalne svobode. Ampak uradnki sa hedi na ta liberalna trubenta, pusebn bi ta viši uradnki, ke jh u zahvala, de sa liberalcem tulk let tlaka delal, zdsj sa se pa naveličal, tku nasramen nahrul, kokr kašne zanikrne šularčke, čš, sej usi skp nč na znate, faulast ste ket mrhe in sam nam se mate za zahvalt, de ste sploh kej ratal, de sploh sedete pr državneh kuri-teh in s z naša milostja in držaunem cirubi-žam pasete soje vampe.
Tku pr en glih jim je zafrrobu » Slo-vensk Narud« una sebota in se skubacou na »abstinente«, ampak ne na take, ke raj voda pijeja kokr vin, ampak na tiste na »abstinente«, ke jh jc pamet srečala ini sa tli več liberalcu volt u ubčinsk svet.
»Ud zdej zanaprei pa na u Slu več tku,« se gifta Narud. Zdej vam uma drgač gledal na prste. Buh na przaden, de b se še kerkat kašn držaun uslužbenc predrznu, kedr uja kašne vulitve, duma ustat, al pa kašnga druzga volt, kokr ga uma mi naprej predpisal. Ta ja u skupu. Tu u tku udletu preč ud držaunga kurita, de ga nuben pes na u več puvohu. Pa nej u še tku vesok uradnk in nej zna še tku dobr jahat uradn-ga šimelna, škartiral ga uma in vrgel med stara ruputija. Tu s zamerkite enkat za useli, de na ute pol jamral in se prlužval, ke u že preppzn, Zdej mama mi miič- u svu-
tralizem ipak ostane centralizem. Rekel sem že, da avtonomija, o kateri mi govorimo, ni drugega nego sistem angleške samouprave. Zato mislim, da se niste mogli čuditi, ko sem rekel, da pokrajinske samouprave izberejo za bana trojico mož, izmed katerih potem vrhovna upravna oblast določi bana. Ugovarjali ste temu, da bi pokrajine same postavljale uradnika, toda to Je po načinu parlamentarizma ob sebi um-Ijivo. Vem, da ljudje, ki so se vživeli v centralizem, ki ne vedo, kaj pomeni samouprava, ki imajo pred očmi le italijansko upravo, ki je gotovo najslabša na vsem svetu, ki nima ničesar drugega nego svojo kara-binijerje, — da morejo ljudje, ki poznajo samo francosko samoupravo, tako misliti. Vi veste, da je francoski centralizem ustvaril Napoleon. A Clemenceau je v nekem pismu izjavil, da je današnja francoska uprava >Napoleonova ječa«. Rekel je, da so njegov ideal velike oblasti z zakonodaj-stvom.
Mi smo po svojem govorniku jasno po-vdarili: Ena suverena država, ena suverena oblast, ena suverena zakonodaja. Ta suverena država, ta suverena zakonodaja delegira od svoje zakonodaje, česar država sama ne bi zmogla storiti, ker se bavi z največjimi državnimi posli. Kaj se delegira, je v našem programu jasno označeno. Ravnotako je jasno povedano, kaj spada v avtonomno zakonodajo.
Tudi vi hočete dati svojim samoupravam pravico, da smejo izdajati naredbe. To zame ni nič drugega, nego tendenca za parlamentarizmom. Vi ste tudi proti lastni volji morali vreči samoupravam drobtinice samoodločbe. Seveda ste na drugi strani ludi te drobtinice napravili popolnoma ilu-zorne.
Primorske novice.
p Bogoskrunstvo fašistov. Preteklo nedeljo je družba fašistov napravila izlet iz Razdrtega na Nanos. V cerkvici sv. Je-ronima na vrhu so razbili oltar in ko so odšli, opravili v cerkvici svojo potrebo! Pri tem činu laške kulture so oddali salut iz revolverjev. Med prebivalstvom vlada samoposebi umevno velikansko ogorčenje, p Nasilna kršitev volivne svobode. Preteklo nedeljo je £0 vojakov s karabin-kami prišlo na shod Jugoslovanske narodne stranke pri Peternelu v občini Dolenje na Goriškem, Dr. Gabršček in g. Kozman bi bila imela govoriti. Vojaki so zahtevali, da naj sc shod otvori v imenu »Italijanske slovanske stranke«. Ker se tej zahtevi ni ugodilo, se je moral shod zaključiti. Gospod Giolitti pa je garantiral absolutno svobodo volitev!
p Napad fašistov na cerkev, V Sovi-njaku v Istri je skupina fašistov poškodovala v cerkvi glagolski napis iz 1. 1557. Razbili so šipe učiteljici Flego. Sneli so tudi slovanske napise na nekaterih hišah, p Partito popolarc je, vsaj kakor poroča »Edinost«, vstopil v blok z nacionalisti in fašisti, to je s tistimi, ki oskrtnjajo cerkve po Julijski Benečiji, Radi bi vedeli, kako se pošteni kristjani v laški Ijv.dski stranki počutijo v tej družbi.
Dr, Skaberne in prekmurski Katekiz-muš. G. posl. Klekl je stavil upit na ministra za prosveto zavoljo odredbe višjega šolskega sveta, s katero se prepoveduje prekmurski katoliški katekizem. Mimogrede povedano, se prekmurski slovenski evangeljski, mažarski in nemški katekizem ter židovski obrednik ni prepovedal. Oči-vesno ljubljanski reformatorji v študiju teologije še niso prišli tako daleč, da bi tudi
bodn Jugoslavi in mi uma že puskrbel, de se ute prvadl svubode tud vi.«
En svetnk, al je menda še clu viši sevtnk pr ulad, je ratu tku rdeč ket kuhan rak, ke je prebrau tista prsmudarija u »Sluvenskmu Narude«,
»A misija gespudi, de sma mi kašn Gašperčki; de uja z nam tejater igral!« je reku. »Ta je ta lepa; zdej uja nazadne Ide res mislel, de sm kašn tepec in de sm sam zatu ratu viši svetnk, ke sm liberalcem vu-liuce s cvajšponarjam u gala kuči skp vla-Ču. Tu je za zahvala, ke sm se zadnč pelu spet iz gala kučija pu biušga ubčinske^a svetnica ke u Komenskcga ulca, de b ga uleku k ubčinskem vulitvam, pa m je ta grobjan iz sojmo čeulam prtisnu štampilko tlela zad, de mam še dons plou flek, in de šc dons na morm tku sedet, kokr se šika. Tu mam za zahvala. Prmejš, nekol več, pa če se usi liberalci na glava pustauja in če prec tud mene škartiraja, Zavle tega me še na u konc, sej znam tud iz hišam barantat in tu u še več nesl, kokr pa uradništvu, Mislem, de uja tud drug uradnki tku pameten, de na uja več liberalcem pajaca špilal. Sevede, kdur ma pa vesele pajac bit, nej pa bo. Men je useen. Lde uj.->. saj lohka te pajace puznal. Več šarža ke u mou, bulš pajac bo. Na zmožnost se u svo-boan Jugoslavi tku na u več gledal; tu sa pu' azal že s tem, ke sa Puclna narecll za ministra. Usak je naumen, kdur še u š uja
v njih našli kako krivoverstvo. V tem pa so si že edini, da bi bilo najbolje upeljati za židovski obrednik namesto hebrejske pisave cirilsko, kjer ste bojda obe pisavi precej enako orientalni.
Gospodinjski tečaj v Beltincih. Z zadnjim aprilom se je zaključil prvi gospodinjski tečaj v prekmurskih Beltincih. Kaj takega je bilo za Prekmurce nekaj celo novega, Dekleta so napravila h koncu javen izpit pred povabljenimi domačini. Ljudje se niso mogli načuditi, koliko so se te pre-
Eoste, pa brihtne deklice naučile v tako atkem času. Civilni komisar dr, Lipov-šek, ki je bil navzoč pri izpitu, se je z veliko zadovoljnostjo zahvalil učiteljem in učiteljicam, ki so dosegli tak uspeh. To je pozitivno delo za Jugoslavijo.
PoilUin« novice.
-r Sijajen shod SLS v Celju. Na praznik, 5. maja, je imela SLS v Celju velik shod. Na shod so prišli somišljeniki iz sedmih okrajev. Zborovalcev je bilo nad 2000. Na shodu so govorili poslanci dr, Korošec, dr, Hohnjec in Kranjec.
+ Pobarvana poročila o občinskih volitvah. Naši somišljeniki nam že poročajo, da izdaja vlada po svojem dopisnem uradu pobarvana poročila o izidu občinskih volitev. Zlasti o onih občinah, ki so imele samo eno listo, v6 natanko poročati, kateri stranki pripadajo kandidati, Pri tem se pa vlada v svoji samostojno-liberalni ljubezni vendar le preveč moti. Zato bomo morali, ko dobimo poročila iz vseh občin, uradne podatke popraviti. Za danes moramo konstatirati pomote v sledečih občinah: Za Velenje poroča, da je tam lista SLS in NSS, v resnici je pa samo lista SLS in 10 njenih odbornikov. Za Skale se poročilo glasi, da ima SLS 7, SKS 2 odbornika, v rcsnici jih ima SLS 9. Občina Buče iina kompromisno listo. Odbornikov jc 10 naših, nasprotnih pa 6, Poročila v listih pa govore ravno nasprotno. Brezdvoma se kaže v teh motnih poročilih vpliv okrajnih glavarjev, ki so na zahtevo vlade preiskovali kandidatom v občinah z edino listo srce in obisti.
