Leto III
Maribor, torek 3. februarja 1920.
St. 26.
/tiA t t-4	/k-Ud'^■CU-
uJb ^4 4X^'(-£L
Naročnina znaša:
Z dostavJIanjem na dom ali po pošti K 6'50 mesečno.
četrtletno K 19*50.
Če pride naročnik sam v upravniSU/o po list: Mesečno K 6’—. — lnserati po dogovoru.
Političen list.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
Urednifitvo In uprava:
Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.)
Telefon uredništva št. 276, uprave št. 24.
Amerika in Adrija.
Državni tajnik Lansing je poslal beograjskemu ameriškemu poslaniku brzojavko, v kateri izrecno naglaša, da bodo Zedinjene države ameriške odobrile samo takšno rešitev jadranskega vprašanja, s katero bo soglašala tudi kraljevina SHS.
Naše zaupanje v Ameriko posebno v njenega predsednika VVilsona je bilo že od začetka mirovne konference zelo veliko: saj smo smatrali VVilsona za svojega rešitelja. Z njegovim geslom o samoodločbi narodov smo ustvarili svojo deklaracijo, na njegovih načelih smo zgradili svojo Jugoslavijo. V resnici smo čutili ves čas na konferenci amerikansko podporo. Ako bi ne bilo Amerike, bi bili nam že davno zavili vrat. Pred časom je Wilson izjavil, da bi Amerika tistim državam, ki bi ne vpoštevale ameriških zahtev, odrekla gospodarsko pomoč. To pa bi bil najhujši udarec za Italijo. Vkljub temu je skušala Italija uveljaviti svoj načrt. Žrtvovala je milijone za propagando.
V Ameriki izhaja več listov, ki jih vzdržuje Italija, da pišejo proti nam. V teh listih se razširjajo o nas najne-sramnejše laži. K sreči v Ameriki Italijane dobro poznajo in so tam italijanski delavci zelo na slabem glasu. Žal, da mi tam nimamo organizirane propagande in da so tudi naši ljudje tam razcepljeni, tako da sami. sebi škodujemo. Vendar se zdi, da je javno amerikansko mnenje na stališču svojega predsednika in če se kje greši proti temu, sO krive italijanske laži.
Ko je prišla sedanja kritična ura nad nas, smo zopet zaupno obračali oči proti Ameriki. Nekaj časa ni bilo od tam nobenih glasov: Zadnje dni pa smo dobili par dobrih vesti: ameri-kanski poslanik v Beogradu je pozdravil naše dijaštvo, ko je demonstriralo za primorske kraje in zdi se nam, da tega poslanik ne bi storil, ako bi
Dadransfto vprašanje.
Utis naše odklonitve v Parizu.
LDU. Washington, 31. januarja. (Dun. KU.-Brezž.) Kakor doznava „Newyork Sun" iz Pariza, je dejstvo, da je Jugoslavija odklonila predloge zaveznikov glede jadranskega vprašanja, napravilo v pariških krogih vtis, da Jugo-sloveni z gotovostjo računajo na ameriško finančno in gospodarsko pomoč, kakor tudi na podporo svojih zahtev od strani Zedinjenih držav.
Italijanski optimizem.
LDU. Berlin, 31. januarja. »Deutsche Allgemeine Zeitung" poroča iz Londona: Snoči je imel italijanski ministrski predsednik Nitti pogovor s francoskim poslanikom Barrereom. Nato se je vršila seja ministr. sveta, kjer se je razpravljalo zlasti o jadranskem vprašanju. Kakor poročajo listi, je italijanska vlada glede spora z Jugosloveni zelo optimistična in trdno preverjena, da bo Jugoslavija odnehala. Italijanska vlada je pa tudi odločena, da se ne spušča v nobene pogovore več. V tem je podpira vse javno mnenje. Italijanske nacionalistične zveze bodo prihodnje dni priredile v Rimu veliko manifestacijo, pri kateri bodo zahtevale izvedbo londonskega dogovora.
Usoda ultimatov.
