poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, dne 8. januarja 1931.
Siev. 23. Letnik LXXI. (Šol. leto 1930/31)
Učitelfslci Tovariš
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana
Uredniitvo in uprava: Ljubljana, F ranč iskan, k a alica 6 1. Rokopisov ne vraiamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja usak četrtek. Naročnina letno 60 Din, ta inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plaiajo list s ilanarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. iek. ral. 11.197. Telefon 311 i

mtummmmm
Dva obraza.
Naši prosvetni domovi.
Nad vsak dvom je, da preživlja poleg ročnega delavca tudi intelektualni delavec res težko fazo svojega duševnega jaza. Ne» posredno je isto povzročil nejasni, vse prej ko optimistični položaj njegove materijalne uravnovešenosti.
Pri današnjem gmotnem položaju, po trdovratno se vzdržujočih, več ali manj jasno izraženih ,za enkrat še ne realiziranih lepih obljubah je mogoče razumeti depresijo, ki se polašča pre-dvsem učiteljskega stanu.
Prav počasi leze ta strup v naše vrste in ¡povzroča malodušje. Grabi in duši vse vrednotice, ki si jih je kdaj postavila zlata učiteljeva duša v hram svojega svetišča. Ubi= ja namene idealsita, dati iz vse duše, dati in blagoslavljaje dvigati kar je dobrega, sejati in gojiti kratko, biti vrtnar /oltarja do» movine.
Vsak .zdrav organizem, tak je še v pre» težni večini jugoslovanski učitelj, se neko dobo 'bori in zopenstavlja udirajočim strupom in jih paralizira. Ta naš protistrup je bil ved» no neomajni optimizem. Vera v boljšo bo» bočnost! Poudarjam — v materijelno bodoč« nost, ki bi nam omogočila zmagati veliko in odgovorno "nalogo izobraževanja najširših plasti naroda.
Kje naj bi bila tu ekonomija naših vsil? Ali ne znači to delo, ki ga je povečini učiteljstvo doslej prav tako in rado vršilo se* daj nekaj nemogočega za onega učitelja, ki bi to rad ^ napravil, a mu trenotno roka peša, ker mu zmanjkuje fizičnih sil v borbi za ohranitev sebe in družine in ker je ne vodi sila optimizma? Ne pustite nas, da moramo v .'temi dvomov čakati drobca z mize koder že leto dni jedo drugi? Mar nam ne gre za novo delo tudi primerno plačilo, ne 'kot nagrada, nego kot nujni penzum za res dosledno izvajanje nam naloženih dolž» nosti med narodom? Kot potrebo za izrabljen no energijo! Kot sredstvo, da nam sploh omogočijo to delo. , Ali res ne morejo ra» zumeti merodajni Ikrogi, da je vse to delo zvezano tudi z neizogibnimi gmotnimi izdatki učitelja, kar pomeni odtrgati samemu sebi od že itak nezadostnih sredstev? Če tega ne bo, ni pričakovati sadov,, ker delo ne bo več ide«
alno mogoče, nego bo postalo pravcato teža» sko z vsemi atributi. S tem pa bo ^umirala idealna prosveta. Vse delo bo ostalo pri Ine« izpeljanih načrtih, napisanih poročilih, papir» nata prosveta, v košu malodušja.
Od kod vse to?
Kaj se je1 izpremerulo?
Obljubljali so nam novi uradniški zakon, kolportirale so se baje celo tiskane tabele novih plač. A vse je zopet utihnilo, nade so padle.
Za tem so sledile treznejše, še vedno ver« jetne številke. Tudi to j*e utihnilo.
Nenadoma, ičeprav smo tiščali ušesa, se je pojavila od ušes do ušes vest o znižanju naših prejemkov. Med tem ko je dobila prva kategorija precejšen pribitek ft prejšnjim pre* jemkom, so se izboljšali prejemki skoro vsem skupinam druge kategorije. Ali naj le učitelj odide praznih rok?
Nekega dne so dobile že tako obreme» njene občine nalog dajatev stanarin in kuriva učiteljstvu.
Komaj da smo izlezli iz šoli in učiteljstvu nenaklonjene atmosfere strankarskega šču» vanja proti šoli ,in učiteljstvu, pa pride to, ki je usodno zasovražilo šolo in učiteljstvo in odtujilo narodu.
'In še to in ono. Zadnje dni se pa vedno bolj trdovratno vzdržujejo vesti o poslabša» nju. Odkod vse to? Čemu nobenega deman» tija? Morda je res, da je strah tudi v tem slučaju prazen in |ma le velike oči? Ampak, ko je pa vse tako neverjetno. Navajeni smo že, hvala metodi, verjeti — le slabo.
To je naš drugi obraz, ki ga nadenemo kadar ob neplačanih računih in,kopicah ter» jatev in neverjetnih naklepih za bodočnost premišljujemo naš položaj.
Kakšen pa je naš prvi obraz?
Še poln idealizma! Poglejte naše delo v društvih, šolah, med narodom! 'Poglejte ga in premerite pot ki jo 'mora hoditi solnce naše vere. ki jo mora kreniti uvidevnost odločujo» čih najvišjih faktorjev, da bo nekoč senca prvega obraza zakrila togobno masko obraza, ki se nam reži v premišljanjih!
Nismo fizgubili nade, da \se skoraj to zgodi1.	Ami.
Sodelovanje učiteljstva pr$ sokolski vgoji.
Te dni so dobile vse šole odlok ministra prosvete, kraljevine Jugoslavije, oddelek za osnovni pouk O. N. br. 87.082 od 25. novem» bra 1930, ki pravi:
Z'zakonom Sokola kraljevine Jugoslavije je ustanovljen 'državni Sokol. S pravili1 o or» ganizaciji in poslovanju Sokola kraljevine Ju» goslavije in z uredbo o olajšavah v pogledu vojaške obveznosti v kadru za člane Sokola kraljevine Jugoslavije je predpisana organiza» Cija, delo in ideologija in olajšave, ki so dane za člane Sokola glede vojne službe.
Sokol kraljevine Jugoslavije ima nalogo, da dvigne telesno zdravje,, moralno jakost, intelektualen razvoj in nacionalno zavest dr« žavljanov kraljevine Jugoslavije. To delo vrši Sokol z vzgojo telesa, duše in duha po Tyrše» vem sestavu, udomačenem v našem narodu.
Ker spada tako delo Sokola v prvovrstno delo na narodnem izobraževanju, katero je predpisano za učitelje m učiteljice z zakonom o narodnih šolah, zato na osnovi čl. 1. Zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije in čl. 1., 36., 42. (toč. 14.), 69., 78. (toč. 1.). 81., 82., ,98. (toč. 3.), 104., 105., 106,. 114. (toč. 6.), 117. (toč. 23., 25. in 29.), 122 (toč. 1., 13. in 15.), 145. (toč. 3.), in-čl. 118. (toč. 6. in 7.) zakona <o narodnih šolah
odrejam:
vsem šolskim nadzornikom, upraviteljem in učiteljem(icam) meščanskih in narodnih šol: 1. V najkrajšem času naj se vsi učitelji in učiteljice seznanijo z zakonom o Sokolu kraljevine Jugoslavije (»Prosvetni Glasnik«, zv. 12. od 1929. in »Služb. Nov.« od 6. decem» bra 1929.) ter s statuti, organizacijo in paslo» vanjem SKJ ¡(»Prosvetni Glasnik« zv. 2. od 1930. in »Služb. Nov.« od 15. februarja 1930.)
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Šematizem učitellstva,
državnih in privatnih osnovnih in meščanskih šol, razvrščen
po banovinah in v abecednem redu
(označuje ime in priimek, položaj in kraj službovanja ter zadnjo pošto priobiuje zajamčeno točno:
»Prosvetni koledar"
za leto 1931. knjiga I., ki vsebuje tudi vse zakone, uredbe, pravila in pravilnike, tičoče se učiteljstva in šol. Naročnino v znesku Din 40— vštevši poštnino, naj se pošlje na:
Drž, pov. Nakladna knjižara
školski odio — Zagreb, Ilica br. 52
Tip gorske šole na Kalu nad Dolom pri Hrastniku.
