PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trs,tu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 106 (13.639)
Trst, sreda, 9. maja 1990
Rezultati pokrajinskih in občinskih volitev potrdili tendence z deželnih
Neuspeh povzročil spopad v KPI KD poudarja stabilnost večine
Komunisti tudi na pokrajinskih in občinskih volitvah občutno nazadovali - PSI potrdila stalno napredovanje - Spor med levico in večino v KD - Vsi za volilne reforme
v RIM — Rezultati pokrajinskih in občinskih volitev so skoraj v celoti potr^ 'iili napovedi, ki so jih nudili že znani Ponedeljkovi izidi volitev v deželne Svete. Tudi pri volitvah v pokrajinske svete je KPI zabeležila močno nazado-vanje in se je končno ustavila pri 23,8 odstotka (pred 5 letimi je KPI dobila 29,8 % glasov, lani na evropskih volit-Vah pa 27,8), nazadovali, vendar v ntnogo bolj skromnem obsegu, so tudi demokristjani, ki so se spustili s 33,5 A kolikor so jih imeli na zadnjih po-J^ajinskih volitvah, na 31,6 %. Socia-dsti so spet potrdili tendenco postop-^aga napredovanja in so tokrat dobili A? odstotka glasov, kar je več kot [kdajkoli doslej. Krepko so nazadovali d*di misovci, v primerjavi s pokrajin-skimi volitvami pred petimi leti pa so r®del padec zabeležile tudi laične stranke petstrankarske koalicije. p°dobno je stanje tudi pri volitvah občinske svete. Pri tem pa je treba Povedati, da je KD v primerjavi s prej-^Pjimi upravnimi volitvami rahlo napredovala (za 0,3 %), za 2,3 odstotka so ^Predevali socialisti, pri komunistih Pa, velja podobna ugotovitev kot za Pokrajinske in deželne volitve.
Paki volilni izidi so ponovno odprli ? are rane, ki se pravzaprav niso nikoli , Celile in že sprožili notranje polemi-® v stranki relativne večine KD in v rstah največje stranke italijanske le-Ce KPI. Tudi včeraj so predstavniki seh strank komentirali izide volitev, J!6 samo deželnih, temveč tudi pokra-PPskih in občinskih. Skupna nota, ki Aaja iz vseh teh komentarjev je za-Vjjbljenost ob nepričakovani uvelja-2 ,v> lokalnih političnih grupacij in hik va P° čimprejšnjih institucional-n reformah.
V Krščanski demokraciji se je spet začel spopad med Forlanijem in notranjo levico, v KPI pa se je spet začela polemika med tistimi, ki podpirajo Occhettova prizadevanja za oblikovanje nove politične sile, in tistimi, ki temu predlogu nasprotujejo. V Palermu je dosedanji župan Leoluca Orlando, ki so ga volilci nagradili z velikim osebnim uspehom, ostro napadel sedanje vodstvo KD. Podpora, ki je je bil deležen, po njegovem mnenju potrjuje, da je bila njegova politika pravilna in zato je treba za dobro upravljanje občine, za uspešno borbo proti mafiji torej potrditi zavezništvo, na podlagi katerega je sestavil občinski odbor. De Mita s svoje strani poziva Forlani-ja, naj ne zaupa preveč trenutnim težavam svojega največjega nasprotnika KPI, ki vodi pogumno politiko reform, ki pa mu bo povzročila celo vrsto bolečih težav.
Večina v KD pa ni istega mnenja. Forlani poudarja velik uspeh KD, ki je
presegla rezultate z evropskih volitev. Sbardella, veliki pristaš Andreottija, meni, da gre Orlandov uspeh pripisati predvsem veliki simpatiji, s katero je o borbi palermskega župana govoril ves italijanski tisk. De Mita je tudi izkoristil priložnost in napadel svoje tradicionalne nasprotnike socialiste, češ da od volilcev niso dobili tolikšnega konsenza, kot so ga zahtevali. Volilni izidi torej potrjujejo, da je pet-strankarska koalicija za sedaj edina možna, kot pravi Forlani.
V vrstah KPI je polemika še bolj ostra, saj jo tudi zaostruje dejstvo, da je partija doživela pekoč poraz na vsej črti. Occhettovi nasprotnik zahtevajo, naj tajnik odstopi od svojih predlogov, da bi rešili, kar se rešiti da. Najvidnejši predstavniki notranje opozicije so se včeraj sestali, da bi se pripravili na sejo vodstva stranke, ki se bo sestalo jutri. Komunistična partija, pravi Chi-arante, je omilila svoje značilnosti dosledne opozicijske stranke, kar pa ji ni
prineslo sredinskih glasov in niti ni približalo alternative. Pettinati, drugi predstavnik notranje opozicije, pa dodaja, da je partija v Palermu, kjer se ni predstavila s svojim tradicionalnim simbolom, izgubila polovico svojih glasov, medtem ko je na pokrajinskih volitvah, kjer se je KPI predstavila s svojim imenom in znakom, izguba bila malenkostna.
Na te obtožbe odgovarja predstav-. nik večine Fassino, ki trdi, da KPI ni izgubila zaradi tega, ker se je prelevila v zmerno stranko, saj se stranke na njeni levi niso okrepile. Dejstvo je, da se je politična os v državi pomaknila na desno in to mora spodbuditi celotno stranko, da z večjo vnemo uresniči spremembe in postane moderna alternativna levičarska politična sila. Spopad znotraj Komunistične partije se je torej začel oziroma spet je izbruhnil na plan.
G. R.
Čestitke SKGZ izvoljenim
Slovenski izvoljeni predstavni-‘ so na različnih ravneh neza-rnenljiv dejavnik v javnem življenju naših krajev, brez katerega bi bila prizadevanja slovenske na-r°dnostne skupnosti v Italiji za Uveljavitev in enakopravnost ‘nnogo manj uspešna. Ob izidu Pravnih volitev in z željo, da bi vor tucli v bodoče prisotnost iz-dnilen‘h Slovencev jamstvo za bro upravljanje in ohranjanje v^Knaše skupnosti, izreka SIo-zvo • kultumo-gospodarska za iskrene čestitke in voščila v uspešno delo številnim slabili s*lm predstavnikom, ki so uni pravkar izvoljeni v krajevne FJKVB v treb pokrajinah dežele
STRANKE
KPI
PSI
MSI-DN
PLI-PRI-FED
PRI
PLI
PSDI
Zelena lista
Zeleni federalisti
Zeleni mavrice
Antiprohibicionisti
SAS (Sardinija)
Lombardska liga
Drugi
DEŽELNE <> 1990
Glasovi
10.651.675
7.660.553
4.884.179
1.246.564
1.139.590
630.242
894.318
771.721
433.001
308.650
336.966
26.182
1.538.134
1.393.814
33,4
24,0
15,3
3,9
2,0
2,8
2,4
1,4
1,0
1,0
0,1
4,8
4,3
DEŽELNE
1985
Glasovi
11.224.172
9.686.095
4.271.089
2.088.059
1.281.133
703.365
1.153.106
553.602
470.751
610.545
35,0
30,2
13,3
6,5
3,6
1,7
1,5
EVROPSKE
1989
Glasovi
9.677.553
8.497.466
4.434.909
1.589,313
1.311.971
769.479
1.119.029
721.796
382.432
352.757
803.219
%
32,6
28,6
14,9
5,4
3,8
2,4
1,3
1,2
(1)	Rezultati zadevajo 15 dežel. V deželah s posebnim statutom (Furlanija - Julijska krajina, Južna Tirolska, Dolina Aoste, Sardinija, Sicilija) niso volili
(2)	Pod tem geslom smo združili vse ostale liste krajevnega pomena in manjše stranke.
Estonija na poti postopne odcepitve od Moskve
MOSKVA - Kdor je upal, da se bo estonski parlament omejil na načelno izjavo iz 30. marca, s katero se je obvezal, da bo skušal Estonijo popeljati v neodvisnost, se je bridko zmotil. Včeraj je estonski parlament spremenil uradni naziv Estonska SSR v Republika Estonija, zastavo Estonske SSR so zamenjali s staro narodno zastavo, dopustili pa so rabo obeh grbov, tako srpa in kladiva sovjetske oblasti, kot prastari grb treh levov na modrem polju. Razpravo o uvedbi ustave, ali vsaj nekaterih členov iz nekdanje ustave svobodne Estonije iz leta 1937 so odložili, vsakomur pa je lahko jasno, da bo tudi Estonija prej ali slej v celoti sledila latvijskemu zgledu.
V Tallinu so prepričani, da bi bila litovska pot v neodvisnost v estonskih razmerah neuresničljiva, ker je priseljencev skoraj polovica. Prav tako bi bil za Estonijo nesprejemljiv zvezni zakon o odcepitvi, ki predvideva republiški referendum. Vse tri pribaltske republike poudarjajo namreč, da za njih ne veljajo zvezni zakoni, ker se niso prostovoljno pridružile Sovjetski zvezi, temveč jih je sovjetska vojska okupirala na podlagi sporazuma Molotov-Rib-bentrop.
Tega sporazuma sovjetski predsednik Mihail Gorbačov med včerajšnjo slovesnostjo ob 45. obletnici konca druge svetovne vojne ni omenil. Ponovil pa je prastaro tezo, kako je kapitalistični Zahod skušal usmeriti nacistične apetite proti Sovjetski zvezi. Še največ besed pa je posvetil uresničevanju skupnega evropskega doma, nemškemu vprašanju in popuščanju napetosti v svetu. Zavzel se je za mirovni sporazum z Nemčijo, ki mora določiti njeno vlogo v varnostnem sistemu Evrope, ki naj določa njene obveze glede nedotakljivosti meja v Evropi.
In prav vprašanje meja v Evropi je glavna ovira na poti k neodvisnosti pribaltskih republik. Včerajšnja Pravda je pohvalila zadržanje Zahoda do pribaltskega zapleta. Položaj pa postaja vedno bolj eksploziven, ker sovjetska vojska že izgublja potrpljenje. Namestnik poveljnika sovjetskih' čet v Litvi polkovnik Valerij Šo-rukov je namreč včeraj napovedal, da bo morala vojska posredovati, če se bo »nadaljevalo stopnjevanje dogodkov«. Šorukov je navedel, da Litovci »napadajo sovjetske vojake«, zato je zahteval uvedbo »predsedniškega režima preden bo prišlo do prelivanja krvi«.
Od 14. maja v SFRJ z osebno izkaznico
la — Goriška prefektura je včeraj posredova-
*	*6St. ffa hnrln cmoli italiisncb-i slv&ovrl«Jll-
fr*	tuj. u J V- v v. UJ	CUU
9oest. da bodo smeli italijanski državljani v s,avijo tudi z osebno izkaznico.
1Q T^otranje ministrstvo je namreč pozitivno oceni-stsj 0budo' ki 50 j° že Pred časom dali jugoslovan-h(*i*ZVe2ni organi- in bo tako Jugoslavija dostopna že od 14. maja letos.
ialljanski državljani, ki so do danes smeli. Agoslaviin	lic— ,------—
oseb-
nQS?2.nam držav, do katerih smejo z veljavno *4kaznico.
br° >,°*itev notranjega ministrstva je seveda do-ofa niert Predvsem na jugoslovanski strani, kjer si obfin anarodnem letu turizma upravičeno obetajo 10 gostov iz tujine.
V slovenski skupščini se že soočajo z novimi pravili političnega boja
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Prva seja svobodno izvoljenega slovenskega parlamenta se je zavlekla do štirih zjutraj. Razprava je bila dolga, zapletena, naporna, povrh pa neuspešna, saj parlament ni izvolil svojega predsednika in se bo ponovno sestal šele danes popoldne.
Po zapletenih proceduralnih peripetijah je slovenska skupščina pozno ponoči naposled odobrila začasni pravilnik in se s tem lahko kostituirala ter pričela tudi formalno delati. Seveda ni šlo vse gladko, treba je bilo usklajevati razna besedila, saj se je izkazalo, da ima Demos v zboru občin in v družbenopolitičnem zboru trdno večino, v zboru združenega dela pa prav tako nesporno manjšino, trojica: liberalci, socialisti in ZKS-SDP pa veliko večino. Potrebna sta bila skupna seja in kon-
čno skupno glasovanje, na katerem se je seveda razmerje prevesilo v prid Demosove večine.
Ta del skupnega zasednja pa je bil tudi najbolj razburljiv, včasih nedopustno polemičen, slišati je bilo tudi grozeče klice. Zapletlo se je že pri ugotavljanju prisotnosti, ko niso najbolje delovali pritiski na gumbe in je bilo kar naenkrat poslancev preveč. Očitno so se nekateri motili in pritiskali na tipke, ko tega ne bi smeli, predsedujoči Bučar pa si je kljub korektni pomoči strokovnega osebja skupščine le s težavo pomagal iz zagate.
Sledili sta ločeni seji dveh zborov, v katerih ima Demos trdno večino. V obeh je »trojica« umaknila svoja kandidata in v obeh je Demos izvolil predsednika in podpredsednika zbora. Toda v zboru združenega dela so sklenili drugače, o svojem predsedniku in
podpredsedniku bodo odločali šele po skupni seji skupščine, ko bodo že vedeli, kdo je predsednik slovenskega parlamenta. Pa vendar je Demos vztrajal, da naj se o predsedniku skuščine glasuje že na nočni seji, toda poslanci zbora združenega dela so nekaj po četrti uri zjutraj povedali, da so utrujeni in so preprosto odšli domov.
