Issdnik Wilson je izdal nova določila glade živil. -Predsednik Wilson je iz-nove odredbe glede upara-mesa in (kruha. Predseldinik i vse* Aimerikance, da njšajo uporabo kru'ha.Vei-ia se bo postava spolno-prostovoljno, toda tče jbo videla, da 'to ne pomaga kaznovala one ki jo kršijo zloraMjajo. Določila nove ta ve so: Pelki morayo i j sati uporabe* pšeničtie e ipri krulhiu za dvajset tov, t- j. hlebec, ki tehta funt, mora imeti v bodoče 12 unč pšenične moke, a o-•sfcale 4 unče mora nadomestiti driuga moka. Nadalje če ffibodete vi naučili v •groceriji ioo funtov pšenične m;.ke, jo (ctohite le 70 funtov, 30 funtov r pa d'ruigw make. Grocerji bo dtjo dobivali le 70 odstotki'w 3 pšenične moke (kot dosedaj. Nadalje se zapoveduje, da «e-stavranti dvakrat v tej.ilnu ne smejo prtcdajati pšeničnega T kruiha, in sioeir v poaidcljek in •sredo, in ena jetd v tednu mora biti brez kruha, Nadalje se ob torkih ne bo smelo pifcda-| tj*ati mesa v restavrantih, in ena jed, najjstoo 'kosilo al i ve-cerja, trtera biti brez mesa. Dvakrat v tednu je prepovedano prodali at i svinjsko mest1, 1 in sicer v torek in soboto. PreUlsednik Wilson pravi, da . je absolutno patrel mo, da se vsi ljuidje ravnajo po teh določilih, ine samo oni, iki jedo v restavrantih, am»pa(k tudi doma, Blagor Amerike in de-zahteva, da to spol- .......1 nummHPMinm arini so potopili ttkomi meseca »decembra 4x00000 funtov slanine," 3.000.000 funtov sladikorja, 4.000.000 funtov moke. ■—.V sreldb je umrla Agnes l Laevich, članica dr. Cleveland, št. 23 ZSZ. Člani društ-tj va so ji priredili pretečeno sort)toto krasen pogreb. Tu zapušča žalujočega soproga in sorodnike, doma tj« bila iz fare St. Jernej na DOlenjskem. Pokojnica je bila predno se je poročila -znana pod imenom Aggie iHras-tar in ije večkrat pošiljala našemu listu lepe do-pisie). 'kaj ji »bo lahlka ameiriška Zemlja! —Novo stavens»ko podjetje jse je ustanovilo v Cleveland1!! iin sicer posredovalnica za mo-< ška in ženska Icflela. Podjetni roja/ki so odprli svojo trgovi-v (dolenjem delu mesta, •jie v seik ak o naiprteidek za 1. Med .drugimi je 'tudi do-znani Mr. Flrank Streho-delničar novega petdjetja. jje na 2f\ Superior a-ve. akom priporočamo to pdd- i*- —Okrafcllen je bil od' neznanih tatov v četrtek pfcipoldme 4. in 5. tffi rojak Josip >čnik, tajnik dr. Primež r, SNPJ in z :jinm zajed- no njegov hišni gospojlair, stamufjolča na 5027 St. Clair ave. Tatovi so odnesli ves 'denar, zlatnino, 'kovčke, obleke, uro, .sploh vse kar ije imelo kako vrednost. Tatovi so pri prednjih vratih vlomili v stanovanje, dočim iso Pogačnik, gospodiar in gospddlinja delali v tovarni. To jiei rojakom jako svarilen vzigled, da nei držijo denarja doma. Na banko z denarjem, kupujte Liberty bonde, vojno hranilne znamke ali zložile ga v zemljišče. Tu se vaim Tie bo treba bati, da va-m k'do odnese t:iško prislu-ŽLkvi kflenfcr. '—Slovensko- D r a m a tičmoi društvo "iNaš Dom'' v Col(in-woodu priredi dine, 10. februarja v Stakičevi dvorani na 160. cesti pustno veselico z igro "Bratranec". Začetek voja>ko službo. '>Dioseday jid imel ikrajevni cd bor pravico zavreči vsakogar od vojaške službe, ki je iipel kake telesne napake ali fojiibe. (Aibe.aj naprej krajevni odbor nima veči te pravice1, razven v slučajih popolne skfposti, hromt-«ti ali velike poškodbe 'tele- A>il zapiraljo zvdčer čimprej svoje trgovine. In sicer vse trgovine brez razlike. Namen te prošnje je, da se prihrani pneino^. Izbirati bci treib«a med tem: Ali zaprejo šolci ali pa trgovine. Pomanjkanje pre-j'moga je še veldiho akutno. Mestna elektrarna iima premoga le še do srede, kompamj-ska elektrarna l ob istem Jčasu, ko je govoril v dunajskem parlamentu. Tako poročal dunajski id»c»pisnik Cologne •Gazette. Ce je to resnica, tedaj je to velik korak napram splošnemu miry. Grof Czeroiin v svojem govoru pritrdil skoro vsem mirovnim točkam predsednika V\ ilis-ona in se je glede ustalili izjavil, da se ia'.l\o debatirajo. Nasprotje med Avstrijo in Nemčijo se širi. AnrjFerčIain^' 27. >jan. Nevtralno ičascjiisje j.ei mnenja, kJia se nasproUje mied Avstrijo in Nemčijo vedno 'bolj širi. Grof Cze-rnin se baje ne ozira več na želje in zahteve Nein-čije, ampak skuša zlepa dobiti za Avstrijo kar je mogoča in ohraniti Avstriji kar največ tie; da. Oocim del nemš/kega časopisja na-pada 'groita Czer-ninw, We 1 yolatopa ue« Odvisno, pa ga zagovarja 'drugi del časopisja, ki pravi, da ima Avstrija pravico sama odločevati o svoji usodi. Klic po miru v Berolinu. Lonldbn, 27. jan. Klic po miru se je jako razširil včeičraj v Berolinu kot na Dunaju, potem ko je nemška in avstrijska vlada «razodela sv>cje mnenje o mirovnih pogojih predsednika VVilsona- Socijalisti se izneverjajo. Najibolj važen dnevni do-godteik v Nemčiji je, da je večina nemške socijaJistiene stranke, 'ki je dosedaj vselej Ipodpirala 'kajzesrja *v n/jego-vem 'l>oju, se izijavila proti Ikaj-zjerju in vlaJclli, če meiniudoina n« začnejo z mirovnimi dogovori. Phillip iScheidemann, predsednik nemške socijalne demdkracije in državni poslanec, se je izjavil v ratfhstagu, da če vlada ne izposltije miru med Rusijo in Nemčijo, da "ibo nemška vlada vržena s prestola." Revolucija v Nemčiji? Iz AmsteirlJiama se poroča, da se cj in mui nemške armwde. Obljubili so nam zmago tekom šestih mesecev, toda o«c| zmage smo šer zelo daleč. D| ni Nemčija •rabila -suibmarinolj bi Amerika ne ibi bila v »vejni, in ruska revcilucija ibi, že zda v ne j povzročila mir. iff, pchefdlemann jte nadalje »rekel: "Kaj pomaga, če naše armade vzamejo Calais in Pariz? Ali bo potem mir? Nikakor ne. Ka(j če naše armade zasedejo Francijo in Anglijo? Ali bo potem, mir? Ne, kajti os-tane nam šle Amerika. . Ce nas vlada ne more rešiti napačnih "patrijotov", tedaj jo svarim, da nemudoma sklene mir z Rusijo, ker sicer. bo vlada pahnjena s (prestola." Nova nemška stranka. Amsterdam, 27. jan. Nemški list "Taeglicha Runld-schau" ponoča iz Monakovega da se |je tam ustanovila nova nemška stranka pod imenom "svobodni od^or", ki je poslala