-f- Posledice kupčije z muslimani se že kažejo. Agrarne razmere v Bosni izzivajo nove težke probleme. Kmetje se prepirajo, koliko zemlje da lahko obdrže in ker si niso edini, je posledica, da je velik kompleks zemlje ostal neobdelan. Muslimani pa zahtevajo od vlade, da jim takoj izplača obljubljeno vsoto in grozijo, da bodo izstopili iz vlade, če se jim tako; nc ugodi,
4- O imenu naše države se je že veliko pisalo in so vse stranke zavzele ofi-cielno stališče. Tudi jugoslovanski demokrati so ga končno zavzeli in ga publici-rali v svojem centralnem glasilu »Demo-kratiji«. V članku »Zašto da mora?« odgovarjajo na zahtevo subotiških visokošol-cev, da se naša država mora imenovati Jugoslavija. Glavni organ državotvorcev na to porogljivo vprašanje: »A zakaj se mora? Naše mišljenje je, ne samo, da se ne sme, temveč, da tudi ni treba, da se tako imenuje« in kličejo na pomoč krfsko deklaracijo, — katero pa v vprašanju ustave zanikajo, — ki da je že prejudicirala, da se naša država imenuje SHS in čemu potem menjavati. Kdor zahteva, da se ime »Jugoslavija« našemu narodu »usili«, ta izziva proti njej odpor. Sicer pa bi bilo edinstveno ime za našo državo usodepolno in bi zna-čilo njen propad, kajti tudi Avstrija je propadla, ker si je leta 1917. nadela ime »Avstrija«. — Tako piše osrednje glasilo držatvotvor-
hod in s glava bel. Na liberalne vuliune shode nej hod, tam žiuja vpije in jm u čeva leze, pa u na kojn. Če že na u ratu minister, puverjenik, u pa prou gvišn ratu ministersk tajnik. Negave posle u pa že kašn sluga upraulu, ke ni tou liberalcem tlake delat in je zatu sluga ustou, če prou ma več u pet, kokr minister u glau. Ta struna, ke sa začel zdej liberalci najna brenkat in vu-liuce najna luvit, u pr uradnškeh šemah več zalegla, kokr šintarjuva, ke najna pse luvi. Tu je gvišn, de se zdej in dokler uja mel liberalci kumanda u Jugoslavi, na u mogu nuben uradnk več ud sojga dela in soje zmožnast, ampak edin le še ud soje naumnast in prliznenas! redit, Žiuja Jugoslavija!«
Tku je rentaču tist ta viši svetnk, in jest mislem, de še marsker drug uradnk, ke kej nase drži, tud. Dohtar Trilar je že zbolu zavle tega in pubrau soje kupita na rotuš in šou. Ta epidemija u pa mende še marskašnga napadla, in nuben ceplejne na u nč pumagu, dokler uja liberalci svutoda delil nam — udrešencem. K sreč mende na uja več doug. Ket liberalci sa že mkat du frementa pugurel, pa še zavarvan nisa bli; ket demukratem je streha že tud pu-gurela, zdej išeja zavetja pr drugeh strankah, sam dc b bli pud streha. Kulk časa bo trpou ta osebenkuvajne, uma pa tud kmal vidi.
Le še mal putrpima,
cev, proglaša vse, ki so za ime Jugoslavija, za avstrijakante in izdajalce domovine, obenem pa daje najboljše izpričevalo neiskrenosti demokratske politike. Agrarna reforma in »Jugoslavija«, to so bile glavne točke, na katere so lovili svoje pristaše, ki sedaj doživljajo razočaranje za razočaranjem.
+ Kdo bo novi vojni minister? V političnih krogih se mnogo debatira o tem, kdo postane vojni minister. Vojaški krogi kandidirajo generale Tučakoviča, Smilja-uiča in Zečeviča.
-f Bolgarski vpadi. »Politika« se bavi v uvodnem članku z raznimi vpadi, ki so jih Bolgari zlasti to leto izvršili na naše meje. List dokazuje, da stoji za temi vpadi službena Bolgarija. Ako se hoče mir na
mejah proti Bolgarski ohraniti, se mora izvršiti, kar je predpisano v mirovni pogodbi, to je, da se meje pomaknejo s planin v dolino Strume. Meja se mora popraviti s črto, ki oddvaja centralne jugoslovanske dialekte, to jc srbsko-hrvatskega od vzhodno - jugoslovanskega (bolgarskega). Taka črta bi nas zavarovala pred lahko izvedljivimi bolgarskimi vpadi in razen tega bi dejstvo samo vplivalo na iztreznenje Bolgarije. Po Bregalnici je moral priti Kajmakčalan in za tem mora priti Struma. Samo za to ceno bo imela Jugoslavija mir na svoji vzhodni meji. Samo ta odločen korak bo dovedel do tega, da bo sporedno prišlo do zbližanja z Bolgarsko.
LDU Vratislava, 5. maja. Wolffov urad poroča: Korfanty se je sinoči proglasil za civilnega in vojaškega guverneja v Gorenji Šleziji.
LDU Opole, 5, maja. (Wolff) Pol sko uporniško 'gibanje se je pomaknilo dalje proti zapadu. Akcija italijanskih čet v ryb-niškem okrožju doslej ni imela uspeha. Kakor se poroča, so uporniki tekom današnjega dne prejeli preko poljske meje mnogo municije in sanitetnega materijala. Na mnogih krajih industrijskega okrožja se vrše med vstaši in medzavezniškimi četami srditi boji. V okrožju Ratibor so se spopadli uporniki in Italijani.
LDU London, 5. maja. (DunKU) V londonskih vladnih krogih prevladuje mnenje, da je uporniško gibanje v Gorenji Šle-ziji zelo resnega pomena. Smatrati ga je kot odločno in sistematično stremlienje, da se sklep vrhovnega sveta onemogoči z nasilno zasedbo spornega ozemlja.
LDU Varšava, 5. maja. (Wolff) Kakor se javlja, je varšavski gornješlezki komite izročil zavezniškim komisijam spomenico, v kateri zahteva, da poljske čete takoj zasedejo gornješlezka ozemlja, ki imajo poljsko večino. Za nadaljnje kraje Gornje Šlezije se zahteva zopetno glasovanje. De-putacijo je sprejel le francoski odposlanec, dočim jo je italijansko in angleško odposlanstvo zavrnilo.
LDU Berlin, 5. maja. (Wolff) Vsa večja mesta v Gornji Šleziji so obkoljena od upornikov. V Rybniku visi na mestni hiši poljska zastava. Zasedba Rybnika se ni izvršila brez odpora tam nameščenih italijanskih čet. Pri tem so imeli Italijani občutne izgube.
LDU London, 5. maja. (Reuter) Uporniškega gibanja v Gornji Šleziji se je udeležilo tudi nekaj dobro oboroženih in opremljenih poljskih čet. Ni dvoma, da je bil upor pripravljen.
LDU Breslava, 5. maja. (Wolff) V Ra-tiboru, ki je popolnoma obkoljen od upornikov, je italijanski okrožni kontrolor pozval nemškega plebiscitnega komisarja, naj postavi 500 mož kot glasovalno policijo, kar se je že zgodilo, tako da se sedaj Nemci in talijani skupno bore zoper Poljake. Desni breg Odre so zasedli Poljaki, dočim stoje na levem Nemci.
LDU Berlin, 6. maja. (DKU) Poljski vstaši so iznova dobili močna ojačenja. V tukajšnjih vladnih krogih cenijo število poljskih vstašev na 50.000 mož. Vse frakcije zbornice so se danes dopoldne sestale, da bi se posvetovale o položaju v Gorenji Šleziji.
LDU Berlin, 6. maja. (Brezžično) Mesto Pštino so včeraj zasedli vstaši, vendar so jih italijanske čete zopet pregnale. Več poljskih voditeljev so zaprli.
LDU Pariz, 6. maja. (Brezžično) Vrhovni svet je odgodil razpravljanje in ureditev gorenje-šlezijskega vprašanja.
LDU Berlin, 6. maja. (Wolff.) V Kato-Avicah so nocoj vstaši napadli francoske patrulje. Dva Francoza sta težko poškodovana, policijski stražni mojster pa je ustreljen. Iz Pštine so odpoklicali francosko topništvo. V mestu je mirno, V Ratiboru je po ložaj neizpremenjen. Izhode iz Glivic so vstaši zabarikadirali.
LDU Vratislava, 5. maja. (Wolff.) V Ši valdu južno od Gilvic se je zbralo dva do tri tisoč vstašev. Doslej je v mestu Glivice še vse mirno. Francoski general De Bran-tes je svečano obljubil, da bo z vsemi sred-
stvi, ki jih ima na razpolago, skrbel za življenje in imetje prebivalstva. V Bytomu je danes popoldne poljski funkcijonar zastopniku okrožnega nadzornika izročil ultimat, v katerem zahtevajo vstaši, naj se jim mesto prostovoljno preda, sicer bodo s silo osvouli mesto.
LDU Tarnovice, 6. maja. (Wolff.) V tarnowiškem okrožju je popolnoma mirno. Včeraj so se Nemci in Poljaki domenili, naj se mestna in deželna okrožja drug drugega puste v miru.
LDU Katowice, 6. maja. Wolffov urad poroča: Nemške stranke in strokovne zadruge so medzavezniški vladi in plebiscitnemu poveljstvu v Opolah poslale brzojavko, v kateri se med drugim ugotavlja, da meja ni bila nikdar uspešno zaprta in da so se celo neposredno pred r>učem pritegnile čete iz obmejnih krajev, tako da jc bila meja popolnoma nezavarovana. Velika množina pri vstaših najdenega orožja dokazuje, da so se že dolgo časa oskrbovali z orožjem iz Poljske. Jako razburjeno prebivalstvo ovirajo oboroženi vstaši pri delu. Tako naj bi se do najmanjše točke pripravljenemu puču dal značaj splošnega ljudskega gibanja, ki nikakor ne obstaja.
LDU Pariz, 6. maja. (Radio Zagreb.) »Journal des Debats« piše, da je vzrok nemirom v Gorenji Šleziji nesposobnost med-zavezniške komisije. Francoska vlada ie naznanila poljski vladi, da so dogodki v Gorenji Šleziji napravili nanjo silno neugoden vtis ter izrazila nado, da bo poljska vlada vse podvzela, da se vzpostavi mir in red.
LDU Nauen, 6. maja. (Radio Zagreb.) Iz Varšave javljajo, da so gornješlezki vstaši dali Llovdu Georgu ultimat in da so sklenili, da bodo uničili vsa ondotna industrijska podjetja, če se ne udovolii poljskim zahtevam. Poleg tega pa je poslal komisar Korfantv angleškemu majorju, članu med-zavezniške komisije, ultimat, v katerem zahteva: 1. da ostanejo zavezniške čete nevtralne; 2. da se ukine obsedno stanje; 3. da se prepovedo razširjati nemški časopisi in 4. da se odpokliče vodja osrednje policije v Katowicah. Po vesteh iz Vrali-slavc je pozvala medzavezniška komisija nemške dobrovoljce v Opoljah, naj sodelujejo pri delu za mir in red, nakar se je temu pozivu odzvalo 3000 častnikov in uradnikov. V Ratiboru se Nemci in Italijani bore ramo ob rami. Doslej imajo Italijani 32 mrtvecev in 60 ranjenih. V okrožju Rybnik preti lakota in obstoja nevarnost, da udre v ondotne rudnike voda.