Med številno novinarsko srenjo, ki je vztrajala do zgodnjih jutranjih ur, pa je zbudila izreden odmev izjava načelnika »frakcije« Demosa (tako pravijo načelniku poslanske skupine) Janeza Janše, da so »imeli labodji spev« vsi tisti novinarji slovenske televizije, ki so včeraj poročali iz skupščine. To pa so najbolj vidni in uveljavljeni televizijski novinarji in novinarke. Veliko je bilo govoric in ugibanj o obsežnem seznamu novinarjev treh osrednjih slovenskih medijev, ki naj bi jih
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Po še neuradnih, a skoraj gotovih podatkih
Tudjmanova HDZ je prevladala tudi v drugem krogu volitev
Predsednik predsedstva Drnovšek v Strasbourgu
V Evropo prihodnosti s spremembami v SFRJ
ZAGREB — Hrvaška demokratska skupnost (Hrvatska demokratska zajednica - HDZ) je na strankarskih volitvah v družbenopolitičnem zboru sabora SR Hrvaške osvojila dvetretjinsko večino, v zboru občin pa po dosedanjih nepopolnih podatkih več kot 55 odstotkov. Za zbor združenega dela ni dovolj podatkov, prešteti vzorec pa priča, da ima tudi tukaj prednost. Komunisti so osvojili večino preostalih saborskih sedežev, drugi predstavniki strank pa le simbolično število. To velja za Koalicijo narodnega sporazuma, za Zvezo socialistov, za Srbsko demokratsko stranko in Hrvaško demokratsko stranko. Tudjmanova HDZ je imela predvčerajšnjim tiskovno konferenco, na kateri sta domačim in tujim poročevalcem na vprašanja odgovarjala predsednik stranke Franjo Tudjman in bodoči predsednik hrvaške vlade Stipe Mesič.
Eno prvih novinarskih vprašanj je bilo, ali bo Tudjman, podobno kot je to v Sloveniji storil Milan Kučan, deponiral svojo strankarsko izkaznico. Odgovoril je, da bo tudi Tudjman na Hrvaškem predsednik vseh hrvaških državljanov, da pa je njegov politični položaj v primerjavi s Kučanovim drugačen. V Sloveniji je namreč, kot pravi Tudjman, Kučan zmagal osebno, s svojim imenom in priimkom, s svojo osebnostjo, njegova partija pa je izgubila. Medtem ko on vodi zmagovito stranko. Tudjman je potrdil, da je navezal stike tudi s predsednikom Srbske demokratske stranke Jovanom Raškovičem in da bo ta verjetno eden izmed podpredsednikov sabora ali nove vlade. Poleg imena prihodnjega mandatarja Stipa Mesiča, pravnika, rojenega leta 1934, drugih podrobnosti o sestavi vlade niso povedali, znano je le, da bo »hadezejevska«, deloma pa bodo v njej tudi strokovnjaki, ki niso člani te stranke. Člani ZK bodo lahko imeli položaje na občinskih ravneh oblasti, Tudjman pa se sprašuje, ali je po takšni zmagi HDZ sploh treba kateremu od komunistov ponuditi vstop v republiško vlado. Ob ugotovitvi, da Hrvaška ne bo več socialistična v enostrankarskem smislu ali celo socrealistična, je Tudjman povedal, da se bo še naprej zavzemal za socialno pravičnost. Vprašanje hrvaških meja je še enkrat pogojil izključno z morebitnimi težnjami spreminjanja notranjih jugoslovanskih meja, ki bi jih sprožila »velika Srbija«.
Najverjetnejši bodoči predsednik predsedstva Hrvaške, kot je sebe označil tudi Franjo Tudjman, je poudaril, da bodo takoj začeli pripravljati popolnoma novo republiško ustavo, ki bo določila odnose, kot to počno v svobodnem
svetu, pri tem pa je pozdravil obračanje ministrskega predsednika Markoviča h konfederalizumu. Slednji je v nedavni televizijski oddaji poudaril, da ni pomembno, ali bo Jugoslavija federacija ali konfederacija, ampak to, ali bo dobro delovala. Včeraj je potekel mandat sedanji sestavi sabora, ker pa še ni popolnih uradnih podatkov o končnih rezultatih volitev in ker je Tudjman poudaril, da od sedanjega sabora ni dobil nikakršnega obvestila v tem smislu, še ni znano, kdaj bo imel svojo prvo sejo novi saborski sestav.
DINKA MARTINOVIČ
Zagotovila o pravicah za manjšine na Hrvaškem
BEOGRAD — Prihodnost Jugoslavije je v zavezništvu neodvisnih suverenih držav v okviru konfede-rativne oblike, je za ameriški časopis News VVeek izjavil voditelj HDZ Franjo Tudjman.
Odnosi v taki Jugoslaviji bi sledili zgledu zahodnoevropskih držav oziroma ES. To pomeni, da se zavzemamo za svobodni trg, je pojasnil Tudjman. Cilj Hrvaške in Slovenije pa je gospodarska povezanost z ostalim svetom. »Mi ne moremo nadaljevati v okviru odnosov, ki jih je imela Hrvaška z ostalimi deli Jugoslavije od leta 1918 in še posebej od leta 1945 - v okviru katerih je bila gospodarsko zatirana,« je povedal Tudjman. Zavzemamo se za parlamentarno demokracijo, ki bi temeljila na primerih svobodnega zahodnega sveta. Poudaril je, da skuša Srbija ohraniti enostrankarski sistem in z njim osrednjo moč in centralno vlado, kakršna je bila doslej.
HDZ je jasno povedala, da si mora hrvaški narod pridobiti suverenost in svobodo v lastni državi in to je tudi razlog zaradi katerega je stranka na volitvah dobila večino. V celoti zagotavljamo vse nacionalne, kulturne in druge državljanske pravice vsem manjšinam, ki živijo na Hrvaškem, je na koncu dejal Tudjman. (dd)
STRASBOURG — Približevanje Jugoslavije evropskim integracijam lahko teče le ob hkratnih političnih in gospodarskih spremembah v Jugoslaviji. To je osnovni sklep, ki bi ga lahko omenili po včerajšnjem nastopu predsednika predsedstva SFRJ Janeza Drnovška pred poslanci Sveta Evrope. Ravno zaradi tega je dokončna odločitev o polnopravnem članstvu v tej organizaciji predvsem v rokah Jugosla-vije!
Čeprav je Janez Drnovšek v svojem govoru večkrat poudaril, da se v Jugoslaviji vsega tega v glavnem zavedajo, je še precej detaljev, ki kažejo, da želje in stvarnost vedno ne morejo z roko pod roko. To je bilo moč razbrati tudi iz odgovorov, ki jih je Janez Drnovšek dal poslancem Sveta Evrope po njegovem govoru; predstavniki več evropskih držav so ga namreč konkretno spraševali kako mislijo v Jugoslaviji rešiti mednacionalne spore, zagotoviti popolno zaščito manjšinam, uresničiti vsa vprašanja, vezana s človekovimi pravicami in podobno.
Drnovškov obisk v Strasbourgu lahko sicer sam po sebi ocenimo z najvišjo oceno. Predsednik jugoslovanskega predsedstva je namreč suvereno opravil svojo nalogo in to od prvega trenutka, ko je dopotoval v Strasbourg. Poslanci Sveta Evrope so bili kar navdušeni nad njegovimi odgovori v treh jezikih, še posebej pa tudi zaradi dejstva, da je sprejel izziv in iz poslanske klopi neposredno odgovoril na devet vprašanj.
Janez Drnovšek se je pred govorom v Svetu Evrope srečal tudi s predsednikom te organizacije Andersom Bjdrckom, generalno sekretarko Cat-
herine Lalumiere in predsednikom ministrskega komiteja Joaom de Deus Pinheiro. Iz pogovorov z vodilnimi osebnostmi te ustanove bi tako lahko izluščili sklep, da o dokončnem datumu sprejema Jugoslavije v Svet Evrope še nikakor ne moremo govoriti, uporabimo pa besedo Andersa Bj dreka, ki je dejal; »Ni razloga, da Jugoslavija ne bi bila med prvimi kandidati za polnopravno članstvo.«
Te besede seveda lahko pomenijo veliko ali pa malo, saj je osnovni poudarek pač na dejstvu, da tudi v Svetu Evrope želijo še malce počakati in videti, kako se bo razvijal proces političnih in drugih sprememb v Jugoslaviji. Očitna pa je želja te ustanove, da bi z odpiranjem v smeri Jugoslavije ji poskušali pomagati pri notranji krepitvi. Eden od poslancev je namreč omenil nelogičnost, ko po eni strani želi Jugoslavija navezati tesnejše stike s Svetom Evrope, po drugi pa se v Jugoslaviji krepijo tendence po drugačni ureditvi države, nekateri so omenjali celo razpad.
»Danes je med nami predstavnik države, ki naj bi v to ustanovo prinesla predvsem načela zavračanja blokovske politike,« je v razpravi poudaril španski predstavnik Miguel Martinez, zahodnonemški predstavnik Karl-He-inz Klejdzinski pa je menil, da vsak tak vstop v vrste Sveta Evrope lahko pomembno obogati to ustanovo.
Janez Drnovšek bo obisk v Strasbourgu nadaljeval še danes in jutri, ko so predvidena srečanja s finskim predsednikom Koivistom in s češkoslovaškim predsednikom Havlom.
ROBERT MECILOŠEK
Kertes napadajsodstvo Drnovška in Šuvarja
BEOGRAD — Politika Expres piše, da je član predsedstva Srbije Mihalj Kertes na javni tribuni v Ivanjici izjavil, da se srbsko vodstvo ni vmešavalo v sodstvo v Titovi Mitroviči, in da je obtožnica zoper Azema Vllasija takšna, da ga nobeno sodišče na svetu ne bi moglo oprostiti. Poudaril je, da je odločitev sodišča v Titovi Mitroviči del veleizdaje in da je sodstvo in tožilstvo na Kosovu separatistično že od leta 1945. Ko je odgovarjal na vprašanje, ali je Srbija povabila ameriške kongresnike na Kosovo, je poudaril, da omenjena republika ni kolonialna država, da bi ji bili potrebni skrbniki, še zlasti, če prihajajo z določenimi predvtisi. Kertes je ocenil, da Janez Drnovšek in Stipe Šuvar skušata rabiti enotnost države in da se je Drnovšek, ko je dopotoval iz New Yorka na razglasitev dopolnil k slovenski ustavi, pokazal kot sovražnik Jugoslavije. Kertes tudi meni, da dokler bosta Drnovšek in Šuvar v predsedstvu, enotnosti v Jugoslaviji ne bo - zavzela sta se namreč tudi za pomilostitev vseh, ki so nasilno rušili državo, s tem pa sta prevarala predsedstvo Jugoslavije in jugoslovanske narode. Mihalj Kertes zato meni, da ima vso pravico in vzroke, da kot predsednik srbske komisije za pomilostitev na to ustrezno reagira, (dd)
CK ZKJ še vztraja
BEOGRAD — V Beogradu se je včeraj popoldne končalo delovno posvetovalni sestanek okrnjenega centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Plenum namreč spet ni bil sklepčen, saj iz slovenske partijske organizacije ni bilo nikogar, iz Hrvaške en sam član plenuma, precej pa jih ni bilo tudi iz drugih delov partijske organizacije. Delovni sestanek naj bi dal odgovog kako nadaljevati 14. izredni kongres. Če bo tako, kot' so včeraj sklenili, bosta v enem mesecu kar dva kongresa. Konec maja naj bi končali štirinajstega, konec junija pa naj bi se sešel partijski kongres obnove, (dd)
V Bejrutu 23 žrtev
BEJRUT — V noči na torek je prebivalstvo Bejruta ponovno preživelo nekaj težkih ur. Vojaki generala Aou-na in njihovi nasprotniki, ki jih vodi Džeadžea, so namreč obstreljevali mesto z zažigalnimi bombami. Vojna akcija je terjala 23 žrtev ter več kot 40 ranjenih. Bombe so padle tudi na tri klinična središča, na nekatere ambulante ter na vojaško bolnišnico.
S topovskim obstreljevanjem naj bi začeli Aounovi vojaki, ki so bombardirali neko ladjo v luki Junieh, milicija pa je odgovorila s fosfornimi bombami.
Papež v Mehiki: »Država naj prizna da je katoliška Cerkev za napredek«
AGUASCALIENTES (MEHIKA) -Po uradnem demantiju, da mu japonski teroristi strežejo po življenju, je papež Janez Pavel II. včeraj obiskal mesto Aguascalientes, kjer se je srečal z zastopniki mehiškega šolskega sveta ter z mladino. Množici, ki ga je pričakala, je v nekaj besedah strnil namen svojega potovanja v državo, kjer je Cerkev po njegovem mnenju povsem neupravičeno zapostavljena.
Papež je namreč dejal, da se mora Mehika otresti zastarelega prepričanja, da je Cerkev ovira "na poti kulturnega in znanstvenega napredka. JaneZ Pavel II. je trdno prepričan, da bodo tudi mehiške oblasti v kratkem dojel® pomen katoliške Cerkve in pristale n® njeno legalizacijo. Pri tem pa ne sme' mo pozabiti, da ima marsikatera južno- in srednjeameriška država dober spomin in občutek za svojo »prazgodovino«, ko so zastopniki katolišk® Cerkve uničili tisočletne kulture, poleg tega pa se je Cerkev v teh državah le redkokdaj izkazala za posebno napredno silo.
Papež Janez Pavel II. je tudi dejal da je mehiška družba še najbolj nedostopna svojim najmlajšim članom' zato je mladino pozval k evangelizaci" ji in k boju proti uživanju in tihotap' Ijauju mamil.
Na sliki (telefoto AP): papež Janej Pavel II. med osebnim razgovorom * mehiškim predsednikom Solinas de Gortarijem.
• V slovenski skupščini se že soočajo
NADALJEVANJE S 1. STRANI »po hitrem postopku« odstavili, in zato tudi ni manjkalo protestov. Janša sam pa svoje izjave ni hotel komentirati in se je omejil na besede, da naj jo vsak razume, kot jo hoče.