Ekskurendna šola, ali,šolska stattica' po novem zakonu o narodnih šolah.
ter uredbo o olajšavah v pogledu službe v kadru za člane SKJ (»Služb. Nov « od 11. ja» nuarja 1930.) ter osobito s sokolsiko ideolo» gijo in Tyrševim sokolskim sestavom,, ki jim je enako potreben za izvajanje občega teles» nega pouka kakor pri odgajanju dece v šolah in pri delu za splošno vzgojo in narodno iz» obraženje;
2.	da aktivno sodelujejo neposredno in posredno pri krepitvi sokol^ke ideje v našem narodu in da se udeležujejo dela v sokolstvu zlasti pri prosvetnih odborih sokolskih dru» štev in kmetskih sokolskih (čet;
3.	v krajih, kjer ni sokolskih društev, naj se trudijo skupno z drugimi državnimi organi in zainteresiranimi osebami pri najbližji so» kolski župi ali sokolskem društvu, da se so» kolsko društvo čimprej ustanovi in započne delo tudi pri njih;
4.	stremeti morajo za tem da ise s po» močjo sokolskega društva v najbližjem mestu ustanove povsod po vaseh kmetske sokolske čete in da delajo pri istih za moralni, intelek» tualni in nacionalni odgoj mladine in od« rastlih;
5.	seznanijo naj prebivalstvo svojega kra» ja z ugodnostmi, ki jih imajo Sokoli pri služ» bi v vojski m pod kakimi pogoji (skrajšan rok 31 dni, odnosno poldrugi mesec, prednost pri napredovanju, olajšave pri dopustih);
6.	pomagajo naj Sokolu pri pobijanju alkoholizma, pri izvajanju varčnost! in pri širjenju zdravja med prebivalstvom.
7.	popularizirajo naj splošno in telesno sokolsko vzgojo v šoli in izvajajo telesne vaje po Tyrševem sokolskem sistemu. (Sploš« no sokolsko in telesno vzgojo, vaje dece se lahko izvajajo s sodelovanjem strokovnih in prigodnih prednjakov Sokola, če so slučajno na razpolago ali če jih ima in odredi krajevni Sokol;
8.	ne sme ovirati delo Sokola pri učencih, ki jim je po členu 9. zakona o Sokolu kralje* vine Jugoslavije dovoljeno pripadati Sokolu. Šolski prostori, kolikor je to mogoče, naj so na razpolago Sokolu dotičnega kraja. (Čl. 36. zakona o narodnih šolah);
9.	da posečajo tečaje in predavanja, ki jih priredi sokolski savez kraljevine Jugosla» vije po svojih društvih in župah za seznanja« nje učiteljev in učiteljic s Sokolstvom.
Banski in sreski nadzorniki morajo ob sodelovanju upraviteljev meščanskih in na» rodnih šol paziti na delo podrejenega osobja v svrho krepitve in širjenja Sokolstva in pri ocenjevanju o tem voditi račun ter vpisovati to v ocenjevalno polo in v starešinskih po» ročilih o vsakem učitelju in učiteljici, odnos» no upravitelju in šolskem nadzorniku ter ra» zen tega ministrstvu v svojih trimesečnih, polletnih in letnih poročilih poslati pregled
Pod priljubljeno izletno točko Mrzlice, 1119 m se nahaja na vzhodni strani parobka več raztresenih hišic, malo, revno selišče, ki tvorijo Skupaj kraj Kal 925 m visoko. Tukaj je sezidala občina Dol pri Hrastniku novo šolsko poslopje v švicarskem gorskem stilu. Služi sedaj kot ekskurendna šola, po novem »šolska stanica«, za deco na strmem Kalu, 45 stop. pobočja ker bi sicer ostali otroci in odrastli arialfabeti. Stavba se je zaradi teren* skih in vremenskih neprilik zidala 2 leti, tako, da je bila končana leta 1928.
Poučevat hodi tja gor tedensko trikrat učitelj iz dolske šole. Skromno honoracijo mu za velik trud preskrbi krajni šolski odbor.
Pebivalci se trudijo z gorskim svetom, ki nerad da kos kruha. Pozimi jih žamete sneg. da so popolnoma odrezani od sveta. Prejšnje čase so imeli šolo v najeti sobi ne« kega kmeta, ki pa je pogorela.
Dolski župan g. Draksler in šolski upra» vitelj nove šole kraljice Marije na Dolu tov. Jurko, ki imata velike zasluge za o'be šoli, sta prišla na Kal kjer sta z za izobrazbo vnetim prebivalstvom podvzela vse korake za zidavo nove šole.
Občinski odbor je soglasno izglasoval 180.000 Din za novo gorsko šolo, ki stoji si» cer :na kamenitih tleh, brez lišča in skromna, a je tem večjega pomena za kulturno io
(Jutro)
prosvetno življenje prebivalstva. Pa ne samo to, temveč tudi za gospodarski napredek.
Učni načrt se v glavnem nanaša le na čitanje, pisanje, računstvo, verouk in nekolik ko na nazorni, gospodarski pouk. Ne manjka pa šoli, katero obiskuje 25 do 28 učencev,, drevesnice. Pa tudi vodovod so poskrbeli za* vedni občanci.
Notranjščina poslopja sestoji iz prostor» ne učilnice, sobe za učitelja predprostora 'm stranišč. V ostalem je stavba prav lična in ustreza svojemu namenu le škoda, da se za« more vršiti zaradi vremenskih neprilik pouk na Kalu samo v poletnem času od aprila do oktobra vsakega leta. Pozimi ni pouka, ker so pota neprehodlijva in je šola čez okna v snegu. Otroci hodijo z veseljem v šolo in ni eden ne izostane brez tehtnega ah neopravič« ljivega razloga od pouka.
Vodovod služi tudi za hiše'in hleve, kar je velik pridobitek za prebivalstvo.
Ker so pobočja okoli Kala pripravna za sadjerejo je šolski upravitelj tov. Juiko iz Dola uredil tudi drevesnico, kjer se vzgajajo sadne vrste, ki so za to lego najpripravnejše in je preskrbljeno tudi za gospodarsko na« predovanje prebivalcev.
Šola ima dane vse pogoje, da se po nos vem zakonu o narodnih šolah pretvori lahko iz šolske stanice v ambulantno šolo.
dela podrejenega jim osobja na tem polju (čl. 104.. 105.,, 106., 114. (toč. 6.), 117. (toč. 29.), 122. (toč. 1.) zakona o narodnih šolah).
Podrobna navodila za ustanavljanje so» kolskih društev in kmetskih sokolskih čet in glede dela v njih bo zahtevalo od najbližjih sokolskih 'društev samo ministrstvo za pro» sveto in ki jih dobi od saveza Sokola kralje» vine Jugoslavije, jih pošlje vsem prosvetnim oblastvom.
Kraljevske banske uprave, odnosno šol» siki nadzorniki na teritoriju uprave mesta Beograda, morajo priobčiti to odredbo s pod« pisom vsem banskim nadzornikom, sreskim nadzornikom in učiteljem vseh meščanskih in narodnih šol svojega področja ter od njih zahtevati poročilo o izvršitvi tega ukaza. Po prejetih poročilih, Obvesti o tem ministrstvo (odsek za narodno izobraževanje) najkasneje do 15 januarja 1931. a na to odredi, da se ta odredba z vso natančnostjo izvede vodeči p*i tem točno evidenco o vsem tem \delu in raz» voju vprašanja ter predlagajoč poročila z vsemi statističnimi podatki ministrstvu pro« svete.
Znižanje staiianne učitei s!vu.
(Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o narodnih šolah z dne 5. decems bra 1929.).
Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za prosveto po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o spremembah in dopolnitvah k zakonu o narodnih šolah.
Zakon se glasi:
§ 1. do § 29., odstavek 2. se spremeni in se glasi:
V mestih in trgih (u varošima i varo« šicama) morejo občine namesto stanova« nja dati učiteljem stanarino. Stanarina znaša v Beogradu in Zagrebu 400 Din za vsakega učitelja taesečno, v mestih pre« ko 50.000 prebivalcev 300{.Din, v mestih s 30.000 do 50.000 prebivalcev 250 Din, v mestih z manj kot 30.000 prebivalcev 200 Din, v trg'h (u varošicama) 150 Din.
§ 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko bo objavljen v »Službe« nih novinah«.
Predsednik UJU pri gospodu ministru prosvete.
Vprašanje izboljšanja gmotnega položaja učiteljstvu. — Učiteljska stanarina. — Posojila za zidame na-turalnih stanovanj.
Predsednik tov. Rabrenovič je bil 1. t. m. pri g. prosvetnem .ministru zaradi potrebnega, obvestila in vlog glede aktu« alnih vprašanj, ki zanimajo učiteljstvo.
Pri tej priliki je g. minister izjavil svojo polno gotovost in prepričanje, da bo rešeno učiteljsko gmotno vprašanje po želji in pričakovanju učiteljstva tako, kakor za ostale uradnike z\ isto prediz« obrazbo.
Vršil se je tudi dolg razgovor o uči« teljski stanarini.
G. minister stoji na stališču, da je treba skrbeti za to, da se za vse učitelj« stvo, posebno za ono na deželi, zidajo stanovanja.
