Šlev 28». Posamezna številka stane 1 Din. v LfnUifsni. v pelek dns 29. deceintira 1922. Leto L MMUBH Naročnina za državo SHSi do preklica: a) po pošti maaetao Ua 1( fc/ doatavljeaj na dom meeeftno....... U sa Inozemstvo i mesečno.......Din ti s Sobotna izdaja: 3 v Jugoslaviji ..... Din 20 v lnosamatvn ..... „ 40 as Cene inseratom:aa Bnartolpaa [talilna Trata mali oglasi po Dia.1 — In Dla-l BO,; rallkl oglati na« 45 mm rt-, ki«« po Dia. 2-—, poslaaa lt«. po Dia. 3'—. Pri *»6}«m ttaratthi pepaat Uhaja vsak dan iivaomdrt >)«n«dal{ka tn dneva po pm*> ntkn ob 5. tiri zjntraf. MT Oredaiitvo ia v Kopitarjevi nllat itev. 6/HL Bokoplal ae n« vračalo; netranklrana ptema a« ne sprejemalo. Dreta. teleL Stv. 50, apravn. Itv. 323. Političen list m slovenski narod. Opreva t« v Kopitarjevi al. t, — Hačuo poitna bran. l|aU]aaike it. 6S0 sa aareinla« ln it 346 na oglase, sagrek 30.011, aara]ev. 7SB3, prmikt m dana). 24.797. Morala v politiki. Seja glavnega oflSora radikalne stranke. ZAVRNJENE PONUDBE KMETIJACEV IN DRUGIH DVOMLJIVIH PONUDNIKOV. stranke, vsled cesar je gotovo, da bodo Protičevi pristaši postavili svoje kandidatne liste. Glavni odbor radikalne stranke se je postavil na kompromisno stališče, da naj pristaši radikalne slranke, kjer bodo Protičevi pristaši močnejši, glasujejo za njegove ljudi, ker je vseeno ali so izvoljeni Protičevi ali Pasičevi pristaši, glavno je, da so radikalci. Belgrad, 28. dec. (Izv.) Danes je dosel v Belgrad bivši minister za narodno zdravje dr. Omerovič, ki je posetil ministrskega predsednika Nikclo Pašiča in mu poročal o sklepih muslimanske centralistične stranke glede vstopa v vlado. Min. predsednik Pašič jc sprejel poročilo na znanje in izjavil, da se mora o tej stvari prej še posvetovati % nekaterimi vodilnimi radikalci. Dr. O me rovi č a je povabil k sebi ob 6. popoldne. Ko je ob (J. prišel dr. Omerovic v predsedništvo vlade, se mu je sporočilo, da je Pašič naglo obolel. To bolezen tolmačijo, da ni bilo radikalni stranki mnogo na vstopu muslimanov v vlado, še manj pa na muslimanskih zahtevah. Nagla bolezen Ni-kole Pašiča je imela namen, povedati to muslimanom na lep način. Ivan m Sprememba solunske Konvencije. Belgrad, 28. dec. (Izv.) Kakor je zvedel vaš dopisnik, je grški zunanji minister izjavil našemu poslaniku v Atenah, Balug-džiču, da je grška vlada pripravljena izvršiti gotove izpremembe v konvenciji o svobodni jugoslovanski coni v solunskem pristanišču in da l>o dovolila naši trgovini vse olajšave že pri .sami uporabi konvencije iz 1.1911. Poslanik Balugdžič potuje v soboto v Belgrad. Oboroževanje Italije. ...... t. 17»}?/, 23. dec, (Izv.) Uradno se porot«, da je min. predsednik Mussoliini sprejel 26. t. m. generala Diaza, s katerim je razpravljal o vprašanjih, ki se tiče,jo vojske. Min. predsednik Mussoliini in general D i ar. sta so sporazumela, da se vpoklice letnik 1903 dne 15. marca in da naj traja vojaška službena doba tega letnika 16. mesecev. Obenem sta sklenila, da se odklonijo vsi predlogi za ustanovitev ministrstva za narodno brambo in da se takoj ukrene vse za pripravljenost vojske. Poročilo pravi, da ne bo ojačenje vojske obremenilo državnih financ, ker se bo lahko varčevalo na drugih poljih. O teh vprašanjih bo no prihodnji seji razpravljal ministrski svet. I'RED IZPIIEMEMBA.MI V POKRAJINSKI UPRAVI. iTudi v politiki morajo biti merodaj-na etična načela in prav nobenega etičnega razloga ni, da bi se smel kdo v političnem udejstvovanju posluževati drugih metod in sredstev, kakor nam ji'1 nalaga krščanska etika v nepolitičnem življenju. Pač pa je politična nemorala, ki se je zadnja leta v naši državi tako silno razpasla, spravila politiko, to samo-posebi tako plemenito tn važno panogo v javnem življenju ,ob dober glas, tako 'da premnogi zamenjujejo politiko z neke vrste nemoralnim trgovanjem. Taka politika odbija seveda premnogokrat najboljše može ocl političnega sodelovanja, vodi pa samo do hipnih uspehov. Njeni hipni uspehi imponirajo. topoglavcein in ljudem, ki ljubijo absolutizem, nasilstvo in koritarstvo in koristolovstvo sploh. Trajno pa se taka nemoralna politika v 'demokratičnih državah ne more vzdržati, razen če je vse ljudstvo demoralizirano. [Taka politika vodi do nevzdržnega poloma. Zgodovina zadnje parlamentarne dobe nam nudi tu žive dokaze. Politika demokratov se je v Sloveniji popolnoma zrušila in je nihče ne bo več priklical k življenju, nobeno slepivno volivno geslo, tudi ne dr. Kukovčeva »Napredna kmeč-ko-obrtua zveza« in njegovi obupni klici po koncentraciji »naprednih« strank v Sloveniji. # Zasluženo brco .je dobila tudi Samostojna kmetijska stranka. Dve leti je prodajala v Belgradu svoj volivni program za konfitituanto in pri zadnji vladni krizi jo upala čim uajveč izsiliti iz radikalne Pašičeve vlade. Navidezno so je kujala, da bi ji radikali stavili višje ponudbe. In teh je spričo splošnega razpoloženja kmetskega prebivalstva proti SKS silno potrebovala. Saj brez vladnega varuštva niti pred svoje volivce ni upala. Ko pa Pašicev kabinet rii kazal posebnega zanimanja za" »klub samostojnih kmetijaca«, je ta stavil prav ponižno ponudbe, da bi