LDU Beogra*d, 31. januarja. ..Pplitika" prinaša uvodni članek z naslovom „Ulti-matum“, v katerim pravi med drugim: V zadnjih 100 letih je bil Balkan neposredni povod velikim evropskim vojnam, ker je bil in ostal predmet velikega evropskega apetita. Po turškem navalu smo imeli avstrijski naval, za avstrijskim pa italijanskega. Balkan je odbil prvega, odbil drugega in ako je v dogodkih notranja logika, bo odbil tudi tretjega. Prvi je bil po moči najsilnejši, Balkan je trpel stoletja, drugi je bil po moči slabši, zato pa po metodah arogantnejši in Balkan le trpel nekoliko desetletij. Tretji je po moči najslabši, zato pa po metodah najarogantnejši in ponavljamo, ako ima zgodovina konsekvenco, bo Balkan vsled njega najmanje trpel. Ta balkanski zakon je vedno kvaril račune starih evropskih diplomatov. Mnogi ultimati so se na na kocu koncev ob njem skrhali, pa se bo skrhal tudi ta. Tirali so nas iz Niša, pa je Niš danes naš. Tirali so nas s Kosovega, pa je Kosovo naše. Tirali so nas z albanskih mej, tirali so nas iz Skad a in * morja in evo sedaj nas tirajo z Reke. Tudi
ta poslednji ultimatum mora imeti usodo prvih.
Pogajanja med demokratsko zajednico in opozicijo.
LDU Beograd, 2 februarja. Pogajanja med demokratsko zajednico in načelniki opozi-cijonalnega bloka se nadaljujejo. Obe stranki imata zelo malo nade, da bi prišlo do sporazuma.
Usoda avstrijskega vohuna.
LDU Pariz, 2. fehruarja. Danes zjutraj je bil v Vincennesu ustreljen bivši pehotni oficir avstro-ogrske vojske Norbert Funck, ki je bil leta 1918 obsojen od vojnega sodišča na smrt. Obtožen je bil, da je z napačnimi listinami vstopil kot Anglež v pariško banko in da je v zvezi s šefom nemške poizvedovalne službe, baronom Rolandom, vohunil za Nemčijo. Dajal je zlasti pri obstreljevanju Pariza z dalekosež-nimi topovi Nemcem podatke.
Judenič in Kolčak.
LDU Stockholm, 30. januarja. Vsled posredovanja zavezniških misij pri estonski vladi, je bil general Judenič zopet izpuščen na svobodo.
LDU VVashington, 31. januarja. Iz Honoluluja se poroča: Admiralu Kolčaku se je posrečilo, da je ušel boljševikom.
Položaj Poljske in Romunije napram sovjetski Rusiji.
LDU Pariš, 31. januarja. (Dun. KU.). »Matin« opisuje težavni položaj, v katerem se nahajata Romunija in Poljska napram sovjetski Rusiji in izjavlja, da se ti dve državi ne bosta smeli obsojati, ako se spustita v mirovna pogajanja s sovjetsko Rusijo, kar se bo najbrže zgodilo, ako jima zavezniške velesile hitro ne priskočijo na pomoč.
Borzno poročilo.
LDU. Dunaj (ČTU). Curih 4675. Kurzi | v prostem prometu: Zagreb 237—247, Praga 317—332. Devize: Curih 31, Dunaj 1'90, Praga 6 —, žigosane krone 2'25.	i
'misli!, da to ni v smislu njegove vlade. Zato javljajo listi vest, da je poslanik prejel obvestilo, da bo ameriška vlada; dovolila le tako rešitev jadranskega! .vprašanja, ki ne bo proti nam. Amerika smatra Reko za skupno pristanišče no-! tranjih malih držav. Zato ne mara, da bi Italija te države izrabljala. £a svojino Reko so tudi Francozi .in An-■ Jgieži, ampak oni so vezani na pogodbo •in ne morejo biti zoper Italijo. Amerika pa n! vezana, zato lahko zahteva, c da injamo prost dohod do morja, kar bo .seveda tudi Ameriki v korist.
, :. » i Sicer tudi t. zv. VVilsonova črta ni pravična za nas in bi jo morali s Stališča samoodločbe odklarfjati. Toda mi smo popustili — mnogo popustili ,.-n: da bi pokazali dobro voljO, da se s‘tyar mirno reši. Zdi se, da Amerika te riaše žrtve priznava in da nas hoče varovati riadaljnih krivic.