In v glavnem zaradi tega je stanarina prenešena na občine, a je tudi nekoliko
G$- šolski upravitelji!
Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da zagotovite svoji šoli nabavo, z rešenjem ministrstva prosvete O. N. br. 36637/25. in O. N br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v zemljepisnem pouku
Slike z Jadrana in Primorja
12 različnih umetniških barvastih s!ik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačeviču in Krušlinu.
Znižana cena Din 296'—
razume se, da skupno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slike so velike 45X50 cm in so pripravljene tako, da se jih lahko obesi na zid — Poleg tega, da so te lepe slike v okras šolskih prostorov, so po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br. 44012/26 in ministrstva notranjih del J. B. br. 20495/26 najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran. Nudite otrokom pri nazornem pouku užitek spoznavanja prirodnih lepot našega morja in Primorja! Budite v otrocih nacionalno ZRvest z dosego ljubezni do jugoslovenskega Jadrana. Naročila se pošiljajo na:
[rž. pov. ffakladna knjižara, ¡kolski odio, v Zagrebu, liica 52

večja nego državna, da bi se občine z zi* danjem stanovanj rešile plačevanja sta* narine.
Podeželske občine nosijo v",tem po* gledu manjše breme.)od mestnih, ker mno< ge od njih, če že nimajo stanovanja za vse učiteljstvo, ga imajo vsaj za neka« tere, med tem ,ko jih mestna sploh nima* jo .in imajo sorazmerno mnogo večje iz* datke s stanarino, nego podeželske ob* čine.
Nadalje je izjavil g. minister da bo pomagala država občinam s tem, da jim bo'dajala za zidanje stanovanj posojila iz šolskega fonda. Ta fond se Ibo tudi po* večal, poleg vsote predvidene v prora* čunu, tudi z drugimi sredstvi (dobiček od učnih knjig itd.).
Da se pa za sedaj zagotovi/čim red* nejše izplačevanje stanarine, je izjavil g. ministr, da bodo v tem pogledu podvzet? posebni koraki.
Sp olne vesti.
—	Predstavniki pov. UJU pri g. banu dr. Dragu Marušiču. Dine 2. januarja 1931. so bili sprejeti od g. bana zastopniki poverjeni* štva UJU, da ga pozdravijo kot novega pred* stavnika oblasti v ožji domovini ter mu tol* mačijo mišljenje. G. ban je obrazložil svoje naziranie glede ureditve prosvetnih zadev, o katerem pa bomo poročali skupno z drugimi vprašanji, ki jih predloži poverjeništvo g. bapu in zaradi ¡katerih se zastopniki v krat» kem zglase zopet pri njem.
—	Koliko znašajo faktični poviški stana* rin učiteljstva. Javnost je mnenja, da je do* bilo učiteljstvo faktično take poviške, [kakor je to publicirano, ne ve pa da je odpadla za učiteljstvo istočasno državna stanarina, t. 150 Din. S tem je pa zvišana stanarina v Beo* gradu in Zagrebu Je za 250 Din, v mestih preko 50.000 prebivalcev za 150 Din, v mestih s 30.000 !do 50 000 prebivalci za 100 Din, v mestih z manj kot 30.000 prebivalcev za 50 Din, v trgih in vaseh je ostala stanarina ista ter je v vaseh priboljšek le ta, kolikor bo znašalo kurivo, med tem ko trgi po zako* nu nimajo predpisanega kuriva. Občine pa morajo faktično nositi troš^e v publicirani višini, t. j. po 400 Din, 300 Din 250 Din. 200 Din in 150 Din, v vaseh pa še kurivo.
. — Težave učiteljstva pri pouku na gor* skih šolah. Na drugi strani prinašamo sliko gorske šole na Kalu, kjer je opisan tudi po* men te šole. Trudapolno delo pouka opravlja na tej šoli trikrat tedensko učitelj šole na Dolu. Težave iso pa z izplačilom nagrade. Od banske uprave, je že tudi prišel nalog, da je predložil »prizlnanico« za opravljeno delo in poti za leto 1928. Fant se je zelo veselil skrom* neg» nakazila, češ, da se mu bodo vsaj efek* tivni izdatki za prehrano in obleko povrnili. Ker pa ima priznanica nujno zaposledico izplačanje vsote, a slednjega le ni bilo, se je Obrnil (osebno po informacije na merodajno mesto, kjer so mu rekli da še ni kmalu mi* sliti na vnovčenje priznanice, ker še do sedaj ni vse prizadeto učiteljstvo predložilo pri» znanic. Ali je res g. urednik, da žive med nami tovariši, ki so tako dobro situirani, da jim je vseeno, kdaj dobe izplačan svoj zaslu» žek ter s svojo malomarnostjo ovirajo izpla» čilo tudi svojim tovarišem?
—	Šolnina na zasebnih šolah. G minister prosvete je ukinil svoj odlok glede šolnine na zasebnih šolah / utemeljitvijo da se za * šfibne osnovne šole ne morejo vzdrževati, če se ukine šolnina.
—	Obiski učiteljstva pri banski upravi s6 f- novim odlokom, ki ga priobčimo v pri» hodnji številki, strogo omejeni. Vsakdo, ki intervenira, mora prinesti s. seboj potrdilo o dopustu in dovoljenju upravitelja ali nadzor*
nika glede intervencije. Pri g. načelniku so dovoljene intervencije le v neolbhodno po* trebnih zadevah in po predhodni intervenciji pri referentih. Kdor bo izlnašal kake obdolžit* ve ali ovadbe, se bo zadevo vzelo na zapisnik in disciplinsko obravnavalo.
—	Samopomoč za učiteljske otroke. Opo* zorilo. Pravila za društvo »Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic« so bila odposla* na politični oblasti v potrjenje. Ko bodo po* trjena, jih priobči »Učiteljski Tovariš«. To novo društvo bo popolnoma samostojno, z društvom Učit. bamofiomoč Iv Ljubljani v ,ni* kaki zvezi. Prijaveiza vpis sprejema začasno poverjeništvo UJU Ljubljana in jih hrani do ustanovnega občnega zlbora (v prvi polovici februarja t. L). 'Po ustanovnem' občnem zboru prevzame vse društvene posle izvoljeni od* bor, ki bo vsem prijav,ljencem sporočil po* trebna obvestila.
—	Pouk prične 16. januarja. Z ozirom na razna vprašanja sporočamo dopisnikom, da prične po dosedaj izdanih odredbah pouk 16. januarja 1931.
—	Seznam ljubljanskih ulic, trgov, javnih poslopij, zgodovinska in zemljepisna po jas* nila pri naf rtu mesta Ljubljane, ki smo ga pri* poročali za šole v zadnji številki, je sestavil g. ravnatelj Janko Ne p. Jeglič. Vse hva* le je vredno to delo, ker bo služilo dobro posebno pri domoznanskem pouku v osnovni šoli. Pri vsaki ulici so namreč točni podatki o pomenu uličnega imena in dela slavnih mOž. po katerih liosijo ulice imena.
—	Matineja pevskega zbora UJU, ki je bila napovedana za nedeljo 4. januarja, se je zaradi podaljšanih božičnih počitnic prelo* žila na poznejši čas. Točen datum in pro* gram bo objavljen v dnevnih časopisih
Odbor UPZ.
—	Slovenska Šolska Matica podaljšuje subskripcijo na dr. Gogalovo knjigo »Peda* goške vrednote mladinskega gibanja« do 1. fe* bruarja 1931, Ker se je priglasilo doslej samo 540 suhskribentov. a jih je za izdajo knjige potrebnih najmanj 1000, je Šolska Matica pri* morana, da še enkrat, apelira na našo inteli* geneo, ki naj ji omogoči, da delo čimpreje izide. Prijave je poslati na naslov: Slovenska Šolska Matica v Ljubljani, Komensikega ul. 19.
murni LEiii	—
HMBHI L J l! B L J ft NI. JURČIČEV -RG ŠTEV. 3
Izdelovanj« ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelomnje Šablon Znlofra DMC in vseh potrebščin za vedenje in predtink.
Beograd, 31. decembra. 1 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o narodnih šolah od dne ,5. decembra 1929., ki uvaja nove določbe o učiteljskih sta* narinah, je objavljen v »Službenih novi* nah« in stopi jutri v veljavo.
—	Sestanek maturantov državnega mo* škega učiteljišča v Ljubljani iz leta 1920., ki je bil sklican za 11. t. m., se ne bo vršil, ker ni odziva. — R.