sme 1 vstopiti v vlado. Že samo imenovanje velikih županov bi jim zadostovalo, da bi pomagala zadrževati v volivni borbi neizogibni polom SKS. Radikali so očividno o položaju v Sloveniji dobro poučeni in se jim menda nič ne ljubi dajati umetne oživljajoče injekcije stranki, ki so jo že dalje časa kot vladni zavezniki zaradi koristolovstva pisano in postrani gledali. Kakor nam poroča telefon iz Belgrada, bo s kmetijaci delil usodo tudi g. Ivan Hribar, ki se je v Belgradu geriral pristaša radikalne stranke, v Sloveniji je pa kovaril načrte s samo-stojneži, s katerimi je bil zadnje čase v najboljših odnošajih. Tudi izsiljevanja muslimanskih desničarjev je konec. Vsakokratni njihov vstop v vlado je morala vlada lionorirati t> milijoni vseh davkoplačevalcev. Dasi je bil zadnji čas tudi v njihovih vrstah precejšen odpor za vstop v vlado, ki ga je napovedoval strah pred — volivci, jih jc le omamila želja po 42 milijonih, ki bi jih bili ravno v volivni dobi potrebovali. Toda Pašic je zopet obolel in ta njegova bolezen bo povzročila tudi muslimanskim desničarjem glavobol, od katerega ne bodo ozdraveli ali pa bodo svoje ponudbe fcilno pocenili. Ne vemo, kakšni razlogi so vodili pri tej obolelosti g. Pašiča, zdi. pa «e, da je njegovo bolezen soodločeval ozir na volitve v f tari Srbiji, kjer bi imeli muslimani kot vladinovci precej šans pri kemalistih. Tako se počasi, pa nevzdržno ruši. kar je gnilega v politiki. To čiščenje pri bodočih volitvah ne bo še dovršeno, vsaj g o vsej državi ne, toda začelo se jc in v loveniji — upamo — se bo precej dovršilo. Kjer je ljudstvo politično količkaj dozorelo in ga ni okužila v jedru politika nemorale, tam se bo ta naravni proces izvršil. FRANCOSKI PRORAČUNSKI PROVIZORIJ SPREJET. Pariz, 28. decembra. (Izv.) Zbornica jo včeraj sprejela proračunski provizorij s 443 glasovi proti 62 glasovom. Belgrad, 28. dec. Izv.) Danes dopoldne je imel sejo glavni odbor radikalne slranke. Na tej seji se je predvsem razpravljalo o vstopu muslimanov v vlado. V odboru je prevladalo mnenje, da sedaj ni več potrebno, da bi se sprejele neznatne manjšine v vlado in da ni umestno, da bi se jim dajale kakšne koncesije. To se je nanašalo največ na samostojno kmetijsko stranko, ki je zadnji čas stavila vladi več ponudb. Te ponudbe se tolmčijo, da nimajo Pucelj in njegovi tovariši med ljudstvom zaslombe, vsled česar bi hoteli s pomočjo vladne oblasti ohraniti kak mandat. Na seji glavnega odbora radikalne stranke se je govorilo tudi o dr. šusteršiču in njegovi ponudbi. Pre-nudbe se tolmačijo, da nimajo Pucelj in njegovih ljudi ni mogoče sprejeti v radikalno stranka, ker so kompromitirani bodisi v političnem kakor v privatnem življenju. Ako želi dr. šusteršič podpirati radikalno stranko, mu je to svobodno, radikalna stranka pa bo postavila v ljubljanskem in mariborskem okrožju svojo lastno listo. Na koncu se je razpravljalo o položaju, ki je nastal v Vojvodini povodom izključitve nekaterih Pmticevih pristašev iz radikalne Belgrad, 28. dec. (Izv.) O prihodu pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja je zvciičl vaš dopisnik naslednje: V radikalnih krogih vlada že dalje časa precej veliko nezadovoljstvo z Ivanom Hribarjem, še večje nezadovoljstvo pa v dvornih krogih. Zadnje je vplivalo tudi na radikalce, da so se odločili, da odstranijo Hribarja. Ko je Hribar to zvedel, je takoj odpotoval v Belgrad in je pripeljal s seboj tudi dr. šu-steršiča, da bi se radikalcem prikupil. S tem korakom pa si je svoj položaj še poslabšal. Kako malo ugleda ima namestnik Ivan Hribar v radikalni stranki, se vidi i/. najnovejših premeščeni in vpokojitev višjih uradnikov v Sloveniji, o katerih bo izšel te dni ukaz in o katerih se ni niti vpra- 0DKL0NJEN0 PONUJANJE. Belgrad, 28. dec. (Izv.) Prihod dr. šu-steršiča v Belgrad ni ostal neopazen, vendar pa je zbudil nezadovoljstvo. Listi omenjajo na kratko njegov prihod ter povdar-jajo njegovo delovanje proti Jugoslaviji ter njegovo službovanje Avstriji. Dasi je prišel dr. šusteršič po priporočilu pokrajinskega namestnika Ivana H ribari a in. dasi-se ponuja radikalcem, vendar se je v radikalnih krogih samih sprejel njegov prihod z nezadovoljstvom. Gotovo je namreč, da so se za povratek dr. šusteršiča zavzeli n a j bolj de m o k r a t i in k m e -t i j c i, vsled česar se smatrajo njegove ponudbe v radikalnih vrstah za neiskrene. Misli se, da je dr. šusteršič figura, za katero se skrivajo demokrati in samostojna kmetijska stranka. O njegovem prihodu je zvedel vaš dopisnik nastopno: Prišel ie v Belgrad s pokrajinskim namestnikom Iv. Hribarjem in takoj nato poselil dr. Leopolda Lenarta, ki ga je peljal k nekaterim radikalcem, da jim pojasni svoje namene. — Vsled priporočila Ivana Hribarja ga je skupno ž njim sprejel v kratki avdijenci ministrski predsednik Nikola Pašič. Vaš dopisnik se je razgovarjal z več uglednimi člani radikalne stranke, ki so se odločno izjavili proti vsakemu sodelovanju s kakim dr. šusteršičem. V teh razgovorih se je tudi moglo spoznati, kako vlogo igra dr. Lenart. Te vloge se niti malo ne more zavidati. SEJA DRŽAVNEGA ODBOKA. Belgrad, 28. dec. (Izv.) Jutri