LDU Nauen, 5. maja. (Radio Zagreb,) »Daily Express« javlj . iz Varšave, da je tamkaj prišlo do demonstracij pred angleškim in italijanskim poslaništvom, R^uter-jev urad javlja, da sodelujejo pri vstaškem pokretu, redne poljske čete, ki so opremljene z orožjem in municijo. Nemške vesti trdijo, da so poljski vojaki prestopili mejo v civilnih oblekah,
LDU Varšava, 6. maja. (Brezžično.) Zunanje ministrstvo je varšavskim zastopnikom ententnih velesil izročilo noto, v kateri naproša poljska vlada entento, naj vzpostavi mir in red v Gornji Šleziji na ta način, da izda odlok, ki bo določil pripadnost Gornje Šlezije v zmislu določil mirovne pogodbe in plebiscita.
LDU Varšava, 6. maja. (Brezžično.) Politične stranke Gornje Šlezije se v tem trenutku pogajajo za sestavo vstaške vlade.
gea nemškemu poslaniku v Londonu naznanil sklepe, ki so bili že prej storjeni in ki so jih v nočni seji podpisali zastopniki zavezniških vlad. Poleg nemških kršitev vsebuje nota to: 1. vojaške ukrepe v zvezi z zasedbo ruhrskega ozemlja. 2. Reparacijska komisija pozivlje nemško vlado, naj najkasneje do 6. maja notificira plačilne pogoje in jamstva za izplačilo nemških dolgov. 3. Poziv nemški vladi, naj te do 12. maja sprejme, in 4. Naznanilo, da bodo vojaški ukrepi na kopnem in na morju trajali tako dolgo, dokler ne bi Nemčija izpolnila vseh svojih obveznosti. Poleg tega se en-tentne vlade obvežejo, da Nemčiji v nobenem oziru ne bodo popustile od določene vsote odškodnine.
LDU London, 5. maja. (Reuter) V spodnji zbornici je Lloyd George otvoril debato o reparacijah in opozarjal na mnogo-brojne kršitve Nemčije napram mirovni pogodbi. Temeljno vprašanje je vprašanje razorožitve; og njega je odvisna prihodnost Evrope. Nemčija je samo deloma razoro-žena. Ostalo ji je preveč velikih topov, pušk in strojnic. Zlasti pa obstajajo iregularne vojaške organizaeje, ki morejo združene postati jedro znatne armade. Nemčija se izgovarja s pretvezo, da proti revolucionar-cem in komunistom ne more biti brez zaščite. Mi pa moramo ostati pri naši zahtevi, ker ima Nemčija dovolj rednih močnih čet. Kar se tiče reparacij, so kršitve Nemčije jasne. Konferenca je storila odločne sklepe, ker splošno zadržanje Nemčije kaže, da ne namerava izpolniti svojih obveznosti. Brez Poruhrja, je dejal Lloyd George, Nemčija ne more obstajati. Francija je bila pripravljena za pohod dne 1. maja, vendar pa je pristala, da se da Nemčiji nova priložnost za premislek, in je odgodila pohod.
LDU Nauen, 6. maja. (Radio Zagreb.) Nemški politiki se čudijo nenavadno ostremu tonu zavezniške note, ki je onemogočila nadaljna pogajanja. Vsled novih zahtev zaveznikov so nastale za sestavo novega kabineta nove težkoče. »Vorwarts« piše, da bo prihodnji nemški vladi na prosto dano, ali da se vda in dopusti, da veliki deli države pripadejo za degleden čas pod zavezniško vojaško oblast, ali pa da sprejme pogoje, za katere bo treba nadčloveške moči, če jih bo hotela izvesti. Vlada stoji pred vprašanjem, ali ne bi bilo bolje, da poizkusi izpolniti pogoje, ali naj jih v naprej odkloni. »Lokalanzeiger« javlja, da so koalicijske stranke računale na to, da bo ententa popustljivejša napram Nemčiji. Predlogi pa, ki se tičejo razorožitve in vojnih krivcev, so za Nemčijo absolutno nesprejemljivi.
zvezo na vlak št. 52, ki odhaja iz Postojne ob 13. uri ter prihaja v Ljubljano ob 16. uri 5 minut,
—	Odbor Podpornega društva slepih
v Ljubljani, Wolfova ulica 12, ponovno prosi vse župnijske in občinske urade, ki še do sedaj niso naznanili slepe, spadajoče v njihove občine, naj bi isto blagohotno v, najkrajšem času storili ter s tem društvu pripomogli do uspešnejšega delovanja.
—	Smlednik. Pevski in tamburaški odsek izobraževalnega društva v Smledniku priredita v nedeljo, dne 8. maja 1921, pevski koncert z bogatim in zelo zanimivim sporedom. Začetek ob pol štirih popoldne. Vabljeni so posebno pevski zbori iz okolice.
—	šolska mladina ▼ Stični ponovi pravljično igro s petjem in deklamacijami »Mojškra Klara«,
nedeljo, 8. maja ob 3. uri popoldne in v ponedeljek na dan sejma, 9. maja ob 1, uri popoldne v društveni dvorani v Stični v prid »Jugoslovanski Matici« in revni deci.	(k)
—	Invalidom južne železnice, freaen je bila _ splošna zavarovalnica proti nezgodam upeljana, je imela južna železnica svoj lastni fond proti nezgodam. Iz tegar so bili odpravljeni pol-invalidi s 480 goldin. in popolni invalidi z 840 goldin. V slučaju, da bi taki invalidi ali njih vdove še živeli, naj se zglase v Ljubljani v Knafljevi ulici št. 10, I. nadstr., vrata 5.
—	Krivo pričevanje. Pred okrajnim sodiščem Kranju sta 28. januarja letos krivo pričala Matija in Jurij Močnik iz Stiške vasi. Deželno sodišča v Ljubljani je obsodilo zato Matija Močnika na dva meseca težke ječe in Jurija Močnika na tri tedne navadne ječe.
—	Čevljarska zadruga za Ljubljano in okoliro naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 8. t. m. točno ob 2. uri popoldne v restavraciji Narodnega doma njen sestanek. Prosi se obilne udeležbe. — Odbor.
—	Opozarjamo na oglas trrdko Franc Hitti, Martinova c. št. 2, ki ima veliko zalogo poljedelskih strojev.
—	Kam na praznike? Na Bohinjsko jezerol K Sv. Duhu! V hotelu pri Sv. Duhu je na razpolago 40 sob s krasno dependanco. Izvrstna kuhinja. Postrežba točna in solidna. Za mnogoštevilen obisk se priporoča Feliks Seljak, hotelir.	1652
—	Opozarjamo na današnji oglas hotela »Velebit« v Baški ter pripominjamo, da je sedaj možno tja potovati samo skozi Bakar. Parnik vozi v Baško enkrat v tednu mimo Kraljeviče, dvakrat v tednu pa do Krka. Sezona v kopališču se otvori 15. t. m.
LDU London, 5. maja, (Reuter) Ultimat zaveznikov Nemčiji je bil davi izročen nemškemu poslaniku v Londonu.
LDU London, 5. maja. (Reuter) Po sklepni izjavi vrhovnega sveta je bil soglasno sprejet protokol, s katerim se iz-preminjajo oni deli versailleske mirovne pogodbe, ki sc tičejo obnove, sestavljajo v sklad plačilni pogoji, ki se bodo naznanili Nemčiji z mirovno pogodbo in se pooblašča reparacijska komisija, da bo s posredovanjem garancijskega komiteja nadzorovala uporabo nemških plačil in določila njih termin. Nemčija bo v ta namen morala žrtvovati nastopne dohodke: 1. Dohodke carine in iznos vse izvoznine in livoznine. 2, 25*5 pristojbino od prednosti
vsega nemškega izvoza. 3. Vse direktne in indirektne pristojbine ali vsa druga plačila, ki jih bo morebiti predlagala nemška vlada in jih bo garancijski komite, ki ne bo imel pravice, vmeševati se v nemško upravo, odobril. Nemčija bo morala dostaviti gradivo in delovne sile, ki bi jih vsaka od zavezniških držav zahtevala za vzpostavo opustošenih ozemelj.
LDU Pariz, 5. maja. (DunKU) Posebni poročevalec »Agence Havas« javlja iz Londona: Redakcijske odsek je šele ob 1.30 zjutraj določil končnovcljavno besedilo note, ki jo jutri zvečer odpošlje reparacijska komisija komisiji za vojna bremena. — Po drugi slrani pa bo vrhovni svet s posredovanjem svojega predsednika Lloyda Geor-
Unmnm novice,
—	Poslancem Jugoslovanskega klnba. Predsedstvo Jugoslovanskega kluba prosi klubove člane, da bodo v ponedeljek, dne 9. maja dopoldne vsi brez izjeme v Belgradu.
—	Smrtna kosa. V noči med 4. in 5.
majem je nagloma umrl pri svojem prijatelju v Rušah vpokojeni župnik g. Miško Horvat. Pogreb bo danes ob desetih. N, v m. p.!
—	Konec kronskih bankovcev po 1, 2 iu 10 kron. Generalna inšpekcija finančnega ministrstva je naročila pokrajinskim finančnim ravnateljstvom na ozemlju, kjer so še sedaj v prometu kronske novčanice po 1, 2 in 10 kron, naj se podaljša rok izmenjave za 15 dni. Zamenjava se bo vršila od 15. do 30. maja ter se bo zaključila z 31. majem. Po preteku tega roka bo ministrstvo proglasilo te novčanice za neveljavne.
—	Tržič. Volitve v občinski odbor trga so dale relativno večino SLS, ki je kandidirala pod imeni Delavska in Obrtna zveza. Prva je dobila 6, druga 4 odborniška mesta. Gospodarska stranka, ki je družila v sebi JDS, narodnosocialno in samostojno, je dobila 7 odbornikov. Delala je na vse kriplje. Dva smrtnobolna volivca je pri vlekla na volišče. Naprtila je vse slabost starega občinskega odbora, v katerem so imeli libcralci z Nemci večino, pristašem SLS. Celo slabo aprovizacijo, ki so jo upravljali slioro izključno libcralci, je očitala naši stranici. Vsled kratkega roka, ker so vrgli zadnji dan letake med volivce, ni bilo mogoče razkrinkati teh laži, ki so nekatere premotile, da so volili s to stranko, ki se ni upala na dan s pravim ioie-nom.