—	Predpustna prireditev Učiteljskega pevskega zbora UJU. Dne 1. februarja prire* di učitelj siki pevski zbor UJU v prostorih Trgovskega dbma v Ljubljani, v Simon Gre* gorčičevi ulici svojo prvo predpustno prire' ditev. Na programu bodo točke zbora, šolo* točke, ki jih bodo izvajali člani zbora, šaljivi na'štOpi in' ples. Natančnejši program bo ob» javljen v eni prihodnjih številk.
—	Tovariši učitelji*upokojenci! Na osno* vi likvidacijskih listov pri računovodstvu U-nančne direkcije v Ljubljani sestavljen se* znam staroupokojencev in njihovih vdov je odposlan izvršnemu odboru UJU v Beograd, ki ga bo predloži! g ministru prosvete s pred* logom za popravo njihovih prejemkov. Pri izdelovanju omenjenega imenika je bilo ugo* tovljeno, da je vseh upokojenih učiteljiv(ic)
in učiteljskih vdov v Dravski banovini nad 1200. Od teh je dobra polovica upokojencev in vdov po starem zakonu. Statistika našega članstva pa nam nudi porazno sliko stanov ske nezavednosti, oziroma nezadostne ljubez* ni do svojcev. V našem društvu je včlanjenih samo 368 tovarišev(ic), torej niti ena tretjina. Pripomniti treba, da je dobra tretjina članov staroupokojencev, ki so gmotno vse preje kot dobro situirani. Nad 800 tovarišev pa ne čuti potrebe, da bi zagotovili svojim sorod' nikom posmrtnino. koje znesek se ravna po številu včlanjenega učiteljstva. Ker vlada so* deč po mnogoštevilnih tozadevnih vprašanjih glede pogojev pristopa velilka neiizvestnost, navajam v nastopnem glasom društveriiH pra» vil lestvico pristopnine. V 1. letu po upoko= jitvi plača vstopivši član 25 Din pristopnine in drugih pristojbin. Kasneje priglašeni pa še vse smrtne slučaje po enem letu upokojitve Do 1. januarja 1930. upokojeni plačajo 25 Din 1. decembra 1929. 30 Din, 1. julija 1929
i^P\n;J1r.januarja 1929- 105 ;Din 1- julija 1928. 14o Din, 1. januarja 1928. 200 Din, 1 ju*
lija 192?. 220'/Din, 11. januarja 1927 225 Din
1. julija 1926. 230 Dih| 1. januarja 1926'
240 Din 1. julija 1^25. 250 Din, 1. januarja
1925. 255 Din. 1. julija 1924. 260 iDin 1 janu»
arja 1924. 270 Din, 1 septembra 1923. 300 Din.
Staroupokojenci: odnosno njihove vdove do*
plačajo upokojeni v dobi ipred 1. iseptem*
brom 1923. do 1. januarja 1912. od 280 Din
do 300 Din. Dovoljeno je tudi odplačevanje
v obrokih. Seveda je sprejet glasom odboro»
vega sklepa šele po vplačilu zadnjega obroka.
Zelee v novem letu posebno staroupokojeri»
cem in '.učiteljskim Vdovam izboljšanje njiho»
vih prejemkov vabim ponovno še inevčlanje*
ne tovarišice da prijavijo pod zgoraj označe»
nimii pogoji svoj vpis v društvo upokojenega
učiteljstva za Slovenijo. — V Ljubljani, dne
5. januarja 1931. — IM. Kosec, t č. predsednik.
— IProti izkoriščanju lista v reklamne namene. Nekatera društva, ki niso v nobeni tesnejši zvezi z UJU naravnost izkoriščajo list glede reklame, tako da jemljejo prostot drugirri objavam. List je zaradi tesnega pro* računa že itak omejen na ozek obseg Rade volje priobčimo letne objave, izide publika* cij raznih Matic, a iz gornjega razloga bomo primorani vso drugo prekomerno reklamo v listu v bcidoče zaračunavati
Mlad ns^a
—mm Iz uprave: Tretja, decemberska številka »Našega roda« se je razposlala vsem šolam, iki so nam sporočila svoja naročila. Manjkajo pa še nekatere šole, ki jih prosi* mo za takojšnjo naročitev ob zopetnem pri* četku šolskega pouka Ta naročitev inam je nujno potrebna zlasti zaradi določitve na» klade in pravočasne ekspedicije četrte šte* vilke. To bomo dali v-tisk s 15. januarjem in jo tudi takoj prvi teden zopetnega red* nega pouka razposlali vsem šolam v isti mno* žini kakor tretjo številko. Uprava namreč ne more čakati da dospejo nakazila, ker bi se s tem zavlekla ekspedicija januarskega »Na* šega roda« gotovo globoko v februar in bi zašli tako v neizbežen in nevaren gmotni ter moralni kaos.
Da se izognemo tej nevarnosti smo se odločili, da razpošljemo četrto številko vsem naročnikom ne glede na to ali je bila naro* čena in plačana, ter prosimo zato vse cenjene poverjenike(ice). da ob razdelitvi četrte šte* vilke pobero naročnino za prejeto četrto in tudi za nadaljnjo peto številko, ter nam jo takoj nakažejo. Ker ima uprava striktne ob* 'veznosti napram tiskarni, ki jih hoče tudi nadalje točno izpolpjevati, upamo, da bodo naši naročniki hoteli s potrebnim razumeva» njem uvaževati to našo prošnjo po eni strani, po drugi *pa itudi ceniti našo odločitev, da ne čakamo pri ekspediciji četrte številke šele izvršena nakazila.
Uč teljski pevski zbor UJU:
—pev. Prihodnji pevski tečaj se bo vršil L, 2. in 3. februarja 1931/v Glasbeni Matici: 1. od 8. do 13. ure. Zvečer ob 20. uri učitelj* ska zabava v Trgovskem domu z jako obšir* nim programom; 2. od 10. do 12. ure in od 15. do 18 ure; 3. od ¡8. do 11. ure. — Od 3. do 14. februarja 1931. ponese zbor pod pokrovi* teljstvom Nj. Vel. kraljice Marije jugoslo* vansko narodno in umetno pesem 'v glavna centra Jugoslavije in Rumunijo. — Odbor.
Stanovska organizacija UJU
Iz društev:
P«>roči!a:
UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KRANJSKI OKRAJ.
Štfev. 32.	25. XII. 1930.
Poverjeništvu UJU
v
Ljubljani.
Podpisano ' društvo pošilja priložene sklepe, sprejete z večino glasov na zborova* nju 6. decembra 1930., ki se naj priobčijo v »Učit. Tovarišu«.
V slučaju; da poverjeništvo sprejme za* hteve v teh sklepih, smatra podpisano dru* štvo spor. ki je/obstojal, kot likvidiran. Ako bi kak sklep iz kateregakoli razloga ne spre* jeii; naj se nam ti razlogi'utemelje.
5	tovariškim pozdravom!
Jbsip Lapajne, s. r. Vinko Rupret, s. r.,
predsednik. L. S. tajnik.
UJU — poverjeništvo Ljubljana,
Dospelo 3. januarja 1931., Iste v. 551.
Sklepi
Kranjskega učiteljskega društva z dne 6. de* cembra 1930.:
1.	Vodstvo poverjeništva je odgovorno za organizačnd delovanje in izjave pósame^* nih čiánov poverjeništva.
2.	,V stanovski organizaciji se je z dekla* raciji nasprotujočo taktiko odvrnilo od pozi» tivnega dela najboljše reformatorje in sta» novské delavce in >$e jim je deloma povzro» čilo obsojanja vredne neprilike.
Povzročene krivice se popravijo s pii* mernirn zadoščenjem. Vsi pogreški in neso* glasja naj se takoj urede, stanovske delavce in izstopivša društva po možnosti pndob* k organizacno*prosvetnemu delu na istih me* stih, ki so jih zavzemali pred nastalimi neso» glas j i.
3.	V načelnih vprašanjih mora biti (po deklaraciji) izključena vsakršna fmajonzacija manjšine in mora biti tej vedno dana svobo* da, da zastopa svoje oddvojeno mišljenje.
Nikdo nima pravice ironizirati po sta* novskih listih delovanje opozicionalne struje, pač pa bodi vsakomur dovoljena stvirna po* lemika
Dosedanje žalitve (poročila Morossini) se morajo urediti s primerno izjavo v »Učit. Tovarišu«.
4.	Pri načelnem organizačnem delovanju morajo biti izključene vsakršne osebnosti.
5.	¡Organizacija se ne sme vmešavati v personalna, vprašanja (ker bi s tem ogrožala svoj lastni obstoj).
Poverjeništvo sjjfie posredovati v osebnih zadevah le tedaj, kadar bi bile s tem zašči* terie pravice, označene v uradnišlkem 'zakonu in to po možnosti le v soglasju z vsemi dru» štvenimi predstojništvi, v katerih področje bi spadale sporne, oziroma zasebne zadeve.