Za zdaj torej še ne moremo odrekati Ameriki dobro volje, da nas ščiti pred nasilneži. Toda popolnoma se tudi tu ne moremo zanesti, posebno, ker smo popolnoma zamudili, da bi bili ameriško javnost pridobili za nas. V očeh Amerikanca je ta mali kos zemlje, ki tvori za nas življenjsko vprašanje prava malenkost. Zato je treba, da Amerika v našem protestu Čuti, kake važnosti je ta del zemlje za nas in da v tem — ne moremo popustiti.
Velika je bila naša vera v pravični svet — veliko je razočaranje. Ni nemogoče, da bomo dočakali razočaranje tudi v tem zadnjem prijatelju. Zadnje upanje nam Še ni zginilo. Doslej smo videli doslednost Amerikancev v njih politiki — ako pojdejo tud} v tem to pot — potem naša pravda še ni zgubljena. Jugoslovanski narod bo znal ceniti uspehe svojega zagovornika.
Radivoj Rehar.
Manever.
Učitelj Janko Slak je onemel. Pismo, ki ga je ravno prečital, mu je padlo iz rok, oči so 8e mu zagledale brezizrazno nekam V strop, usta so se niu odprla, ko da hočejo zakričati na pomoč, toda glasu iz njih ni bilo; samo roke, bele in polne so se krčevito oprijele temena. Za hip je obstal tako, potem pa pobli-skovo popade) na tleh ležeče pismo, ga še enkrat prečital od pičice do pičice in pri ysaKem novem stavku se mu je hrbet upognil, ko da bi padel nanj težek in silen udarec.
Milka je v drugem stanu! — je več iz-s bruhnil kot izgovoril, ko je prečital zadnjo ^es^dp; zložil pismo zopet lepo skupaj ter ga vrgel na mizo.
Ne,, sp je premislil, tu bi ga lahko mama našla. Pograbil ga je znova ter vtaknil v žep.
! Potem se je napotil na izprehod po sobi, kakor vselej, kadar je bil razburjen in ni vedel kaj bi.
Kaj sedaj? To je bilo prvo vprašanje, ki ' se mu je porodilo v razgreti glavi. — Kaj se-■daj? Kaj? Kaj? Kaj? ... . Milka v drugem stanu, in z menoj, pravi 1 Bogovi,. ali sem, res ■’ zaslužil, da me tako kruto bijete? —,In tisti hip se je prebudilo v učitelju Janku Slaku kar
Ako ne — potem si bomo pomagali po ameriškem pravilu; pomagaj si sam!
Povratek naših vojnih ujetnikov iz Italije.
Po poročilu ministrstva za zunanje zadeve je italijanska vlada odredila, da se takoj pošljejo domov vsi v Italiji se nahajajoči jugoslovenski vojni ujetniki, katerih je približno 50.000. Transporti ujetnikov bodo prihajali deloma preko Dubrovnika in Reke, deloma preko Slovenije in sicer čez Špilje v Maribor ali iz Beljaka v Ljubljano.
Da se sprejem ujetnikov v domovini izvrši na dostojen načlm, da se jih kar najbolje prehrani in da se izvršijo v svrho preprečenja nalezljivih bolezni najpotrebnejše zdravstvene mere in da se končno ujetniki odpošljejo na njihove domove, ie odredil mariborski vojaški komandant g. podpukovnik pl. Uzorinac vse potrebno za sprejem naših ujetnikov v Špilju in Mariboru.