državnemu ziboru. sledečto brzojaiv'ko: 4 'Ne upoštevajoč strankarstva VVilsona, pa vidimo v njegovih »mirovnih po- gojih podlago, da se začne u-krepati o stalnem miru za vse narode." Mnenje angleških delavcev. Nottingham, Anglija, 27. jan. Angleško delavstvo je končalo svojo najbolij važno konvencijo v zgodovini. Delavstvo je zavzelo trdno stališče 'napram vojni.. Angleško delavstvo se je izjavilo, da se bo l';orilo, dokkr "svet ne bo vareii za demokracijo in prost militarizma". Pacifisti na delavskem zborovanju, xlasi so bili precej glasni so bili vselej poraženi, kadar so kdj prel 'Jla-gali. /Najbolj so angleški delavci odobrili stališče predsednika Wi!sc na. Odobrili so njegov program popolnoma kot najbolj (primerni prog^rjim za "svetovni mir. Pacifisti poraženi. Tekom zbor 1 van j a j'e nekaj delavskih neodgovornih delegatov govorilo o revoluciji tdda Arthur Thcunas, vodja angleškega delavskega gibanja Ijih je ostro zavrnil, rekoč: ''Resolucija, jc beseda slabega potntinav in nobena o-seba, ki ima kaj odgovornosti ne ni'Cire niti misliti o »revolu-' ciji ibrez strahu za angleško prebivalstvo. - Revolucija je. angleškemu nairodu omržena." Rum unci porazili Ruse. Petrograd, jan. V bližini Galatza so se vneli jako resni .hoji mell) mfnunsika in rusko armado. Tako sei poroča iz avstrijskih virov v Brest-Litovsk. Rjuska deveta in deseta sibirska divizija sta siku-šali pridobiti si pot v Galatz mmmmu rart ^i, so Riutnumci cfdvzeli od 20. ijtan. naprej Rusom. Boji med Rivsi in Rumunci se nadaljujejo. Deveta rnslka divizija je bila hudo tepena in so je morala umakniti po -teškem porazu. General Wood ranjen., Washington, 27. jan. M;ijor general Woc/cK, letden najboljših ameriških generalov je bil ranjen na francoskem »bojišču kot naznanja general Pershing. 200.000 vojakov v Petrogradu. Lomlon, 27. jan. Poročila ki so dJospeLa, iz Petrogra-hh, naznamjajo, tla so iboljše-viki zbrali v Petragradiu 200. 000 vojakov, ikot zadnji poskus, da se obdržijo na vlaidi. Ljudstvo v Rfusiji se punta proti iboljsevikom, posebno radi zadnjih umorov »bivših ministrov Keren^kija. Kajzer odgovarja na mirovne pogoje predsednika Wilsons. Nemčija je odigovoirila na mirovne pogolje, kakor jih je označil predsednik Wilson. Nemški kancelar grof Hertling jc v nemškem državnem zjIkjtu imel g,civor, v katerem je povdar-jal, da Nemčija ni premaigana in da bo Niemčija stavila sve^e lastne mirovne pogoje. V uradnih ameriških (krogih vlada mnenje, da če se Nemčija) ne uld'a za mir, da ne preostaja dru-žega kot da vsi zavezniki udarijo sikuipno na N-emčijo in jo s porazom prisilijo k miru. V sledečem poda(jemo ameriške mirovne pogoje, kakor jih je označil predsednik Wilson, in kakor jih je odgovorila nemška vlada. Citatelji lahko sodijo kdo ima pratv: Najprvo so označeni ameriški mirovni pogoji, potem pa Ugovor Nemčije nanlje in sicer po vrsti,'kakor jih je označil predsednik Wilson:— Boljševiki zopet silijo k miru. Ljudstvo v Rusiji se punta. Petrog?rad, 27. jan. Koncil vojakov in delavcev je naročil zunanjemu ministru Trotz-kvju, tla/ 'zopet začme z mirovnimi obravnavami z nemšikimi delegati. Trotzky se vrne iv iBresinLitovgk zalčetkom prihodnjega tedna. Kongres ruskih vojakov in delavcev jse je organiziral pretečem tediem in je imenoval Lenina in Trotzky j a ter Marijo Spiridonovo častnim pred seidnikom. Objednem se1 je izvolil tudi ekstlcutivni odbor trinajstih članov, katelrih vsak bo en čas predsedoval kongresu. Boljševiki govorijo delavcem. Kcngres iboljševikov je 'poslal sledeči apel delavcem Evrope in Amerike: "Kongres vseh ruskih kiielavcev in vojakov pozdravlja -proletarijatske organizacije Velike Britanije, Amerike, Švedske, Norveške. Švicarske, Francija, Nemčije, Avstrije in Italije, to tiče samo avstrijske vlade, kar ona hoče ukreniti. 11. Izprazniti se mora Ru-munija, Srbija, Čmagora, Srbiji se mora dati izhod k morju. garantirati svoboda in neodvisnost balkanskih držav. Nemčija pravi, da je vse to odvisno od Avstro-Oigrske. 12. Suvereniteta Turčije nad turškim delom Turčije, Toda ostali narodi pod Turčijo morajo doibiti svobodo. ,Nemčija pravi, /:lla se ne bo vtikala v turške zadeve, toda turške zadeve so odv'isne ml nenitških. 13. Ustanovitev neodvisne Poljske, s prostim dohodom k morju. Nemčija pravi, da usodo Poljske bodejo oldlločile Av- 14. Splošno združenje dov za medsebojno garancijo politične neodvisnosti za male in velike narode enako. Nemčija pravi, da ko bodo vsa druga vprašanja rešena, teda(j ne bo lahko debatiralo o tej točki. Nemci požigajo vladna skladišča v Ameriki New York, 27. jan. Nemški oig.lcduhi so zažgali v soboto sedem vladnih skladišč in mestnih pristanišč iv Nevvarku, N. Y. Požar je nekaj časa grozil glaivni tovarni za izdelovanje ameriških submari-nov. V N«fw Yicmku je začel igoreti velik anglešiki parn?k, og«en je bil nalašč zanesen na parnik. iNemški špijoni so nadalje zanetili ogenj v dveh tovarn alu v Baltimore, ki je povzročil ^i.odo.ooo škde. Detektivi ima(jo 1)aje tpoži#ake. V Buffalo, N. Y. so nemški š pij eni z ž-ca! i tcvafno VVest-inghouse Electric Co. s škodo $200.000. Pyjd'sednik Wilson je dobil grozilno pismo, d«i 90 memški ogledu h i vsepovsod na delu, ki bodejo požirali skladišča, tovarne in druge delavnice po celi Ameriki. New Ybrk, 27. jan. Triindvajset oseb so /Jfcmes aretirali vladni detektivi v Port Newark. Oibdolženi s>c\ da so zanetili ogenj v vladnih pristaniščih, iki jie naredil nad en milijon dolarjev škode. K sreči so bila skladišča cb času požarja prazna, t o Lila škoda je vseeno velika radi razširjenosti po-žarjau Mnogo vlačilnih parni-kov je zgorelo. Dva moža so dobili poleg pogorišča, katere «0 nemudortia zaprli. En vlajk premoga, 52 železniških vozov, katierih vsak je vozil 40 t on premoga, se vnel in premog je zgorel. Iz Washingtona se pcroca, diai je dobil predsednik Wilson skrivnostno pismo, v katerem se naznanja, da bodejo nemški špijoni tekom prihodnjih tednov požgali vsa skladfišča in vse važrae naprave «v Ameriki. V vladnih krotgiih so mne-n(ja, da propaganda boljševi-(kov v Ameriki, posredno in neposredno, uničujoče upljiva. na one elemente, iki v srcu še vedno čutijo z jNemčiljo. New York, 27. jan. Tu se je ustanovil klub bolj štev ikov, večinoma cibstojeto iz ruskih Židov. 