Odobravamo izjavo »Učit. Tovariša« glede osebnih intervencij s pristavkom, naj jih organizacija osvoji.
6	Pravilniki in poslovniki so temelji or= ganizačnemu delovanju in poslovanju in se ne smejo svojevoljno preminjati po nobeni ""1..................... 1............... •
JOŽE ŽUPANČIČ iz Litije:
J ftfiaršM koncert pevs'-et>a zbora UJli * LutMiani
r . Kakor neumorno drveč vlak se mi edi naš pevski zbor'UJU. Naprej, v dkljo si je začrtal pot... Prestanka ne pozna, mitu si ne privošči. Njegov počitek je le — delo!... Njegovo dejo so — uspehi!... Njegovi uspe* hi — so priznanja za ves učiteljski stari so v ponos nas vseh!
UPZ je res kakor — vlak. Zurno nabira na svojem poslu novih potnikov — svež re* pertoar; ž njimi vozi križem — kražem — v postaje .— koncertne dvorane: povsod je ve* selo svidenje. Stara prijateljstva utrjuje na svojem neumornem pevskem poletu, povsod si veča krog z novimi prijatelji. V, teiri več» nem Ikoloteku so res odlične postaje, lansko* letna turneja po državi severnih bratov, za» tem Novo mesto in Trbovlje, pa Brežice ... v ponedeljek 5. januarja 1931. pa — zopet Ljubljana
*
Za Ljubljano se je zbor vestno pripravil. Neumorno je vadil ves čas, podaljšane po* čitnice pa jim je okrajšal dirigent Kumar. Štiri dni pevskega šihta po 6 ur..,, ampak naveličali se niso: pa$. trdna — le zlata bi bila preslabotna! — železna spojka je to pevsko družino zvarila v mogočno disciplinirano četo. Nič jih ne utrudi, in pevske vaje do
utrujenja so jim — poslastica in — okrepčilo. • -
Ljubljana, namreč tista Ljubljana: Ljub» ljanca — dolga vas je še okrog svetih Treh kraljev vsa isilvestrovska, če ne že predpust* no razpoložena. Jazz in saksofon pa šlager a
la »Ti si kalkor Greta Garbo!... »Erika, brauchst du nicht einen Freund...« ali pa »..... Der vreiše Marabu ...« to že še; koncertni dvorani pa so predvidene veleposesthe oaze nezasedenih prostorov. Kar čkajte jere* mijade kritikov, n. pr. onega plajbarja ljub» ljaniske publike zaradi indolence na duda* šlkem koncertu Cehoslovakov en večer preje. Kar zgolj za primero naj navedem zadnji stavek dr. Škerljevega članka z naslovom »Naša ' hvaležnost«, .... (zaključdk pa): »Sram tias bodi!«
*
Kam je vabila Ljubljana na isti večer svoje purgarje: 3 kini, »družabne« prireditve ni vseh koncih: Tabor, kaziha, Mestni dom. v operi je priredila znana ruska baletka Olga Solovjova, privlačen spored s toaletami. Kljub vsem tem vabam pa je zbrala Union» ska dvorana čedno, nad pričakovanje čedno število publike, v prvi vrsti učiteljstvo, in še» veda tudi vse, kar j.e količkaj v glasbi doma. Požrtvovalnemu zboru pa je bilo gotovo v zadoščenje pozornost iz Vršt naših odlični» kov, iki so zasedli častne sedeže. Med dru* gubi smo opazili podbaria g. dr. Pirkmajerja, prosvetnega šefa g. dr. iLončarja, interidahta g. Otona Župančiča, direktorja opere g. Po» liča, ravnatelja konservatorija g. Mateja Hu* bada, predsednika Glasbene Matice g. dr. Ravniharja, predsednika Ljubljanske pevsike župe g. dr. Šviglja, in seveda domala vse slo» venske skladatelje in pevovodje iz Ljubljane in okolice, zelo me je veselil obisk številnih gg. nadzorriikov iz mnogih krajev naše ba* novine.l
Poverjeništvo UJU pa sta zastopala tov. Skulj in tov. Kobal.
Učiteljska tiskarna je natisnila lične pro» giame s sporčdom in besedilom izvajanih pesmi. Zanimivo, kaj! —: Vsa naklada pro*
gtamov je bila — razprodana!!
*
Na sporedu so bila dela, ki jih je jzvd* jal naš zbor prvič, nekatere celo iz rokopisa.
Pred izvajanjem skladb je imel uvodno predavanje našemu zboru vedno uslužen, iskren orijatelj in tovariš <— skoraj bi že lahko trdil: član UPŽ — g. prof. Emil Ada* mic:
Skladatelj Emil Adamič o sporedu'UPŽ.
Naj Vam, gospoda moja, k točnejšemu in lažjemu razumevanju današnjega progra» ma izpregovorim nekoliko besed.
Moje »Tri duhovne pesmi« sem priredil po nape vih Adama Bohoriča (Jutranja pe* sem (Jurja Dalmatina (Kedar pride poslednji čas) obe iz L 1584., ter Matije Kastelca (Ce* ščena si, Marija) iz 1. 1678. Prvi dve prireditvi sta, kot to zahtevata napeva in tekst v duhu tedanjega časa, tedaj o religiozno»kantra* punktičnem, polifonesu, ali kaikor lahko re* čemo, madrigalnem stilu. Tretja kaže sodob» nejšo polifonsko obdelavo. Napev, oziroma cantus fisrnus prestopa iz glasu v glas imsta» torično. kanonično, vsak glas ima svojo sa» mostojno linijo, vsak glas ima svojo samo* stojno vrednost, vsi pa se prepletajo umetno med seboj v en sam spev v zatopljeni molitvi zbranega ljudstva. Vse tri duhovne pesmi so v rokopisu, vendar je po eno izmed njih iz* vajalo že pevslko društvo v Varaždinu. ma» drigalisti v Zagrebu in pevsko društvo Ljub» ljana pri svojem nedavnem cerkvenem kon* certu. Lajovica v njegovih zborih, ki so na programu, pozna vsak jugoslovanski pevec. Dva zbora, »Bolest je kovač« in »Spomladni
spev« sta starejšega datuma, vendar še da« nes umetnini trajno visoke cene, »Pastirčki«, »Kroparji« in »Medved z med6m« so pa trije zbori povdjne dobe. kjer je Lajovic tako pristno slovenski, tako naš, kakor morda nihče izmed naših komponistov. Zato pa se ti zbori nahajajo v železnem repertoarju vseh boljših slovenskih pevcev.
Škerjaiičeve »Iskre« so napisane za štiri* glaseri. včasih peteroglasen ženški zbor in so» nraniski sok). Dvodelna skladba se giblje v bogati, bujni kromatiki, zahteva intonacijško trdnih pevk, sopranslki solb se povzpenja skoro trajno v višine. Harmonično navadah konec zakljiičiije ta najnovejši ŠkerjanČev vokilni uttiotVor.'
Na programu imamo dalje dva Ofctferče* va zlbora ki sta tudi še v rokopisu: »Konja jezdi aga« ter !»Pesem o suhi muhi«. Obe bo* sta za koncertno občinstvo povsem novi mu* zikalni tvorbi Prva je pisana v dvodelni pe* semski obliki, druga je pa rondo. Slog ji je diatoničen, mestoma v več tonovskih načinih hkrati. Tako ima n pr. glavni tema o suhi muhi v sopranu A, v altu D, v tenorju G, v basu pa C*dur. Vsi glasovi so popolnoma sa* mostojni, ter ima bas prav toliko povedati, kot sopran ali ostali glasovi. Obe pesmi sta Groteski, prosti vsakega sentimenta ter rit* mično in polifono razigrani. Dinamika ni ta» iko važna, kot n. pr. pri romantičnih sklad* bah 'tfn ne služi za sredstvo izražanja, temveč .le v svrho kontrastov. Na nekaterih mestih je zelo duhovito posrečena persiflaža pate» tičnega, zlasti na koncu prve pesmi »pojejo mu v loncu petelini« in pa širok, tragikomi* čen, litanijam podoben refren, ki zaključuje prežalostno dogodivščino o suhi muhi in o ■tigru iz gase, ki je odnesel najboljše klobase.
instanci brez predhodne pravnoveljavne spremembe.