Že med nočno sejo, včeraj pa tudi uradno, je Stranka demokratične prenove predlagala, naj se izkoristi čas do srede popoldne, ko se bo ponovno sestala skupščina in se skuša ustvariti drugačno, bolj konstruktivno ozračje ter doseči sporazum o vodilnih položajih v skupščini, o predsedniku in podpredsednikih. O takih sestankih ni za zdaj še nič znanega, po nekaterih vesteh bo prišlo do razgovora med strankarskimi predsedniki, o drugih pa naj bi bilo to nemogoče oziroma je uspeh dvomljiv. Toda na nočni seji je že prišlo do prvih pomirjevalnih izjav, ki niso bile povsem v sozvočju z direktivami, izrečenimi na zasedanjih strankarskih frakcij Demosa. Predstavnik socialdemokratov Franc Tomšič je zagovarjal tezo, da je treba resneje razmisliti o predlogu, da se ustvari pluralizem vodstvenih organov parlamenta, podprla pa sta ga zeleni in še en socialdemokratski poslanec. Seveda bi bilo iz teh posegov povsem zgrešeno sklepati, da je prišlo v koaliciji do vidnejših razpok, nasprotno, na prvem zasedanju je bila notranja strankarska disciplina izredno ostra, dosledna in takšno je bilo tudi glasovanje.
Na temelju tega lahko ugotovimo, da je scenarij zasedanja slovenskega parlamenta zelo verjetno že začrtan: izpopolnitev zadnjih formalnosti, izvolitev predsednika skupščine, ko se bosta pomerila kandidat Demosa France Bučar in predstavnik liberalcev Jože Školč. V sredo bo prisegel
predsednik predsedstva Milan Kučan in drugi štirje člani, s čimer bo tudi predsedstvo lahko pričelo svoje glavno delo: imenovanje mandatarja. Demos se je sicer že odločil in kandidira predsednika krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta, toda imenovanje mandatarja je ustavna pristojnost izvoljenega predsedstva, ki se bo zelo verjetno v četrtek začelo posvetovati s predstavniki strank. Ustava v ničemer ne omejuje predsedstva, ne časovno ne kako drugače, seveda pa se mora predsednik z vlado predstaviti parlamentu in dobiti zaupnico.
V našem včerajšnjem poročilu o sodelovanju slovenskih zamejskih predstavnikov zaradi naglice, pozne ure in zmede žal ni bila navedena prisotnost predsednika SKGZ Klavdija Palčiča, ki se je uvodnega zasedanja prav tako udeležil in je v televizijskem intervjuju podčrtal izreden pomen slovenskega demokratičnega parlamenta tudi za zamejske Slovence.
Vse kaže, da se bo novoizvoljeni slovenski parlament dokaj ostro razdelil na dva dela in da »trojna« opozicija ne bo sodelovala v nobeni vodstveni funkciji ne v parlamentu ne v vladi. Na nočni seji ni bilo obstrukcije in razen že omenjenih, vendar ne bistvenih izjemnih primerov ni prišlo do zaostrovanj ali žolčnejših polemik. Vendar pa se bo to očitno ponovilo tudi pri vladi in vladnih organih. S tem pa se zaostrujejo možnosti za potrditev nove slovenske ustave, predvsem še za reševanje nakopičenih starih in novih problemov, ki zanimajo vse Slovence v matični domovini in povsod, koder žive.
Silva pri Andreottiju
«!!
—---------- tud3*
Italijanski ministrski predsednik Giulio Andreotti Je včeraj sprejel P°*t0 A?) skega premiera Anibala Cavaco Silvo	(Tele

Na nedeljskih upravnih volitvah z edino izjemo občine Grmek
ČEDAD — Tudi v Furlaniji-Julijski krajini so volilni rezultati podobni onim na vsedržavni ravni. V F-JK so v nedeljo obnovili tri pokrajinske svete (videmskega, goriškega in pordenon-skega) ter okrog 130 (na 182) občinskih svetov.
Na volitvah za obnovitev videmskega pokrajinskega sveta so zabeležili podoben trend kakor v vsedržavnem merilu. KD je sicer izgubila 2,8 odstotka glasov - ima jih 36,4 - kljub temu pa je ohranila 12 svetovalcev. Socialisti so prejeli kar 4 odstotke Več glasov kot pred petimi leti in s tem pridobili eno svetovalsko mesto. Sedaj jih bodo imeli šest. Komunisti so izgubili 3,6 odstotka glasov in s tem enega svetovalca (imeli jih bodo pet).
Podatkom treh največjih strank je treba dodati še naslednje: zeleni golobice, ki so se prvič predstavili, so prejeli kar 4,7 odstotka glasov, zeleni marjetice pa 3 odstotke. Obe grupaciji bosta na osnovi teh izidov imeli po onega (prvič) svetovalca. Laične stranke so v glavnem ohranile pozicije, vendar z izjemo socialdemokratov, ki so izgubili kar 2,5 odstotka; misovci so 'zgubili 1,2 odstotka. V tridesetčlan-skem pokrajinskem svetu bo torej v tej mandatni dobi 12 predstavnikov KD (kot doslej), 5 KPI (-1), PSI 6 ( + 1), MSI 2 (enako kot prej), PSDI (-1), MF (enako kot prej), zeleni marjetice in zeleni golobice po enega (prej niso bili zastopani), PRI pa kot v prejšnji mandatni dobi enega svetovalca.
Slovenci bomo lahko računali na dva predstavnika: socialista Alda Maz-zolo in demokristjana Paola Cudriga. V prejšnji mandatni dobi so bili štirje, torej je to korak nazaj v našem zastopništvu.
Na občinskih volitvah v Vidmu so največ pridobili socialisti. Pridobili so tudi zeleni, KD je v bistvu ohranila pozicije, komunistična partija je nazadovala, z njo pa tudi socialdemokrati in misovci. V novem občinskem svetu bo KD (ki je zbrala 36,1 odstotka glasov, 0,2 manj kot pred petimi leti) imela 19 svetovalcev (-1), socialisti, ki so se povzpeli na 20,1 odstotka ( + 4,8) jih bodo imeli enajst ( + 3), zeleni golobice 3, zeleni marjetice pa 2. Socialdemokrati so izgubili dva svetovalca in bodo odslej imeli dva, KPI (izgubila je 2,7 odstotka) jih bo imela 6 (-2), misovci 2 (-1), proletarska demokracija je izgubila edinega svetovalca, medtem ko so liberalci in Furlansko gibanje ohranili po enega predstavnika.
Na teh volitvah se je bil oster boj okrog preferenčnih glasov. Socialisti in demokristjani se potegujejo za župansko mesto. Na osnovi velikega uspeha, ki so ga dosegli, so socialisti že postavili kandidaturo deželnega tajnika Pietra Zanfagninija. Prejel je nekaj več kot tri tisoč preferenčnih glasov, njegov konkurent, bivši demokristjan-ski minister Giorgio Santuz pa jih je prejel skoraj še enkrat toliko. Jasno je, da si bosta KD in PSI razdelili predsedniški mesti Občine in Pokrajine,
vse skupaj pa bo v veliki meri seveda vplivalo tudi na preostale občinske uprave.
Že včeraj smo poročali, da je KD v Nadiških dolinah doživela precejšen uspeh. Presenetljivo je zmagala v Grmeku, ki jo je doslej upravljala enotna občinska lista z županom Boninijem, v Podbonescu (na njeni listi je tudi Slovenec Bancich, sicer urednik petnaj-stdnevnika Dom), v Sovodnjah - skupaj s PSDI (na njeni listi je kandidiral tudi drugi urednik Doma Ezio Gos-nach), v Srednjem in v Svetem Lenartu. V Praprotnem pa je zmagala socialistična lista, ki je za 25 glasov »premagala« KD.
V Bardu, kjer so ravno tako volili z večinskim sistemom, si je KD priborila 9 svetovalcev, socialisti pa 6. Tudi Ti-pano in Neme je KD ohranila pod svojo »oblastjo«, medtem ko je občinska lista ohranila Fojdo, v Ahtnu pa ima še vedno premoč KD, čeprav samo s pičlo razliko v glasovih - KD ima 8, občinska lista pa 7 svetovalcev.
Rezultati teh volitev v Terski dolini so vsekakor za slovensko manjšino pozitivni. Predsednik pokrajinskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze Viljem Černo, doma iz Barda, med drugim ugotavlja, da se v tej dolini vzdušje in odnosi do slovenske manjšine spreminjajo. KD spreminja, v pozitivnem, svoja stališča do vprašanja zaščite tudi v teh krajih, kar bi moralo v kratkem tudi privesti do določenih premikov.
Navsezadnje pa so tudi v Nadiških dolinah zadovoljni z nedeljskimi rezultati. Treba jih bo sicer podrobneje analizirati, kot ugotavlja glavna urednica Novega Matajurja Jole Namor, že sedaj pa so možne nekatere ugotovitve. Občinska lista je izgubila občino Grmek, kar je po prvih ocenah velika škoda. Med razloge, zaradi katerih je do tega prišlo, je po njenih besedah treba vključiti predvsem volilni sistem, kjer usmerjeni preferenčni glasovi odločilno vplivajo na sestavo občinskih svetov. V Grmeku se je tokrat zgodilo (kot pred dvema letoma v Dreki, ko je občinska lista izgubila večino), da so vsa tri mesta pripadla socialistični stranki, kar vzbuja nemalo nejevolje pri ostalih partnerjih tega zavezništva. V občinskih listah, in ne samo v Grmeku, je pač nekaj zaškripalo: začeli so namreč prevladovati strankarski interesi, tako da neodvisni kandidati, prava gonilna sila teh list, nimajo več tistega pomena in vloge, kot so jo imeli.
Druga ugotovitev je, da so v številnih primerih v volilnih rezultatih zelo velike razlike med pokrajinskimi in občinskimi volitvami. Beležimo namreč razlike (kot na primer v Tolmeču za KD), ki dosegajo kar 10 odstotkov. Glede KD je treba še dodati, da je v Nadiških dolinah povprečno izgubila okrog 10 odstotkov glasov, o socialistih pa, da so jih pridobili, v nekaterih občinah tudi do 25 odstotkov.
ALEKSANDER SIRK
Naposled so odobrili zakon za Interporto v Červinjanu
V Roču bo zbor najimenitnejših harmonikarjev
KOPER — Kulturnoumetniško društvo Roč pripravlja v nedeljo drugo srečanje godcev na har-•noniki frajtonarici (trieštini), ki se ga bo po zagotovilih organizatorjev udeležilo čez štirideset harmonikarjev Istre, Kvarnera, i*s*a in okolice, Krasa in Bene-med njimi tudi svetovni pr-na frajtonarici Zoran Lu-fl»c t2 Trsta. Prireditelji skušajo 'etošnjemu srečanju harmonikarjev v Roču, vasi ob cesti proti predoru Učke, dati večjo težo, kot so dali prvemu srečanju. Zato bo poleg nastopov harmo-
.T?13 .2a«imivih pevskih in folklornih nastopov, razstav, organiziran bo, srečelov ocenjevali bodo najlepše ureje-tt® cvetne aranžmaje, posebni Rodiči bodo razlagali zgodovino Rota...
Srečanje godcev so imenovali “2 armoniku v Roč«, sodilo pa oo v okvir prireditev ob koprskem občinskem prazniku, saj Roč spada v buzetsko občino, ki lo že nekaj let pobratena s koprsko. Prireditev bodo posnele rajske postaje Trsta, Kopra, Pu-T.® m Reke ter TV Koper-Capo-“istria, TV Zagreb in RAI 3.
(I. U.)
TRST — Deželni svet FJK je včeraj soglasno odobril zakonski osnutek o uresničitvi "Interporta" v Červinjanu in večnamenskega tovornega središča v Vidmu oziroma razvijanju multimodalnih prevozov. Impozantno ranžirno postajo v Červinjanu, o kateri se govori že dolga leta, naj bi izgotovila in upravljala delniška družba, ki jo bodo menda poimenovali Interporto Alpe-Adria Cervignano del Friuli in katere kapital bo pretežno v javnih rokah; manjšinski delež pa bi lahko prevzela (kot predlaga resolucija komunističnih svetovalcev Folija in Travanuta, ki jo je podprl še socialist Lepre in jo je odbornik Di Benedetto tudi sprejel) avtopre-vozniška podjetja, katerim pa bi bilo treba finančno pomagati, da modernizirajo vozni park in ga tehnološko prilagodijo evropskemu standardu. Interporto bo kot edina tovrstna infrastruktura v vsej severnovzhodni Italiji pomenil izredno važno tovorno vozlišče, saj se bodo tod prepletali blagovni tokovi - po cesti, morju in železnici - med avstrijsko mejo (Trbiž), jugoslovansko mejo (Opčine in Fernetiči) in jadranskimi pristanišči. Seveda bo treba červinjansko postajo uvrstiti med prvorazredne v mednarodnem merilu.
V Vidmu predavanje zagrebške profesorice
VIDEM — Inštitut za vzhodnoevropske jezike in literaturo "Jan I. N. Baudouin de Courtenay" pri Univerzi v Vidmu bo priredil jutri, 10. maja, ob 11. uri v šesti avli Palače Antonini v istoimenski ulici (št. 8) predavanje zagrebške univerzitetne docentke. To je prof. Nives Sironič - Bonefačič, ki bo poglobila temo:
. onvf5.asfna anaUza napak v ustnem izražanju italijanščine kot tujega jezika.
Sodelovali bosta docentka srbohrvaščine na Inštitutu za vzhodnoevropske jezike in literaturo prof. Fe-dora Ferluga Petronio ter ravnateljica tega inštituta prof. Marialuisa Ferrazzi.