bo seja državnega odbora. Nekateri člani odbora so že prišli v Belgrad. Na jutrišnji seii se bo odbor razdelil v sekcije, ki bodo izvolile predsednike volivnih okrožij. Ker morajo biti predsedniki volivnih okrožij dovršeni pravniki, ki imajo v Srbiji veliko vpliva, se bo v odboru vršil za ta mesta hud boj med r&diknM in demokrati. šalo za mnenje pokrajinskega namestnika. Kakor se dozuava. bo rešen svojih dolžnosti načelnik oddelka za socialno politiko Adoll K i b n i k a r , ker je bil imenovan protizakonito in je nepravično napredoval, nadalje bosta vpokojena bivši poverjenik za notranje zadeve dr. B a 11 i č in načelnik oddelka za prosveto dr. S k a b e r n e. Kdo bo zavzel njihova mesta, še ni znano, gotovo pa je, da noben domokratski uradnik. še manj pa pristaš Jugoslovanske za-jednice. Ako ne bodo radikalci našli med Slovenci primernih kandidatov za la mesta, bodo ostala do volitev nezasedena ali pa se bodo izpopolnila s srbskimi uradniki. 1 i. , DEMOKRATSKI KOMUNIKE. Belgrad, 28. dec. (Izv.) Za jutri je sklicana seja demokratskega kluba, na kateri 1 se bo definitivno redigiral komunike, ki sta | ga sestavila dr. Šumenkovič in dr. Kuma-| nudi. Kakor se dozuava, bo v tem komuni-| keju očrtan boj demokratov za vidovdan- I sko ustavo iu njihovo stališče. proti vsaki j reviziji ustave. Demokrati upajo, da jim bo ! to obrazloženje pomagalo, ker so v radi-| kalnem klubu z ozirom na to vprašanje razdeljena mnenja. Danes popoldne so se sestali pristaši Pribičeviča v predsedništvu narodne skupščine pri dr. Lulciniču. Razpravljali so o kandidaturah na Hrvatskem ter o sestanku Pribičevičevih ljudi 30. t. m. v Zagrebu. FRANCIJA ZOPET ZA ZASTAVNI NE? Pariz. 28. dec. (Izv.) Agence Havas poroča, da je reparac-ijska komisija sprejela predvčerajšnjim sklep, ki so ga sprejeli delegati Belgije in Italije, brez pridržka, na podlagi navodil ministrskega predsednika Poincareja francoski delegaciji. Naloga zavezniških vlad bo, da precizirajo naravne posledice sklepa z ozirom na ver-saillsko pogodbo, v kateri se pri tozadevnih zamudah daje polnomočje za skupne ali posebne sankcije. Poincare ho sporočil svojim zavezniškim tovarišem ukrepe, ki jih smatra francoska vlada za potrebne. Novo ustvarjeni položaj označuje francoska teza: Nobenega moratorija brez produktivnih zastavnin.« i BELGIJSKO STALIŠČE GLEDE REPARACIJ. Bruselj. 28. dec. (Izv.) V senatu je izjavil zunanji minister Jasper, tla je nemogoče dovoliti Nemčiji moratorij brez jamstev. Izrazil je upanje, da bo pariška konferenca določila režim, ki bO ohranil nn-lanto ter varoval vse iipoike Nemčije. Kritičen položaj v Lozani. London. 28. dec. (Izv.) Po neki Reu-torjevi vesti iz Lausane obstoja resna nevarnost. da se razbije konferenca v Lau sani, ako bodo Turki nadalje vztrajali pri svoji trenutni metodi. Vodje zavezniških misij bodo bržkone mogli v nekaj dneh predložiti Turkom svoje sklepe. Turki bodo ob tej priliki postavljeni pred odločno vprašanje, ali jin končnoveljav-no sprejmejo ali ne. Jasno je, da ne bo moglo sedanje stanje dolgo časa trajati. Lausane, 28. dec. (Izv.) Zavezniški delegati so se včeraj popoldne sestali k seji, da zavzamejo stališče z ozirom na splošni položaj konference in da se demantirajo razne, v javnosti razširjene razburljive vesti. Seji se pripisuje velik ]>omen, ker je bil navzoč razen Curzona, Garronija in Bar-rera tudi prvi ameriški delegat Gild. Na tej seji se je sklenilo, da se ugotove pozitivni kakor tudi negativni uspehi, ki so bili doseženi, da se morejo v glavnih komisijah redakcionelno razčistiti j>oročila. predložena od podkomisij. Ta redakcija gradiva bi potem služila za podlogo načrtu mirovne pogodbo. Po vsem tem, kar se čuje, je splošen položaj precej napet in je dospela konferenca do točke, na kateri ne preostaja več mnogo prostora za koncesije lako. da se zdi, da je prišel trenutek za zaključitev pogajanj. Dve noti angorske vlade. Carigrad, 28. dec. (Izv.) Zastopnik angorske vlade je izročil vrhovnemu komisarju zaveznikov dve noti. Prva nota, ki vsebuje določila glede prometa vojnih in tovornih ladij v pristanišču Smirne, prejx>vedu-je izkrcavanje čet brez prejšnjega dovoljenja angmrske vlade. Druga nobi zahteva, da se morajo turške oblasti obvestiti o vsaki nameri glede odposiljanja vojnih Jadii v katerokoli turško luko, kakor Iudi o namenu take akcije. Ameriško mnenje o Evropi. \Ya.shington, 28. decembra. (Izv.) V, senatu se je izrekel senator Lodge proti predlogu senatorja Boraha, v katerem se pozivlje predsednik Harding, naj skliče novo razoroževalno konferenco v Wa-shington. Senator Lodge je označil z ozirom na stališče drugih vlasti poizkus, da bi se omejila oboroževanja na kopnem, za nepotreben. Govornik je zahteval, naj grade Zedinjene države bojna letala in lahke križarke. Senator Borak je izjavil, tla bo izbruhnila nova vojna, oko ne bodo Zedinjene države priskočile na pomoč Evropi v gospodarskem pogledu in v tem slučaju ne bodo Zedinjene države mogle ostati izven konflikta. I iT "T Sela mariborskega občinskega svefa. Maribor, 28. dec. (Izv.) Današnja seja mariborskega mestnega občinskega sveta je bila oopet zelo