»In suspenso« stavljeni sklepi so bili brezpravno zadržani in se morajo na zahte« vo prizadetih društev objaviti v »Učit. To» varišu«, da se omogoči delavoljnost vseh pa» sivnih korporacij. J
Kranjski sklepi ne nasprotujejo niti za» konu, niti poslovniku,-zato se morajo (glasom
statuto^objaviti.^,	ittttStte
morajb" biti stvai-Hi, objektivni, nepotemični; dejanskim izvajanjem odgovarjajoči, neod» visni od zasebnega mnenja zapisnikarjev.
Josip Lapajne, s. r.. Vinko Rupret, s. r„
predsednik.	tajnik
Na seji vodstva poverjeništva dne 6. ja» nuarja 1931. so se ti sklepi prečrtali, člani so o njih razpravljali stvarno in obširno ter Jc posameznim točkam dodali nastopna pojas» nila:
K fl. Poverjeništvo je odgovorno za ofi» cijelne izjave, sprejete na sejah eksekutive, ožjega in širjega sosveta ter na -'skupščini z večino glasov. Glede zasebnih izjav posa* rheznih članov ne more prevzeti vodstvo od* gOvornosti, ako niso podane sporazumno, ker bi !s tem omejevalo svobodo svojim čla» nom, za katere se poteguje 3. točka sklepov kranjskega društva. Tudi ne more vodstvo poverjeništva prevzeti odgovornost za izjave posameznih predsednikov in funkcijonarjev učiteljskega društva, ker imajo po deklara» ■ciji vso svobodo govora lin mišljenja.
K 2. Prvi odstavek 2. točke vsebuje: ob* dolžitve. O teh je razpravljala skupščina v Novem mestu.'Na koncu debate je dal tudi predsednik kranjskega učiteljskega društva svojo izjavo. Zaradi tega se vodstvo pover» jeništva ne bo spuščalo v polemiko, ker je bila zanj zadeva na skupščini razčiščena in s sklepi rešena. Vendar pa z ozirom na po» nóvno izneseno obdolžitev izjavlja, da bo predložilo očitek obdolžitve organizačnemu razsodišču. Vodstvo organizacije ni doslej nobenega člana odstavilo od funlkcij. ki jih je vfšil v organizaciji in tudi danes ni nobene ovire, da vstopijo |na mesta po redni poti, kjer se žele uveljaviti. Ne moremo pa pri* stati na to, da bo zopetno uveljavljanje po» sameznih članov, ki so samovoljno izstopili iz odsekov, bila posledica tega sporazuma tem» véc le posledica, da nosijo zaupanje skup» ščine.	(
K 3. Popolnoma soglašamo in so to do« kazale naše skupščine, kjer so vsi Včlani in delegati svobodno govorili, sklepali in odlo» čevali
Vodstvo poverjeništva izjavlja, da pri prečitanju rokopisa ni razumelo osporjene zadeve tako, kakor ¡to 'tolmači kranjsko uči» teljsko društvo in da bi dotični pasus gotovo črtalo ako bi količkaj občutilo, da žali ka» kéga člana ali društvo. Sicer pa glej že toza» devno izjavo v »Učit. Tovarišu« 8tev. 15. od <6. novembra 1930., str. 2., kolona 3. ad 10!
K 4. Se strinjamo.
K 5 To je bilo vedno mnenje poverjeni» Siva Zadeva je bila rešena na seji šiirjega so» sveta v Ljubljani dne 9. novembra 1930. in s poslovnikom šolsko»upravnega odseka.
K 6. Ker je bila skupšMna v Novem me» »tli s svojimi sklepi glede vseh navedenih zadev drugačnega mnenja, nima poverjeni» štvo ingerence in ibo zadevo predložilo pri» hodnji skupščini v razpravo in odločitev, ker "bi vsak drugi sklep poverjeništva nasproto» val sklepom večine delegatov.
K 7. JSprejmemo in bomo stremeli kakor doslej, da bodo vsa poročila ustrezala dane» mu predlogu. Od tega se ne izvzemajo poro» čila sreslkih učiteljskih društev, ki imajo za nepoučeno članstvo čestokrat neopravičeno, neobjektivno in žaljivo tendenco na vodstvo, organizačrto delovanje in na posamezne ■člane.
Sklep. Poverjeništvo iskreno želi, da v današnjih i asih ne 'tratimo energij za nadalj»
nje likvidiranje nesporazumov, ampak vlres» nem delu preizkusimo svoje sile v pozitiv» nem smislu.
UJU — poverjeništvo Ljubljana,
dne 6. januarja 1931.»
Andrej Skulj, s. r.,	Josip Kobal, s. r..
predsednik.	tajnik.
+ 1ŠOŠTANJSKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO je- zborovalo ;dne- 3. decembra 1930. v Velenju.
Udelležba: Od 51 članov navzočih 41, t. j. ¡78%.
Tovariš predsednik pozdravi navzoče članstvo, posebej novo vstopivšo tov. Veli» konjo Gizelo ter omenja nekatere spremeni» be, ki so nastale v društvu od zadnjega zbo» rovanja. Izstopili iso tov. Dujc Mirko, tov. Vrečko Marija, tov. Pungartnik Antonija in tov. Rutar Terezija; nadalje čestita tovarišici Moschl»Čretnikovi k injeni poroki.
Prede« preide predsednik na dnevni red, se dotakne nekaterih perečih vprašanj, ki obstoje v organizaciji pri čemer poudarja po» men in potrebo enotne organizacije baš v tem času, Dalje je mnenja, da se pozablja na prosvetno nalogo organizacije in društev ter poziva članstvo, da bi se udejlstvovalo tudi v tej smeri, iposebno naj bi se to "vršilo na zbo» rovanjih ki naj bodo odsev našega samoiz» obraževanja.
I Zapisnik zadnjega zborovanja se pre» čita in odobri.
li. Nato poda tov. predsednik poročilo o seji širjega isosveta v katerem omenja vse važnejše dogodke, Vršeče se v zadnjem času v organizaciji, posebno se dotakne spomeni» ce. ki jo je predložil Izvršni :odbor prosvet» nemu ministrstvu. Dalje omenja notranje razmere v našem poverjeništvu, ki žal še ved» no niso takšne, kakor bi jih želeli. Opozarja na nevzdržno stanje ki vlada sedajj v organi» zaciji glede prispevkov. Želeti bi bilo, da se to vprašanje na ¡prihodnji pokrajinski skup» ščini popolnoma razčisti in sporazumno reši da pridemo enkrat do enotnosti, ker tudi ra zmešnjava dela nerazpoloženje v organizaciji.
III.	Dopisi: 1. Prečita se okrožnica UGP, ki kaže veliko nerazumevanje članstva glede pomena naših gospodarskih ustanov; vzpo» redno so se prečita/li sklepi, sprejeti na se» Stanku gremija trgovcev in poverjeništva gie» de UGP.
2.	Naznanja se ustanovitev priloge »Učit Tov.« »Prosveta« ter paziva članstvo k sode» vanju.
3.	Predlog tov. Lj. Šijanca glede poučevanja ženskih ročnih del se soglasno sprejme.
4.	Sklene se nabaviti za okrajno učiteljsko knjižnico knjigo: »Pomen in razvoj alpiniz» ma«. ki jo je prejelo društvo na ogled.
5.	Važna točka ije bilo vprašanje zdru» žitve šoštanjskega in slovenjgraškega učitelj» skega društva ki ga je predlagalo s'ovenjgra» ško društvo. Četudi je bila večina za združi» tev, do končnih sklepov ni prišlo in se je sklenilo, da ise bo razpravljalo o tem na pri» hodnjem skupnem zbrovanju v Slovenjgradcu.
IV.	Nato je sledilo predavanje tovariša predsednika o risanju., V njem je skušal pre» davatelj pokazati, da se tudi v tem predmetu lahko doseže v veliki meri uspešna samode» lavnost učencev. Svoja izvajanja je povzel v sledečem.