Po ponedeljkovi presaditvi srca v videmski bolnici
Gilbertu Mniussiju gre polagoma le na bolje
VIDEM — »Nekaj problemov še imamo«: takole, skopo, je odgovoril prof. Cesare Puricelli, ko so ga včeraj vprašali, kakšno je zdravstveno stanje 48-letnega Gilberta Miniussi-ja. Gre za Pordenončana, ki mu je predvčerajšnjim kardio-kirurška ekipa prof. Angela Meriggija, v kateri je tudi Puricelli, presadila srce. Zdravniki so zapeti tudi zato, ker so jih pacientovi svojci zaprosili, naj ne širijo nobenih vesti o bolniku, vsekakor pa tudi tistih nekaj skopih besed potrjuje kritično klinično sliko operiranca, ki je ležal na kirurški mizi polnih deset ur.
Gilberto Miniussi je petintrideseta oseba, ki so jo podvrgli v videmski bolnišnici takšnemu posegu, transplantacij pa je bilo sedemintrideset, kajti v dveh primerih je šlo za dvojno presaditev organa. Delo kardiokirurške ekipe je bilo doslej uspešno, saj operacije niso preživeli samo štirje pacienti, medtem ko se preostalih enaintrideset dobro počuti in nekateri - železničar in nekaj mamic - so že spet redno v službi. Ekipa prof. Meriggija opravi povprečno eno srčno operacijo na mesec, na čakalnem seznamu pa je zdaj okoli petnajst srčnih bolnikov.
Gianni Bravo »zaprl« Salon stolic v Vidmu
VIDEM — »Naši proizvajalci zrejo v prihodnost, v devetdeseta leta in v Evropo 1993, z velikim realizmom, a tudi z velikim zaupanjem,« je naglasil predsednik Trgovinske zbornice v Vidmu Gianni Bravo na včerajšnji slovesnosti ob zaključku Mednarodnega salona stolov. Kakor je znano, gre za edinstveno razstavno prireditev v svetovnem merilu, prireja pa jo družba Promosedia, ki ji prav tako predseduje Bravo. V Furlaniji izdelajo vsako leto 70% vse tovrstne* proizvodnje v Italiji oziroma 50% ustrezajoče proizvodnje na celovitem ozemlju Evropske gospodarske skupnosti. Gianni Bravo je poudaril, da je treba zdaj računati z novostmi, ki označujejo mednarodna dogajanja in ki narekujejo vključevanje v stopnjujoči proces mednarodnega sodelovanja. V bodoče utegnejo datum te razstave prenesti na september.
Vrh Nanosa že od sobote nov oddajnik 2. programa
KOPER — Delavci televizijskega tozda Oddajniki in zveze so držali besedo: petega maja je na Nanosu začel delovati nov 20-kilovatni UHF oddajnik za 41. kanal, ki omogoča določenemu številu prebivalcev južne Primorske - vendar še zmeraj manj kot polovici - sprejem drugega programa ljubljanske televizije. Povedano natančneje: drugi ljubljanski program lahko zdaj gledajo v vseh tistih krajih, od koder "vidijo" na Nanos, oziroma vsi tisti, ki so že doslej sprejemali 27. kanal (TV Koper-Capodistria) z Nanosa.
Oddajnik so izdelali v ljubljanski tovarni 1MP Telecom. Celotna instalacija oddajnika s spremljajočo opremo pa je stala približno sedem milijonov dinarjev. Direktor tozda Oddajniki in zveze Borut Ravnikar nam je razložil, da bo oddajnik en mesec deloval poizkusno in bodo v tem času opravili vrsto meritev. Sprejem je odvisen od številnih dejavnikov. Signal na primer dobro lovijo v Ljubljani, ker je tam kanal "čist", že v Postojni pa se vanj mešajo zasebne italijanske postaje. Omenjeni kanal je'po dogovoru jugoslovanske z italijansko televizijo že več kot deset let namenjen ljubljanski TV mreži. Tako bodo poslej na slabšem vse tiste (italijanske) zasebne postaje, ki so na nedovoljen način oddajale na 41. kanalu. Celo v zamejskih krajih - v Trstu na primer - bo ponekod močnejši ljubljanski signal z Nanosa.
Bistvena prednost novega oddajnika je v tem, da bodo zdaj na Primorskem lahko začeli graditi pretvorniš-ko mrežo za drugi program. Najprej v koprski občini, ki je prva prispevala obljubljeni denar (nekaj čez milijon dinarjev); tu bodo še v maju postavili-močnejši pretvornik na Tinjanu in v Novražu (tudi za buzetsko občino). Potem bi moral priti na vrsto pretvornik Beli križ; zdaj tu deluje star, slaboten pretvornik, vendar izolska in piranska občina oklevata z denarjem, ki so ga pred časom obljubile primorske občine. Izolska občina je celo sklenila, da denarja preprosto ne bo prispevala, piranska pa je sprejela dokaj neobvezujoč sklep. »Mi v Oddajnikih in zvezah pa ne moremo zniževati plač zato, da bi drugje lahko gledali drugi program,« je povedal mnenje televizijskih delavcev njihov direktor.
Pred časom so se na primer dogovorili, da bi vsak prebivalec Primorske prispeval približno 60 dinarjev in pretvorniška mreža' bi lahko kmalu zrastla. Zdaj so na primer televizijci že naročili enokilovatni oddajnik za Beli križ, ne vedo pa, kje bodo zanj dobili denar. »Za pretvorniška mrežo bi potrebovali še slabih šest milijono-vih dinarjev in še to ne vseh naenkrat, ker lahko mrežo pretvornikov gradimo le postopoma,« razlaga Borut Ravnikar.
Zvedeli smo tudi, da se odgovorni že dogovarjajo za pridobitev še enega kanala, po katerem bi drugi program oddajali tudi s Slavnika, predvsem za sežansko in ilirskobistriško občino, ki sta zdaj dobesedno "v senci".
Seveda pa prizadevanja delavcev tozda Oddajniki in zveze zagotavljajo le polovico uspeha - drugo polovico morajo zagotoviti sami imetniki TV sprejemnikov s primernimi (ustrezno usmerjenimi) antenami.
Oddajnik bodo slovesno predali namenu pojutrišnjem, v petek, 11. maja, s slavnostno sejo delavskega sveta na Nanosu.
BORIS ŠULIGOJ
Vi se bo ruleta začela vrteti todi na Belvederu nad Izolo?
PodobSL^ — 8° turistično naselje Belvedere nad Izolo povsem spremenilo ttTlaiske Se b° i9ralni^a ruleta vrtela na mestu sedanjega avtokampa in apar-?fečo b^a naselja? Sodeč po vlogi za izdajo soglasja po zakonu o igrah na ‘iolske 1 1°. ie na pristojne republiške organe pred kratkim naslovil predsednik ‘Sralnir0 izvršnega sveta Branko Mahne, se to zdi povsem verjetno. Gradnjo y ,e m številne druge objekte na Belvederu bo financiral tuji partner.
že dlje časa snujejo širokopotezne načrte nadaljnjega razvoja turis-^osP°dorstva v občini. Snovanje pa poteka bolj ali manj v ozkih in ah ^ai0gih' ta^° da K iavnost pronicajo le drobci. Molčečnost snovalcev je o ‘Ha*-razumljiva, saj so se prav v Izoli večkrat opekli s prenagljenimi v? Pjkrr.i' ta^° da so v nebo vpijoči projekti po vrsti padali v vodo. Kaže, da
, Q £ 7C11“& C	m	Zč"O	1 &	/O lo /~\rr	w-s~\ 1	—v A 4 ^— J_i ___ _i_r_ r — i	* _ _ _	_	•	*_? y y_
T°t zares. Potem ko je letos dozorel projekt gradnje jahtnega pristanišča, zmišljajo, kako posodobiti turistične zmogljivosti in dopolniti ponudbo
'eM : K0Pnem. V vlogi za izdajo soglasja po zakonu o igrah na srečo (naslov-t^eve ,7 na republiški izvršni svet, sekretariata za finance in notranje m komiteja za turizem in gostinstvo in za mednarodno sodelovanje) virb Dnltf- P°iasniuie' da je bil večji del turističnih zmogljivosti v izolski 6 s°doh avPen že Pred 25 leti' kar pomeni, da vse manj zadovoljujejo zahte-p0 °nega turizma.
s?Pitala?Te!etiu novega zakona o podjetjih in z možnostjo vlaganja tujega PoRraf- lz°lskim Občinarjem uspelo navezati stike s poslovneži iz italijan-Je Povsem 6 A,t0 Adig6' s katerimi so se načeloma že dogovorili za financira-0j?N/a iqrntt°Vega turističnega kompleksa na Belvederu. Jedro programa pred-biekti, cfjsfc ca za posebne igre na srečo, okrog nje pa bi bili še prenočitveni oteka, dvorana za gala prireditve, športni objekti, kopališče.
IZTOK UMER
Po nedavnem podpisu pogodbe o razmahu industrijske cone v Kopru
Sermin: že
KOPER — Pred nedavnim so v Kopru predstavniki Sestavljenega podjetja Galeb, GIF Stavbenik, SGP Koper in Investbiroja podpisali pogodbo o ustanovitvi podjetja, ki se bo ukvarjalo z gradnjo, prodajo, pa tudi z vsemi drugimi zadevami v zvezi z izgradnjo industrijske cone Sermin.
Odlok o zazidalnem načrtu za to cono so delegati občinske skupščine v Kopru sprejeli konec minulega leta, že letos pa naj bi na tem, okrog 46 hektarov velikem območju, začeli graditi prve nove objekte. Na območju Sermi-na namreč že stoji relativno velik kompleks objektov Istrabenza, Agro-servis je tu zgradil nove poslovne in delovne prostore, zdaj pa bodo možnost imeli še drugi.
Podpredsednik občinskega IS v Kopru Miroslav Lazar pravi, da gre za prostor, ki bo omogočal razvoj in rast male industrije. Mali in srednje veliki proizvodni obrati v Kopru praktično ne morejo več rasti in kdorkoli se odloči za novogradnjo, možnosti za razši-
to leto prvi
ritev nima. Mesto je (z izjemo dela prostora v Šalari) praktično pozidano in investitorji nimajo možnosti za izpeljavo načrtov. To bodo dobili s cono v Serminu.
Kaj bo delalo novo podjetje?
"Sermining", tako so ga podpisniki pogodbe krstili, bo skrbel za združevanje sredstev investitorjev, ustvarjal pogoje (z gradnjo infrastrukture) za odločitve, ki bodo privabile investitorje. Štiri pomembne organizacije oziroma podjetja s področja gradbeništva se očitno zavedajo, da morajo nastopati skupaj in kupcem prostora ter objektov ponuditi več, kot to lahko stori vsak zase.
Prvi objekti, ki jih bodo še letos pričeli graditi, na območju Industrijske cone Sermin, bodo nova baza AMZS, ob njej pa še objekt za tehnične preglede. Nasip za bazo AMZS je že pripravljen, saj se bo baza v kratkem morala umakniti štiripasovnici, ki jo bo "povozila", ob tej bazi pa naj bi po
novi objekti
besedah Miroslava Lazarja zraslo še novo središče za tehnične preglede. V Serminu bo to sicer nekoliko bolj oddaljeno od sedanjih na Istrski cesti, bo pa zato dosti bolje opremljeno, sposobno preglede (in vse dokumente) izpeljati znatno hitreje kot doslej. Gre za tehnične preglede vseh vozil, od najmanjših do največjih, ki potrebujejo posebno potrdilo o brezhibnosti. Ob vhodu v industrijsko cono Sermin je predvidena tudi gradnja sprejemnega centra, sicer pa smo že pred meseci slišali, da bo pozidava tega območja zelo intenzivna. Sprejemni center bo le malenkost v primerjavi z načrti Istrabenza, Nanosa, Soče, Ferotehne in drugih, ki so izrazili interes, da bi pokupili parcele na tem območju (velikost parcel je od 2.000 do 15.000 kvadratnih metrov), na območju, kjer se industrijska in terciarna dejavnost (zadnje čase tako poudarjena v Kopru) lahko razvijata.
DUŠAN GRČA
Po nedeljskih upravnih volitvah v štirih okoliških občinah naše pokrajine
V Dolini in zlasti v Nabrežini je politični položaj zapleten
Preference nagradile dosedanje štiri župane
Upravne volitve so mimo in stranke se že pripravljajo na razgovore in pogajanja za oblikovanje novih občinskih odborov, pred tem pa bodo seveda ocenile volilne izide. To velja zlasti za Dolino in za Nabrežino, medtem ko bodo v zgoniški in v repentabrski občini po vsej verjetnosti še pred koncem meseca izvolili novi upravi. V Zgoniku bosta na čelu uprave potrjena komunist Miloš Budin in socialist Boris Štrekelj, v Repnu pa socialist Pavel Colja in komunist Aleksij Križman.
Prvič v povojnem času so dolinski komunisti izgubili absolutno večino in se bodo morali pogajati za izvolitev nove uprave in novega župana. Stranka bo verjetno že ta teden ocenila vzroke hudega nazadovanja in izdelala neke vrste politično platformo za pogajanja. Večji del krajevnih voditeljev KPI se vsekakor nagiba za obnovitev levičarske koalicije s socialisti in morda celo z novoizvoljenim predstavnikom zelenih. To je tudi usmeritev pokrajinskega vodstva stranke, čeprav bo cena, ki jo bo plačala KPI za sodelovanje s socialisti, baje zelo visoka. Precej konkretno se že govori o županu Marinu Pečeniku (PSI), ki pa se glede tega za sedaj noče pretirano izpostaviti. »Volilna kampanja je bila precej naporna, sedaj imamo tudi politiki pravico do krajšega oddiha. Dolinska PSI bo volilne rezultate vsekakor ocenila v petek, že sedaj pa lahko rečem, da se bo o bodočnosti naše uprave odločalo v Dolini, ki ne sme biti
nobena protiutež Devinu-Nabrežini,« nam je dejal Pečenik.