živahna. Začetkom Beje je župan Griar poročal, rta je podžupan Roglič (NSS) odložil svoj mandat in da se bo na prihodnji soji volil nov podžupan. Zastopniki NSS v posameznih odsekih so isto ta ko odložili svojo mandate, očitajoč županu, da je pri reševanju njihovih predlogov postopal pristransko in jih ni upošteval, dasi ravno so bili obč. svetniki NSS poldrugo lebo v magistralni večini. V finančnem odseku je nastal razdor radi mane afere Kohlbesen. Finančni odsek sedaj nima nobenega referenta, ker noče nihče prevzeti tega mesta radi znanih umazanih zadev, ki jih je uganjala Bahunova in Grčarjeva vlada na magistratu. Nato je župan otvoril podrobno razpravo o mestnem proračunu. Svoj enourni govor je župan osredotočil na napade na dr. Verstov-ška, ki je v zadnji seji finančnega odseka ostro in stvarno kritikoval površno sestavljeni občinski proračun. Zlasti pa je reagiral župan Grčar nn očitek dr. Verstovška v eni zadnjih sej, da je pri postavki za uradništvo milijon dinarjev več v proračunu, kakor se jih sploh potrebuje. V nadaljnji razpravi se je govorilo o tem, da je v proračunu postavka za mestne uslužbence za pet milijonov dinarjev višja, kakor je dejanska potreba. Umivala so je zopet umazana zadeva Kohlbesen-Grenr glede znanih provizij. Dr. Jjeskovar je še enkrat povdar-jal, da sedi na županskem stolu mož, ki je brez sklepa občinskega sveta nakazal občinskemu svetniku socialnemu demokratu Kohlbosnu visoko provizijo pri nakupu neke parcele; nadalje, da sedi na županskem mestu mož, ki je dal privatne pobotnice za te provizije, ki so se glasile na ime Kohlbesen, popraviti na drugo ime. Debate o proračunu, ki je trajala do pol 11. ure, so se udeležili zastopniki SLS. in NSS. Podžupan R o g 1 i e je zaklical z po-vzdignjenim glasom županu: »Vi nosite odgovornost, da je mariborski občinski svet delanezmožen, ker se pri mestnem gospodarstvi! in upravi plava!« Župan oziroma njegov klub ni hotel vpoštevati strank, ki so hotele sodelovati pri občinski upravi, ampak je hotel vladati na magistratu sam s socialnimi demokrati, ki nimajo niti sposobnosti, niti nobene druge lastnosti, ki je potrebna za pošteno občinsko upravo. Na predlog svetnika Bureža so se posamezne postavke proračuna vrnile zopet finančnemu odseku. Mestoma je prišlo med člani posameznih klubov do zelo burnih nastopov. Prihodnja seja obč. sveta bo jutri. PREDLOGI GLEDE FINANČNE REFORME V NEMČIJI. Pari«, 28. dec. (izv.) Londonski poročevalec >Petit Parisiena« poroča, da se sedaj izdeluje večje število posameznih predlogov, ki se tičejo finančne in denarne reforme v Nemčiji, razpisa mednarodnega posojila in drugih ukrepov, ki bi mogli nadomestiti zasedbo mhrskih premogovnikov in vzpostavitev carinskih mej. ANGLEŠKO STA LISCE V ZADEVI REPARACIJ. London, 28. dec. (Izv.) Angleški delegat pri reparacijski komisiji je včeraj poročal ministrskemu predsedniku Bonar La-wu in predsedniku trgovinskega urada Lloyd Greamu o položaju, ki je nastal na podlagi zadnjih sklepov v reparacijski komisiji. Angleška vlada ne pripravlja celotnega načrta za pariško konferenco, temveč bo samo v posebnem ekspozeju obrazložila svoje naziranje glede raznih točk. MUSSOLINI NE GRE V PARIZ. Rira, 28. dec. (Izv.) Na podlagi včerajšnjega razgovora z londonskim poslanikom grofom Della Torretto se je odločil ministrski predsednik Mussolini, da se ne bo ude- ležil pariške konference in da se bo pustU zastopati po poslanikih. FRANCOSKO JAMSTVO ZA AVSTRIJSKO POSOJILO. Pariz, 28. decembra. (Izv.) Parlamentarni odsek za zunanje stvari je včeraj sprejel zakonski načrt glede jamstva za avstrijsko zunanje posojilo. OBNOVITEV KITAJSKE BANKE. Paril, 28. dec. (Izv.) Finančna komisija senata je sprejela z 10 glasovi proti 5 glapovom vladni predlog o obnovi »Ban-que Industrie) le de Chine<. Silen vihar na Atlantskem morju. London, 28. decembra. (Izv.) Veliki vihar, ki je o Božiču divjal v Atlantskem oceanu, v Severnem morju in Cknalu la Manche je provzročil znatno škodo na ladjah, ki bo bile na odprtem morju. Obstoji bojazen, da se je potopilo več ladij. Ob obali pri "VValesu se je potopila ladja »Mayd of Delos«, ki je štela menda 2G mož posadke. Občni zbor Slomškove zveze. Kakor smo že poročali, sc je vršil občni zbor »Slomškove zveze« dne 27. t. m. Predsednik Štrukelj se je uvodoma spominjal Njuja Veličanstva kralja Aleksandra in kraljice Marije ter pozval vso navzoče k trikratnim slava-klicem. Na to je orisal vse svetle dogodke minulega društvenega leta, orisal pa tudi vse temno, črne pojave, ki jih je preživljalo učiteljstvo tekom leta, kakor: vseletno stradanje, nepostavno ukinjenje opravilnih doklad šolskih voditeljev, znižanje drag. doklad z a učitelj, ženskih ročnih del, ukinjenje plač: veroučiteljera- neiz-ednaeenje službenih dohodkov poročenih učiteljic z neporočenimi, plačevanje zdravniških komisij i. t. d. Primerno jo ožigosal norčevanje režima z uradništ-vom o cenejši nabavi življenskih potrebščin, kakor tudi neenako postopanje z učiteljstvom v Sloveniji in drugih pokrajin. Ostro je kritiziral osnutek uradniške pragmatike, ki ne obeta v dovoljni meri zboljšanja matcrielnega položaja