V Špilju sprejme ujetnike komandant pododseka, kolodvorsko poveljstvo pa jih prevzeme od italijanskega spremljevalca imenoma po seznamu. Po izvršeni predaji se mora vrniti italijansko spremstvo, ki naj se na kolodvoru primerno nadzoruje, zopet s prvim vlakom nazaj v Italijo. V slučaju, da jotujejo ujetniki z italijanskimi vlaki, ki se vračajo preko Logatca v Italijo, se vrši prer vzem ujetnikov — po pozdravu v Špilju in kolikor mogoče kratki preiskavi po carinskih organih — šele pri kolodvorskem poveljstvu v Mariboru. Kakor hitro dobi štaj. obmejno poveljstvo v Mariboru obvestilo o prihodu ujetnikov, bo takoj telefonično obvestilo vse vojaške In civilne, oblasti itd. v Mariboru. Vsak večji transport bo sprejet kolikor mogoče svečanostno z vojaško godbo. Mariborsko žensko društvo bo razdelilo čaj in cigarete, kolodvorsko poveljstvo pa kruh. Ujetniki iz Slovenije se pošljejo' takoj v sprejemno taborišče. Zdravi ujetniki se takoj po disinfek-ciji pošljejo domov oziroma k pristojnim puk. okr. komandam. Bolniki pa se pošljejo v bolnico. Transporti ujetnikov, ki niso pristojni v Sloveniji, se pošljejo takoj naprej v Zagreb. Pred odhodom dobijo toplo hrano in kruh kakor tudi hrano za pot.
se malokedaj prebudi, namreč — vest. Ta vest mu je čisto nepričakovano in brez uvoda postavila pred oči, zdvojene in zbegane, ogledalo in Janko je zagledal v njem svoj lasten obraz, tako grd in spačen, da ga je bilo do kosti sram, ne toliko radi hudobije same, ampak radi duše, svoje lastne duše, ki je Dila nekoč tako lepa, čista in pražnja, kakor cvetoča črešnja spomladi. Tam zadej za tistim spačenim obrazom pa je zagledal tenko belo roko, kažočo nanj s prstom kazalcem, a ustne, skrivnostne in nevidne so očitale: — Ali ti je bi]o res tega treba, Janko, res? Ali ti ni bila dovolj ena sama?
Predaleč je bila, je skušal ugovarjati Janko, glas pa je zavračal: — Ni bila predaleč za srce, ki ljubi, predaleč je bila le za kri, ki hoče in ti, mesto da bi bil poslušal srce, si se vdal krvi, svoji nemirni, razuzdani krvi. Ali te ni sram, Janko?
Človek sem, je ugovarjal učitelj, to se pravi zver, čisto navadna in vsakdanja zver.
Propalica si, je nadaljeval glas, strašna in grda propalica. Kaj je to mar prvič, da si se ji izneveril ? O ne, stokrat si se ji že, stokrat in še večkrat, seveda brez posledic in ti si mislil, da bo šlo v vseh sto slučajih gladko, če
Poživljamo mariborsko občinstvo, da se u-deležuje v kolikor mogoče velikem številu spre. iemov naših ubogih vojnih ujetnikov, ki so morali v Italiji prestati vse mogoče krivice, pomanjkanje, zasramovanje in bolezni. Pokažimo trpinom, da niso samovali v sovražni Italiji, da so bila naša srca z njimi iti da se domovina raduje ob njihovem povratku iz strašnega vojnega ujetništva. Vojaška uprava je storila na poziv svojo dolžnost. Jugoslovenski Maribor bo sprejemal jugoslovenske ujetnike tako, kakor se spodobi.
Dnevne vesti.
Umazana afera. Nedavno je zvabil urednik tukajšnjih klerikalnih listov g. Franjo Že bot zvijačno na svoje stanovanje nekega magistralnega uradnika, kateremu je ponujal pod prijateljskimi pretvezami neomejeno vsoto, če mu izroči prepis volilnega imenika! Uradnik se seveda ni dal podkupiti in je zadevo naznanil oblasti. Nato je državno pravdništvo odredilo, da mora Zebot v zavarovalni zapor, da se izključi ponovitev podkupovanja. Žebota so v soboto opoldne odpeljali v zapor, kjer je ostal do včeraj opoldne, ko so ga izpustili na izjavo g. vladnega komisarja dr. Pfeiferja, da je vsak nadaljni poskus podkupovanja vs strani krivca izključen. Tako je prišel g. Žebot zopet na svobodo, zagovarjati se bo pa moral vsjed zločina po § 105 pred sodiščem.