150 oseib se je vpisalo med člarne boljševikov. Vlada (pazno zasleduje Idtelovanlje posameznih članov tega kluba. —Vsi (Nelnci, ki niso državljani bodeljo morali iti 4. febr. in 9. febr. na policijsko postajo onega oikraja, kjer stanujejo in se registrirati. Vsak Nemec se 1x> moral štirikrat fotografirati in policija fotografije splavi, šest mesecev l>o zaprt vsaflc Nemec ki se? ne da registrirati. Vsak Nemec bp' moral odgovoriti poleg tega 5c» viprašanj na posebnih po-lah. Več kot 5000 Nemcev, ki niso državljani se nahaja v Clevelandu. —Splošen lov na vse one, ki niso odgovorili na vojaške listine in niso slednjih vrnili pristojnemu, uradu, se Ibo pričel drugi teden. Detektivi American Protective league so dobili imena vseh onih, ki niso dosedaj vrnili vojaških listin, in kogarkoli se 'dbbi, bo prijet, zaprt eno leto, potem pa poslan v vojaško službo. Ameriška vlada se ne bo šalila »v tem oziru. 29 $lackeqjev je 'bilo zaprtih v torek in sredo. CLEVELANDSKA AMERIKA • IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. Zo JkmeriKo Zo Jlifropo NAROČNIN A> £3.001 Za Clenfd. po poitif4.00 $4.00\Vasamexna JtexfilKja - Jc V« MM- ,tepid L« >-J pWttl» n» "CUT.WI.W« Am.rik»" «IU RT. CLAIK AVB. M CLBVKLAMD. OHIO TEUtPHONK CUY, PWNCCTON IV EDWARD KALfSH. Publisher LOUIS J. PIRC, Editor. 19SUE0 MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 29.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewkere Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879.9 88 No. h. Mori. Jan. 28th, 1918 Hočejo nas obdržati v robstvu Kot iitlmev na dbjavo an-j toni naše zahteve po svobod £ leskih in ameriških mirovnih; in zjieclinjeityu. Naši poslanci pqgojev .prihaja preko Am- so zagrozili v avstrijskem par-stmlanva iz Ogrske vest. da lamentu, da bo prišla rešitev sta nemški dcancelar Ilertling jugoslovanskega vprašanja cd in avstro-ogrski ztinainyi minister gr( f Czemin sklenila pogodbo, da se bedete Avstrija in Nemčija vzajemno podpirale v -obrambi državniku interesov, Avstrija Ib-o podpirala Nemčijo, da 'bo mogla obdržati AlzacijicvLotaringijo ter afriške ikolonije, iNemčija pa je nasprotno zagotovila Avstriji vsakršno pomoč, da bo ostala državna celota nedotaknjena, da ji bo pomagala preprečiti odcepitev Čehov, Jugoslovanov ali katerekoli druge narodnosti od monarhije, poleg tega pa bo tudi podpirala nadvlado Avstrije v Albaniji, Srbiji in Črnigori. Ta po gol jib a med avstrijskim in nemškim predstavnikom mora odpreti vsakemu oči. Anglija in Amerika zahtevate v svojih mirovnih pogojih, 'da n* ra Nemafja vrniti Franciji Akacijo - Lotaringi-jo, dai mora popraviti storjeno krivico, in se umakniti iz zasedenega ozemlja; nemške foolontye v Afriki naj same odločijo, kani hočejo pripadati, strijakim narodom ipa se ^■•HWl največja prilika, dla se 'bodo megli svobodni razvijati, medtem loa moraijo zavo-jevani nairodi, Iki so Ibiili pred vojno samostojni in neodvisni, zadobiti svojo popolmo svobodo. Sklenjena po-bodba nasprotuje torey vsem tem važnim točkam in mirovnim pogojem, katerim se. naravnost roga- Iv. te pogodbe je razvidno, ,d'a se Nemčija in Avstrija ne mislite odpovedati svoji zasvoje-vailni priliki in .tlawetVju naroda. Niemčija ne misli popra-ti storjene krivice, Avstrija pa hoče »ei nadalje dlxlrzati ne-nemške narode v sužnjosti in dobiti nadvlado tulili v zavoje-vanih deželah. Niti v glavo jim ne pade, da bi priznale 'demokratične principe, ali do ddbili pedpore od zunaj. Bolj kot kedaj prej je potrebno selcBaj, da nastopimo vsi Ju gosi o v ni. složno, e-nodušno in odločno .za naše ■avice ter da vztra'jno pov-[>red zunanjim sve- zunaj, ako ga ne bo Avstrija sama povoljno-rešila. Te rešitve pričakuije sedaj toliko bolj, ker vidi, liti vlada ni'kakcr ne •bo ugodila njih zahtevani, in toliko bolj se na-deljajo naše pomoči. Na 'drugi strani jpa vidimo, da je Srbija, prvoboriteljka za jugoslovansko svobodo, pripravljena vztrajati do konca v ne-cnaikem boju za zedi-11'jenje Jugoslovanov v (neodvisni, demokratični narclllni državi. Zavrnila je ponudbo Avstrije in Nemčije, da sklene separaten mir, dasi ji ponuja Avstrija za to Bosno in Hercegovino in prost izhod na morje, kakor poroča (brzojavka iz Londona. Krvaveti in žrtvovati st1 tToee-se nadalje, Ker ve, <1 a bi bili uničeni vsi jugoslovanski upi, ako bi ena stdaj .pristala ha mir. Akt) bi ji bilo za "Veliko -Srbijo", bi se zabotovo zadovoljila z zapeljivo ponikfl>o in z izhodom na morje, toda 011 a? zasleduje plemenitejše cilje — svobodk). vseh Jugoslovanov. Ali ;ne .bomo potem podpirali Srl'.ije v njeni borbi in delali z vsiemi silami na to, da se odcepimo od Avstrije? Rojaki v domovini zidajo na našo pomoč, mi ipa naj cepimo tu svoje moči z brezpldttoiim prepiranjem po časopisju ? Sodba naroda l>o -te^ka in bo zaidela z vso silo one, ki nfclujejo /a nesloge in za razcepljenost naroda. Vsaj sedaj spoznajmo, da nam je nemogoče doseči-, ■kar želimo vsi, ako ne bomo i-meli močne, edinstvene organizacije. v kat-iri bo organiziran nelokupen jugoslovanski naroki 11 O^ * Rt: Govor Meyer Londona v kongresu. Tu1 je prekinil govornika Mr. Gordon, kongresman iz Cleveland'ai, k.i je dejal: iMr. Gordon: "Mr. Speaker, ali gentleman dovoli?" Mr. London: "Ves." IMr. 