in ne vsebuje demokratičnih načel, temveč utesnujo državljanske svoboščine in izroča uradništvo na milost in nemilost vsakokratnemu strankarskemu režimu. Obžaluje, da del uradništva in učiteljst-vn ne uvideva, kakšne pasti se mu nastavljajo. V svojem daljšem govoru jo poudarjal, da najprimitivnejši pedagoški razum obsoja udinjavanje šolo organizacijam, ki nosijo pri nas politično obiležje. Pojasnjeval je stališče države in staršev do šole. Država naj šolstvo vzdržuje, a organizacija šole bodi avtonomna, t. j. dun, smer, verska in moralna podlaga celotne vzgoje pa je naravna pravica staršev, njihovega verskega prepričanja in naziranja. Starši so po svoji vesti dolžni čuvati nad vzgojo svojih otrok in ne morejo ter ne smejo trpeti v tem pogledu nikakoršnega duševnega nasilja. Tudi učitelji naj se vsikdar zavedamo, da no-Bijo starši za vzgojo svojih otrok odgovornost pred Bogom. Slomšknrji čuvamo in spoštujemo te nazore in smo prepričani, da jo vera največja duhovna sila človeštva, da so verska in moralna načela ono sredstvo, ki uravnavajo pošteno živ- ljenje vsakega posameznika in cele družbe. 'Po prepričanje pa jc povod, da nas lastni stan. tovariši proglašajo za proti-državne elemente, kakor dokazujejo mane, sramotne blejske resolucije, ki zore v klasje, kakor je pokazala zadnja seja višj. šolskega sveta ter nekatera preme-ščenja naših članov. Vsako drugo utemeljevanje, da bi bili Slomškarji proti-državni, dokazuje z delom članov in članic, ki ničesar ne opuste, po čemur bi bilo le količkaj utemeljeno grdo denuncirnnje in osmeši tisto puhlo in plitvo trditev, češ: Slomškarji so člani SLS in kot taki protidržavni. Konča svoj stvarni govor z izjavo: Naj bodo naši stanovski nasprotniki napredni kakor jim drago, naj se borijo proti nam kakorkoli nočejo, a eno zahtevamo od njih: poslužujejo naj se poštenih metod! Kadar nas česa obdolžijo, naj to tudi dokažejo. Mi pa pojdimo po začrtani poti dalje in vzgojujmo nam izročeno mladino za Boga in domovino. (Odobravanje.) Po poročilih posameznih funkcijo narjev pridejo v razpravo resolucije, ki so bile povečini sprejete brez ugovorov. L Učiteljstvo, organizirano v cSlomikovi zvezi«, Izjavlja, da vztraja tudi v novih razmerah na svojem programu, ki zahteva ver-sko-nravno vzgojo, smatrajoč jo za edino pravo. Vso jasnejšo umevanjo povdarja, da, ho-do delati zu pozitivno krščansko in narodno vzgojo, jo poglabljati, širiti in to iz prepričanja kakor tudi iz Ijubozni do slovenskega naroda, našo jugoslovauske državo in dinastije. II. V trdnem prepričanju, da jo odino v prvi resoluciji izraženi temelj vzgojo in pouka, pravi, odločno odklanjamo vsako stremljenje po odpravi verouka, in konfcsijonal-nih šol. V očigled žalostnih posledic, ki bi zadelo narod ln državo pa strogo obsojamo vsako stremljenje ik> razkristjanjevanju šolo. UL »Slomškova r.vnsa« jo in ostane, dokler si nčiteljstvo ne osnnje zfrolj čiste stanovske organizacijo, t. j. tako stanovsko organizacijo, ki bi no nosila prav nikakoršnih strankarskih in knltnrnih tendeno, stanovska in kulturna učiteljska organizacija. Vsnkoršni-koli politični smotri so v »Slomškovi zvezi« izključeni in tedaj «SlomSkov« sveža* ne moro imeti oficlelnili zvez s političnimi strankami, pač pn lahko s sorodnimi kultur- | nimt in stanovskimi organizacijami. Vsi njeni posamezni člani pa se lahko | udeležujejo političnega dela v onih političnih strankah, ki imajo v svojem programn tudi zahtevo po krščanski šoli iu vzgoji. IV. Razločujemo režim ln državo, zato hočemo vzgajati nam izročeno mladino vsekdar državno, ne oziraje se na vsakokratni vladni režim. Pošleni, zvesti državljani naj postanejo naši nam v vzgojo izročeni učenel. Država in režim sta dva pojma, ki ju ne moremo istovetiti nikdar. V ljudstvu pa vzbuja jmo zavest, da jo lo ono država in ne le slnčajuo vladajoča vlade kateregakoli režima. V. Sola na,i tudi lrot državna institucija slnJll Interesom troimenega. naroda, tako v vzgojnih, kulturnih in verskih interesih. — Brezvorska nestrpnost bi škodovala le državi. Vere in k on fesi je smatramo za te-m«lje državnega red« ln miru. VI. Fakrenokoli nasiljo glede konfesionalro vzgoje otrok smatramo za kvarno v moralnem oziru« ker smo uverjeni, da je nalogu šole tudi vzgajati praktične vernike. (Dalje sleo tako dolgo ostala na krmilu, da se osigura red in potlači reakcionarno gibanje. Nova vlada se bo sestavila šele, ko so stranke levice domenijo glede skupnega vladnega programa. Iz- jemno stanje v Varšavi ne podaljša do 18. marca 1923. K sreči je večina armade na strani Sikorskega, tako da je začel vodja reakcije, general Haller, retirirati. Glavna skrb vlade je, da bo sklene med obema ljudskima strankama (Witoševo in Tugut-tovo) ter socialisti sporazum glede najnujnejših reform, zlasti agrarne reforme, kateri žlahta najbolj nasprotuje. -f Avtonomistično vprašanje tadl v Belgiji. Kakor mogočen val, se po vojski po celem svetu razliva neodvisnostno, avtonomistično in federalistično stremljenje večjih in manjših narodov ter celo takih plemen, ki so se dosedaj smatrala še za priličena gospodujočemu narodu. Tako je vsa Rusija ločena v