—	Žalina. Volivna komisija, ki je sc-stojala iz samih samostojnežev razen enega, ki je bil predstavnik liste SLS, jc razdelila mandate tako, da je odbornikom, izvoljenim po listi SLS, dodelila namestnike po listi SKS. Predstavnik naše liste se jc proti takemu postopanju pritožil na okrajno glavarstvo in poverjeništvo za notranje zadeve,
—	Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Za časa stavke v Julijski Benečiji prevaža potnike med Ljubljano in Postojno vlak št. 855. ki odhaja iz Ljubljane ob 6. uri 40 min. in prihaja v Postojno ob 12, uri 27 min. Italijanski vlak odhaja iz Postojne ob 14, uri 36 min. Iz Trsta prihaja .vlak v. Postojno ob 8. uri 42 min. in ima
lj Umrl je 5. t. m. v deželni bolnici g. Filip Tr a t n i k , pasar na Poljanski cesti št. 10, star 48 let. Pogreb bo danes popold, ob pol 4. uri. Pokojni je bil zvest pristaš Ljudske stranke. Naj počiva v miru! Družini naše iskreno sožalje!
lj Koncert Glasbene Matice preložen. Z ozirom na to da je g. operni pevec I. Le-var, ki je prevzel za koncert Glasbene Matice obširnejšo solo-partijo v Sattner-) vi kantati »V pepelnični noči« odpovedal včeraj v petek dne 6. t, m. nenadno svoje1 sodelovanje, se preloži koncert Glasbene Matice, ki bi se imel vršiti v ponedeljek, dne 9. t. m., na torek po Binkoštih dne 17, t. m. Vse kupljene vstopnice ostanejo v veljavi za preložen koncert. Generalna vaja kot mladinski koncert se bo vršila kakor določeno v nedeljo dne 8. t. m. ob IU. uri dopoldne v »Unionovi« dvorani. —« Odbor.	i
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo v nedeljo, 8. maja, ob pol 11. uri dopoldne občni zbor v dvorani Rokodelskega doma.
lj Organizacija javnih nameščencev somišljenikov SLS. Danes zvečer ob 20. uri običajni tedenski članski sestanek v navadnih prostorih. — Odbor.
lj Javna telovadba dijaškega orlovskega okrožja je jutri, v nedeljo, ob štirih' popoldne na Rakovniku. Ob treh so litanije, takoj potem pa nastop. Ker je to lep izlet in obenem tudi pokažete naklonjenost do nas, vabimo vas vse, da se te prireditve udeležite. Vstopnina: sedeži pO 12 K, stojišča po 6 K. Dobite jih pred začetkom pri blagajni. Ob osmih zvečer je čajev večer v Rokodelskem domu brez vstopnine. Na sporedu so pevske točke, šaljiv prizor in šaljiva pošta.
lj Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« vabi vse svoje prijatelje v nedeljo« 8. t. m., na majniški izlet na Rožnik, kjer bo ob 10. uri dopoldne slovesna služba božja, pri kateri bo pel celoten društveni zbor. Izlet se vrši ob vsakem vremenu.
lj Iz gledališke pisarne. Radi obolelosti opernega baritonista g. Levarja se danes predstava »Thais« za red A ne more vršiti. Mesto nje se igra opera »Zlatorog« izven, po znižanih cenah. Za že kupljene vstopnice za opero »Thais« sc vrne denar pri gledališki blagajni.
lj Težki časi — še težja bodočnosti Vojna vi« hra nas je dvignila iz »lomov mirnega, a iskrenega dela v dežele strelnih jarkov, lužo in krvi, ki so nam izsesale kipeče mlade moči. Kar se nas je rešilo, smo tu: telo nam jo onemoglo, sila stremljenja pa je medtem rastla v nas. Ostali smo zvesti prisegi, delali za svoj narod in ga vodili do onega cilja, ki so nam ga stavili naši veliki predniki. Zato so obračamo na vso rodoljubno someščane, trgovce, bančne in kreditne zavodo in vso drugo podjetnike, naj žrtvujejo revnim visokošolcem, ki trpo veliko pomanjkanje v vseh potrebščinah. V ta namen pojdejo v soboto, dno 7. t. m. popoldne akademiki po vseh trgovinah, zavodih itd. z nabiralnimi polarni nabirat prispevke. Vsa imena darovalcev so bodo obiuvila v časopisju. V nodelio, 8. t. m. dopoldne bo pa evotlični dan, ki ga priredo akademiki sami v spremstvu nnšib dani, Istega dno — v nedeljo, dne 8. t. in. ob 8. uri /večer iw vrši v ta namen v dram. gledaSSčii prediktva zelo zanimive iu veliV.c modonjc drame jBorljft£.(6^tcTn
6e za nas žrtvujejo gled. vodslvo in naši igralci, ker Cisti dobiček te predstavo je namenjen »Podp. društvu jugoslov. akademikov v Ljubljani . Zavedajte se tudi vsi someščani in sodržavljani, naše velike misije, ki nam jo nalaga bodočnost našega naroda! — Brez mladino — ni bodočnosti! >Po<lp. društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani.« lj Osrednja zveza javnih nameščencev ima , prvo sejo širšega odbora po občnem zboru v soboto, dne 7. t. m. ob 20. uri v posvetovalnici mestnega magistrata. Dnevni red: Odobritev zapisnikov občnega zbora in zadnjo seje širšega odbora, volitev tajnika, blagajnika, gospodarja in njih namestnikov ter raznih odsekov in slučajnosti. Da bo delovanje Zveze v tekočem poslovnem letu zares vsestransko popolno, je dolžnost vseb delegatov, da se seje zanesljivo udeleže — Predsedstvo. (k)
ij Umrli so v Ljubljani: Fran Mikec, sobni slikar, 48 let. — Alojzija Podrcberšek, žena polic, revir, nadzornika, 36 let. — Martin Sto-par, trgovski sotrudnik, 40 let. — Elizabeta Masterl, hči žel. delavca, 8 mcsccev. — Marija Sedej, ribičeva vdova, 74 let. — Iv. Mah-kota, poštni sluga, 32 let. — Fran Gantar, sin obč. tajnika, 3 dni. — Marjana Zdravje, mestna uboga, 70 let. — Ana Klavžar, usr.jarjeva vdova, 55 let. — Ana Kovačič, dijakinja, 16 let. — Marija Jeglič, zasebnica, 72 let. — Ivan Hiti, usnjar v p., 64 let. — Rudolf Žbulc, polic, agent, 32 let. — Karolina Brandt, žena kavarnarja in posestnika, 46 let. — Antonija Lohner, trgovčeva vdova, 76 let. — Ivana Ka-pljenik, posestnikova žena, 48 let.
lj Koneprt vojaške godbo v hotelu »Tivoli« je v soboto, dne 7. t. m. popoldne od 4.—0. ure ob vsakem vremenu. Vstopnina prosta. (k)
lj Dr. Minar — Trg Tabor 3, se je vrnil in zopet ordinira. Glej oglas!
lj Opeharjen Francoz. Trgovec manufakture Elie Bouvet iz Lyona je prišel po kupčijah v Ljubljano. Najel jc tolmača Savo Maticha iz Aleksan-drovca, s katerim se jo seznanil v Lyonu. Prodal .te za njega v Ljubljani manufakture za približno 150.000 frankov proti 5 odstotni proviziji. Bouvetu je bilo ukradeno v hotelu Tivoli, v katerem je stanoval, iz kovčka 2130 frankov. Dal je Matichu 2000 frankov, da bi plačal carino z njimi, česar pa ta ni storil in celo trdil, da tega denarja nikoli prejel ni. Za zacarinjenje mu je dal še 15.000 dinarjev, a ker denarja porabil ni, je zahteval Bouvet, da mu da 10.000 dinarjev nazaj, toda Matieh jih ni hotel vrniti in je Bouvetu grozil, da ga. bo ubil. Malicha je policija aretirala in izročila deželnemu sodišču. ; lj Mestna zastavljalnica ima tomesečno dražbo v četrtek, dne 12. maja popoldne.
MafissuEiša poroCila.
UNIČUJOČ VTIS OBČINSKIH VOLITEV NA VLADNE STRANKE. Belgrad, 6. maja. (Izvirno) Poraz centralistov v Sloveniji je zelo potrl vso tukajšnjo demokratsko in vladno javnost. Demokratski listi, ki so do zadnjih dni skušali opisati z lažnjivimi vestmi iz Slovenije položaj kot ugoden za vladne stranke, so sedaj umolknili in ne poročajo o volitvah v Sloveniji skoro ničesar. Poraz, ki so ga doživeli v Sloveniji, mislijo zamolčati, dasi govori o njem vsa politična javnost v Belgradu.
SEJA USTAVNEGA ODBORA. Belgrad, 6. maja. (Izv.) Jutri popoldne se sestane ustavni odbor na posvetovanje. Predsednik ustavnega odbora dr. Ninčič se je že vrnil v Belgrad ter je pozval vse člane ustavnega odbora na sejo. Na seji se bo razpravljalo o izpremembah 1. člena ustave, ki so jih predložili posamezni poslanci in ki jih zahtevajo razne peticije izmed prebivalstva. O teh izpremembah bo dopoldne razpravljal ministrski svet, ki bo sklepal, v koliko se naj upoštevajo. V prvi vrsti se bo razpravljalo o imenu države, akoravno je gotovo, da ne bodo vladne stranke izpremenile v tem pogledu svoje-,ga stališča.
DR. TRUMBIČ V ZAGREBU. LDU Zagreb, 6. maja. (ZNU) Danes dopoldne je došel semkaj dr. Trumbič, ki bo tekom današnjega dne stopil v stike z nekaterimi politiki. Dr, Trumbič dela na to, da bi se še v zadnjem času dosegel sporazum v vprašanju administrativne ureditve države med vlado in strankami opozicije. Dr. Trumbič bo predložil konkretne predloge.
NOVE URADNE URE ZA DRŽAVNE URADE.