Dolinska Slovenska skupnost pa ima druge načrte in druge želje. Na papirju obstajata možnosti tristranske uprave PSI-KD-SSk in tudi koalicije KPI-SSk, ki pa je v sedanjih pogojih zelo malo verjetna. Levosredinska uprava bi morala biti na neki način povezana s pokrajinsko politično situacijo, sodeč po zgoraj navedeni Pečeni-kovi izjavi pa je tudi ta hipoteza (za sedaj) malo verjetna. Kolikor poznamo dolinsko situacijo pa lahko rečemo, da bo vse odvisno od odnosov in seveda od pogajanj med socialisti in komunisti.
Dosti bolj .zapletena pa je povolilna politična situacija v Nabrežini, kjer je položaj (tudi narodnostno) v vseh smislih precej zapleten. Na papirju bi bila najbolj enostavna tristrankarska uprava demokristjanov, Slovenske skupnosti in socialistov, glavni problem pa je že sedaj župan. Vse tri stranke so se med volilno kampanjo namrečpotegovale za župansko mesto in od tega stališča (za sedaj) ne nameravajo odstopiti. To je prišlo jasno do izraza že na ponedeljkovi povolilni tribuni po Teleguattro, kjer je prišlo do živahnih polemik med socialisti in demokristjani. Ni izključeno, da bosta KD in PSI skušali preusmeriti pogajanja v »pokrajinski kotel«, pri tem pa ne gre podcenjevati dejstva, da SSk ni v tržaški petstrankarski upravi, je pa v deželni večinski koaliciji.
Izvoljeni v repentabrski občinski svet
V repentabrskem občinskem svetu bo, kot že doslej, sedelo dvanajst predstavnikov Napredne liste in trije svetovalci Slovenske skupnosti. Objavljamo njihova imena, v oklepaju pa število preferenc.
Za Napredno listo so bili izvoljeni: Pavel Colja (282), ki bo ponovno izvoljen za župana, Aleksij Križman (279), Vincenzo Bevilacgua (273), Domeniko Bizjak (273), Karlo Grgič (273), Sonja Lazar por. Kralj (273), Gabriele Marucelli (274), Aldo Škabar (272), Bruna Škabar por. Švab (273), Dario Škabar (273), Ivan Škabar (273) in Egon Škerk (271).
Slovensko skupnost bodo v novi mandatni dobi zastopali: Renzo Milič (179), Franc Pisani (176) in Emil Guštin (179).
Na papirju obstaja tudi možnost dvostranske uprave KD-PSI, ki bi lahko računala na podporo desetih svetovalcev na dvajset. Taka rešitev, če jo lahko tako imenujemo, pa bi močno zaostrila narodnostno situacijo v občini, saj bi bili vsi svetovalci slovenske narodnosti v opoziciji, poleg tega pa bi razbila dosedanjo politično os med KD in SSk, ki bo, razen velikih presenečenj, prišla do izraza tudi v novoizvoljenem občinskem svetu. Na papirju so vsekakor možne tudi druge upravne koalicije. Številke odpirajo možnost tudi odboru KPI-SSk-PSI-Zelena lista. Ta hipoteza pa je v teh pogojih zelo malo verjetna. Že sedaj lahko napišemo, da bodo pogajanja v Nabrežini zelo dolga in se bodo, kot pred petimi leti, skoraj gotovo zavlekla do septembra, na neki način pa bodo povezana s tržaškimi vozli. Na tržaški Občini in Pokrajini se namreč že pripravlja nov spopad med demokristjani in socialisti v pričakovanju tako imeno štafete, na podlagi katere naj bi županu Richettiju nasledil podpžupan Seghene, predsedniku Crozzoliju (PSI) pa demokristjan Locchi. Slednji je, kot znano, tudi kandidat KD za mesto na-brežinskega župana.
V zvezi s tem se je včeraj oglasil pokrajinski sekretar KD Sergio Tripa-ni, ki je zadovoljen nad uspehom KD v Dolini in v Devinu-Nabrežini. Tripa-ni je mnenja, da so rezultati KD in PSI v obeh občinah »dejavnik stabilnosti« in da bo treba to upoštevati tudi v okviru petstrankarske koalicije. Demokristjani očitno že dvorijo socialistom, naj se v Dolini odrečejo sodelovanju s komunisti, v Nabrežini pa naj stvarno pomislijo na zavezništvo s KD in tudi s SSk.
Devinsko-nabrežinski komunisti bodo v petek ocenili vzroke hudega nazadovanja, ki je privedlo do izgube dveh mandatov v občinski skupščini. Sekcijski tajnik Giorgio Depangher nam je povedal, da bo morala krajevna KPI trezno in kritično oceniti izide in politično gledano »praktično začeti skoraj vse znova«.
SANDOR TENCE
Volilci so na nedavnih volitvah z osebnimi preferencami v bistvu nagradili štiri župane, ki so v pretekli mandatni dobi vodili okoliške občine naše pokrajine. Bojan Brezigar in Edvin Švab sta v Nabrežini oziroma v Dolini, kjer so bile volitve po propor-čnem sistemu, dobila 767 oziroma 741
pismo uredništvu
Ali raba slovenščine res pomeni le »show«?
Spoštovano uredništvo.
Ogorčen sem in zaprepaščen, da s strani socialistov še naprej slišim, da je raba slovenskega jezika v medkrajevnih izvoljenih telesih - kot je npr. KZE - izvajanje »showov« s strani slovenskih predstavnikov, in se sprašujem, če bo tako tudi jutri v dolinskem občinskem svetu!
Socialisti nosijo v prvi vrsti odgovornost za pomanjkanje legalnega števila svetovalcev, kajti iz strahu pred rabo slovenščine so se umaknili iz dvorane, tako da je zmanjkalo število potrebnih svetovalcev, in to naj bi bilo pozitivno dejstvo!
Na omenjeni seji sva bila prisotna oba predstavnika SSk, podpisani v svojstvu načelnika svetovalske skupine ter prof. Lokar.
Podpisani je tudi v repliki predsedniku Rossiniju v zvezi s svojo interpelacijo glede na ustanovitev zdravstveno-soci-alnega centra za občino Dolina, spregovoril nemoteno v slovenščini in negativno ocenil odklonilno stališče zdravstvene enote do tega vprašanja, in to nemoteno v prisotnosti fašistov in listarjev, v odsotnosti pa Boga boječih socialistov.
Šikaniranje in izrabljanje slovenske problematike bo prej ali slej socialiste drago stalo pri slovenskih volilcih!
Načelnik svetovalske skupine SSk v KZE BORIS GOMBAČ
Štiri ladje raziskujejo cvetenje alg
Sredi marca so se pričele raziskave Severnega Jadrana, ki bodo trajale do 11. maja. Raziskave so razdeljene v različne faze, prejšnji petek pa so pričeli z neposrednim raziskovanjem morja. Pri tem delu sodelujejo štiri ladje, cilj ekspedicije pa je proučevati pojav prekomernega cvetenja alg.
Na ladjah, ki plujejo ob istrski obali, Tržaškem zalivu in do izliva reke Pad so vkrcani tehniki Laboratorija za morsko biologijo iz Devina, Inštituta za morsko biologijo iz Benetk, Laboratorija Ruder Boškovič iz Rovinja in Centra za raziskovanje morja iz Pirana. Z omenjenimi inštituti sodelujejo tudi nekateri avstrijski znanstveniki. Vsaka izmed štirih ladij pluje na določenem območju in zbira najrazličnejše podatke 6 morskem dnu in cvetenju alg. S prvimi rezultati bodo seznanili javnost že 18. t. m. Upati je, da bodo raziskave pokazale na manjšo intenzivnost cvetenja, ki je v prejšnjih letih marsikomu zagrenilo počitnice.
V Gallusovi dvorani GM
Drevi drugi koncert iz cikla Musik Abend
Drugi koncert kratkega Musik Abend, ki ga Glasbena matica prireja v sodelovanju z Associazione Musicisti Giuliani, bo na sporedu danes v Gallusovi dvorani v prostorih tržaške glasbene šole s pričetkom ob 18. uri. Na razgibanem in zanimivem glasbenem dogodku, ki nosi naslov Poklon mojstrom romantike, bomo poslušali Fantasiestiicke op. 73 za violončelo in klavir velikega Roberta Schumanna, intimne Klavierstiicke op. 118 za klavir Johannesa Brahmsa ter vedri Trio v d-molu op. 49 za klavir, violino in violončelo Feliksa Mendelssohna: skratka dela, ki spadajo v kontekst železnega romantičnega repertoarja.
Mladi mojstri, ki bodo s svojo spretnostjo dali poseben čar temu večeru, so pianist Massimo Gabel-lone, ki sicer sledi tečajem B. Mezzene, čelistka iz Belluna Irena Cristin, ki se lahko ponaša, da izhaja iz prestižnih šol N. Gasperinija in Maiskyja, goriški pianist in raziskovalec Alessandro Arbo ter mladi Trio Lafont v sestavi Fabrizio Altamura - klavir, Gian Battista Ermacola - violina ter Danila Sighieri -violončelo, vsi mladi umetniki, ki so bodisi kot solisti, bodisi v komornem sestavu poželi že nedeljena priznanja kritike in publike, tako doma kot na tujem.
A. R.
Nove izkaznice ZSKD
SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
TRST GORICA ČEDAD
Pravkar so prišle iz tiskarne nove izkaznice Zveze slovenskih kulturnih društev.' Izkaznice bodo razdeljevala društva svojim članom, seveda pa jih bo delila tudi sama Zveza. Vsekakor bo potrebna obširna akcija, saj je za društva in samo Zvezo bistveno, da imajo čimveč članov. Osnutek za izkaznico je izdelal grafik Fabio Smotlak. Upošteval je dosedanji napis ZSKD in ga "odtisnil ' na podlago, kjer se prepletajo figure različnih barv. Osnovni barvni toni so oranžno-rumeni. Na čelni strani izkaznice je napis ZSKD, na hrbtni strani pa je v kotu znak ARCI, to je organizacije, v katero je Zveza včlanjena. Na notranji strani izkaznice je prostor za podatke člana, društva itd. Narisani so tudi prostori za štiri žige, kar pomeni, da bo lahko izkaznica veljala štiri leta. Naglasiti velja, da so izkaznice v celoti slovenske, čeprav veljajo tudi za italijansko vsedržavno organizacijo.
»Mavrica« letos tudi na osnovni šoli A. Gregorič-Stepančič
Študijski in animacijski center "A. Alberti" prireja vrsto didaktičnih pobud za spoznavanje mladinske in otroške književnosti, med katerimi tudi delavnice knjižne animacije in slikarske vzgoje, ki jih vodijo nekateri izmed najbolj cenjenih ilustratorjev naše pokrajine. Letos so pobudo razširili tudi na šole s slovenskim učnim jezikom.
Delavnica risbe in barve z naslovom MAVRICA! se je pričela včeraj na osnovni šoli A. Gregorič-Stepančič v Ul. Fianona 1. Delavnica bo potekala v štirih srečanjih in jo bo vodila ilustratorka Vesna Benedetič, učenka mojstra Sava Sovreta in sodelavka otroške revije Galeb. Benedetičeva se je decembra lani udeležila 1. deželne razstave ilustratorjev za otroke, ki jo je center "A. Alberti" priredil v sklopu sejemsko-kulturne manifestacije "Librografica '89" in od 26. marca vodi podobno delavnico na osnovni šoli ! E. Morpurgo".
Na pobudo se je odzvalo vseh pet razredov osnovne šole "A. Gregorič-Stepančič". Po uvodnem pogovoru, s katerim se bodo otroci približali k spoznanju strukture otroške knjige, bodo otroci izdelali in ilustrirali slikanico.
Končni izdelki bodo. razstavljeni v sklopu razstave, ki jo bo Študijski in animacijski center Alberti priredil v teku leta. Za informacije se lahko javite na center "A. Alberti", Drevored XX. septembra 22, tel. 772890.
Okrogla miza o problemih otroka
Jutri bo s pričetkom ob 16.30 v konferenčni dvorani ekonomske fakultete v Trstu na Trgu Evropa 1 okrogla miza na temo »Otrok med znanostjo in pravom na pragu leta 2000«. Govorili bodo ravnatelj Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo A. Falaschi, univerzitetni profesorji prava A. Gam-baro iz Trsta, P. G. Monateri iz Trenta, M. R. Saule iz Neaplja, F. Bouguet, G. Scarselli in S. Patti iz Trsta. Okroglo mizo prireja Laboratorij znanstvenega imaginarija v okviru posveta o otroku v potrošniški družbi, ki poteka na pravnem inštitutu tržaške univerze.
Psi-
Vsi štirje slovenski župani v tržaški pokrajini so na upravnih volitvah želi dokajšen uspeh med volilci. Z leve zgoraj Brezigar (Devin-Nabrežina) in Švab (Dolina), spodaj Budin (Zgonik) in Colja (Repentaborj.
preferenčnih glasov, zelo dobra uspeha pa sta zabeležila tudi Miloš Budin v Zgoniku in Pavel Colja v repentabrski občini. Tukaj so bile volitve pO večinskem sistemu z zapletenim sistemom oddajanja preferenc, ki pa je nagradil oba upravitelja. Zanimivo je dejstvo, da je zgoniška Napredna lista tokrat prvič precej močno prodrla med italijanskimi volilci, kar je posredno prišlo prav Slovenski skupnosti, ki je tako brez večjih težav ohranila svoje tri mandate v občinskem svetu. V Repnu pa so se z italijanskimi glasovi okoristili predvsem fašisti, kar je po svoje precej zaskrbljujoče.