federacije, Ukrajinci postajajo drugi najmogočnejši slovanski narod, kateri bo po sodbi velikih mislecev stopil na čelo vsem Slovanom, Bavarska se uspešno bori z rajhom za enakopravnost, v Španiji se Katalončani, kateri so si priborili že svoj književni jezik, potegujejo za politično avtonomijo, Sicilija stremi za istim ciljem, britansko cesarstvo se že izpreminja v federacijo svobodnih držav, zdaj se dvigajo oezdaljebolj tudi Flamci v Belgiji. Za pristaše državnega centralizma in narodnega unitarizma je bil hud udarec, ko je te dni večina belgijskega parlamenta sprejela zakon, da se vseučilišče izpremeni iz francoskega v flamsko. Belgijski franko-fašisti so pri tej prilike celo uprizorili demonstracije. Oni tožijo, da se vrši dna 31. I. ni. ob 9. uri dop. pri Mraku, Rimska cesta. fse-!kvijo,ho lburiMsgpj eo.za .oK,tn umllnvJium lj '/.reza nastnrljencrv denarnih zavodov in vetepodjciij /.n Slovenijo v Ljubljani priredi v pe- Stran 4. SLOVENEC, rine 29. HecemEta 192?. iSSar. S8& tek, dne 5. jan. 1928 t dvorani hotela >Tivolk predpustno veselico z godbo in petjem. Za dobro in točno postrežbo poskrbi restavrater g. A. Dol-ničar. Cisti dobiček veselice je namenjen društvenemu podpornemu skladu za bolne, in onemogle chine in njih družine, zato pričakujejo prireditelji obilne udeležbe. Vstopnina za člane 5 Din, za nečlane 8 Din. Sodeluje godba dravske divizije. lj Brivnice bodo v nedeljo 31. dec. od 8. do 12. dop. odprte, v ponedeljek 1. januarja pa ves dan zaprte. lj Ker je ukradel svojemu sodelavcu Andreju Hrovatu na Kodeljevem denarnico z 2194 K, jc bit Fran« Kebor obsojen na o ledne ječe. lj Policijska kronika. Ani Cimerman je bila na Pogačarjevem trgu ukradena denarnica z vsebino 8000 K. — Kamenje je metal 27. t. m. po polnoči v hišo v Židovski ulici št. 4 Ivan Mence in razbil Luku Benčina 350 K vredno šipo. — Neznani moški, srednje posiave, jo 26. I. m. ob 9. zvečer skočil ob glavni cesti na Glincah proti delavcu Josipu Beliču, ga podrl na tla, stisnil za vrat, da ni mogel kričati in mu preiskaval žepe. Na srečo ni našel denarnice, v kateri je imel Belič 120 K, pač pa mu je iztrgal 50 K vredno nikljasto verižico in pobegnil. — 6 kg mila je bilo ukradeno Mariji Cehbauer v Vodmatu št. 46. — Srebrna ura, .vredna 2000 K, srebrna doza z monograinom R. J., vredna 600 K, in usnjale rjave dokolenice, vredne 700 K so bile ukradene podpolkovnika dr. Rihardn Jugu. Opera. Petek', 29. decembra: GORENJSKI SLAVČEK. — Začetek ob pol j smili. Red E. •Sobota, 30. decembra: CARMEN. Začetek ob pol osmih. Red D. Drama. Petek. 29. decembru: Zaprlo. Sobota, 30. decembra: LILIOM. Red A. Prosveta. pr Religiozno-filozofska akademija o Ber'inu. Metropolit Jevlogij, upravitelj ruskih cerkva v tu- jini, je pozdravil otvoritev ruske religioinu-filo-zofske akademije v Berlinu kot početje, ki lahko veliko doprinese za duševno vzgojo ruske mladine. Ni dvoma, da sc opaža sedaj povsod prebujanje yerskega čuvstva, prehod od materialističnega in pozitivističnega naziranja k Bogu. Toda treba je pravilno premisliti la nagon ter ga razvili v celoten svetoven versko-filozoiičen nazor. Tukaj leži cilj akademije. Da se ta doseže, govorijo imena Ber-djajev, Frank, lljin in Karsavin. pr Juriil Josip, Spisi. Uredil dr. Icatt Grafen-auer. III. zvezek: Deseti brat — Nemški valpet. 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. Din 15, vez. Din 23. — Kdo ne pozna Jurčičevega »Desetega brata-. Prvi slovenski roman je. Bere ga rad študent, bere kmet in delavec, bere ga gospoda. Naravno nam riše v njem Jurčič življenje na gradu Sleinenice, drastično je vpletel v svoj roman humoristično postavo vedno veselega in dovtipnega Krjavlja, ki je za deset vaških originalov, romantično-skrivnostno nam opisuje živo-tarenje Desetega brata — Martinka. Poln notranje tragike, a vendar kot vesel solučni žarek, nas zabava stric Dolef s svojimi latinskimi drobci. Tip starega grešnika, ki dela pokoro za svoje mlade dni, je Piškav — Marijan, kot nesinipatičca oseba, ima svoj protiutež v simpatičnem in posteno-od-kritem tekmecu Lovro Kvasu. Dobra Manica nas spremlja skozi roman kol znana prijateljica in Vencljeva hčerka ji je verna družica. Dokler je živel nas pokojni Verovšek je s svojim neugnauim humorjem in neprekosljivo igro skoro izpodrinil roman. Ljudje so raje gledali Go-vekarjevo dramatizacijo, kakor pa brali Jurčiča. Pa Verovška ni več med nami in pristriženi Mohorjev Deseti brat se je raztrgal in razlepel bog-vekam. Zato bo pa Grafenauerjeva ljudska izdaja, ki so ji pridejaue prav zanimive opomnje, ki za-dovolje radovedne poglede za kulise pisateljevega ustvarjanja, ravnoprav prišla čez dolgo zimo. Zakaj Desetega brata bodo ljudje vedno z veseljem iu slastjo brali. Saj Juriič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. 