LDU Belgrad, 6. maja. Ministrski svet je določil ure za državne urade od sedmih do trinajstih. Odlok je včeraj stopil v veljavo.
DELOVANJE SRBSKEGA ŠKOFA DOSI-TEJA NA ČEŠKEM. Praga, 6, maja. (Izvirno.) V nedeljo, dne 8. maja bo srbski pravoslavni škof Dositej podelil dijakonat prvim trem bo-goslovcem češke narodne cerkve.
POSLANIK DR. ROSENBERG POKLICAN V BERLIN.
Dunaj, 6. maja. (Izvirno) Nemški poslanik dr. Roscnberg je bil brzojavno pozvan v Berlin.
JUGOSLOV. KAPITAL NA ČEŠKEM. Bratislava, 6. maja. (Izvirno) Akcijska družba »Jugoslavija« jc sklenila zvišati delniški kapital od 6 na 12 milijonov. Polovico kapitala jc češkega, polovico pa jugoslovanskega.
ZAKON PROTI VERIŽNIKOM. Dunaj, 6. maja. (Izvirno) Danes jc stopil v veljavo zakon proti verižnikom.
ČEŠKO-AVSTRIJSKA TRGOVSKA POGODBA. Praga, 6, maja, (Izvirno) Avstrijsko-češka trgovinska pogodba jc bila danes podpisana. Avstrijski delegati so odpotovali na Dunaj.
PROTI KOMUNISTOM NA ČEŠKEM.
Prage, 6. maja, (Izvirno) Politična uprava v Kladnem je prepovedala nositi komunistične znake.
DANSKO POSLANIŠTVO V PRAGI.
Kodanj, 6. maja. (Izvirno) Zbornica je sklenila, da sc v Pragi ustanovi dansko poslaništvo.
UcsteBfg&S vssfnito.
Kakor je bilo že objavljeno, se vrši zborovanje s prav poučnim dnevnim redom podružnice »Slomškove zveze« v četrtek ob 9. v Št. Vidu. One, ki imajo ta dan šolski pouk, opozarjam na odlok višjega šolskega sveta z dne 16. dec. 1919, ši. 16.152, po katerem so pouka prosti, če sc udeleže zborovanja. Ta odlok velja za okrajna učiteljska društva in za podružnice »Slomškove zveze«. Izgovarjati odsotnost s šolskim poukom ne drži, ker treba je udeležbo na zborovanje javiti samo šol. vodstvu, da je zadeva v redu.
Seja osrednjega odbora »Slomškove zveze« bo 8. maja, t. j. v nedeljo dopoldne ob 10. v tajništvu. Dne 17. t. m. pa širša seja, h kateri vabim vse predsednike podružnic in tudi druge člane, ki se bodo mudili ta dan v mestu. Širša ^ seja sc vrši v »Ljudskem domu«, II. nadstr. Začetek ob 2. pop. Na dnevnem redu bo predavanje vseučiliškega profesorja dr. Rožmana in še koga drugega.	Š.
DSfaškB v®sfn!!Sc.
d Dijaški Orel vabi vse prijatelje, gg. starejšine in tovariše k svoji javni telovadbi v nedeljo, dne 8. t. m., ob Štirih popoldne na Rakovniku.
Prosvefia.
pr Glasbeni koncert na Jesenicah. V
nedeljo dne 10. in 17. aprila sta priredila orkester in pevski zbor jeseniškega del. društva koncert z izbranim sporedom. Orkester je odigral Schneiderjevc uverturo: Mladost, fantazijo iz Prodane neveste, potpuri iz Wagnerjevega Lohengrina in Eilenbergovo idilico mlina v gozdu. Pozna se sicer, da je več mladih godcev prirastlo orkestru, ki se še bore s čisto intonacijo in dobrimi potezami, a ne manjka trdne volje in žilave pridnosti, zato se je razvila igra orkestra dosti lepo in dosegla lep uspeh. To niso godci kruhoborci, to so delavci, ki drže v levici kladivo, z desnico segajo pa po loku v urah, ki so namenjene njihovemu telesnemu oddihu. Tega dejstva ne moremo dovolj podčrtati. To so po večini samouki, pa se spravijo na Smetano in Wagnerja! — Orkester te nastopil tudi v tovarišiji pevskega zbo^a pri dveh pesmih »Venec Vodnikovih« in »Orli kraljevi«, ki jo je zložil povevodja Ant. Dolinar za mešani zbor, samospev in orkester in jo posvetil predsedniku O. Z, Jožetu Pircu. Skladbica je kratka pa dobro izdelana. Zbori, ki jo bodo zmogli, jo bodo radi peli. Treba bi pa bilo transkripcije za spremljavo s klavirjem ali klavirjem in harmonijem. — Poleg mešanega zbora, ki je pel 4 pesmi, je nastopil tudi ženski zbor z Adamičevimi »Dudeldajčki«, ki so seveda vžgali, kar se je dalo. Ženski zbor se mi zdi boljši od moškega. Ljubka je bila Pavčičeva »Uspavanka«. To še tudi zato, ker se tesnemu prostoru vse bolj prileže (zmeren aparat) kot mnogoštevilen orkester in zbor. Žal, da je bil samo eden samospev na vrsti! Koncert bi bil v splošnem prav dobro uspel, če ne bi slaba akustika zlivanja glasov tako kršila. Seve, na deželi ni koncertnih dvoran, zato se zateče muza pod streho, ki jo dobi. A kdor je videl, s kakšno ljubeznijo negujejo žuljave delavske roke pod vodstvom vešče Dolinarjeve roke tudi v zasilnem domu nežno muzo, ta je moral društvu, pevovodji in vsem sodelujočim iskreno čestitati na lepem uspehu.	B.
pr Praški >HlakoI< praznuje letos 60 letnico svojega obstoja. Skozi več desetletij je bil najboljši kulturni delavec med češkimi pevskimi društvi. Vso najboljšo češko zborovsko literaturo je izvajal v svojih koncertih z vzornimi umetniškimi uspehi. Svojo (50letnico slavi na originalen način: najnovejšo in najboljšo češko literaturo hoče podati v koncertnih nastopih svojim jugoslovaskim bratom Slovencem, Hrvatom in Srbom. Koncertiral bo 13. t. m. v Mariboru, 14. v Ljubljani, 1(5. in 17. v Zagrebu, nadalje 3 krat v Belgradu, 1 krat v Sit-botici, Varaždinu itd. V Ljubljani in Mariboru bo izvajal dva različna, pa krasna, zelo bogata sporeda. Zbor bo nastopil r nad 130 pevci in pevkami. Koncertni aranžma >Hlaholovega« koncerta oskrbuje Glasbena Matica, vse obsežne priprave za sprejem, prenočišča i. dr. pa Zvezr slov. pevskih zborov Ljubljanskih pod vodstvom podpredsednika g. Dražila. Predprodaja vstopnic se ie že začela v trafiki v Prešernovi ulici. Opozarjamo občinstvo, da si preskrbi vstopnico pravočasno.
pr Sumarski list. Drugi zvezek (trobvoj) trga strokovnega lista ima sledečo vsebino: Izdelovanje preglednih kart za gozdni kataster politične uprave; priobč. inž Anton Sivin. Kučna gljiva i borba protiv nje; napis. Levin Ileisinger. Društvene Vijesti. Osebne i stanovske vijesli.
„Š!e«9fl" pred »zltairas
sodlSCem.
Okrajno sodišče v Ljubljani je dne 18. marca '921 obsodilo odgovornega urednika > Večernega listam g. Antona Rutarja zaradi članka, objavljenega 5. novembra 1920 v »Večernem listu1: pod naslovom Sleva., naperjenega proti c. dr. Oblaku, na 10O kron globe, oziroma na 10 dni zapora, ker da je odgovorni urednik g. Anton Rutar zanemaril I uredniško dolžnost.
Proti navedeni sodbi je vložil g. Rutar na 1 deželno kot vzkllcuo sodišče v Ljubljani vzklic ! sledeče vsebine:	i
Dojanje, zaradi katerega sem bil z izpodbijano sodbo obsojen, je subjektivno zastarano. Inkriminirani članek je izšel v >Večernem listuc dno 25. novembra 1920. Za vsebino članka je zasebni obtožitelj zaznal gotovo še isti dan, ko' je bil članek objavljen, vsaj pa dne 27. "ovembra, ko je radi člankovega naslova vložil zoper mene pri deželnem sodišču tožbo. Opozarjam, da zasebni ob-tožitolj v svoji prvotni ovadbi ni inkriminiral vsebino članka niti kaka posamezne trditve istega članka, marveč se je čutil žaljenega edinole po naslovu tega članka, češ, da se mu je zabrusila V obraz psovka »šleva?. Na Vsebino istega članka samega je razlegnih zasebni obtožitelj obtožbo šele pri glavni razpravi dne 26. januarja, ko je že najkasneje 8. januarja potekla šesttedeuska doba subjektivnega zastaranja. Prvi g. sodnik sicer ni izrekel nad menoj obsodbe zaradi žaljivke »šleva«, ki je bila do 26. januarja edinole pod obtožbo, marveč le zaradi članka, ki je izšel pod imenovanim naslovom, torej zaradi dejanj, ki so bila stavljena pod obtožbo šele 26. januarja in glede katerih je že poprej nastopilo subjektivno zastaranje.
Izpodbijana sodba je nevzdržljiva torej že vsled subjektivnega zastaranja, kajti zaradi »šleve: je ni izrekel nikak krivdorek in ni radi tega z nasprotne strani tudi nikakega vzklica.
Sicer pa sodeči sodnik tudi ni bil pristojen za razsojo tega kazenskega slučaja. Pri zadnji glavni razpravi sem izrecno izjavil, da svoj zagovor popravljam v tem smislu, da ne vztrajam več pri svoji trditvi, da inkriminiranega članka no bi bil čital pred priobčitvijo. Vsled tega bi bil moral prvi g. sodnik takoj izreči, da ni za razsojo tega slučaja pristojen, ker gre za pregrešek, ki spada v razr.ojo porotnega sodišča. Kakor hitro sem izjavil, da prekličem svoj zagovor, da namreč članka nisem čital pred priobčitvijo, sploh ne more biti več govora o prestopku zanemarjenja uredniške dolžnosti.