'Gordon: "Ali smatrate vi vprašanje o colnuii na tu-jezemske izidelke kot vpraša nje mednarodne zaderve?'' iMr. iLondbn: "Da me bode-te bolj razumeli, se izjavljam, da sem jaz osebno pristaš svo hodno trgovino. Jaz verujem v svobodno trgovino med narodi. Prot-ektivni tarifi so nadlega med svetovnimi narodi. Jaz bi raje imel svdbodno, mednarodno trgovino, ravno tako kot svobodno trgujemo nnul Atlatikom in Paciftan v Zjedinjenih državah. Ravno tako Ikvkor so imele posamezne ameriške- -države korist, ker so odpravile eolnino med seboj. in da ima od tega korist tudi vsa Amerika, ravno tako bi imel lloorist ves svet, če se odpravijo tarifi ali eolnina. Zamudil sem se preetj časa |>ri načrtu Mr. Taft.a, ki je o--dbbre.n twdi od 'drugih državnikov, in sicer zategadelj, ker etenačuje potrebo mednarodnega skupnega delovanja, in ne raditega. ker se jaz stri-rojam z njegovim predlogom. Umetna teorija, da so lahko prizadeta vprašanja narod- ne ča9ti, katerih «e ne more predložiti svetu v ira/zirešitev ta teorija je ena najlbolj nevarnih in saidonosnih vzrokov vojne. Kadarkoli je treba doseči kajk sebičen namen, tedaj se ga navadno zavije -pdjčolan narodne časti. O tem subjektu sem govoril že obširneje tekom mojegai govora v 64. kongresu. Taftav načrt nikakor ne o-značuje (potrebe razoroženja, in dokler bodejo narodi imeli velike airmafde in mornarice, bodejo vse mednarodne pogodbe navaden kos papirja. Do kler 'bo imela vlada moč pognati v akcijo milijone mož proti drugemu narodu, toliko časa bo "vojska in govorica o, vojski." Zadnja t-ri leta skuša svet dobiti nr.zaj1 Ibalanco in izpodbiti učinek zločinskega udarca, katerega je prizaljal militarizem v prvih dveh mesecih. Prvi object mednarodnega sodelovanja . mora biti odprava orožja in militarizma. Toda v nesrečo, -doči m je predsednik Zjedinjenfti -držav )onovno urgiraJ ijiotrebo medna rodnih zavodbv, da garanti-ajo stalni mir in reducirajo do skrajnosti potrelw oboro-ževinja, pa smatra ljudstvo d. .držav in viečina njih zastopnikov te predloge kot semtimente, sanje, ne pa ka-raktičen odpomt ček 'proti vojni. Ljudje ne razumejo dejstva, da (ko predsednik govo-o Vlzaciji—Lotringiji, o ielgiji in .Stihiji in Romuniji, o uravnavi -laških mej, da go-ori o svetovnih namenih in problemih. Nobene pogodbe se ni naredilo, ki bi vezala Zjedinjene državi, toda kljub tenur je —prenehala isolacija Zjit»dinjenih držav. Amerika se a-haja v sre^lini vrtinca. Ce /je-diiHjene države ne bditejo inicijiralie: < rganizacije svetovne lige za mir, (ki se udeležili zasti pniki pari a m e n ta seli zavezniških dežel. Predsednik Zjedinjeni-h ItKržav naj »i j>il predsednik tega kongresa. Ta kongres bi se moral nemudoma oprijeti naloge, da eliminira sebične narodne načrte in predloži osnovne principe. Kateri narod bi sprejel te osnovne principe, 'bi bil dekžen članstva v ligi demokratičnih narodov. Tu predložim »del rotfkth mirovnih načrtov ne toliko v priporečilo kot v pojasnilo in informacijo. Ruski boljševiki zahtevajo: t. Nemci se morajo ttmalkniti iz vsega ruskega teritorija, Poljski se intra' dovoliti avtonomija kake>r tudi Litviniji in Letškim provincam. -2. Avtonomija za turško Armenijo. 3. Alzaško - Lcitariniško vprašanje se reši z javnim glasovanjem, -ticda garantirati sie mora popolna svoboda volitev. Precejšna skupina' francoskih socijalistov je na istem stališču. Tudi angleški socija-listi so za referendum. 4. Belgiji se »mora vrniti škeda, denar se vzame iz mednarodnega fonda, ki se nabere v ta namen. 5. Stihija in Čmagora se morate zopet oživeti, in plačati se jim mora • odšk< lini 11 a iz mednarodnega fonda. Srbija miora dobiti dostop k Jadranskemu morju. Bosna in Hercegovina morajo dobiti popolno avtonomijo. f>. Ostali nezanesljivi teritoriji na Balkanu natj dobijo za-čafs.no avtonomijo, ddkler se ne \irši splošno glasovanje. 7. Rumunija mora dobiti -nazaj ves tieiritorij, kot ga je prej imela, toda Dobrutfii se mora dovoliti poprej'* avtonomija in spolnovati člen 3. be-rolinske pogr-dbe glede ena-kc|p ravnost i zidov. Romunija je danes edina dežela tiai svetu, ki ,stedi srednje veški politiki s tem, da odklanja ž^dom iste pravice kot ljudem dragih ver. 8. Trst in Trident morata ===== dolbiti avtonomijo, kier tu sta nujejo Italijani (!!!), idokler se ne vnši ljudsko gilasovanje (Opomba uredništvi: Socija listični kongresnik London se strašno moti, 6e misli, da 1 Th-stu stanujejo sami Itailija ni. Toda ta njegova trditev ni vzeta iz njegove lastne parne ti, amipalk (jo je pobral od bolj ševikov iz. Petrograldla, ker Mr. London citira mirovne pogoje' boljševikov. Potrebno bi pač bilo Londona poučiti, kdo stanuje v Trstu.) 9. iNemčija mora dobiti na-zaij svojle (kolonije. Nemške kolonije štejejo 12.000.000 pre bivalcev. Vprašanje lastnine teh kolonij pač ni tako važno, da bi sie. žrtvovalo eno samo življenje. 10. Perzija in Grška se morajo restavrirati. 11. Nevtralizacija vsdlu morskih ožin, ki vodijo v notranja tnorjav vključeno Suieškii in Panamski prekop, svoboda trgovske navigacije; torpedira-nje trgovskih parnikov na morju se mora prepovedati ipptom mednarodno pogodbe. \2. Vsi uUlcleženci vojne se morajo odpovedati kakorš.njji-koli odškodnini, in vse vojne /kontrifmcije, katere je pobral sovražnik, se morajo povrniti. 13. Vsi udeleženci voj-ne se morajo odpovedati vsem trgovskim bojkotom .po vojni ne sme se naložiti posebne eolnina in delati colnimskih po-god'b. 14. Mirovni pogoji se d' ločijo po mirovnem kongresu, sestavljenem cd delegatov, izvoljenih cM narodmah pestavo-e najliolj brt suhem, .in ustanovitev nuncije} . ' h 1 t . . J ; . namesto stalne armaide. ljantna pamet, ki je pa zasuž- It, jo prekinil Mr. Londo- »j««- '^aj pišfe tak mož sWa- .. ■ ur. . rt, ki mu jih narekujeta »duša na zastopnik iz \\ isccnsina, 1. „ , ... Mr Corner I,n src0, Tako ca'soPlsJe ,e ,i ' ,.Ar - sla/bea forma prostitucije,slab-Mr, Ocoper: Ali mi bo v » > . w.. 1 i 1 • si :kot druzalino zlo. (Odobra-gentleman označil datumi, kdaj _____; so bile te mirovne poigodih' priobČene v čascipisu?" ,Mr. Londort: cy'avika jie bila MČeraj tisikana v MWorld'\ iMr. Cooper: 4pisje, dobi-ti l>udi. da slišijo besedo resnice in krivice pošteno, neodvisno in junaško spregovorjeno." Mr. Plat t: "Ali niso bili zgorej omenjeni mirovni predlogi priol>če«i v mnogih časo- Dalje na tretji Btranl. Or. F. .7. KEKN, 6202 ST. CLAIR AVE. SLOVENSKI ZDRAVNIK Zdravi vse moške in ženske bolcznL - Operacije, l/rad zaprt •!! L Čudovita ponudba. Doctor Oowdrfck, alavtij X-Ray Apectjallat nudi svoje BkuSaije vsaki bolni osebi, da je laiiko vsakdo deleten te ftudovite ponudbe, todor m j< bree uspeha zdravil prt drugih zdravnikih ta trofiti denar. Ne plačajte za neuspešno zdravljenje. Dr. M. C. HAASE, ZOBOZDRAVNIK 5391 ST. CLAIR AVE., VOGAL MARQUETTE Odprto zvečer, do 8. Ob nedeljah od 10— 12 dop. (»»»»»»»•»»»»»»»»»»»»»(»»O TEL. MUNCETON 1836-L FRANK ČERNF JI SLOVENSKA TRGOVINA JL^ S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI SREBRN1NO IN ZLATNINO. 