V Nabrežini je kot rečeno Brezigar doživel velik uspeh, ki mu bo nedvomno močno koristil v nelahkem boju za župansko mesto. Na volitvah leta 1985 je dosedanji župan dobil 491 preferenc. Spodbuden osebni uspeh (205 preferenc) je doživel tudi novinat Martin Brecelj, novoizvoljena svetovalca pa sta mladi Mitja Terčon solnica Vera Tuta por. Ban. Med komunisti je zasedel prvo mesto nosile1-liste Ivo Širca, ki je, kljub hudemu porazu stranke, dobil 251 preferenc, pred petimi leti pa jih je dobil 296. Precel manj osebnih glasov v primerjavi 'l letom 1985 je dobil Giorgio Depap' gher (letos 246, leta 1985 342), ki je bh vendarle glavni akter volilne kamp0’ nje KPI v tej občini. Precej manj oo pričakovanega pa je dobil novino1 Luciana Ceschia (147), osip gloso' KPI pa je oškodoval naravovarstven1' ka Marina Voccija, ki je drugi neizvoljen, prvi neizvoljen pa je publid51 Walter Škerk.
Med socialisti ni več nobenega Sl°'. venca. Stanislav Kariž je celo četo med neizvoljenimi. Dobil je le 92 pie'. terene, medtem ko jih je Igor Tuta, Ji je v tej kampanji javno podpiral SSk' pred petimi leti dobil 127. Krajev1} socialisti so se, posebno v zadnji dneh, vneto borili za preference me", volilci PSI. Caldi se je jasno opredeh za izvolitev socialističnega in itm1' jonskega župana, Corigliano in Di
orgio pa sta bila glede tega pre' previdna . Volilno zavezništvo f . PSDI je nagradilo samo Craxijev stranko, socialdemokrati pa so dot-veli pravi polom, kot pričajo prefeten ce (26) za pokrajinskega tajnika FrOk ca Di Piazzo. Med demokristjani P& cej preseneča izločitev nekdanje^ poslanca Giacoma Bologne, kar p°1.,
juje, da je med devinsko-nabrežinsk
mi volilci KD nacionalizem precej jj ven mode. Hud poraz pa so doživi nabrežinski melonarji. Stefanu Ben' : nutiju in nekdanjemu odborniku (PrJ socialdemokratu, nato pristašu zei^č marjetice) Gianattiliu Certu se den ki sta ga vložila v volilno kampom prav gotovo ni obrestoval.
V Dolini se je glede na hudo nnK dovanje stranke s preferencami dp^u izkazal dosedanji župan Edvin Pred petimi leti jih je prejel 8° Uj nedeljo in v ponedeljek pa 741. p,°h0i-dobro je šlo tudi dosedanjemu 0~JgSj-niku za okolje Stojanu Sancinu. lec liste PSI Marino Pečenik je “‘A,)) 227 preferenc, leta 1985 jih je a ,ce 197. SSk je izvolila tri svetov^ ji (Mahniča, Stefančiča in GrOflib .^. medtem ko je iz občinskega sV.eJgeli', padel Lojze Tul, ki ga je dolinsko ^ cija stranke precej podpirala, pripada katoliški komponenti, Je Q0tfl' rekoč v finišu premagal Boris bač.	S-
Trajalo bo samo še do 18. maja
V teku je razdeljevanje dodatnih bencinskih bonov
Ustanova se je že zakoreninila v življenje mesta
Odličen dvomesečni umetniški obračun gledališča Miela Reina
Trgovinska zbornica ponovno opozarja, da je v teku razdeljevanje dodatnih bencinskih bonov za 125 litrov goriva, ki jih lahko dvignejo vsi letošnji upravičenci.
Razdeljevanje dodatnih bonov se bo nadaljevalo do 18. maja t. 1. na običajen način: zasebniki, ki živijo na območju tržaške občine, lahko dvignejo bone v občinskih izpostavah od ponedeljka do petka med 14. in 20. uro, medtem ko jih izpostave za Vzhodni in Zahodni Kras ter za Sv. Ivan delijo od 16. do 19. ure. Zasebniki, ki živijo v ostalih občinah tržaške pokrajine pa lahko dvignejo bone na svojih županstvih, medtem ko jih v Miljah delijo v občinskem tehničnem uradu. Podjetja, krajevne uprave in ustanove dobijo dodatne bone kot ponavadi na sedežu tržaškega avtomobilskega kluba ACI, Ulici Cumano 2, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro ter med 15. in 18. uro.
Tudi za dvig teh dodatnih bonov morajo upravičenci imeti’ s seboj vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje za vozilo, če pa za dvig pooblastijo tretjo osebo, ji morajo napisati pooblastilo na nekolkovanem papirju in mu priložiti svoje dokumente.
Kdor je medtem zamenjal vozilo in tega še ni sporočil, se lahko za bone obrne neposredno na Trgovinsko zbornico (od ponedeljka do petka med 8.30 in 11.40).
De Berti Gambini vztraja pri odstopu z vodstva opernega gledališča Verdi
Tržaški župan Richetti je včeraj sprejel superintendanta gledališča Verdi Pia Oe Bertija Gambinija pred obnovitvijo vodstva tržaške operne hiše. De Berti je Potrdil, da ne more sprejeti vabila, naj ostane na svojem mestu, vsekakor pa se je zahvalil županu in vsem tržaškim občinskim svetovalskim skupinam, ki sd mu zaupali to pomembno funkcijo. Župan Richetti pa je v imenu občine izrazil Priznanje De Bertiju Gambiniju za uspešno vodenje tržaške operne hiše in se mu zahvalil v imenu mesta.
»Umetniški obračun je sijajen, edine težave, ki jih imamo, so še vedno finančne narave. Javnih prispevkov namreč ne prejemamo, zadruga pa ima za sedaj premalo članov, tako da še vedno odplačujemo stroške za preureditev gledališke dvorane. Kot rečeno, pa je bil odziv na našo umetniško ponudbo zelo dober. Kljub utrujenosti in naporu - skoraj vsi delamo brezplačno in ob službi - smo torej zelo srečni.« Tak je po besedah Roselle Pisciotte in Claudia Crismanija, članov organizacijske ekipe zadruge Bonawentura, obračun gledališča Miela dva meseca po odprtju. V teh dveh mesecih (gledališče so odprli 3. marca) je bila v dvoranah gledališča Miela vrsta raznolikih, kakovostnih in za Trst neobičajnih prireditev, od gledaliških predstav in koncertov do literarnih recitalov, filmskih in video projekcij ter likovnih razstav. »Mogoče smo v naši dvorani v tem času "stlačili" preveč različnih stvari,« pravi Rosella Pisciot-ta, »vendar smo želeli prikazati, kaj vse želimo ponuditi tržaškemu občinstvu. Po drugi strani pa smo prejeli toliko prošenj za najemnino dvorane, da jim skorajda nismo bili kos. Šele sedaj smo se namreč zavedeli, da v Trstu dejansko manjkajo dvorane za »samoupravljane« prireditve. Dvorane so, vendar so ali predrage, ali pa jih je iz političnih razlogov težko dobiti. Poleg tega pa sta naši dvorani kot naro-
čeni za multimedialne prireditve. Prav pred kratkim smo namreč gostili' okroglo mizo o filmu, gledališču in televiziji, prireditelji pa so želeli predvajati ob okrogli mizi tudi film in uprizoriti neko predstavo. Naša dvorana pa je bila za to najprimernejša, saj se jim ni bilo treba seliti drugam. Povrhu pa smo seveda tudi s finančnega vidika zadovoljni, če lahko damo v najem dvorani, saj smo kot rečeno nekoliko v škripcih. Prav zato iščemo tudi nove člane. Kdor bi želel temeljiteje podpreti zadrugo - in ima za to tudi finančne pogoje - lahko postane član zadruge tako, da vloži milijon lir. Naše delovanje pa je mogoče podpreti tudi drugače, in sicer tako, da se ljudje včlanijo v Kulturno združenje Bona-wentura. Z enoletno izkaznico, ki stane 50 tisoč lir, pa so člani deležni 30-odstotnega popusta pri vstopnini.«
Uspeh gledališča Miela lahko merimo tako po kakovosti prireditev kot še posebno po številu obiskovalcev. Da se je gledališče že zakoreninilo v mestno tkivo in da je bila potreba po takem kulturnem prostoru že nujna, priča namreč tudi dejstvo, da so bile vstopnice za nekatere predstave v celoti razprodane, tako da nekateri gledalci niso imeli niti vstopa.
Že na prvi pogled sta v tej kratki »sezoni« prevladovala film in glasba, največji uspeh pa so imeli prav koncerti, zlasti ciklus »Druga plat Ijubez-
Jutri okrogla miza o rasizmu
Krožek Che Guevara prireja jutri ob 18.30 v dvorani v Ul. Ma-donnina okroglo mizo na temo »Imigracija in rasizem«. Govorili bodo predsednik tržaškega krožka ACLI Franco Codega, tajnik senatne komisije za zunanje zadeve Stojan Spetič in evropska poslanka Dacia Valent. Okroglo mizo bo vodila predsednica krožka Margherita Hack.
Grajski park v Devinu odprt javnosti
Odslej bo mogoče obiskati park Devinskega gradu, ki je gotovo eden najlepših v naših krajih. Za skupine najmanj 25 ljudi bo odprt vsak dan od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure, za posameznike pa ob ponedeljkih ob 18. uri ter ob sobotah ob 11. uri. interesenti se bodo v vsakem primeru morali predhodno prijaviti po telefonu na številko 040/208120, za vstopnico pa bodo morali odšteti 15 tisoč lir na osebo. S tem si bodo plačali tudi pijačo, ki jo bodo servirali v tako imenovani votlinski dvorani.
To je glavna vest, ki jo je devinski graščak Karel Aleksander Thurn und Taxis včeraj posredoval na tiskovni konferenci, ki jo je priredil kot predsednik družbe Castelduino
International. Na srečanju s časnikarji je tekla beseda tudi o drugih dejavnostih družbe, zlasti na področju kongresnega turizma. Devinski grad oddaja že dalj časa v najem nekatere izmed svojih soban za znanstvena in kulturna srečanja, pred nedavnim pa je uredil tudi posebno konferenčno dvorano.
Med večjimi prireditvami, ki bodo na sporedu v tem poletju, velja omeniti predvsem mednarodni glasbeni natečaj »Devinski grad«, ki bo od 15. do 22. septembra in bo rezerviran za čeliste. Že sedaj pa si je mogoče ogledati fotografsko razstavo o rodbini Thurn und Taxis.
V DSI predstavili zbornik revije Arheo
Neprizanesljiva kritika teorije o venetskem izvoru Slovencev
v Društvu slovenskih izobražencev je bila v Ponedeljek zvečer na sporedu predstavitev lO. ovilke revije Arheo, glasila Slovenskega arhe-
j..'JŠkega društva, ki izhaja dvakrat letno. Revi-I® tokrat v celoti posvečena kritiki teorije Bor - Šavli - Tomažič, po kateri naj bi
( lumcu ceioir posvečena Krimu Bor - Šavli - Tomažič, po kateri j 1 starodavni Veneti predniki Slovencev. De->>vsk° gre za zbornik z ironičnim naslovom ehetovanje«, ki vsebuje vrsto člankov in za-0v nasprotnikov te teorije o »slavnem« izvo-našega naroda.
vi Revijo so na ponedeljkovem večeru predsta-2* štirje izvedenci: etnograf Milko Matičetov, Žiri 0Vinar Bogo Grafenauer ter arheologa Bo-Urdar Slapšak in Mitja Guštin, ki je tudi glavni ednik tega glasila arheološkega društva. Vsi v Vorhiki so izrazili prepričanje, da je teorija o Riškem izvoru Slovencev preprosto nesmi-la na d® nima prav nobene znanstvene pod-še^f’ Dornik »Venetovanje« odkriva najšibkej-stv °Čke te teorije, vendar ne na strogo znan-dos/1' ampak na Poljuden način. Revija je torej topna širšemu krogu bralcev.
Idejo o tem, da bi bili Slovenci potomci Venetov, je ostro kritiziral tudi priznani italijanski strokovnjak Aldo Prosdocimi z univerze v Padovi, ki pravi, da venetski jezik nima popolnoma nič skupnega s slovanskimi. Nasprotno -sorodnejši so mu drugi indoevropski jeziki. Gostje ponedeljkovega večera so z ostrimi in včasih tudi s pikrimi pripombami razložili prisotnim, da je ta teorija zrasla na rodovitnih tleh slabe izobrazbe. Na tak način se skuša ustvariti izmišljen mit o večjem, pomembnejšem, uglednejšem izvoru našega naroda. Po teorijah nekaterih naj bi Slovenci izvirali celo iz Etmščanov, po mnenju drugih pa so bili naši predniki Skandinavci... in še bi lahko naštevali.
Gostje ponedeljkovega večera seveda niso pojasnili vseh zmot tako imenovane »venetske teorije«. Odgovore na številna vprašanja in dvome pa je mogoče prebrati v novem zborniku »Venetovanje«. Ob koncu srečanja so predavatelji izrekli kritiko tudi na račun nekaterih sredstev javnega obveščanja, ki so tej teoriji posvetili vse preveč pozornosti. Večer se je zaključil z razgovorom med gosti in občinstvom.
>J)
Jutri predstavitev načrta o tržaškem urbanem parku
Jutri bodo v gledališču Miela Reina (Trg Duca degli Abruzzi 3) s pomočjo videoprojekcij predstavili javnosti načrt o tržaškem urbanem parku. Srečanje, ki so mu dali naslov »Trst, zamisel o mestu: urbani park - Kdo ga hoče in kdo ga ne mara?« prireja Klub Rosselli, nastopila pa bosta soprojektantka arh. Gigetta Tamaro Semerani in tržaški občinski odbornik za urbanistiko Eraldo Cecchini. Predstavitev bo vodil deželni odbornik za ozemeljsko načrtovanje Gianfranco Carbone, ki je hkrati tudi predsednik kluba Rosselli.