Laž In hinavščina ste glavni lastnosti klerikalne gospode, ki hoče z zavijanjem in natolcevanjem doseči pri lahkovernem ljudstvu, da ji veruje. Koliko obupnih in usmiljenja polnih klicov vsebuje današnja »Straža" radi aretacije klerikalnege agitatorja Žebota, ki je zagrešil zločin po § 1051 Kako tragično donijo glasovi „Straže“ o nasilju demokratske vlade, ki se je drznila prijeti podkupovalca avnih uradnikovi Denuncijanstvo se očita onim, ki so bili doslovno denunciranl od človeka, ki se bo moral zagovorjati pred sodiščem radi podkupovanja uradnikov 1 Lepa je ta morala.
Žrtev bi radi naši klerikalci, zato trobjio v svet o tragični aretaciji »voditelja obmejnih Slovencev11, katerega je ukazalo zapret državno pravdništvo, ker je hotel ta ubogi družinski oče podkupiti z neomejeno vsoto magi9trat-nega uradnika, da bi mu izročil prepis volilnega imenika! Pač stara metoda!
Bergfest pri Gotzu je bil prav dobro obiskan — od slovenskih gostov. Vkljub temu, da je bil drugi dan naš planinski ples, so nekateri naši ^turisti" smatrali za potrebno, da se že eno noč prej naplešejo. Mislimo, da je tudi na plesiščih treba še malo ozira na to, v kak namen
je šlo devetindevetdesetkrat, toda uračunal si se in sedaj imaš. Kaj boš sedaj?
Hudiča bom pozval, da me odnese, se je razhudil Janko.	’
To ni najhujše, je nadaljeval glas, to je le finale vseh finalov. Živeti ob ubitem življenju, Janko, to je stokrat hujše nego smrt.
Ob ubitem življenju, se je začudil učitelj, kaj je res že ubito ?' Radi te same malenkosti, da je ubito?
Radi te same malenkosti, se je porogal glas, o sancta simplicitas, Janko, primi se za čelo pa poskusi misliti, morda bo šlo . . , Oče sl!
Oče sem? se je začudil učitelj in tisti hip mu je bilo tako strašno čudno pri srcu, kakor še nikoli v vseh petindvajsetih letih njegovega lahkomiselnega življenja. — Oče, ka je to, oče?
Oče si, to se pravi, povzročitelj novega človeka in pri tem še takega, ki ga nijnihče zaželel. Ali ti ni žal zanj ? Se li ne spominjaS več, kako si ti, ki si bil zaželjen in pričakovan, glajen vedno od ljubečih in mehkih rok, radi ene same petnajstletne goske, ki te slučajno ni marala, preklinjal onega, ki te je vstvaril? Po-misli, kako bo preklinjal šele oni tebe in če te ta misel ne ugonobi, te ne bo nobena večl Povej mi, je zavpil učitelj, ves sprt in xdvy*
se pleše, ker bodo sicer drugi plesali na naš račun.
Dogodki na koroškem kolodvoru. K
raznim vestem o dogodnih v mariborskih železniških delavnicah je objavil komisarijat mini* strstva saobračaja v Ljubljani, da so vsa tozadevna poročila pretirana, deloma tudi neresnična ter po nepotrebnem razburjajo javnost. Pobojev ni bilo nobenih, temveč so se le izrinili nekateri delavci, ki ne pripadajo socijalno demokratski organizaciji. Ti delavci pa so se takoj zopet povrnili na delo. Vsi krivci, katere bo mogoče dognati, bodo primerno kaznovani.
Planinski ples. Kdor je videl, kaj se p.i-pravlja, ta je vedel, da se bodo naši planinci postavili- Prvi gostje so prihajali takoj po 7. uri, ob osmih je bilo 2e vse polno, ob devetih je bila prava gnječa povsod. Ples je nudil prav lepo pisano sliko, ker je naš ženski svet porabil to priliko, da je pokazal svoj ukus v pri-prostih domačih krojih in lepih narodnih nošah. Zato je bilo vse v veselih živih barvah. Velika dvorana je bila za ples seveda premajhna, vkljub temu so se vrtili vrli planinci in planinke na levo in na desno in na vse strani. Po obstranskih uticah se je počivalo .., Zunaj so drčali veseli pari po „drči“, pri mizah je bilo živahno, v paviljonih pa vsega dovolj. Pohvaliti moramo, da je ravno v tem oziru bilo krasno preskrbljeno za vsa različna krepčila. Razstava slik je menda dobro uspela, ker se je stena spraznila. Ples je prinesel naši mariborski podružnici Up gmoten uspeh, ki bo omo-gočeval delovanje podružnice v tem letu.