1.	Naša naloga je, da predvsem dobro spoznamo otrokove risarske zmožnosti m se po njih ravnamo.
2.	Ne zabimo da rabi vsaka tehnika obilo vaje, tako tudi risanje.
3.	Vsaka risarska učna enota naj služi rešitvi nekega četudi malega problema, ozi» roma smotra.
O isti snovi je predaval tov. Bratkovič, čigar izvajanja so lepo dopolnjevala prejšnje predavanje V njem je poročevalec predvsem opozarjal na napačna naziranja, ki vladajo glede risarskega pouka. Poudarjal je potrebo naše poglobitve v snovanje otroškega duha ki nas bo dovedlo do spozna-nja, da večkrat
RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA LJUBLJANA
Pripravili smo za Va» tak
RADIO, kot si ga želite,
namreč visok v kvaliteti
in nizek v ceni.	Naša reklamna prodaja, ki traja od 10. novembra do
30. decembra 1930., obsega sledeče radijske sprejemne naprave:
Detektorskih aparatov, kompletnih, z vsemi potrebščinami, ki so za
poslušanje potrebne, za naplačilo..........Din 80*—
ter petkratno mesečno plačilo po . ........Din 45*—
Enoelektronskih aparatov, kompletnih, z elektronko, baterijami, antenskim materialom ter eno slušalko, za naplačilo .... Din 100'— ter osemkratno mesečno plačilo po.........Din 75'—
Troelektronskih aparatov „Reinartz", kompletnih, z elektronkami, • akumulatorjem 18 ah, anodno baterijo 90 Volt, finim zvočnikom ter antenskim materialom, za naplačilo ... ......Din 240*—
ter desetkratno mesečno plačilo po.........Din 180-—
v
Stirielektronskih aparatov „Reinartz" z visokofrekvenčno elektronko z zamreženo anodo ter akumulatorjem 36 ah, anodno baterijo 120 Volt' izbornim angleškim zvočnikom Amplion AC 27 ter antenskim materialom, za naplačilo 380 Din ter dvanajstkratno mesečno plačilo po 280 Din.
Poslužite se ugodne prilike ter si naročite takoj Vaš aparat.
„ÄÜTs Radio Ljubljana
ravno to, kar smatramo pogrešno, popolnoma odgovarja otrokovi razvojni stopnji.
Ker slučajnosti ni bilo, zaključi ipredsed» nik zborovanje.
MlinšekjF., t. č. preds. Jugovic M., t. č. tajnica.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA BRE» ŽIŠKI SREZ je zborovalo dne 6. decembra 1930. v Brežicah.
I.	Situacijsko pora lilo: Število učiteljstva v isirezu 117, članstva 101, udeležencev pri zbo» rovanju 49. t. j. 49%.
Blagajniško poročilo in revizija naročni» kov Slovenske Šolske Matice. Poroča tovariš Vadnal — število naročnikov znaša 47.
II.	Samoizobrazba: Banovinski šolski svettnik prof. Krošelj je predaval o kmetijsko» gospodinjskomadaljevalnem šolstvu ter raz» tolmačil potrebo, ustroj, končni cilj tega šol» stva in isredstva v dosego cilja.
FII Šolska reforma: O priliki prihodnjega zborovanja bomo hospitirali pri tov. Bitencu iz Leskovca po metodi reforma delovne šole. V ta namen bo pripeljal svoj razred na Vi» dem.	'
IV. Ker smo poročilo o seji širšega so» sveta UJU v Ljubljani dne 9, novembra či» tali že v »Učit. Tovarišu«, pojasni tov. pred» sedniik isamo še nekatere zadeve ter prosi za odobritev resolucij, predlaganih na seji. — Predlog sprejet.
Knapič, t. č. preds. ItDirnbek M., t. č. tajnica.
Nove knjige«
—k Naša zemlja. Istorijsko»geografski pregled Kraljevine Jugoslavije. Ovo delo, do» nosi isve važnije podatke iz naše nacionalne istorije i geografije uporedo sa važnijim po» dacima svetske istorije i geografije kao i kratke kalendarsko»astronomske podatke u okviru sadašnje znanosti. 1. Istorijska hro» nologija jugoslovenskih zemalja 2. Svetski rat 1914.—1918. 3. Letopis državnog života Kraljevine Jugoslavije za prvih 10 godina od Ujedinjenja (sa uporednim pregledom savre» mene svetske istorije). 4. Geografko»statistič» ki pregled Kraljevine Jugoslavije uporedo^ sa važnijim podacima svetske geografije. 5. Važ»
Maribor
Aleksandrova 44
niji podaci o kalendarima. vremenu, zemlji i našem sunčanom i zvezdanom sistemu. 6. Isto* rijske ilustracije naših umetnika. — Cena (štampano na boljem papiru) Din 75. Na» rudžbe izvršuje: Glavno uredništvo Alroaaa» ha Kraljevine Jugoslavije, Zagerb VI. Kod večih narudžba (od 10 primeraka) popust 25%.
—k Istorijska bronotogija jugoslovanskih zemalja. Pod opštom redakcijom prof. Sta« noja Stanojevič*. U tom delu u formi para» lelnih tabela donesen je kratak pregled isvih važnijih dogadaja naše nacionalne istorije sa imenima narodnih vladara i voda naciOnal» nih pekreta u pojedinim delovima sadašnje Jugoslavije, i to po pokrajinama i vekovima od dolaska Slovena na Balkansko poluastrvo i na obalu Jadranskog moTa do Ujedinjenja. Rešenjem Glavnog Prosvetnog Saveta i od» lukom g. Ministra Prosvete br. 5105 od 10./II. 1930. g. ova je Hronologija preporučena za sve školske i nastavničke knjižnice i kao pomoč» na knjiga za sve srednje i istručne škole u zemlji. U prilogu: Rodoslov i slike Kraljev* skog Doma, tekstovi istorijskih manifesta Kralja Aleksandra I. od 1 /XII. 1918., od 16. VIII. 1921. i od 6./I. 1929. Istorijiske slike na» ših umetnika i statistika Jugoslovena u svetu. Cena po primerke Din 20, Založba Almanaha Kraljevine Jugoslavije. Zagreb VI.
MAU OGLASI
Malt oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanj«! znesek Din 5 -.
Mil ORODJA topite oaibflile pri fi. P. Ml osti!
I "	LjublJan« — turi irg Sk
18 Din likanje moške, damske obleka, Gg čitateljicam in čitateljem se ta likanj», čiščenje, popravljanje tudi obračanja gaud«* robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trn 19
Refren se glasi »tidrarara»tidrararo, tidrara» rararo!« in ima prilično isti pomen kakor amen v očenašu. Obe skladbi sta v naši zbo» rovski literaturi novi z ozirom na slog in pa na zborOvsko in kompozicijsko tehniko.
14 točk programa zavzemajo mladinske pesmi tri so Marija Kogoja, ostale so moje, pet jih je za samospev, devet za mladinski zbor, oziroma ob tej priliki za ženski zbor s ¡klavirjem, razven »Sestrice« ki se poje a cap» •pella. Z mladinskimi pesmimi hoče učiteljski pevski zbor dokumen'tira'ti svojo blizost k otroški duši, ki mu mora biti že po njegovem idealnem poklicu najbližja in najbolj draga, hoče pa tudi pokazati, da nova mladinska <pe» Sem ni tako dolgočasna in dvolična\ter ne» umetniška, kalkor se ji to splošno očita m to, žal, premnogokrat po pravici. V,splošnem od» rastli podcenjujejo pevske zmožnosti naše mladine, vendar pa vse to. kar bo9te slišali, naša mladina, ako ;jo njen učitelj petja vzga» ja v duhu sodobne pevske metodike zlahka zmaga in — še mnogo več.
Vse pesmi se glasbeno in tekstovno pri» legajo otroški duši.i Tudi vi jih poslušajte z otroškim srcem, pa jih boste pravilno ocenili.
Po daljšem presledku boste slišali zopet mnogOgtasfti, mešani zibor našega odličnega reformatorja zlasti ceikvene glasbe in avtor» ja priljubljene slovenske opere »Gorenjski slavček« Antona Foersterja slovesen, široko» potezen Marijin spev, »Z glasnim šumom s kora«, ki ga smemo uvrstiti med najlepše Foersterjeve vokalne ¡kompozicije. Koncert pa zaključi naš mojster Matej Hubad s pre» šerno porednim »Potrkanim plesom«, ki ste ga v tej dvorani tudi že slišali.
zboru slovenskega uči'teljstva in njega pevo» vodji g. Srečlku Kumarju predvsem neome» jeno priznanje. Delo obeh je trudapolno in Velezaslužno. Naša dolžnost je, da ju v tem delu družno <podpiramo. Da je te vsestranske podpore pevski zbor slovenskega učiteljstva vreden, bo dokazal zopet in vnovič današnji koncert.
Izvajanja g. Adamiča je Sprejela publtka z živahnim aplavzom.
Zatem pa je prikorakal naikoncertni po» dij naš mešani zbor, ko je stopil na dfrigent» ski podnožnik g. Kumar, je dvorana koncer» tante navdušeno pozdravila.
O koncertu samem, t. j. tehnlčno»umet»
niški izvedbi bodo spregovorili poklicani kritiki. Da bodo kritike podčrtale že do» sedanji dobri glas, ki ga uživa UPZ pa že vem v naprej, saj sem z hekaterimr kritiki in glasbeniki izmenjal nekaj besed in so bila vsa mnenja v 'tem edina, da je naš pevski zbor med vodilnimi, eden med prvimi; ne kar se tiče zgolj umetnostnega doživljanja na koncertnem odru. temveč je tudi junak, ki prinaša vedno najnovejši, sodobni, težki re»
pertoar, ki bi mnoge druge zbore — zadušil... •
In publika? Aplavz sam je dokazoval, kako je naraščalo razpoloženje v dvorani. Od točke do točke se je pojačeval kontakt med odrom in dvorano.