Izpodbijana sodba pa je končno zgrešena tudi v tem pogledu, da odklanja dokaz resnice, češ, da gre v tem postopanju le za vprašanje, tvori li članek objektivno pregrešek žaljenja časti. Očividno zastopa izpodbijana sodba pravno mnenje, da se mora odgovorni urednik kaznovati radi zanemarjanja uredniške dolžnosti, ako priobči njegov list brez njegove vednosti članek žaljive vsebine, čeprav so te žalitve povsem resnično in odgovarjajo suhim dejstvom. Po tej praksi bi moral biti kaznovan odgovorni urednik tudi radi poročil izpred porote, čeprav bi ta poročila še tako točno odgovarjala pred poroto dokazanim in sodno ugotovljenim dejstvom, da zasebni obtožitelj le dokaže, da so dotična poročila zašla v list brez vednosti odgovornega urednika. Nevzdržljivost pravnega naziranja izpodbijane sodbe je. po tem zgledu gotovo dovolj dokazana! Z vidika, da .je dokaz resnice dopusten, prav tako pri presoji tega članka s stališča § 491 k. z. kakor tudi pri presoji moje krivde s stališča člena III. zakona z dne 15. okto-članku, odgovarjajo točno in brez izjeme resnici, da namreč vse trditve, navedene v inkriminiranem članku, odgovarjajo točno in brez izjeme resnici sledeče priče: Koncipist finančne prokurature, oziroma sedaj finančni tajnik v finančnem ministrstvu na Dunaju dr. Just pl. Garzarolli. Sikst pl. Fichlenau, odvetnik v Ptuju. Dr. I. Thoman, višji finančni svetnik v Inomostu. Pl. Hollgha, bivši vladni koncipist v Ljubljani, sedaj okrajni komisar v Gradcu. Dr. I. Lusenberger višji štabni zdravnik na Dunaju.
Sicer pa navajam v dokaz okolnosti, da je zasebni obtožitelj dr. Oblak med vojno izredno veliko občeval v nemški družbi, zahajal na razne nemške veselice in prireditve, tamkaj seveda dosledno govoril nemški, zlasti da je posečal razno nemškonacionalne veselice v ljubljanski nemški kazini, kjer je bil takorekoč stalen gost, ki jo bil neinškonacionalno čuteči družbi vselej dobrodošel, tudi še priče Dr. I. Slcubl, policijski svetnik pri policijskem ravnateljstvu na Dunaju. Dr. Demeter Blehveis-Trsteniški, zdravnik v Ljubljani. Dr. L Kresse, vladni svenik v pok. v Kočevju.
Znani dr. Skubl bo zlasti vedel potrdili, da je bil dr. Oblak za časa vojne v nemškonacional-nih krogih znan kot prijatelj in častilec nemške družbe, katere je pridno iskal ter so v njej tudi vedno dobro počutil.
Simpatije do nemške družbo na strani zasebnega obtožilelja pa nikakor niso nastale šele med vojno, ko je zasebni obtožitelj morda v tej družbi rabil prijateljev, da pride kol vojni obveznik v službovanje k vojaškemu sodišču v Ljubljani ter da se tu ves čas vojne tudi obdrži. Ljuba iu draga mu je bila družba nemških nacionalcev tudi že v času, ko je bival kot odvetniški kandidat v Celovcu. Tudi tam je njegovo vsakdanje kretanje v nemški družbi, po nemških veselicah in prireditvah, ua plesih nemškega Schulvereina, občevanje z nemškimi gledališkimi igralkami ter hčerkami gotovih nemškonacionalnih voditeljev, vzbujalo mnogo pozornosti me 1 zavedimi slovenskimi inteli-genti. Stavljen radi tega na odgovor je zasebni obtožitelj brez prikrivanja sam priznal, da mu je slovenska družba inferiorna. O vsem tem sta ljubljanska dnevnika >Slovenec< in »Slovenski Narod.: v onih letih dokaj mnogo poročala. Znani ljubljanski šaljivi list s Ježe je priobčil celo pesnitve te vsebine.
Kako so takratni slovenski koroški buditelji in inteligenti sodili o narodni odločnosti zasebnega obtcžitelja, dokazuje dejstvo, da slovenska družba vstala od mize in demonstrativno odšla, ko je prišel in prisedel zasebni obtožitelj. Dokaz: Anton Ekar, bivši urednik : Mira«, sedaj urednik lista :>Era Nuova« v Trstu. Franc Smodej, urednik >Slo-venca« v Ljubljani. I. Baudek, dirigent Ljubljanske kreditne banke. 1. Kapus, bančni uradnik v Kranju. Dr. I. Brence, finančni tajnik v Mariboru. Ludovik Schoff, trgovec v Mariboru, Cvetna ulica 29. I. Joos, uradnik Komisije za agrarne operacije v Celovcu. I. Wenger, bivši župan v St. Rupertu pri Velikovcu.
Zelo mnogo je pisal zasebni obtožitelj po ljubljanskih dnevnikih v zadnjih mesecih minulega leta zoper dr. Susteršiča in takozvane >Šuster-šičjance , ki bi jih bilo treba menda kar pobesitL ln vendar .je zasebni obtožitelj med vojno zelo mnogo in zaupno občeval z najzvestejšim somišljenikom dr. Susteršiča — pok. Ivanom Štefetom. V Unionski kleti in po raznih drugih lokalih je bilo neredko opaziti dr. Oblaka v družbi Ivana Šte-feta, s katerim jc imel mnogokrat dolge, zaupne razgovore. Da se nahaja Ivan Štete šo danes med živimi, bi vedel povedati, kako je bil isli dr. Oblak deležen pomoči onega dr. Susteršiča, ki ga danes označuje kot človeka, na katerem ni niti lasu poštenosti, pri raznih vojaških oblastvib, ko je bilo treba zasebnemu obtožitelju protekcije, da je bil pridejen k ljubljanskemu vojaškemu sodišču in da je tu tudi ostal. Dokaz: 1. Kolenc, ravnatelj parne žage V. Scagnettl v Ljubljani. Ivan Kregar, pasar v Ljubljani, Zrinskega cesta 3.
Vzklicni senat ljubljanskega deželnega sodišča je C. maja letos pod predsedstvom g. dvornega svetnika Itegalljja razpravljal o zadevi.
Poročevalec vzklicnega senata g. svetovalec deželne eodnije Skaberne je poročal, da je okrajno sodišče prvotno dopusiilo dokaz resnice, toda 18. marca jo g. Rutar spremenil svoj zagovor in prevzel odgovornost 5-a članek; sodcik je pa tudi spremenil svoj sklep rekoč, da dokaz resnico ni
dopuščen in je g. Rutarja obsodil na 100 kron globe zaradi zanemarjenja uredniške dolžnosti.
Po poročilu g. Skaberneta jo zagovornik g. Rutarja, dr. Natlačen izvajal vzklic. Zagovornik je predložil senatu veliko tiskovin. Predsedujoči g. dvorni svetnik Regally je v več slučajih opozarjal zagovornika, da naj govori k stvari.
Zastopnik g. dr. Oblaka, g. dr. Tekavčič, je v svojih izvajanjih rekel, da če bi bilo tudi vse res, kar so je izvajalo v vzklicu, se vendar človek ne more smatrati za neznačnjnega, ako pridigtije narodno odločnost, sam se pa skriva po nemških družbah. Dokaz resnice se ni dognal, če je tudi g. dr. Oblak šel v nemško družbo in v nemško gledališče.
Senat se je na to 5« ure posvetoval, nakar je razglasil g. dvorni svetnik Regally sodbo:
Vzklicu g. Rutarja se je ugodilo in se gosp. Rutar oprosti vsako krivde.'
V razlogih jo g. dvorni svetnik Regally izvajal:
Gospod dr. Oblak je v smislu člena III. t. z. tožil g. Rutarja samo zo besedo tšlevaf. Vsebino celega članka je inkriminiral šele pri razpravi dne 26. jajiuarja 1921, toda takrat je bilo to že prepozno. Beseda sšleva« se pa mora v smislu § 496. smatrali kot psovka, če se tudi rabi v tiskovini. Člen lil. t. z. za to ne more biti podan in je moral vzklicni senat g. Rutarja oprostiti. G. dr. Oblak so je pa obsodil, da mora nositi pravdne stroške narasle v I. in II. inštanci.
GospatigurajtaNs.
BORZA.
Zagreb, 6. maja. (Izvirno) Budimpešta 65 do 65.50 f68—68), Berlin 213—213.25 (214.50 do 215.50), Italija 670—680 (678), London 660, Newyork 139—139.25 (136—138), Pariz 11.05 (10.90—11), Praga 193.50 (193.25—194), Dunaj 23—23.30 (23.20), Curih 24,75 (24.50—25), na-poleondori 480—482 (476—478), nem. avstrijske krone 23 (23.50—24.50), nemške marke 214 (215), lire 660 (670), dolarji 136—136.75 (135—136), češkoslovaške krone 192 (193 do 195), leji 220 (217—222). Kurzi v oldepaju od 4. maja.