Protestni shodi v mariborski okolici. Te dni se je v mariborski okolici vrgilo več shodov, na katerih so udeleženci protestirali proti nasilstvu, s katerim namerava Italija s pomočjo zaveznikov izsiliti rešitev jadranskega vprašanja. Tako so priredili v četrtek shode v Rušah za dravsko dolino, v Šent liju za Gornje Slovenke gorice, včeraj pa v prostorih Križo-vega dvora v Studencih pri Mariboru. Slednjič ae je vršil danes pri Sv. Kungoti shod Županov iz obmejnih krajev. Na vseh teh shodih, na kateri k so govorniki v navdušenih besedah ogorčeno protestirali proti načinu, kako namerava mirovna konferenca rešiti jadransko vprašanje, so bile soglasno sklenjene tozadevne protestne resolucije.
Izvoznice za živila. Ministrstvo za pre-hrano in obnovo dežel je odredilo, da sme odslej izdajati izvoznice za manjše količine živil izključno le odsek za prehrano v Ljubljani. Politična okrajna oblastva ustavijo iedanje izvoznic dne 10. februarja t. 1., dne 11. februarja začne izdajati izvoznice izključno odsek za prehrano. S 15. februarjem izgube veljavnost izvoznice, ki se bile izdane od političnih oblastev do vštetega 10. februarja t. 1. Odsek bode izdajal izvoznice le na pismeno pravilno kolkovane
jen, kaj naj potem storim, da gre to prokletstvo mimo mene?
Ne razburjaj se, je svaril glas, stvar je čisto enostavna, ali ti ni že Milka sama napisala, kaj ti je storiti?
Da naj jo poročim?
Da jo poročiš I
Nikoli I je zajavkal učitelj, nikoli in za vse na svetu ne, ker hujše bi mi bilo življenje ob njeni strani, kakor vse prokletstvo te zemlje 1
Zakaj si potem hodil k nji?
Ne muči me, vrag, pusti me naj raje poginem 1 Zakaj da sem hodil ? Radi krvi, radi te prokiete vražje krvi, ki je vihrala po meni kakor orkan, ki mi ni dala miru ne po noči in ne po dnevu. Šel sem k njej, ker sem vedel, da jo tam gotovo potolažim.
A, za to je bila torej dobra, za zakonsko Življenje pa ni?
Kakor ni bila drugimi Saj so tudi oni hodili le radi krvi. Prav tak sem ko oni, nič boljši, nič slabši. Zakaj, da bi potem ravno jaz trpel za vse one, a, zakaj?
Ker si večji tepec ko oni. Oni so bodili, bodili in nehali hoditi In ko so nehali niso pustili za seboj nikakega sledu, kakor da sploh nikoli ne bi bili hodili. Tl pa si pustil sled 1
ihti).
prošnje, katere morajo vložiti stranke pti pr i stojnem političnem okrajnem oblastvu. Prošnji mora biti priložen ovitek z naslovom stranke ter z znamkami, pravilno kolkovan bankovec za 10 K ter popolnoma vidiran potni list. Izvoznice, oziroma rešitve bode dostavljal odsek strankam neposredno po poiti. Osebne intervencije v zadevi izvoza živil bode odsek dosledno odklanjal in se stranke tozadevno ne bodo sprejemale, na kar se opozarjajo posebno stranke z dežele.
Trgovski ples dne 7. februarja 1920. Na ta ples občinstvo Se enkrat opozarjamo. Vabila so se že razposlala, če se je koga pomotoma prezrlo in se želi udeležiti plesa, naj blagovoli javiti svoj naslov pri trgovskem gremiju, Stolni trg 3 ali pri sledečih trgovcih: V. Weixl, Glavni trg, ŠoStarič, Gosposka ul. in Starki, Grajski trg, ker je vstop dovoljen le vabljenim. Natančneje v oglasu.