6033 St. Clair Are. Kadar želite kopiti dobro uro in drugo zlatnino, Columbia grafofone, ploKe ▼ vseh jemikih, posebno importiranc alovenske plošče iz stare do mor i ne ter Tse v to stroko spadajoče predmete, obrnite se zaupno na svojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna odplačilo. Točno popravljanje ur, zlatnine in grafofonov. Vsako blago je jamčeno. i S t*- i BELL MAIN 6173 CUY. CENTRAL MSB MIHAEL S. ČF.REZIN, Hrvatsko-slovenski odvetnik Pisarna: 1208 ENGINEERS BLDG. 12. NADSTROPJE, VOGAL ST. CLAIR IN ONTARIO. 0 4 ' PAIN- ±£R je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah ia nadlogah. Sedajne rarmere so nas priraorale, povišati ceno 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ost iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb. Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko«, na besedo Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko. F. AD. RICHTER & CO. 74-SO Washington Street, New York J Tel. Main 2063 Cuy. Central 1690 John L. Mihettch SLOVENSKI ODVETNIK , (ATTORNEY AT LAW) M 902-04 Engineer* BIdg* 5314 Sinclair Ast)e~ y.l.»4..|.».l..|..t>.t..l..|..n.<..n..t..».nM».t.».n.».|Mi.i infc.nnntni>»n»niH I'llKMTH'. 'R .5 MoJ urad ima vse potrebne, mo derne in znanstvene Inštrumonte /a popolno preiskavo in zdravljenje bo lesni, hd dolgo trajajo. Moj namen je uspešno zdraviti vsakega bolnika. En Bam obisk vas prepriča. Nt Čakajte svojega zdravnika, da vat zapusti, ampak pridite takoj k nan> Posebno naznanilo. Jaz Selim, da md zaupate. Jaz želim, da pridete ta mi razložite svoji bolezen v vašem Jeziku. Pomntte^ jnz nlisem navaden zdravnik, ampolt ftpecljallst z mnogimi leti skuftoje, da zdravim bolezni kakor je vaš« tt. katere so drugI nehali zdnavlti Dalj čaea ste bili bolni, bolj Je zapleteni« vafca bolezen, tem večje zanimanje imam. Jaz namlijri i-ad kar dručl s'.rotl l.afcf Shi»rt Itan 1 ").") I ,'5 s\ •KNTItAI. 2047 E. 9th St. 4. nadst DOCTOR COWDRICK Med Euclid ilMclidlat. CLEVELAND, 0. »n PrOiP«'«! . ». Ehitraj U S. Ob mmMimb ^ 10 Al K . " i >.- ■ • ... ■ . ■ Čistenje in likanje oblel "M DOBRO DELO. Molke obleke................$1.00 Moikt suknje.................$1.00 Jopiči................................»e NIZKE CENE. Ženske kiklje.................. Ženske dolge suknje........$1.00 Ženske obleke.................$1. The DAMM DRY CLEANING Cent. 730«W 1574 E. 55th ST. A. J. DAMM, poslorodja. nDH iHHnHHflBHni -iM^MBSB^f- iStžM m 1333-1343 So. Ashland Ave Chicago, 111. :• ■ • w ; • -'-v,/■• r™ Sloven. Dobrodelna Zveza * •brontbui JtatouU Snwtt Am'«. UST. 13. NOV. 1910. V DRŽAVI OHIO INK. IS. MARCA 1914. V DR2AV1 OHIO S*d«i: CUreland, OM* T«l. O. S. Princeton 127« R Vrh«»ni urad: 1052 E. ttW St. UPRAVNI ODBOR: »Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 3904 St. Clair ave. Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6*17 St. Clair a*®. Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1052 E. 62nd St. Blagajnik: JEIRNEJ KNIAUS, 1052 E. 62nd Street. NADZORNI ODBOR: LOUBS J. PI'RC, 6119 St. Clair ave. IGNAC SMUK, 1051 Addison Road. JOS. RiUiSS, 6619 Bonna ave. N. E. POROTNI ODBOR: JOSIP KALAN, 6101 St. Clair ave. AGNES ZALOKfAR, 1081 Addison FRANK ZORICH, 5909 Prosser ave. FINANČNI ODBOR: % FRANK M. JAKŠIČ, 1203 Norwood Rd. FRANK ČER NE, 6033 St Clair ave. ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave. VRHOVNI ZDRAVNIK: PRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave. GLASILO ZVEZE: ^CLEVBLANDSKA AMERIKA", 6119 St. Clair ave. Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Josip Kalan. (Seje vrh. odbora se vrše vsako četrto ^nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. r pisarni vrhovnega urada. Nadaljevanje iz druge strani. ^ pisih? Jaz gotovo vem, da sem jih 'bral, tol.lia ne v World in Evieninig Post?" iM-r. London: "Mogoče, toda dfej-stvo je. da možje ki so pripravili z^orej omenjene mi-rovine pogoje, so bili psovani kot najbolj nevarni norci, ki so pobegniti iz blaznice." (Mr. Moore: "Ali gentleman dovoli?" j Mr. London: "Yes." Mr. Moome: "Ali se gentleman -spominja zapeljive bajke, Uo se je iporočalo, da je clospe-: la v San Francisco neka baje i ruska- ladija, na ka so na ladiji dobili 150 ■pušik , s katerimi ibi člani I.W. W. revoluicijonirali svet." Mr. London: "Yes, in biral sem tuidi poročilo, da se je pri neki seji I. W. W. kolektalo $2.11, da se s tem denarjjen? nartejdi revolucija. (iSmelh.) Mr. Moore: "In en teldten pozneje se je naznanilo v časopisju, prav spodaj v /koloni, da so colninski uradniki sipiu-stili ladij o, da 'vse skupaj ni bila resnica." Mr. London: "Če bi »bilo to najslabše o časopisju, tedaj bi bilo časopisje dobro. Mnogokrat ali največkrat ne moremo dognati kaj jjie resnica. Škoda je, dai ne moremo dobiti časopisov iz Nemčije. Nemogoče je tlbbiti v kongresno knjižnico nemških publikacij od marca 1916. Mislim, da imam v tem prav. Ml nie: vemo, kaj s>c godi v Nemčiji. Toda za nas je ravno tako važino, da poznamo lmralo nemškega naroda, da vemo kakšno je njih' mišljenijc, 4|aj govorijo, kaj jim je dovoljeno ali prepovedano govoriti in pisati, kot je važno da vemo število njih regimentov. Ta vojna bo dobljiena ali zgubljena po morali narodov. To je svetovna vojna, ne vojna posameznih airmail. To je lju'dL ska vojna in smo opravičeni vedeti kaj namerava nemško ljudstvo, kaj misli to ljudstvo, zakaj se bori. Resnica je, da je nemška uspdšmost prazen strah. (Bu-galboo.) Včasih dobimo v socialističnem listu, tiskanem v New Yonku v nemškem [jeziku, izvlečke iz švicarskih