Dunaj, 6. maja. (Izvirno) Zagreb 431.75 do 435.75 (427.75—431.75), Belgrad 1730—17S0 (—), Berlin 925—931 (924—9301, Budimpešta 282.50—285.50 (276.50—279.50), Milan 3000 do 3020 (2965—2985), Pratfa 844—855 f841—847), Newyork 607—611 (608—612), Pariz 4955 do 4995 (4830—4870), Curih 11.775—11.825 (10.700 do 10.750). Kurzi v oklepaju so od 4. maja.
g Stanje ozJmnih in jarih sadežev v Sloveniji maja tuescca 1921. Ozimna pšenica, osobito rano sejana, napreduje dobro v rašči, tudi kasno sejana pšcnica bi se po sedanji zadostni vlagi takoj opomogla, ako bi nastopilo toplo vreme. Žal, da zadržuje prenizka temperatura njen razvoj. — Ozimna rž je v splošnem slaba. Po nekaterih krajih bivše Gorenjske in Štajerske je rano sejano in deloma lepo obrastlo rž polomil zadnji sneg. V nižinah je rž tu in tam pozebla. Tudi kasno sejani ozimni ječmen sloji slabo. Vsled zadostne vlage zadnjih dni se bo po toplem vremenu tudi ta opomogel. — Jara pšenica stoji dosedaj srednje. Ravnotako jara rž in jari ječmen. — Oves je vsled dolgotrajne suše slab in redek, po zadostni vlagi je od lepega vremena odvisno, kaka bo žetev. — Zimski lan ie vsled dolgotrajne suše zaostal v razvoju. Po zadostni vlagi zadnjih dni potrebuje vremena. — Obče stanje travnikov in pašnikov je vsled dglgo-trajnega suhega vremena bilo do sedaj siabo, vendar je upati, da se bodo po zadnjem obilnem dežju takoj opomogli. Kakor pri drugih sadežih, tako zadržuje tudi razvoj trave prenizka sedaj vladajoča temperatura. Po toplem vremenu je pričakovati primerno dobre košnje.
g Narodna banka. ^Službeno novinec od 3. t. m. prinašajo uredbo o izpremembah in izpopolnitvah zakona o Narodni banki od 26. januarja 1920. To je žc druga izprememl>a tekom leta dni, odkar je ta zakon v veljavi. Vladne izpremembe, ki sc sedaj objavljajo, obstoje, v tem, da se kredit državi poveča za 850 milijonov dinarjev, da se nadaljnje akcije vplačajo v srebru mesto v zlatu ter nadalje določila o razdelitvi dobička. Zanimivo jo dejstvo, da bo tiskanje novih novčanic vršila država in no Narodna banka. Banka bo tekom tega leta bržkone beležila na račun države 1 milijardo dinarjev ter bo dobila tako po novih izpremembah 1 % obresti. Na obrestih bo torej znašal dobiček 10 milijonov dinarjev samo na tem posojilu. Ako dobi država od dobička 60 %, Narodna banka pa 40 %, potem dobi banka 4 milijone. Kaj to znači, so more presoditi le, ako se vpošteva, da upravni stroški Narodne banke v preteklem letu niso bili večji od 3.5 milijona dinarjev. Kakor se vidi, niso posojila Narodne banke, dasi se jih lahko dobi, poceni.
g Izplačevanje in podaljševanj« zopet v plačilo dospelih 6 odstotnih državnih bonov r kronah in v dinarjih se je, kakor nam poroča delegacija ministrstva financ, pričelo s 1. majem t. I. in se vrši za Slovenijo edino pri finančni deželni blagajni v Ljubljani. Podrobnosti so razvidne iz razglasa delegacije štv. 1809-Val. ki jo objavljen v Urad. listu. Za bone se lahko zahteva izplačilo, lahko pa se tudi dajo podaljšati. V poslednjem slučaju se izplačajo likratu 6 odstotne obresti od dneva pre-zentacije za daljnih 6 mesecev in tudi dekurzivne obresti od zadniega roka pa do dneva prolongacije.
g Padanje cen železa in jekla v Ameriki. Cene železa in jekla padajo v Ameriki stalno. Surovo lito železo je stalo še koncem decembra 36 dolarjev tono, v marcu pa je padlo na 26 dolarjev, v aprilu pa že 24 dolarjev. V istem razmerju so padli drugi kovinasti izdelki.
g Produkcija železa na Angleškem. Na Angleškem je produkcija železa znatno padla. Letos se je produciralo v januarju 637.760 ton surovega železa, v februarju 463.600 ton, v marcu pa 385.500 ton.
g Za ureditev prometa med Jugoslavijo in Avstrijo. Te dni pričnejo med zastopniki jugoslovanske in avstrijske vlade pogajanja glede ureditve prometa.
g Produkcija mineralnega olja v Galiciji je znašala v marcu 76.482 cistern po 10.000 kilogramov.
g Razglas. Državne željeznice kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, Direkcija Zagreb, raspisala jc za dan 16. maja 1921 u 10 sati »J e f t i m b e n i n a t j e č a j« za gradnju dviju irokatnica, koje če sadrzavati 32 stana. Jeftini-beni oglas izašao je u svim službenim novina-ma. Podaci o jeflimbi dobivaju sc kod Direkcije drž. željeznica u Zagrebu, o^jeljenje D, soba broj 77., .....- -- - J 586
Veliko
z tvornice UMHETH & , Komp. ter
FRANCU BITU,
prlporofa lastnica po umrlem soprogu
iaa cesto štev. 2.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš ljubljeni soprog, gospod
Filip Tratnik
pasar itd.
dne 5. maja 1921 po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti v 48. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo danes ob pol 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne Zmaja 1921.
Ana Tratnik, soproga in vsi sorodniki.
Brez posebnega obvestila.

Za izraženo in izkazano sočutje pri izgubi mojega nadvso ljubljenega, nepozabnega soproga, gospoda
RUDOLFH ŽBUELC-H
izrekam tem potom najiskrenejšo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo kr. pol. ravnateljstu, gg. pevcem, vsem sorodnikom, in gosp. tovarišem za krasne venco.
Končno bodi izrečena najiskrenejša zahva a vsem, ki so spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku.
LJUBLJANA, 7. maja 1921. Globoko žalojoea soproga Emiea Žbuele.
ZAHVALA.
Iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani ob bridki izgubi našega nenadomestljivega, dobrega soproga in očeta, brata svaka in strica, gospoda
Ivana Koričaiva
Bog Vam poplačaj stotero!
ROŽNA DOLINA pri LJUBLJANI, 5. maja 1921.
Žalujoča rodbina Končanova.

ZRHVRLA
. Vsem onim, ki so nam ob prebridki izgubi našega nepozabnega pokojnika, gospoda
Dr Alojzija Franko
odvetnika v Gorici
podali toliko dokazov sožalja, izrekamo tem potom iskreno zahvalo. Bog plačaj vsem, ki so ga obiskovali v njegovi bolezni in čutili z nami, ko smo trepetali za njegovo življenje in je izgubili. Prisrčna hvala vsem, ki so ga v tako obilem številu spremili -na zadnji poti, tistim, ki so mu podariti v poslednji pozdrav prekrasnega evotja in vencev, vsem, ki so mu darovali neminljivih, duhovnih darov, in vsem tistim, ki so nam tako prijazno in postrežljivo stali ob strani v teh težkih dneh.
Pokojnik Izprosi vsem obilo blagoslova!
Ljubljana, 4. maja 1921.
Žalujoči ostali.
TaSior 3
so je vrnil s sludijuega potovanja i/, tujino in zoiiot pravilno ordinira od 11' 12'', in od 2 —3. ure.
se sprejme. Plača ilil po dogovoru. Naslov pove upravništvo Slovenca pod St. 16.59.
{B o; e s K o r s k! li~iioniočnlko v7
sprejme tvrdka Josip Jug, Rimska c. 10, Ljubljana.	1640
Proda se:
ledena omara, ovalna salonska miza, 2 zrcali in potovalni kovček 110. 60 CO. Naslov so izve pri upravništvu Slovenca pod štev. 1619,
Sprejme se takoj []p}/jp 2 dežele, ki
pridno in pošteno UCIUu ima voseljo do kuhanja, v večjo kuhinjo proti dobri plači in hrani. Naslov povo uprava Slovenca pod št. 1320
Prsr ioni z vozom r^SS
Giinškn ulica št. 27.
1611
IfOCOf^ft cnhn zelektr. lučjolžčeurad-itttjCUlIU JUUU nik. Eventualno s hrano. Naslov v upravi pod ,,Soba 1618".
Boijro Marico SKSKS
žinn na deželi. — Ponudbe pod „Dobra plača" poštnoležeče, Studenec-Ig pri Ljubljani.
jiieskarsl^iOM
flDiavnTH IVAN BRICELJ, Dunajska
uClDVIIilU cesta 16, so priproča.--
izvršitev točna, cene zmerne.
KLEIIfaRJI KH OBROKE
harmoniji, violine in vse glasbene potrebščine. Strune ua debelo ln drobno,
Htifonz breznih,
bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana.
Dobro zaraščen
trnkov gozd
v izmeri 1 ba 62 arov se pioda v golosek, prlpruven za napravo oglia ali drv. Oddaljen 1 uro od postajo Litija. Pogoji v litijskem župnišču.
se da, z gospodarskim poslopjem in poljem, pripravna za gostilno, eventuelno tudi proda, na Gorenjskem blizu Tržiča. Več se poizve prt Ant Pra-protnik, posestnik v Radovljici.
Pioda so
za eno sobo. Več se poizve v Betbov-novl ulici 6, na dvorišču.
Klobuke m slamnike
vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov
Franc Cerar v Stobn
poŠta in železniška poslsla Domžale pri L|util]ail. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. d Ljubljani prevzema vsa naroČila in mo-Verniziranje tvrdka KovaCevlC 1 TrSan v Prešernovi ulici St. 6, kjer se sprejema v sredo in soboto.
Pension Grlnlovec
poroča cenj. gostom in turistom, Nizke cene, najboljša oskrba. Po naročilu čaka voz na kolodvoru v Kranju. — Naslov: Upravništvo graščine Preddvor, pošta Tupaliče.
Sezonsko razprodaja
nih od 150 kron cvetlice, nakit pri mo~ distki Ivani Schiller, Kongresni trg 6.
na olofoia Krlra.
Eno izmed najlepših kopališč na Jadranu. Obala je dolga okolu 2000 m. Slovenska kuhinja.
Kopališka sezona od 15. maja do 15. oktobra.
Vse informacije da:e brezplačno
ANTE TUDOR
lastnik hotela „Velebit".
Razpisana je služba
Kej pove uprava Slovenca pod št. 1638
Dnženirfa
iščemo (s strojno in elektrotehnično spremo). Nastop takoj, Službeni pogoji se dogovore. Ponudbe na Kavna-teijstvo Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku.
Krvavečim srcem sporočava vsem sorodnikom, prijateljem in znan-ccm. da se je najin nad vse ljubljeni, nepozabni, edini sinček
preselil danes v nežni dobi 6 let med nebeške krilatce.
Pogreb se vrši v soboto, dno 7. t. m. ob 5. uri popoldan. KAMNIK, dno 5. maja 1921.
Neutolažljiva:
Dr. Fran Trampui, odvetnik	MiBj&slina Trarojsuž
Mesio posoonega obvestilo.