Redna poučna predavanja Mariborskega slovenskega ženskega društva. 3. Spomini iz Pariza, predava g. dr. Kovačič, v torek, dne 3. febr. ob 8 uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. O nadaljnih predavanjih obvestimo nalo javnost pravočasno.
Srelno roko je imela naša policija pri tatovih, ki so vdrli v pisarno dr. Lipolda. Prijeli so jih takoj v soboto v Zagrebu. Našli so pri njih še oba pisalna stroja.
Koncesijonirana prtljažno - dostavna služba. Tvrdka St. Tončič je otforila na mariborskem glavnem kolodvoru pri izhodu prtljažno dostavno službo. Tvrdka dostavi vso potno in ročno prtljago kakor tudi ekspresno blago takoj po prevzetju naročila še isti dan na kolodyor ali iz kolodvora. Potujočemu občinstvu se ta tvrdka najtoplejše priporoča.
Zadnje vesti. Sprememba v dežel, vladi.
(Iivirao ptra&lo).
Beograd, 3. februarja. Demisija deželnega predsednika za Slovenijo dr. Žerjava je sprejeta. Predsedstvo deželnp vlade prevzame dosedanji minister za trgovino in industrijo dr. A1 b e r t Kramer, aa katerega mesto pride poslanec dr. Dinko Puc.
Ljenin o ustanovitvi delavnih armad.
LDU Moskva, 31. januarja.(Dun. KU. Brezž.) Pri tretjem kongresu narodnogospodarskih svetov je razpravljal Ljenin o ustanovitvi delavnih armad, ki po njegovi izjavi najbolje odgovarjajo potrebam onega časa, ko je prenehala vojna in se pripravlja mir. Vojni čas sicer Se ni popolnoma potekel, je dejal, vendar se mora Ivojne smatrati za končano in se more pričeti z mirovnim delom, ker je sovjetska Rusija po dveletni borbi ostala zmagovita. Ves delavni aparat se naslanja na potrebe miru. Iz tega so nastale delavne armade, ki dajejo možnost, da se vsi napori osredotočijo na eno točko! namreč na zbiranje žita in njega prevažanje v srediSče države. Vsa druga vpraSanja morajo tej nalogi pustiti prednost. Omenjeno delo se mora nemudoma pričeti z vso delavno močjo več milijonov ljudi. V tem obstoji novi boj, ki pričenja Sele sedaj.
Lista vojnih zločincev.
LDU Pariz, 2. februarja. „Matin" javlja, da bo poslaniški svet v pondeljek sestavil spremno pismo, ki se bo poslalo Nemčiji z listo onih, ki se morajo izročiti. Lista vsebuje približno 890 imen. Od teh zahteva Francija izročitev ?00 oseb, Belgija isto toliko, Anglija pri-
_____  _______________________
blilno sto, ostale pa Romunija, Srbija, Poljaka in Italija. Med drugimi se nahajajo na Bati tudi Ludendorff, Hindenburg, Falfeenkajm, nemški prestolonaslednik princ Oskar Pruski, Tirpils, admiral Scheer in Bethmann-Hollweg.
Preprečen monarhistični puč na Madžarskem.
LDU Budimpešta, 31. januarja. (ČTU) Kakor pišejo listi, je Horthy-evo povelje preprečilo Friedrichov poizkus puča, po katerem bi se imel nadvojvoda Jožef izklicatt guvernerjem ali celo kraljem. NSzoszat" piše, da te ne bi bilo v interesu dežele, da jim je sicer nadvojvoda simpatičen, da pa je Habsburžan, kar bi utegnilo privesti do razporov z antanto, da je treba, da o tem odloči narodna skupščina.
Izročitev avstroogrskih vojnih ladij.
LDU L d n d o n, 30. januarja. (ČTU). Avstroogrska vojna ladja, ki j e bila izročena Franciji, se je potopila na potu iz Kotora v Brindisi Trdi se, da so v$e avstroogske vojne ladje, ki se morajo izročiti, poškodovane, da bi se ne mogle vporabljati.
Promet osebnih vlakov v Avstriji.
LDU. Dunaj, 31. januarja. Prihodnji teden se bo vrSii promet osebnih vlakov na avstrijskih progah v oni Izmeri, kakor pre? tekli teden. Za enkrat Se ni mogoCa, nopet uvesti brzovlake.