Zadnja vest
Pet ranjenih na Obalni cesti
Na Obalni cesti v višini hotela Riviera se je sinoči nekaj po polnoči pripetila prometna nesreča, v katero so bili vpleteni štirje avtomobili. Zaradi pozne ure nam je uspelo izvedeti le nekaj splošnih podatkov: ranjencev je pet, od katerih eden posebno hudo; ker je dobil močan udarec v prsni koš. Dva potnika sta le lažje ranjena. Na kraj nesreče so pohiteli karabinjerji, policijski agenti, dva rešilca RK in gasilci, ki so pomagali izvleči ranjenca iz skreotovičene pločevine.
Predstavnika Zelene alternativne liste pred sodiščem
rnski SVGt°valec Zelene alterna-skj s.. , 6 Maurizio Bekar in pokrajin-Cgpu etovalec iste stranke Alessandro ' z° se bosta morala danes zago-
__________
Polit-xrec* sodiščem.
P^tivni ,na Predstavnika Zelene alt
Qdq0ve ^ste sta obtožena, da sta J deljo °frna glasbene zadruge "II po ^ivše f®9°le" ukradla v gledaIR VuQičko rŽaŠke umobolnice nekaj : vičkpV straniščnega papirja in : N rJn v Pralnih praškov. "Izkupičr ^kej^0^* Poslala tržaškemu pok
^9ovatlie' .za katerega se bosta mor. n šij^rijd' sta naravovarstvenika ": U°tes.. Ze. leta 1984, ko sta želela ta p e v vatk 80 takrat zaprli glec 6' V Jtomprenzoriju bivše umoboli ° tlatnp0?torih' kjer je bilo gledališ. estih skladišče tržaške KZE.
IJQvhod)avna zdravstvena enota p
' J6 Zdrav°tZarja’ da le ukinila delo\ .Nti , 'Stvene ambulante v Ul. F< -• račai/ ’ Porabniki, ki so se dos [ževat; ani°' *u se morali odslej p del vmbulant v Ul. dei Leo 3 ento 13, kjer so tudi z o:
JfUl
torn
ov ‘ ha zp 110 13' kier so tudi z KtePili slu!^6 omeniene ambulč
Ob močni vsedržavni mobilizaciji MSI
Danes proces proti neofašistom
Mladi misovci na dan procesa Malalan-Menia
Dogodki v zvezi z manifestacijo za dvojezičnost, ki so jo prof. Samo Pahor in njegovi somišljeniki priredili 26. oktobra lani na Trgu Unita, bodo spet v ospredju pozornosti sodišča in seveda — javnega mnenja. Danes zjutraj bi na preturi moral namreč steči proces proti sedmim neofašistom, ki so obtoženi, da so med manifestacijo poškodovali transparent in napisno tablo ter udarili Marca Cocoravca. Prva obravnava je že bila 27. aprila, a pretor Rei-notti je proces preložil na danes, da bi branilcem dal dovolj časa za pripravo. No, volitve so mimo, in »prireditev« se lahko prične.
Da gre za pravo »prireditev«, dokazuje napor tržaških neofašistov, ki so za danes sklicali v Trst kar osem svojih poslancev in štiri senatorje, kot krono pa tudi vsedržavnega voditelja Pinija, ki bo zjutraj prisostvoval procesu, popoldne ob 16. se bo udeležil tiskovne konference v bivši dvorani Letoviščarske ustanove na Trgu Unita, nato bo položil vence na bazoviško fojbo, ob 19.30 pa se bo celotno moštvo in kolegij branilcev (med katerimi znana odvetnika Tremaglia in Bezzic-cheri) pokazalo na Trgu Unita in izprsilo svoje nasprotovanje bilingvizmu.
Proces, ki vidi na zatožni klopi Piet-ra Comellija, Giovannija Ferfoglio, Fa-bia Parovela, Roberta Erianija, Marca Coassina, Roberta Menio in Fulvia Slugo, bo v skladu s členom 109 novega kazenskega postopnika potekal dvojezično, kot se je že zgodilo za ob-
ravnavo Malalan-Menia, na kateri je bil Malalan med drugim oproščen. Kako bodo reagirali misovci, si bomo med drugim lahko ogledali na tretji televizijski mreži, ki je potrdila, da bo proces snemala. Pahor in Cocoravec sta se prijavila kot civilni stranki, zastopal pa ju bo odvetnik Berdon,
ni«, posvečen ruski glasbi in literaturi, in nekateri posamezni nastopi, kot sta bila koncerta znanega pianista Roger-ja Woodwarda in pevke Marion Ver-net Moore. Taki izbiri je botrovalo predvsem dejstvo, da je treba gledališke in baletne predstave načrtovati precej prej. Ciklus o ruski ustvarjalnosti, ki je tudi terjal veliko organizacijskega dela, pa so začeli pripravljati že jeseni, kljub temu, da niso vedeli, kdaj bodo lahko gledališče odprli.
Velik ušpeh so imeli tudi filmski ciklusi (v teku je še ciklus Morettijevih filmov, katerega zaključka se bo predvidoma udeležil sam avtor), in vi-deoprojekcije (Peter Greenaway).
Po spodbudnem začetku - vse prireditve so naletele na velik odziv tudi v tisku in celo v vsedržavnih sredstvih javnega obveščanja - pa se organizatorji pripravljajo na velike podvige za prihodnjo sezono. Na glasbenem področju pripravljajo, kot nam je razkril Crismani, velik in neobičajen festival Mozartove glasbe, verjetno pa bodo poskrbeli tudi za gledališki abonma (čeprav je v Trstu težko prodreti na tem področju, ker je občinstvo že nasičeno s tradicionalnimi predstavami). Želja zadruge je, da bi se na tem kot tudi na drugih področjih uvrstili na mednarodno kulturno sceno. Stike so že navezali z Ljubljano (načrtovali so celo koncert skupine Laibach, vendar je dvorana gledališča Miela premajhna) in z Madžarsko.
Na koncu naj omenimo še majski program. Do konca meseca so na sporedu koncerti sodobne glasbe, ki jih zadruga prireja z združenjem Chromas in z newyorško univerzo Syracuse. Na ogled je razstava neapeljskega umetnika Carla Fontane, na sporedu pa so še Morettijevi in Fellinijevi filmi.
B. G.
Štipendiji Dežele za najboljši tezi o izseljenstvu
Konec junija bo zapadel rok za vložitev prošnje za štipendiji, ki ju je Dežela Furlanije-Julijske krajine razpisala za dve najboljši doktorski disertaciji o problemu izseljenstva.
Avtorja najboljših disertacij bosta prejela 2.500.000 lir, natečaja pa se lahko udeležijo italijanski državljani, ki živijo doma ali pa v tujini. Upoštevali bodo predvsem teze s področij, kot so pravo, ekonomija, statistika, etnologija in jezikoslovje.
Dve prosti mesti za vrtnarska tehnika
Univerza Trst je razpisala natečaj za dve mesti tehničnega operaterja - vrtnarja. Natečaja, ki zapade 21. maja, se lahko udeležijo kandidati, ki so opravili višjo srednjo šolo ali imajo ustrezno poklicno diplomo. Tiskovno sporočilo Univerze nadalje obvešča zainteresirane, da se za vse dodatne informacije lahko obrnejo na univerzitetni urad za neučno osebje.
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče, nono, brat in stric
Aleksander Santini
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 10. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice na-brežinskega pokopališča v mavhinjsko cerkev.
Žalujoči sinova Zorko in Bruno ter hčerka Marica z družinami ter ostalo sorodstvo.
Vižovlje, 9. maja 1990
Zapustila nas je naša draga
Olga Širca vd. Šauli
Pogreb bo jutri, 10. t. m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu v nabrežinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo sestra, nečaki in nečakinje z družinami ter družina Pertot.
Nabrežina, Kosoveli, Buenos Aires, 9. maja 1990
Učenci ilirskobistriške osemletke Dragotin Kette obiskali Rižarno
Pretekli petek Je tržaško Rižarno obiskala skupina kakih sto učencev osemletke Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, ki so jih spremljali njihovi učitelji. O tem zloglasnem kraju smrti.in o zgodovini Osvobodilne fronte v naših krajih jim je pripovedoval novinar Franc Udovič. Po ogledu muzeja v Rižarni so se mladi gostje iz Ilirske Bistrice podali še na ogled nekaterih zanimivosti našega mesta. (Foto Magajna)
Nabrežinski srednješolci obiskali naše uredništvo in tiskamo ZTT
Naše uredništvo in tiskarno so si v preteklih dneh ogledali tudi dijaki zadnjega razreda nižje srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine. Z zanimanjem so prisluhnili razlagi o tem, kako poteka delo v uredništvu in tiskarni in torej kako nastaja naš dnevnik. (Foto Magajna)
__________gledališča______________
VERDI
Simfonična sezona 1989/90
Jutri ob 20. uri (red S) zadnja ponovitev Verdijeve opere LUISA MILLER. Režija Franco Giraldi, dirigent Piergiorgio Morandi, zbor bo vodila Ine Meisters. V glavnih vlogah nastopajo: A. Banaudi, Eleonora Jankovič, V. Bello, R. Frontah,
G.	Furlanetto in Carlo Striuli ter F. Gui-na in G. Botta.
ROSSETTI
V	soboto, 12. t. m., ob 20.30 bo skupina klasičnega baleta GOSI - STEFANES-CU predstavila balet v treh delih RADIČI. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	ponedeljek, 14. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Rossetti nastopil pevec AMEDEO MINGHI. Predprodaja vstopnic pri UTAT - Pasaža Protti, tel. (040) 48311.
Gledališče MIELA REINA
V	petek ob 18. uri bo na sporedu KLASIČNI BALET, v katerem bodo nastopili Leningrajski dijaki. Predstavo organizira Združenje Italia-URSS v sodelovanju z Zadrugo Bonaventura. Predprodaja vstopnic od 17. do 20. ure pri blagajni gledališča.
V	soboto, 12., in v nedeljo 13. t. m., ob 21. uri: CLINCH - gledališka predstava z Brunom Storijem. Režija Frances-co Pittito.
V	ponedeljek, 14. t. m., ob 18., 20. in 22. uri: La Cappella Underground predstavlja film Nannija Morettija BIANCA - 1. del.
TEATRO CRISTALLO -
LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 ponovitev dela E. Scarpette MISERIA E NOBILTA, ki ga predstavi gledališka skupina Alda Giuf-freja - Diana Organizzazione spettacoli -iz Neaplja; režija Giovanni Lombardo Radiče.
koncerti
Glasbena matica
Nocoj ob 18. uri bo v okviru cikla MLADI MLADIM v Gallusovi 'dvorani KONCERT posvečen MOJSTROM ROMANTIKE. Koncert prireja Glasbena matica v sodelovanju z Associazione mu-sicisti giuliani.
Gledališče MIELA REINA
Danes, 9. t. m., ob 20.30: Večer posvečen Glasbeni mladini.
V petek, 11. t. m., ob 20.30: Mladi in sodobna glasba. Nastopili bodo Beatrice Zonta, Elisabetta Ruffini, Vesna Zupin in Paolo Longo. Na klavir bodo izvajali Kurtagove, Samorijeve, Bilucaglieve, Matičičeve, Coralove, Pennisijeve, Moli-nove in Donatonijeve skladbe.
razne prireditve
Slavistično društvo priredi jutri, 10. t. m., ob 20. uri v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu literarni večer na temo MOJE DELO JE SLUTNJA ZARJE. Nastopili bodo Ervin Fritz, Milan Jesih, Majda Kne, Miran Košuta, Lojze Krakar, Aleksij Pregare, Jože Snoj in Marjan Tomšič. Avtorje bo predstavila prof. Marija Cenda. Literarni večer sponsorizira Tržaška kreditna banka.
Spdt Trst vabi jutri, 10. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano v Ul. sv. Frančiška 20 na predavanje dipl. inž. biologinje MIRJANE LEGAC z Reke PLANINARJENJE NA OTOKIH IN V MORSKIH GLOBINAH. Predavateljica bo prikazovala vrsto zanimivih diapozitivov. Vabljeni!
Amaterski oder Jaka Štoka vabi v soboto, 12. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom na Prosek na premiero Marinčeve veseloigre POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO, režija Drago Gorup..Ponovitev v nedeljo, 13. t. m., ob 18. uči.
Slovenski kulturni klub vabi v soboto, 12. maja na MULTIVIZIJO s štirimi projektorji z diapozitivi Andreja Štekarja o Pragi, Lizboni in Moskvi ter dia cli-pom pesmi "On the turning twinej -Pink Floyd in "Kozmonomi zapojo" - Šifrer. Zbirali bomo prostovoljne prispevke za opreracijo dečka od Banov. Začetek ob 18.30.
V barkovljanskem društvu, Ul. Cerre-to 12 bo nastopil v soboto, 12. t. m. ansambel ZVEZDE. Ob besedi, diapoziti-vah in glasbi nam bo pričaral lepoto Kanade. Začetek ob 20.30.
Zbori Vesela pomlad vabijo na koncert MPZ IDICA iz Clusoneja (Bergamo) v soboto, 12. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
NK in ŠZ Bor vabi vesele ljudi na I. ŠPORTNI PRAZNIK, ki bo v Bazovici na vrtu Gospodarske zadruge v soboto, 12. in nedeljo, 13. t. m. Spored: v soboto, 12. t. m., ples od 18. do 24. ure; v nedeljo 13. t. m., glasba od 11. do 13. ure, ob 14. uri odbojkarski prijateljski srečanji prve Ženske in moške Borove ekipe, ob 18. do 24. ure ples. Igral bo ansambel Krt. Dobro založeni kioski. Vljudno vabljeni!