Proda se za ceno 8000 K kompl.
kino-aparafi
(Pattc Model 1912), železna miza, spodnji členj/. navijalnikom, zgornji člen, 2 var rovalki za obrambo ognja, obločnica z odpornikom, protikalnlk z amperome-trom 1—60 amp., voltometer 1—250 volt, omarica za luč s kondenzatorjem. Vse v dobrem stanju. Več pove J. Šemerl, Budina 52. P. Ptuj.
slUššš, podgane, stenice, ščurki
n vsa solazen morn poginiti, ako porabljato moja najbolio preizkušena in splošno hvaljena sredstva, kot proti poljskim in hišnim mišim Iv 12, ca podgane K 16: za ščurke posebno močna Trsta K. 20; tinktura za stenice K 13; uničevalec moljev K 10 in 20; prašek proti mrčesom K 10 in 20 mazilo prou ufiom Dri ljudeb K 5,—13.; mazilo za nai pri živini 6.—12.; pra< sok za uSl v obleki in perilu K. 10 in 20; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadl (unlčev rastlin) Prašek proti mravljam K.10 Pošilja po po vzotju Zavod /a oksport
M. JUnker, Petrinjska ul. 3. Zagreb 39.
Tr»jovoem pri večjem odjemu popnet.
LE PRI:
ULJAM - Sv. Petra nasip 7.
če rabite šiv. strojo za rodbinsko in obrtno rabo, iglo olje, ter posamezno dele. Istotam vso potrebščine za šivilje, kro ače in čevljarje ter vso galanterijsko blago na drobno in debelo
Cene solidne!
Postrežba točna
JJUO® 11IIL
D. ID.
Centrala: ZAGREB. Podružnice: ZAGREB: Duga ulica 6. LJUBLJANA: Aleksandrova
cesta 1. MARIBOR: Gosposka ulica 7. PEČUH: Kraljevska ulica 19.
Dobro ohranjena, močna

Arhitekt in mestni stavbenik
VILJEM TREO
Ljubljana, Gosposvetska c. 10
Telefon interurb. št. 103. Ustanovljeno 1. 1850 se priporoča za zgradbo vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune,
— MADONE
kipo v velikosti 15/34 cm, krasno umet. delo v imitaciji bronze razpošilja proti povzetju li 380-— založništvo M. Tlčar, Ljubljana. Na željo se pošlje tudi fo-tografični posnetek. Komisijsko prodajo istih je prevzela tudi tvrdka H. Nlčman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Meh. '/rvarna-Ter ilraica-Predilnica
Aaton Šinkovec, Kranj - Grosuplje
sprejme za takoj izprašanega
= kurjača =
Ponudbe v tovarno Grosuplje.
EksfoaesfoF
kupi.
Mehanična vrvarna - Terilnica - Predilnica Anton Šinkovec, Kranj-Grosuplje.
Ponudbe na tovarno Grosuplje.
z vrtom v Ljubljani prodani. V liisi so Štiri stanovanja, obstoječa iz kuhinje in sobe. Ves prostor, ki je ograjen, meri okoli 16C0 m1. Hišica je za nadzidan je prikladna in se lahko naredita dve stanovanji, obstoječi iz treh sob in pritiklln. — Inž. Eudolf Treo, Gosposvetska c. 12, 11. nadstr., Ljubljana.
Parni kotel (Siederohrkessel) stoječ 4 m2 kurilne ploskve, 4 atm., centrifuga, 65 cm bakr. bobnič, stroj za apreturo in dekatiranje 110 delavn. širine za pogon z nogo, destilac. aparat iz močnega bakra (pripraven tudi za kuhanje žganja), 12 HP ležeči parni stroj se ceno odda. Barvarna Franz Hesch, Graz III., VVassergasse 8.
za kurivo — 50 vagonov — sc kupi. — Ponudbe pod „Eksport" na an. zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana,
Cankarjevo nabrežje 5.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel
. restavracij
E"
ter se hočem potruditi, da postrežem cenjenim gostom z izborno pijačo, kavo itd. ter vedno z gorkimi in mrzlimi jedili.
Večji obedi in večerje za zaključene družbe po dogovoru. Sprejemajo sc tudi zabavne prireditve.
Za obilen obisk sc priporočam Mirko Tratnik, restavrater.
Igu. Hladnik, op. 73.
Tri Marijine Kantate
za izvcnlilurgičnc pobožnosti in cerkvene Koncerte, zu samospeve mešan zbor z orglami. Cena 3 dinarjev.
obstoječa iz a) motorja 4 konjske sile (PS), ki ga žene surovo olje ali petrolej, b) 60 akumulatorjev s kapaciteto 30 ur, 6 amperov, dinamo 110—160 Volt, en kilovat z mramornato pretikalno ploščo s pripravo za polnenje baterije. Župnijski urad Čadram, p. Oplotnica, železniška postaja Konjice.
Cerkvena okna
umetniško izvršena izdeluje atelje za umetno slikarstvo
OTMAR VAČKAR, BRNO
Francoska ulica št. 13 (prej E. Skarda) Proračuni in načrti na zahtevo brezplačno.
Žaga in mlin
z večjo stalno vodno močjo v Savinski dolini se proda. Resni kupci naj javijo svoje naslove pod »Vodna moč 1394c
na upravništvo ^lovenca".
Sprejme so v vseh kontorskih poslih izvežbana
pisarniška moč
zmožna slov., brv. in nemškega jezika. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki na upravništvo tega lista pod šifro »Dobra mou« štev. 1585.
Moderno
strojno mizarstvo
se priporoča slavnemu občinstvu, stavbenim podjetjem, tvrdkam pohištva za dobavo vsakovrstnih v mojo stroko spada-jočih del po konkurenčnih cenah. Proračuni na zahtevo na razpolago.
Tvrdka fll. Gogala, Bled.
CERESIT
________ «
99
najboljše sredstvo proti vlagi in vodi za vsakovrstne stavbe in zgradbe, priporoča trgovina z železnino A. SuSnlk, LJubljana, Zaloška cesta št. 21. — Navodila o uporabi so na razpolago I

EHI
na drobno in debelo, cementne cevi, plošče za tlak, stopnice iz umetnega kamenja in druge ceni. izdelke uubuvija najceneje
Betonska tvornica J. CIHLAR. Ljubljana.
izviSsvnnje hišnih IremUteac"
staroznana črkoslikarslfa m pleskarska delavnica
LJUBLJANA, Igriška ulica štev. 6.
Izdelke iz litega železa
za stavbinsko obrt, strojno litino i. t. d. po modelih in risbah
izdeluje
Kranjska industrijska družba
Jesenice-Fužine (Gorenjsko)
teli Ser Me©.
Skladišče: Elpraisad.
Telefon Gi
Earoa za
r. z. z o. j.
preje Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
Kongresni trg St. 19.	Poleg nunske cerkve
obrestuje	;'
hranilne vloge po 4% vloge v tek. računu po 3% %
Bentnl in invalidni davek plača posojilnica sama.
Vrr>r1nrv«f vlnn ip znlnmfena v Donolnoma varnih Dosoiilih in drugih dobrih
znesku GOOVOOO K ter Člani z jamstveno glavnico z 3,000.000 K
daje
posojila na osebni kredit, proti vknjižbi na posestva, na vrednostne papirje, menice in proti zaznambi na službene prejemke i. t. d.
Prodaja srečke
Transa kemičnih
Cenirala: Ljn^jana. D. z o. z.
Bizojavi: Merakl LJubljana.
Emallni laki. PrassS firnel.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe m oljnate, mavec (Glps), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski kloj, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tndl drugi v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL« Lak za pode.	»MKRAKL« Linoleum lak za pode.
»MERAKL«. Emajlnl lak. »MERAKL«. Brunol/no.
Ceniki se zaEasna ne razpa3li§alo!

□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
O □

prvovrstne
v •
Priznano najboljši cement je
i cemc
znamka „TITJiN". Dobavlja ga franko vsako želez, postajo
RNTON KflLHN, Škofja Loka.
Eksportna hiša „LUNR"
MHR1B0R, SLOMŠKOV TRG ŠTEV. 11.
Samozastopstvo tovarne glasbil
LRZRR STERN, BLEISTADT, CESKB.
Stalno skladiiče akordeonov, ustnih harmonik, vljolia, clter, plani, kitar, kakor vseh vrst širna In oodbenlh delov,
za šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, igle olje, itd. za vsakovrstne šivalne stroje priporoča
IGN. V O K, Ljubljana, Sodna ulica št. 7.
družba z o. z. preje
Brata Eb erl in Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva c. 4.
nasproti hotela „Union".
Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.

m vseh urs!
j®
SpsciaEteia
Največji in najhitrejši paro&rod! na svetu.
hrsojaarobrodov za Severno Ameriko Em Saraacfo.
J MG - NEW YORK - CANADA
Spremembe se pridržijo brez posebne objave.
Največji in najhitrejši paroftrodi na svefu.
za HaI»si;§o slšo, Jansuske pe- p ooznenapraee zaseSike dallase. g Predgsrogelifi zastonj^
Od Cherbourg-a do New Yorka		Parobrod
četrtek	12. maja	Saionia *)
sobota	14. „	Aquitania
sobota	21. „	Imperator
sobota	28. „	Mauretan~a
sobota	4. junija	Aquitania
sobota	18. „	Imperator
četrtek	23. „	Saxonia*)
sobota	25. „	Aquitania
III., ESTEPLHTZ Hr. 4. Telefon 33—6?.
1
litlninnafiHjl 73 nnlnil/n« LegltimnciSe: Vsak potnik mora imeti predpisani potni list vidiran od naj-
I	IflFfflSCl U M BOIIMB. bližjega atiierikanskega konzulata (Zagreb, Jezuitski trg 1) dalja od konzulov istih držav, skozi katere se mora potnik voziti do luke uUrcanja, - Do nadaljnega se morajo vsi potniki
II	in III razreda podvreči 12 dnevni karanteni v iuki ukrcanja, vsled tega je potrebno, c a se Pptniki ki potujejo preko Cherbourg-a zglaso za odhod pri zastopstvu 18 dni, in oni ki potujejo preko Irsta 14 dni pred odhodom parnika.	*) Parobrod „Saxonia" vozi do luke Halifax (Canada).
Natančneje pojasnila dale: ZoslopsJvo Ml Line, Ljilioi, immm ulica m. 26.

sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vioge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Izdaja konzorcij »Slovenca«, •
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Lil8h§!an@9 Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
iri inozemstvu.
pdgovorni urednik Mihael jHoškero v Ljubljani
Jugoslovanska tiskarna v. Ljubljani.