ali norveštkih listov, včasih izvlečke kakega govora v raijhstagu. Pred nekaj tedmi smo »brali, da jie pisal nemški socialistični list "Vorvvaerts", da v Nemčiji i strada 40.000.000 ljudi. Sporočilo raznih odborov, ki so ipreiskovali položaj v za'sedlenih provincah na Poljskem, kiatero iporočilo je sedaj v nemških nakah> je -tako, da je skoro nevrjetno. Vsi otroci stari izpod 5 let so zginili, otroke prinašajo v bolnišnice z napetim želodcem, napetim cd lakote. Je tika se širi radi stradanja. Taikozvana nemška* uspešnost ne obstoji v ničemur drugem ikot da se u-iknade civilnemu) prebivalstvu vse, kar ima in se da armadi. Neprestano klepetanje o nemški uspešnosti je preračunje-no, H(a vzbudi duh divjaka in pugilista. Dalje orlhodnJlC. Zaplemba rumunske lastnine. Amsterdam, 24. g an. Glasom poročil iz Petrotgrada so bolpeviki zaplenili rumunsko državno premoženje v petro-gradskiiu bankah in Iblaje so zaplenili tudi rumnnsike kronske /zaiklade v Kišinevu. Ru-munsjka ikrailjica je pobegnila iz Kišineva v Jassy. Rktkrnal Drug Store! Slovenski lekarna. vogal St. Clair ave. 111 6i. ceste S posebno skrbnostjo irdehijemo zdravniške predpise V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. (45) Zaupno zdravilo dela čudeže. Skoro že trideset let se Trinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, toer zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislan je od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Branili smo še dolgo zoper kPraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavelc inam je spod-bil še zadnji steber in morali smo cena nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri-norjevih lefcov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več .plačati za potrebščine, ini tudi lekarja stane velilko več, ni mogoče druginji v okom priti. Zato 1» bo vrednost Trinerjevih lefkov , povrnila odjemalcem vse kar več plačajo z»a nje- TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, »ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezmd jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želoldtu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodlec in odstrani iz notranjščine drofbovja vse mabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih ipravilno delovanje drobovja. Trinlerjevi leki so iprosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninice ter krasno žareče rttdeče vino. V zadevi zabasanosti, nepre-bavnosti, glavobola, poJhglavobdla, nervoznosti, navadne slaboče, (kakor tudi v želiodčunih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženskte ob premembi žitja ali rudarje ali druge ktelavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite tak !ek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dolbite j'e v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodore vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revma-tizma, n'e vragi je, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoč-. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcem in za mazanje po kopanju nog. Dobite jc v vseh lekarnah, TRINERJEV ANTIPUTR1N je izvrstno inprav prij'eitno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla mi st; isflotako za -čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vsefh lekarnah. Naj novejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, MANUFACTURING CHEMIST. VOJNO HRANILNI CERTIFIKAT Se lahko kupi tekom janjimrija in atrije Sam plača nazaj dne 1. januarija 1923 $4,12 Vlada Zjedinjenih držav je zaprosila ljufctstvo v tej deželi za: posojilo $2.000.000.000 tekom leta 1918. Vlada je naredila načrte, da sprejme ta Idenar v malih svotaih, tako da vsak mož, žena in otroik, v katerih žilah bije patrijotična kri se lahko poslužite te prilike. Hranite denar in vas denar vam nosi 4 procente pripisane na četrt leta. Vi lahloo kupujete hranilne znamlke, katerih velja 25 centov vsaka. Šestnajst teh hranilnih znamk, prilepljenih nal hranilno karto, se lahko zamenja za vojno hranilno znamko na vsaki pošlti ali banfloi, in tekom januarja doplačate še 12 centov, nakar dobite za $4.12 »prihrankov od vlajdte Zjedinjenih držav $5.00. Ta denar je vaš. Nihče drugi ne -more dobiti tega denarjja. Dne 1. januarja, 1923 dobite za visakih prihranjenih $4 00 svoto $5.00 od vaše vlade. Toda če ibi vi potrebovali denar pciprej, Iklatf&r hočete, pojdite na pošto, in ipošta vam izplača kar ste plačali v blagajno strica Sama skupaj z obrestmi do onega časa, ko dvignete denar. 1 BODITE SAMOSTOJNI HRANITE, POMAGAJTE AMERIE Vaš idenar je igaraintiran z vsem premoženjem Zjedinjenih držav. PoSeg tega pa pomnite, da |je \to vaša vojna — da ohranite svoj doni, svojo svobodo in čast vaših žen in hčerk in sester. Zjedinjene države so zastavile svojo polno moč vsctga svojega upljiva, svojega bogastva in svojega moštva, proti strašni tiraniji, ki naznanja, da je sila pravica. Krasna pravica je, da pomagate dobiti to vojno za civiiizaci Strijc Sam vam daje priliko, da pomagate njemu v tej vojni. Denar, ki ga posodite vladi bo kupil vse stvairi, ki so potrebne, dia se tem hftreje konča vojna in tragedija ter da se o/hrani ameriško moštvo ter svoboda sveta- v Kupujte vojno hranilne znamlke SEDAJ. Veljajo $4.12. Tekom februarja vas !bodo veljale $4.13. Po feb. veljajo en cent več na mesec. WS.S. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT BojkMte v svojo Jbanko ali na pošto in vprašajte svojega poštarja, da vam proda hranilne znamke. On vam bo dal hranilno karto. Čimprej jo izpolneite in dobite voljno hranilno znamko, tem prrej dobivate štiri procente od dtenarja. Hranite denar, pomagajte vladi, po-magajite sebi. WWW V V V11 . .M ii., ^Ifei" •. i;; V; i-'iiiv^A.M m Andrej Černišev, Roman Spisal: JULIUS ZEYBR Poslovenil STANKO SVETINA "Poglejte, poglejte, on se 0 jje zamcPell" se je smejal Lev na vse girlo,' "kalko dolgo že nisem vi nikogalr drugega se ni več zmenil kot za Andreja, z>a-čel mit je takoj pripovedova ti.kaiko se oblači poleiti v Ora nienlbauiuu (vsa njieigova icUruži na • v unifoninlo, ka'ko jo on lam celi dan uri, kako mora Hudi njegovo sluižalbmistvo mušketami roa rami teka-ti o-koli, 'kaiko je napravil iz koridorov svtetjih čumnat glavno stražo in podobne- stvari, ki so imele po njegovem mnenju velikansko ceno za celi svet Dalje prlliodnjtC. stvar bodoCieig-a vladarja ruske driaive, katerega največja strast je bila: napiti se žganja in se igraiti pri zaklenjenih vratih včasih do dK-eh po polnoči z igračami. Te je ipodne-vi spravil v postdjo svoje žene. Vsakio Ijuitro je pncigledal svoje lesene in svinčene voja-ce in se je zato oblekel v popolno uniformo. Onega dne Ico je I«ev Nariškin pripeljal Anidnejjft na dvor, se je prikradla majhna miška v njegovo trdnjavo iz 'lepenke in je sned-a tam z največjim mirom, tliva,iz testa napravljena stražnika z orožjem vred. P-oter jo |je tjjopadel, dal jo je obeski in je ukazal, naj se pri tem ozira na vse celremonije, vsto-žel" je rekel Lev. nfW|je;ne 7a idb^anje. Potem I it.*. Ana da bo je (!.t[|klicai, &vojo in jj rekel z naijbolj resnim clbra-zom: "Vidite, ta miška je napravila talko težek zločin, da je morala biiti obešena. Mioji psi so jo vjeli, obsodi'1 sem jo po prefkem sodu in tri dni bo iposta/vljlena na javnem kraju kot strasniltii vzgled. Kaj plavite k temu?" 'Razume se, ljulba Ana, da bo imel 1 mali dtvor to (posebnost, šteti Icllqvisko ziairdevaijočega se Andreja med svoje dvorjan sltvo. Kar se pa girofa Suvalo-vai tiče," je reikel Antkreju, "no, , igrof uiživa veliko prijateljstvo." "Reoimio rajši največje prijateljstvo," se je smiqjala Ana Nilkitišna za krasnd dišečim robcem. "Torej na večje prijateljstvo," je nadaljeval Lev, "pri njenem imp«rators(kem veličanstvu* carici Elizaltaeti." PosioviLaj sta se cd Ane. Toda medtem ko so sluge pomagali Andreju v pred'sobi obleči se v plašč, se je Lev hitro vrnil v budoair svoje svakinje. "Slišite!" ji je rekel napol Šepietaje, "bojdlite nekoliko dni bolni in ne Ihodite iz hiše. Ko vam poreeem, povabite Andreja Cerniševa k sebi; to bo čez tri iadi štiri dni, ko ga bom niaimreč vpeljal pri velikem knezu." "Ah!" se je čudila Ana, 'loemu to?" "'Ali ni res, da je Andrej, nenavadno lep?" (je vprašal Lev m ni odgovoril na njeno vprašanje. "In ta tpri p ros tost njegovega govora in stanjavost njegovih oči!" je frekla Ana ne bre^: vrtenuev "Ta barva gozd'nc s> K>te mu res pri stoj a a ravir! V n^atkem času bo ves Petro-grad zaljubljen v našega strič-ka." "Upam, da bo," je odvrn;l (Lev; "ketr naš stričvk je napravi Ulamam (popoJnomia malomaren." "Ah, ibomo videli!" je rekla Ana hitro. "Za sedaj pa delajte, kakor sem vas prosil!'' je odvrnil Lev in se je odpravlja-1 te odhodu. "Ampafk vprašam še enkrat, čemu to?" "Zgodita se bo to le v večjo slavo Nairišikinov!'' je odvrnil iLev in od h i tel k Andreju. Dan, na katerega je Andrej s (hrepenenjem čakal, je slednjič prišel. Gospod Bibe, Le- "Da bi se lalhkio ta miška pritožila, Iker ni bil zaslišan njen zagovor," je odgovorila velika knežnja z nasmehom, z onim nepremagljivim nasmehom, ki je imel s isvojim oa-rom tudi na Petra vpliv kljub njegovemu pokvarjenemu o-kusu, ki iga je privedel veldtno do tega, da se je vedno zaljubil v ženske, 'ki jih je imel vsakdo dlrug za cvet vse od urnosti, "Bistrost vašieiga razuma me vedno nadkriljuje," je zalklioal za ženo, 8pil v veliki, dvorano, kjer ga je dvor-janstvo že |j)riča'k)o>valo. Takdj pri vstopu1 jiei zaglelalad Leva Nariškina in njegovega varovanca. Lev mu je bil že precej (pripovedoval o svojim so-rcdnilku; izmislil si je o Andreju baj'ke, ki so ga; priptero-čale i(fijateljstvu velikega kneza, in nalagal se mu p brez zadrege, da Andrej 11a svetu nikogar tako ne obču-d ulj it 1 kakor Frederiika II., in da je bil ves osuipel, ko je prvič zagledal uniformo holštin-s|\ega pcilka, da si je (kupil nieniško slovnico, olnoma' na d voir no etiketo, tiitei (je k njemu in je rekel: "Bog sam vas je vstvaril, dragi prijdtelj, za tri, da hi sei vsa krasota nove uniforme, ki sem si jo včeraj izmislil za svoj i odgovornim oblastem zmanj kad o glave, ker se absolutno ničesar ne ukrene, da se položaj zbdijša- —Postava o zapiranju 111 odpiranju gotovih trgovin in gostilen ob pondeljkih se plete kot inK>rska Ikača. Gostilničarji so dobili povelje najiprvo da zapirajo 'i l> pondeljkih, in zadnji pondel(jek so zaprli.Ne kateri so imeli odprto in so skupili lepiei denarce, tolJa ka zien ki jim preti znese $5000, kar gotovo ni enako dobičku. Potem pa je tulkajšni admini strator kivriiva M, ;Sayle določil, da morajo gostilničarji za »pirati ob turkih. All right, ^ toreik bo zaprto-, toda (kmalu potem je dospelo brzojavno poveže iz Wasdiingtona, dia \morajo zapreti gostilničarji oil) pondeljkih. Iz Coltvmbusa se je nvedtem nevznanilo, stilnioarji morajo spneiminjati vsako uro isvo^e .načrte, šfe ibol(j ubogi uredniki pa ne vedo, kaj bi poročali v časopis, da bi držalo in da bi bilo res-nino, kajti «1 v Wadlningtonu ne spremenijo, (pa spremenijo v Columbus«, potem pai začnejo zopet od kraja m spremenijo na vsieh treh mestih, vsak po svoje. Ubogi živci urednikov! ©LAN SLOVENSKE NARODNE ZVEZE LAHKO POSTANETE, čE POŠLJETE NA GLAVNEGA TAJNIKA ZVEZE FRANK HU-DOVERNIK, 1052 E. 62nd ST. SVOTO $1.00 BNi POTEM SE VAM POŠLJE PO POŠTI NAZAJ POTRiDILO IN IZKAZLLNA KARTICA. V najem se odda čedna front soba za emegia fanta, Vprašaij-te na ^>036 St. Clair ave. nad si oven sk o lekarno. (13) SI. Podp. Dr. Dosltižencev. Preulsednik Anton Oigrinc, podpredseldn|k Jos. Loza'r, tajnik Geo. Krainjčič, 1074 E. 66 St., zapisnikar Mihael Lu'k-njar, blagajnik M. Setnikar. pnuštvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob qh uri v John Grdinovi dvorani, društvo sprejema člane od 18—35 leta in plačuje $8.00 "bolniške pedpore na telden. Licenziran fireman dobi takoj delo. The Cleveland Metal Products Co., 113s Ivanhoe Rd, NAZNANILO. Rojakom v Claridge, Pa. in v okolici naznanjamo, da je naš tamošnlji zastopnik Mr. Tacob Jamšek, Box 401, Claridge, Pa., Iki je opravičen pobirati naročnino. Ga