Izda|a: Tiskovna zadrpga.
Odgovorni urednik: Fr. Voglar,
Tiska .Mariborska tiskam«, Maribor.
Vino
iz Slovenskih goric, vsakovrstne kakovosti ter različnih letnikov, kakor tudi sortirano, ter slivovko in vinsko žgaitfe, razpošilja vsako množino v sodih in buteljkah. Avgust Stel cer, Maribor, Narodni dom.
I. Mariborski bioskop
T«fl«tthottova caata. lajvečje Ib nallnusltnejše kino-pedjetja v JaiesMP.
Od srede 4. do 6. februirja 1020:
Velikanski sp o radi
Lusandra,
kraljeva suinja
Drama v 5 dejanjih
in druge podobe
V petek 6. februarja 10201
Vojaški koncert
MT" Vsako srsdo in soboto novi sp sredi ~va
Predstave ae vrie vsaki dan oh 18. (d.) in 20. (8.) eri v eedeiie eb pet 15. (pol 8.), 4. (Id.), 18.(8.) le m OM uri ne* sr.
Mala oznanila.
Kupi se v Mariboru trgovina s zalogo
in opravo vred ali brez. Ponudbe pod »Špecerijska trgovina 60« na upravo lista.	5—5
Fntnnr anarat 9Xi2(Doppeiauszug)zdobro rUlUtjI« d|Jd(d! lečo in 3-duc; plošč na prot daj. Tegetthoffova cesta 22 pri brivcu.
Dvostavno in ameriško
KNJIGOVODSTVO
Sestavil V. Krottmajrer, slovensko izdajo priredil profesor M. Dolenec. :: Založnik ZASEBNO UČILIŠČE LEGAT V MARIBORU
Prva moderna slovenska učna knjiga -- za knjigovodstvo =
neizogibno potrebna za trgovske šole in s a m o u k, zelo važna za trgovce, tovarnarje, obrtnike itd. — Cena 8 kron.
mariborskih : trgovcev:
dne 7. februarja 1920 ob 20. uri v Gbtzovi dvorani.
Vstopnina za osebo 20 K, za obifelj (3 osebe) 50 K.
Igra vojalka godba Dravske divizije. o o o Obleka priprostal
Vstop dovoljen le vabljenceml Cisti dobitek je namenjen v dobrodelne namene.
IZŠLA. Dobiva se v vseh knigarnah BNEM
RAVNOKAR IZ
in v ZASEBNEM UČILIŠČU LEGAT V MARIBORU, Vetrinjska ulica 17/1.
rn.mm.mm. dwb M*.	mm	mm mm iz aa mm mo Ja	mm m
Rezan in okrogel les
tramove — drva — oglje — kupuje vsako ^. mn ožino
““ lesna ugmta in inlustriisla Hi z1.1.
MARIBOR.
*CQ)I(0)l(o
A. Vertnik
trgovina z mešanim blagom in premogom
Sodnijska ulica 17
W priporoča se občinstvu. “TpB
»IDE AL"
Fran Josipa IV/I o n i k rt n Vetrinjska cesta št. 9. IVI d I I U U r ulica št. 16
Svetlolikalnica Pralnica Čistilnica
za ženske in moške obleke.
Vodstvo odlikovano na razstavi v Parizu 1914
©
agD ffEE®zET||	c=®ETj|	ega	fll|
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. Sftickler.
c=gt=i ||	|[čz®a
©
©
Raznašalci časopisov
invalidi, dobe lep zaslužek. Zglase naj se v upravnlitvu ..Mariborskega delavca**.
Občinska hranilnica v Mariboru
(prej Gemeinde-Sparkasse)
Župnijska ulica št. 2 (Pfarrhofgasse Nr. 2)
v lastni hiši.
i.
Stanje hranilnih vlog Rezervni fondi . . .
K 42,442.640*26 K 2,749.997*67
Shramba za pupilske hranilne knjižice itd.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po najvišji točasno običajni obrestni meri.
.	t	,	r
Uraduje vsak dan od 8.—12. ure razun nedelje in praznikov.