2e ime samo vleče, ker je Jurčič v izdaji Narodne tiskarne žc davno razprodan, in dr. Prijateljeva, sicer izborna, a strogo znanstvena, historično kritična izdaja ne bo našla poti med najširše sloje našega naroda, zalo bo Grufenauerjeva poljudna izdaja zamašila brezdvomno veliko vrzel v naši literaturi. Povestica »Nemški valpet« je delo stare romantične šole in se nam zdi kot dober znane« izza polpreteklih dni. Vendar ima lepo narodnostno tendeuco, ki sicer nikjer ne sili v ospredje, a je vendar jasna in lepa. Da je v posameznostih ludi v tej povestici Jurčič stari mojster, nam dokazuje živahno pripovedovanje berača, ali opis pred cerkvijo. — Tisk je lep in papir za današnje razmere dober. Želeli bi, da bi nam dr. Grafenauer v najkrajšem času izdal celega Jurčiča, zakaj Jurčiča bomo Slovenci vedno radi prebirali, ker je kri naše krvi, meso nagega mesa; to je pravi Slovenec z vsemi napakami in vrlinami. Naj slede prvim zvezkom čimpreje ostali. pr Znamenite najdbe e Egiptu. V dolini kraljevih grobov nasproti Luksorju v Zgornjem Egiptu je izkopavanje dolgo let počivalo. V zadnjih 30 letih se je pa lotil tega posla iznova angleški lord Carnavon. Dal je od skalnate stene odinetati kameni drobiž, nastal ob dolbenju grobov, ki pokriva dolino mnogo metrov visoko. Po dolgoletnem trudu se je lordu Carnavonu v zadnjih dneh meseca novembra t. 1. posmejal bogat uspeh: Odkril je nov, še nedotaknjen kraljevi grob. Vhod v grob je bil še zaprt, dasi se je poznalo, da so bile nekoč v davnini zapore že vlomljene. Ko so grob odprli, se jim je nudil čudovit pogled: Vse je nakopičeno najrazličnejših predmetov, ki so jih dajali kraljem v grob. Tu so stale tri izrezljane, pozlačene razkošne postelje, vrhu njih zopet postelje z vložki iz ebenovine, si ono ve kosti in poldraguljev, številne omare ž vložki in pozlačenimi napisi. V eni izmed omar, ki je bila poslikana lovskimi prizori, so bila bogato vezena kraljeva oblačila in pozlačene sandale. Tu je bil prestol Tut-anch-amuna, s težkim zlatom obiti stoli, štirje vozovi, zloženi na panterjevi koži, kakoršne so nosili vozniki, vsakovrstna žezla. čudna glasbena orodja, posode iz alabastra nenavadne oblike, lepe stvari in fajansovine, velike množine darov za '""—».................................................. žrtve, aiegta gazel, goeja In raJSj« pefenka. « balzamiratio in shranjeno v skrinjicah enake oblike, daljo cvetlični šopki in venci, ld so Se vat ohranili svoje barve, omara polna papirusovih zavitkov itd. itd. — sploh vse, kar so dajali kraljem v grob, Icakor nam je to znano s stenskih slik h. groba Ramzesa III. Vse to, kar smo doslej našteli, je stalo * prvem prostoru. Drugi prostor je bil s podobnimi predmeti tako založeu, da niso mogli dospeti do tretjega oddelka groba, dokler stvari niso spravili iz groba. Kaj so nuŠJi v tretjem prostoru, sedaj se ni znauo, ker jo dospelo dosedaj v Evropo se-le pivo veselo poročilo lorda Carnarvona. Toliko je še naznanil, da stojita pred vhodom v tretji oddelek kot dva stražnika dva kraljeva lesena kipa v življenski velikosti, prevlečena g črno, asfaltu podobno snovjo. Podobne kipe so našli tudi v preje najdenih faraonskih grobovih, le da je na njih ž« ves bogati kraljevi okras. Kaj važnega novega prinašajo te najdbe znanosti, se doslej še ne ve; vsekakor se kultura in umetnost dobe ob koncu 18. dinastije zelo pojasni. Ali je med papirusovimi zvitki poleg običajnih mrliških knjig tudi poročilo o vladi tega kralja, kakor je imamo o Hamzesu III, doslej ni znano. Dijaški vestnik. Domžale. Kamniška podružnica SDZ prireiat v nedeljo 31. dec. ob 3. pop. v Društvenem domu božično predstavo. Na sporedu je ljubka igra :.MJa-da čarovnica« in Novoletna alegorija.. Pi.Ieg tega kuplet, petje in godba. Dijaštvo pričakuje, da mu z obilno udeležbo pokažete svojo naklonjenost. Meteorologično poročilo. Ljubljana 30S m n. m. r!s. (Jas opezo- vunia Bare meter r mm Torti,o-motor v C faibrom. diteienen V O Nebo, vetrOTi 27./12. 21 h 736-7 4-9 0-5 dež ! 28./12. 7 h 736-7 5'4 0-6 obL ! 28./12 14 h 735 6 C'7 obl. 1-4 samostojna, išče mesta na deželo na kako posestvo ali v župnišče. Naslov se izve pri upravi lisla pod številko 5626. FBBBBf9KBH»KRBBBBSBBtt*KBBM(e'. Iščem gospodično k dvema otrokoma (2 in 3 le-la). — Ponudbe pod «Vzgoji-teljiea 5641« na upravo lista. MBBBIS&KlSIIIHKaRPSHRHIHBBlBBBS Novosti! Zn damske plašče v veliki izberi. U E. Sfctae Mladenič star 31 let, priden in zanesljiv, že ii priti kot učenec v kako trgovino, kjer bi imel vso oskrbo v hiši, bodisi v mestn ali na deželi. Ponudbe na upravo ista pod < POŠTEN«. Prodajalko in vajenca za specerijsko trgovino v mestu sprejmemo takoj. — Oierti naj se pošiljajo na upravo "SIovcnca'< pod ^SPECERIJA«. pošten in krepak sc sprejme v večjo špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov pove: Aloma Company anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. v vseh rudokopnih obračunavanjih in v vodstvu blagajne popolno izurjenega, s primerno prakso, iščemo za lakoj za premogovnik RADOBOJ — KRAPINA. -Redeklanti naj pošljejo svoje s prepisi spričeval opremljene prošnje z zahtevo plače na «M1P.NA«, ugljenokopno d. d. Zagreb. Ilica 31, II. nadstr. 