Adamičeve tri duhovne, Iki so zgrajene na pobožni liniji ikulminirajo v Ceščeni Ma» riji. Tu je bil dosežen prvi višek. Lajovičev »Bolest je kovač« je izzval vihar navdušenja. Istega »Pomladni spev« je napolnil dvorano
z lahnim sentimentalnim pomladnim fltii» dom. Zanimivo so bile podane Škerjančeve »Iskre«, zelo težka skladba.
»Sestrica« je pesnitev Silvina Sardenka. Zelo ljubek mo'tiv. Vprašanja in odgovori. Kdo je koga podprl? Ali Sardenko Adamiča z besedilom, ali Adamič Sardenka s skladbo? Ne vem? Ampat obadva sta se imenitno našla!	'
Osterčeve slkladibe so bile izvajane z vso silo. Šaljivi teksti —I duhovite glasbene do» mislice.
Gdč. Anita Mezetova je zapela Adami» čevih »Pet otroških pesmi« z vso materinsko intimnostjo. Te stvari ibi se dale spraviti tudi morda na program naših podeželskih šolskih svečanosti: Tako»le kak prteorček -pri zibki
—	n. pr. »Zazibalka«. Kdo bo poskusil- prvi?...
Marij Kogoj je spremljal svoji slkladbi sam. Improvizirana spremljava je imenitno zgostila sikladbo.
Dovršeno je podal zbor Adamičevo »Iz» praševalnico«. Po narodnem besedilu. Tako je vžgala, da so jo morali ponavljati. Postala je že šhager. Konec pesmi ti prepevajo člani UPZ na vseh koncih:
— »Vrh Grintovca je šla
in doli je skočila.
kosti si polomila. Dkirajlala!...«
S Hubadovim — zbor pa ima naštudira» nega tudi Adamičevega — »Potrkanim ple» som« je bil spored ob navdušenem navduše» nju izčrpan.
Bil je prav Jep, umetniško na višku sto» ječ večer!
Vsa koncertna prireditev obenem z uvod» nim predavanjem g. Adamiča se je šetaia po
—	etru. Kdor je ta večer navil svoj radio»apa»
rat na ljubljanski val ta je doživljal sproti dogodke v Unionski dvorani. Kalkor sem iz» vedel kasneje, se je koncert UPZ, ki ga je oddajal Radio»Ljubljana prav lepo spre je»
mal. Seveda, ker se je lepo — oddajal.
•
Zbor z dirigentom g. Srečkam Kumrom je bil deležen krasnega venca, solistka gdč. Mezetova pa je dobila šop^k cvetja.
Pred premorom je stopil glavni tajnik tov. Jože Kobal ob spremstvu tov. Vlade Skuljeve na oder in je naslovil na vse nasto» pajoče nekaj toplih, iskrenih besed v imenu organizacije UJU čigar odsek je jUPZ.
Ob zaključku svojega pozdrava je izročil zboru krasen venec z državnimi trakovi m spominskim besedilom, ter je izrekel:
— UJU Vam poklanja ta venec v znak priznanja za kulturno delo, ki ga vršite sebi v čast, organizaciji v ponos! Krepko naprej! Živeli!
Vsa dvorana 'je s ploskanjem sprejela trenotek ko sta si dirigent in tov. Kobal segla v roke.
Uspeh zadnjega koncerta je le en maj» hen drobec, kamenček v mozaiku, ki si ga gradi naš UPZ Š smotrenostjo in žilavo prid» nostjo.
In ta mozaik priča o vsestranskem udej» stvovanju učitelja na kulturnem, na gospo» darsikem 'polju. Vsepovsod!
Vsepovsod in ne samo v ožji domovini. Naš UPZ si ne išče oddiha. Hoče dela. dela, dela!
Upajmo, da bo njegova nameravana pot na vzhod prinesla: pevcem čast — vsemu sta« nu ponos, podprla in poglobila prijateljske stike in dokazala našo pevslko kulturo sosedi — Rumuniji.
Olje proti prahu, pisalna kreda, morske gobe, slikarske polrebiflne nabavite ugodno pri firmi	• CENTRALA f LJUBLJAMI	MEDIČ-ZANKL TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKOV IN BARV	Domači proizvodi: Laneno olje, firnež, od najbolj pre-¡■rnitij FDfNin upnir a ££08tih do najfinejših lakov, emajlno-lakastih in olj-LHjlll.lt I nM11JU NILUll • natih barv vseh vrst in nijanc. Kemično čiste, prstene ——— in olepšane suhe barve, steklarski klej, čopiče itd.
			
TOVARNE LJUBLJANA - MEDVODE — DOMŽALE. PODRUŽNICE IN			SKLADIŠČA V HARIBORV IN NOVEM SADU
Za smučarje!
Tirolski in češki loa en v veliki izbiri priporoča
4. & E. Skabernč
L/ubl/ana
VELETJKQOVINA
F. König
M
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in grHniofo-nov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.
G ostilna
Ražem
Ljubljana
nažabjakušt.3
Točijo se pristna štajerska, dolenjska, in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe-
Ugodnost!
Damske galoše . . 70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Da roški snežni čevlji	100 Din Moški soežni čevlji . 110 Din
Mestni trg 26 * Stritarjeva olica 3
★
L MIKUŠ
LJUBLJANA MtSTSl TRG St IS
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. WtMM9lj«M lata 1889 Tjšltf»» it«a. litt
INliMlIiiMM
i
Premog drva
I. POGAČNIK
BOHORIČEVA ULICA 5 .TELEFON ŠT. 2059
Telefonska štev. 2412
Štev. pošt. hran. 11.165
S"
S
r. z. z o. z. MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življenskih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8. do 12.
*


Vaše potrebščine krijete najceneje v manufakturni trgovini
„PRI SOINCU"
c
E L JE
Glavni trg 9
Prodaja tudi na obroke!
■
Za ol»iIen oblak S
se priporoča
ALOJZ DROFENIK
■
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■S


■ ' ■■■ : ■ r-fc .	•
Priporočamo tvrdke, ki imeriraio v najem olasl'u t
Teo — Max — Zacharias — Erich
Tu navedene besede naj bodo razvrščene tako druga pod drugo, da dajo začetne besede, brane od zgoraj navzdol besedo METZ. — Za pravo rešitev smo razpisali naslednje nagrade:
1.	nagrada Rmk. 2000 — v gotovini
2.	nagrada Rmk i200 — v gotovini. 3 nagrada jedilnica.
4.	nagrada spalnica.
5.	nagrada kuhinjska oprava. 6 —8. nagrada 3 foto aparati.
Vsak, ki nam pošlje pravo rešitev dobi eno izmed zgoraj navedenih nagrad. Vsi predmeti, ki se bodo razdelili so novi. — Razdelitev nagrad razdelimo sami. Glavne nagrade se bodo razdelile pod nadzorstvom enega izmed tukajšnjih notarjev. — Stroške razpošiljanja nosi razpošiljalec - Rešitev se mora takoj poslati v zadosti frankiranem pismu brez kake obveznosti — Pišite še danes na:
Graeb & Denick — Eisemroth (Dillkreis) Nemčija
9.—12. nagrada 4 kolesa za gospode in dame. 13.—22. nagrada 10 radio apa>atov. 23.—32. nagrada 10 polnilnih peres z zlatim peresom. 33,— 50. nagrada 18 žepnih ur za dame in gospode. 51.-80. nagrada 30 fotoaparatov in veliko število drugih nagrad v la izdelavi.
Naročajte
vsa tiskarska dela za do
šolo, urad in društvo
v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!
DENAR NALOŽITE NAJBOLJE IN NAJVARNEJE PRI DOMAČEM ZAVODU
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM A
Račun poštne hranilnice štev. 14.257 reg. zadruga z neom. zav. Brzojavke: „Kmetski dom". / Telefon 2847
L..
poštne hranilnice štev. 14.257 reg. zadruga
V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1.
♦ ♦
Brzojavke:
PODRUŽNICI V KAMNIKU
IN V MARIBORU
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6% brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7 '/a %>, brez odbitka davka na rente. — Stanje vlog okroglo 30,000.000 Din. Rezerve nad i00.000 Din. Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek.rač. pod najugodnejšimi pogoji.
Blagajniške nre: Ob delavnikih od 8 do 12 </2 in od 3 do 4 */2, lt ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 do 12 V2-