vsem toplo ipr i poročamo. Uprava CL Amerike. John Avsec in Framk Bencina sta (pobirala med rojaki za siromašno družine Meh le Darovali so sledeči: Po. $2.00 A. Grdina, Ant. Kaušek, po $1.00 G. Trampush, Fir. Močilnikar, F. Breskv&r, Fanny Sajovec, John Gornik, And. Krainz, J. Krameir, |po 75c A. Bašča, po 50c F. Pamgeršič, Fr. Istenič, Fr. Kloibler, 'Fr. Skerjanc, F. Skulj, John Z-uJidhi, Fir. Butala, Fr. iSuliadolnik, J. Avsec, C. Sesek, Fr. Benčina, A. Viti ergar, L- Kržmanc, Anldlrej Černe, F. Mam, Fr. Bergen, Fr. Code, Mt. Fernis, A. Jert, Fr. Rtipert, Fr. Šemrajc, po 25c J. Zlatorepec, Fr. Mack, AJ§ Debeljak, A, Jankovič, J-Hočevar, A, Tertni'k, L. Leveč, J. Sešiek, T. Hočeevar, P. Vihčič, neimenovan ioc. Trgovec z grocerijo Jichn Centa je darotval eno vrečo moke,A. Anžlovar, trgovec,- je daroval obleke) v vrednosti $8.oo.Vsem iskrena hvala, iker idružina, za kiatero so darovali, je v resni-Ici potrebna. ■HMM pet delnic.....$ Id rada donafe kafeU. prahlad In hripo, ali influaoco. Ne pripustit«, da bi m vas kaMJ trdno prijel; vstavit* ga takoj, da m na ta na&n Izognete komplikacij, ali poiladie kalija. Vxamita everas Balsam for Longs (Severov Balzam za kmalu m boete prepi In da k ta balzam zelo priletno zdravilo, s katerim m zdravi kai«U, hripa-voet in vnetje v sapniku. To Mt zdravilo priporoča otrokom 1 odraslim. Na vsaki steklenici je natančno navodilo o uporabi Cena 2So in 60« v lekarnah. Ali Imata ia Emrov Slovenski 1 almanah (koledar) sa leto 19187 W. F. StVFTA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA NOVO PODJETJE! Prva mednarodna posredoval niča za moška in ženska dela na 214—16 Superior ave. N. E. .SJovencem, Hrvatom, Srbom in sploh vsem znancem in prijateljiem tem potom naznanjam, IrHa je naAai državno i nkorpoT i r a na po s red ova 1 n i c a za moška in ženski dela začela poslovati z dnem t. januarja, 1918. Kdor išče kako de-o naj se obrne n;ai našo pisarno, 214—16 Superior ave. »X. W. Jaz sem vedno tam na razpolago 'ter Ibodiem pred vsem gleedal n a to, da Sk> venci, oziroma Slovani, dobi ijo dobra in stalna IrMa, .kadar jih iščejo. Se priporočam. Frank Strehovec, Dekleta dobijo delo v tovarni Stare nad 18 let. The Oeve-and Dental Mfg. Co., 3307 Sara n ton Rd VABILO za pristop k društvu SRCA MARIJE (STARO). Društvo je na redni mesečni seji sklenitev da sprejema žene in dekleta od 18. do 40. eta (brez vsake pristopnine in sicer za mesec februar, marc in april. Katera je pa stara nad 40 let, se mora skazati z ojstnim listom ali pa s zapriseženo izjavo pri notarju. Društvo diaje $6.00 "bolniške »odpore na teklien in $300 mrtnine1 za vsako umrlo članico. Mesečnina znaša samo $!.go na mesec, katera pa hoče imeti tudi svojega moža v društvu, se mora isti izkazati zdiavnišlkim spričevalom, >oleg mesečnine $1.00, pa< plačuje še 25c na mesec, in ako mož! umrje, dkDlbi žeina $150 smrtnine. To društvo je eno najstarejših tu v OLevelandu, čJanic šteje preko 300, premoženja ima nad $9000. Žene in dekleta, sedaj se vam nuidd prilika, da pristopjte v ito društvo xerc vsake pristopnine. (Mon-F;ri.5Q)._ ODBOR. POZOR, ROJAKI 6% ! Denar se posojuje na stav-binvstvo hiš po 6% obresti, na ahke mesečne obroke. Hiša se vam postavi na vsa'k lot, k« ga imate plačanega. Pokličite po telefonu ali pa pridite o-sebno po 6. uni zvečer. Anton Salamon, 8217 Rosewood ave. Tel. Union 974 K. (40) Oionite we! Polijit« KOc. in mi rmm polljfltuo nujno, vejli ierilovanifki katalog a imeni, naslovi in dikarni mroi« Upih deklet in u-doT. ki iolijo zakon Poil>«o in lajno. Poiljit* BO c n> R«llal)lo 01uT> D apt. 14. Box 488 Loa Angele«. Cal- n-.fn.________ ZGUBLJEN DENAR. Veliko denarja je bilo zadnje čase ukradenega tistim judem, ki svoj denar doma iranijo. Cemu imeti dlenar doma? Ali ni boljše vložiti denar tam, kjer je na varnem in vam nosi poleg tega še 5% obresti, in sicer pri: Slovenskem Statfbinškem in Posojilnem društvu, 6313 St. Clair ave. (X151) Naprodaj hiše! Hiša za 3 družine, rent $80 nai mesec, za $7400. Hiša, 12 sob, cena $4500. Hiša* 10 sob za dve dru'zini, cena $4800 Hiša za dve družini, lot 50X i'50, cena $4600. Imam še več hši naprodaj, na katere se plača samo tisoč (diolarjev ta kaj, drugo pa kot rent. Kupite hiše ■seci'aj, sponuladi se bo dejo zopqt pcdraižile. Oglasite se pri J. Lušin, 1065 K. 66th St. " ' (12) POZOR ! Mi varimo vse polomljene in zlomljene avtomobil sike kose in tlele kUru/gih siltrojev. Delo točno in dobro. The Acme Welding Co., 1386 E. 40th St Tel. Prospect 2196 J (12) Dr.Slovenski Dom, št. 6. SDZ Nottingham-Cleveland, O. Vsem članom gori imenovanega društva se tem potom naznanja, da se* vrši prihodnja redna mesečna seja v nedeljo 3. feibruarja, t. I. v navadnih društvenih prostorili.Na dnevnem redu imamo nakup zemljišča, kjer bi postavili svojo dyorano, Z bratskim pozdravom John Korenčič, 17829 Canterbury Rd.N. E. Svoji k svojim je lepa beseda, in vprašamo sami sebe ali to spolnujemo? Lahko pa to dokažete, če vložite svoj denar v . slovensko podjetje. Slovensko Stavbin-sko in Posojilno društvo. (X151) VELIKA RAZPRODAJA. železnine in pesništva. Spodaj podpisani naznanja, da »>o pustil svojo trgovino, ker se poda na deželo. Raditega priredimo razprodajo, kjer dddfite trideset procentov ceneje blago. Ne zamudite te raizprodaje. CHRISTIAN MANDEL, 15702 Waterloo Rd. (12) Collinwood. Društvo "Doslužencev". zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Grdinovi dvorani. Društvo sprejema člane od 18—35' Zdalj ima vsakdo priložnost, da pristopi. Druištvo plačuje $8.00 bolniške podpore. Ob-jednem naznanjam, ld'a sem se preselil na novi nasdov, 1074 66th St. Z bratskim pozdravom, 12) Geo. Krainčič, tajnik. KJE JE Ivo Kobal, o .katerem sem zad njič slišal, da se nahaja v Sao Paolo, Brazilija. Ce kdo i;oja-00v v.e» zanj, je /pirošen, da po-Uij.ei naslov njegovemu bra'tran ctt, ki se nahaja v laškem vojnem ujetništvu. Ivo Kobal, jrsgionere d« guerra, Gavi, prov. Alessandria, Italia, (12) Lastujte svojo hišo. Plačajte $200, ostanek pa