5632 išče mesta v trgovini deklica poštenih staršev z dežele. Naslov pove uprava ^Slovenca« pod številko 5625. dobro izurjenega, ki jc obenem zmožen slov., nemške in ev. tudi laške 'korespondence, sprejmem takoj. — Naslov pri upravi »Slovenca* pod številko 5627, Meblovana aii nemeblovana soba v mestu, S STROGO separatnim vhodom sc iiče. Cena postranska stvar. Posredovalci dobe nagrado. Ponudbe poStni predal 112, Ljubljana. !i634 Sprejme ob stHsveiie spretno šiviljo ali dijakinjo k družini v sredi mesta. Naslov pove uprava -SIo-vcncat pod šifro ^Stanovanje 5628^. Naprodaj lepo posestvo eno uro od Celja v okolici Vojnika v Arclinu štev. 51, na ravnini blizu hiralnice. Posestvo obstoji iz bile, hleva in marofa, ima vrt. njive in travnike, v bližini ludi hosto. Vse zemlje skupaj je okoli šest oralov in pol. Zemlja je rodovitna. Ceni se na 320.000 K. Več pove l?stnik IVAN FURLANI, Arclin štev. 51, p. Vojnik. 5619 • « v • Večje lesno podjetje v bližini Ljubljane na Dolenjskem sprejme takoj zanesljivega, poštenega, samskega prejemale« lesa ki bo obenem tudi nadzoroval delavce. Plača po dogovoru. Ponudbe jc staviti do 15. januarja 1923 pod ftiro ^Zanesljiv 5633* na upravništvo ^Slovenca«. v bližini Jugoslov. tiskarne IŠČEM. Ponudbe na upravo lista pod cHRA.NA*. Naprodaj je vila nova, enodružinska, z vrtom, v Ljubjani, obstoječa iz 6 sob, kopalne sobe in kuhinje. Stanovanje je kupcu takoj tia razpolago. — Pismene ponudbe pod «Yila štev. 5635 na upravo »Slovenca*. V oficirskem domu ljubljanske garnizije v vojašnici »Vojvoda Mišica« se odda v zakup kuhinja in ostali domski lokali. v vojašnici »Vojvoda Mišica« se odda stokih doma, a ponudbe s potrebnimi dokumenti poslali «Upravi demm do 10. januarja 1023. 5620 Druiba,Iliriji tjubljsna, Kralja Petra trg 3 esM bukova drva na drobno in debelo. Žaganje drv Dostava na dom. Telefon štev. 22*>. Po dolgotrajni, mučni bolezni jc Vsemogočni poklical k Sebi mojo nadvse ljubljeno, najboljšo soprogo, ozir, preskrbno mamico, gospo JELENE. SRNE, ZAJCE. JEREBICE, FAZANE, DIVJE KOZE, KLJUNAČE ITD. kupuje vsako množino in plača po najboljših cenah E. VAJDA ČAKOVFC: MEBJMURJE Izvoz divjačine in perutnine. Brzojavi: VAJDA ČAKOVEC. Telefon interurban Stev. 59. ! Nosite nj lhovihArelikif* prednosti Priporočajo se sledeče domače tvrdke: 4 dinarje.) STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje štev. 2. 8 kapitalom približno Din. 200.000 k neki Ze dobro vpeljani lesni industriji, združeni z lesno trgovino. Žaga ter stroji za obdelovanje lesa na parni pogon. Tcdelovaoje pogoj: sumei mizarski mojstri ter iesni strokovnjaki imajo prednost. Ponudbe pod: „(Jgoduo obresfevaaje kapitala pogori-bano zajamčeno št 5573,, na upravništvo Slovenca. M 2 L A Delavnica: Via Vepra, 30 Pisarna: Gorso Masjenta, 96 naduCiteljevo soprogo in učiteljico ročnih tlel. Umrla jc 26. decembra 1.1. ob 20'A, previden« s tolažili sv, vere. Podčetrtek, dne 26, decembra 1922, FRAN LOVREC, soprog, OTROCI in SORODNIKI. 7ahuaia Najsrčnejša zahvala vsem, ki so >preinili mojo nepo-f.dll Vdlu. zabno soprogo, oziroma našo najboljšo mamico, gospo Udarilo L«mr&£ na zudnji.poti in vsem, ki so ji lajšali dolgotrajno, mučno bolezen. Podčetrtek, dne 26. decembra 1922. ŽALUJOČI OSTALI. z lietom »Trluacria" cc?itrifwgc z« visoko in nizko silo, z vrSeilm sc betom za gostejše tekočine. (Objava KLEPARJI: RemZgar & Smetkol, Florijanska ul. 13. Produkihna zadruga kleparjev, inžiala-lerjev, koilarjev in krovcev v Ljubljani, Koiodvorska ulica šiev. 28. Kom T., Poljanska cesta šiev. 3 KLOBUKE in TELOV. POTREBŠČINE: Kunovar Ivan, Stari irg šlev. 10. KONFEKCIJSKA TRGOVINA: Olup |o»ip, Pod Trančo. MEHANIČNA DELAVNICA. Pisalne, računske, razmnoževalne in druge pisarn, stroje popravlja in prenavlja Lndovik Baraga, Selcnburgova ul. 6/1 PARNA PEKARNA: Jean Schreva nasl Jakob Kavčič, Gradišče šiev. 5. ŠPEDICIJSKA PODJETJA: fOrienlt d. d. Sodna ulica 3, Tel. 465 Ranzingcr R., Cesla na juž. železn. 7—9, TRGOVINA Z ŽELEZNINO; SuSnik A., Zaloška cesta št. 21, Ljubljana TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCN1KI-. Mikuš 1.., Meslni irg 15. TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM! Erjavec & Turk pri »Zlati lopatic, Valva-zorjev irg štev. 7. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra ccsia šlev. 17. Poravnajte naročnino! sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove uprava lista pod štev. 5624. kraste, li£aje odstranjuje pri človeku in živalih MaftoSmaai&o, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za t osebo po poŠti 5 Din. pri TRNKOCI, lekarna Ljubljana, SSw.!»iJ». ernajlirunio iu z ognjem ponikljumo v last. delavnicah in shranimo preko zime F. BATJEL, »TRIBUNA«, Ljubljana Karlovskn cesla šiev. 4. VZAMEM V NAJEM na dobre« mestu, z vsem Inventsrjeui aH p* ludi brez njega. Ponudbe do 20, januarja 1923 pod »Februar« 5541 b« uuravništvo ' Slovenca«. TNfl darila l Mm sasl. K. Sdss Ljubliana, Mestni trg štev. 19 Krožeč) veailialorii visoko napetost. HLAHMLM STROJI. Spesistitets: Poročne opremi, —— Opreme za Boiorojeičke, Izdaja konzorcij Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael Moskerc v Ljubljani. za dame in gospode prlproste in najfinejše knkovosK izdeluje najceneje tvornica M. Slešovec, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje l Raznovrstno perilo vedno v zalogi. — Prilično s» novoletna darila. Jusionlovauek« tiskarna x Ljubljasis