Glasbena zadruga Ars nova priredi v nedeljo, 13. t. m., ob 18.30 v športno -kulturnem centru v Zgoniku HUMORISTI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE. Sodelujejo z novim repertoarjem: Verč, Kobal, Karst Brothers in Witz Orchestra.
razna obvestila
PD Slovenec obvešča vinogradnike, ki bi radi sodelovali na 20. prazniku vina, da prinesejo vzorce vina v Srenjsko hišo jutri, 10. t. m., od 18. do 19. ure. Od 20. ure dalje vabi na javno ocenjevanje vin za pripravo praznika v Hribenci.
glasbena
MATICA
TRST
v sodelovanju z Associazione musicisti giuliani
Ciklus »MLADI MLADIM«
V Trstu v Gallusovi dvorani ob 18. uri
Danes, 9. maja
MOJSTRI ROMANTIKE
Irena Cristin, Danila Sighieri -čelo, G. B. Ermacora - violina, Alessandro Arbo, Massimo Gabel-lone, Fabrizio Altamura - klavir.
Jutri, 10. maja
POKLON CHOPINU
Vabljeni
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava Augusta PICCIONIJA.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A - je do 14. t. m. na ogled razstava slikarke Claudie RAZA.
V	galeriji Torbandena je na ogled razstava slikarja Piera MARUSSIGA.
V	galeriji Bastione fiorito na Gradu sv. Justa je do 12. maja odprta razstava z naslovom FOTOGRAF KOT POKLIC, ki jo prireja SIAN-CNA in ECIPA v sodelovanju s Tržaško turistično ustanovo. Urnik: od 10. do 13. ure ter od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bodo v soboto, 12. t. m., odprli razstavoz naslovom GRAFIČNI PREGLED. Na ogled bodo grafike 16 slikarjev. Razstava bo trajala do 24. t. m.
V	Mladinskem domu v Boljuncu je
do 20. t. m. odprta razstava o mlinih Doline Glinščice, ki so jo pripravili Silvester Metlika, Miran Bandi in župnik g. Franc Vončina v sodelovanju E. in A. Halupce. Urnik razstave: ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure, ob delavnikih - torek, četrtek in sobota - od 16. do 18. ure. Vstop prost.
V	občinski galeriji (Trg Unita) je na ogled razstava Demetrija" CEJA. Razstava bo odprta do 13. maja.
V	galeriji Rettori Tribbio - Piazza Vecchia 6 - bo do 18. t. m. na ogled razstava Gianpaola DE SANTIJA. Urnik: 10.30-12.30 in 17.30-19.30, ob nedeljah in praznikih 11.00-13.00. Ob ponedeljkih zaprto.
izleti
Slovenska dobrodelna društva organizirajo 23. maja izlet na Koroško za starejše občane. Vpisovanje in informacije dobite v Ul. Machiavelli 22, II. nadstr., tel. 69126, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. Rok za vpisovanje zapade 15. maja.
SPDT pripravlja 12. in 13. maja v organizaciji Mladinskega in Alpinističnega odseka dvodnevni pohod po Vertikali od Slivnega do Glinščice s taborjenjem Pod Golcem blizu Repna. Zbirališče izletnikov v soboto, 12. maja, ob 14. uri na železniški postaji v Trstu. Odhod vlaka ob 14.34. Cena izleta 6.000 lir, v kateri je vključen prevoz z vlakom in topli obed v taboru. Pojasnila dajeta Robert Devetak (tel. 55180) in Angel Kermec (tel. 44016).
SPDT organizira v nedeljo, 13. t. m., izlet z osebnimi avtomobili na srečanje z zamejskimi planinskimi društvi iz Avstrije in Italije, ki bo na Škabrijelu nad Novo Gorico v priredbi PD Nova Gorica. Izlet vodi Žarko Vekjet (tel. 943207). Zbirališče ob 8.30 pred sodno palačo (Foro Ulpiano) oz. ob 9. uri na trgu v Sesljanu.
kino
ARISTON - 18.00, 22.15 I favolosi Baker, r. Steve Kloves, i. Michelle Pfeiffer, Jeff in Beau Bridges.
EKCELSIOR - 18.00, 22.15 Affarl spor-chi, i. Richard Gere, □
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Racconto dl prlmavera, r. Erik Roh-mer.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Mia mog-lie, il dottore e Tinfermiera, porn.,
□ □ ■
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Giu le mani da mia figlia, i. Tony Danza.
NAZIONALE III - 17.00, 22.15 L’ora del te, □□
NAZIONALE IV - 17.10, 22.00 Enrico V., i. Kenneth Branagh. .
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 16.30, 22.15 Blade Runner, i. Harrison Ford.
EDEN - 15.30, 22.00 Moana e Cicciolina stanche si, sazie mai, porn., □ □
CAPITOL - 18.00, 22.00 La guerra dei Roses, r. Danny De Vito, i. Kathleen Turner, Michael Douglas.
LUMIERE - 17.00, 22.00 Nato il 4 luglio, r. Oliver Stone, i. Tom Cruise.
ALCIONE - 18.00, 22.00 II mio piede si-nistro, r. Jim Sheridan, i. Daniel D. Le-wis.
RADIO - 15.30, 21.30 Cosce bollenti, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan samo od 8. do 13. ure po telefonu 7796-611
včeraj - danes
Danes, SREDA, 9. maja 1990
PAHOMIJ
Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.21 - Dolžina dneva 14.40 - Luna vzide ob 20.32 in zatone ob 4.58.
Jutri, ČETRTEK, 10. maja 1990
ANTONIN
PLIMOVANJE DANES: ob 4.10 najnižja -57 cm, ob 10.33 najvišja 25 cm, ob
15.39	najnižja -17 cm, ob 21.40 najvišja 51 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
21,5	stopinje, zračni tlak 1017,9 mb naraš-ča.veter zahodnik 8 km na uro, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Aridrea Špangher, Eleonora Serazin, Manuel Troiano.
UMRLI SO: 93-letna Rosalia Cepich, 90-letna Alma Antonie vd. Vielmetti, 95-letna Maria Cian vd. Pucci, 83-letni Giovanni Metullio, 79-letna Rosa Umari, 83-letna Edmea Tessaris vd. Benussi, 80-let-ni Melchiore Cecchini, 79-letni Massimi-liano Jerman, 84-letna Giovanna Ghezzo, 66-letni Marcello Ricci, 85-letna Vanda Bersani.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. maja 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giuha 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466} - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Danes praznuje draga teta MARICA rojstni dan. Obilo zdravja in veselja ter košek poljubčkov ji pošiljajo Nataša, Ivana ter vsi, ki jo imajo radi.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
__________mali oglasi_______________
OSMICO v Medji vasi sredi vasi je odprl Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu.
KOKOŠEREJA Kraljič v Prebenegu št.
85 prodaja kokoši in suhi gnoj v vrečah po 25 kg. Tel. 231846.
KOZO, molzno prodam. Tel. 229347.
PRIKOLICO C šport, 4,35 m, v odličnem stanju prodam. Tel. 299276.
KUHARICO in natakarico zaposli gostilna na Krasu. Tel. 327120.
ŠTUDENTA/KO išče športno društvo iz devinsko-nabrežinske občine za honorirano izvrševanje tajniških opravil, šest ur tedensko. Tel. na št. 299858 ob sobotah od 16. do 17. ure.
KUPIM stanovanje v predmestju: tri sobe, kuhinja, kopalnica. Tel. 362120.
LEPO UREJENO nezazidljivo parcelo v zgoniški občini, 1.850 kv. m, voda in električna napeljava, brez posrednikov prodam najboljšemu ponudniku. Tel. (040) 366633 ob delovnih urah, vprašati po gospodu Pertotu.
STROJNI MEHANIK iz Nove Gorice išče kakršnokoli delo v Gorici in okolici. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Strojni".
NUDIM lekcije iz knjigovodstva in trgo-vinstva. Tel. 224533.
ZADRUGA BIKE TEAM nudi na posodo ob sobotah in nedeljah kolesa mounta-in bike v Prečniku št. 1, pri restavraciji Sardoč.
PRODAM skupno z zidovi prvovrstno vpeljano tobakarno in prodajalno časopisov ter dovoljenje za prodajo raznega blaga. Zelo dobra pozicija. Trgovino lahko kupi vsakdo, brez posebnih pogojev, dober zaslužek. Tel. na št. 412031 - vprašati po Eriki.
PRODAM BMW 320 IS, letnik '87, meta-lizirane črne barve, 39.000 prevoženih km, ABS. Tel. (0481) 81113 od 8.30 do
12.	ure.
PRODAM renault expres, letnik '87, rdeče barve, 65.000 prevoženih km. Tel. (0481) 81113 od 8.30 do 12. ure.
PRODAM čisto nov štedilnik "termocu-cina TC 24", primeren za centralno ogrevanje. Tel. 299696.
PRODAM tovorno dvigalo (vericello). Tel. 327240.
PRODAM golf GTI 1800, bele barve, v odličnem stanju, vedno v garaži. Tel-228565.
PRODAM gumijast čoln super alcione america s kompletno opremo in kolesi j motor mercury 25 HP, v odličnem sta- j nju. Tel. od 12. do 13. ure na tel. št. 52974 ali od 20. do 23. ure na št. 201036.
PRODAM koso gaspardo za priključek k traktorju. Tel. (0481) 882421.
ZA EN MESEC poleti želim pomagati v frizerskem salonu. Končujem drugi let-nik liceja. Klicati v večernih urah na l tel. št. 214440 - Katja.
PRIZNANI zamejski ansambel nujno I išče bas - kitarista. Za informacije tel- I ob urah trgovin na št. (040) 729466.
ZADNJE Hlavatyeve akvarele nujno prodam po ugoni ceni. Tel. 413142 od
13.	do 15. ure.
IŠČEM priče prometne nesreče dne 1^ marca, ob 12.05 v Ul. Flavia (Paradiso)-Tel. 826459 v večernih urah.
prispevki
V	spomin na Jožeta Guština darujeta Nevenka in Salvo 30.000 lir za MPZ Tabor.
V	spomin na Ivanko Čuk-Carli daruje Roza Carli 10.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah.
V	spomin na Justa Šegino darujeta Marija in Vasilij 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Justa Šegino daruje Vanda Milič (Nečakava) 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Justa Šegino daruje družina 100.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Učija Corazzo daruje družina 150.000 lir za MPZ V. Mirk.
Nosilci krste pok. Vidota Grilanca darujejo 130.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Cveta Verginello darujeta Andrej in Vanda 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Pino Lukšo daruje Fani Sardoč 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Justa Šegino darujeta Fani Sardoč 20.000 lir in Ivanka Čuk vd. Ukmar 30.000 lir za FC Primorje.
Nosilci krste pok. Justa Šegine darujejo 150.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Justa Šegino daruje Boris Husu 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Cveta Verginelo darujejo družina Kante 30.000 lir, Nelida in Oscar Rustja 20.000 lir ter Drago, Silva in Pep-ko Pegan 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Gabrovcu.
Žene iz Lonjerja in Katinare, zbrane na proslavi 8. marca v Lonjerju, darujejo
300.000	lir za Kulturni dom v Lonjerju in ne za Dom na Proseku in Kontovelu.
V	spomin na Justa Šegino daruje Etk3 Križnič (Puntarjeva) 50.000 lir za Kultih" ni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Justa Šegino in Ang6*3 Škerka daruje Stana Husu 30.000 lir z3 Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Justa Šegino daruj6*3 Boža in Pepi Čuk 30.000 lir za Kulturh1 dom Prosek - Kontovel.
Ob priliki 30. maja daruje Zveza p61*1’ zanov 250.000 lir za Kulturni dom Pros6*1 - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Justa Šegih daruje Sonja Majovski 10.000 lir za c6*' kveni pevski zbor na Proseku.
Namesto cvetja na grob Justa Šegih daruje Nada Rocchi 50.000 lir za dnicee
V	spomin na Sergija Milkoviča daru)
Angelo Carli 25.000 lir za Godbeno drh tvo V. Parma in 25.000 lir za Sklad Mi*) Čuk.	a
V	spomin na pok. Angela Škrka in h, pok. Učija Corazzo daruje Gička SK
15.000	lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Štefanije K šute darujejo Vida Košuta 10.000 lif L, Rožina in Irma Tence 20.000 lir za Ljudski dom ter Luči in Jušto
20.000	lir za KD Vesna.	. ta
V	spomin na Cveta Verginelo daruj6 ^
Irma Sirk 100.000 lir ter Marisa Sedih
20.000	lir za kriški Ljudski dom.	j.
Za postavitev plošče prvemu preds6jj. niku OF tov. Josipu Tenceju so darov , Ada Rukin in sin Paolo 100.000 lir, ElhM Košuta (Tržič) 50.000 lir, Sandra in L* ^ Sulini 20.000 lir, Vittoria Košuta lO^jJ lir, Azalea - cvetličarna iz Križa IS-OO*1 ter Marica in Pepi Ukmar 10.000 lir.
menjalnica				7. 5. 1990^	
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	v 83**' \03' , 18*
Ameriški dolar		.. 1218,—	1200,—	Japonski jen 		7,726	
Nemška marka ....	.. 733,600	725 —	Švicarski frank		846,560	
Francoski frank ...	.. 218,360	216,—	Avstrijski šiling		104,259	
Holandski florint .	.. 652,300	645,—	Norveška krona		188,520	
Belgijski frank		..	35,530	35,—	Švedska krona		201,200	
Funt šterling		.. 2027,250	1970,—	Portugalski eskudo	8,288	tm 880' lOO-^
Irski šterling		.. 1969,600	1940,—	Španska peseta ....	11,717	
Danska krona		..	193,010	190,—	Avstralski dolar ....	921 —	
Grška drahma		7,472	7,—	Jugoslov. dinar ....	—	
Kanadski dolar ....	.. 1047,900	1000,—	ECU		1503 —	
BClKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele!.: Sedež Agencija Domjo ® Agencija Rojan
Podelili nagrade »telegatti« za protagoniste TV sezone
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Zenska sedanjost in bodočnost v SZ
MILAN — Na podelitvi »telegat-tov«, italijanskih televizijskih Oskarjev, ki je bila v ponedeljek v milanskem narodnem gledališču, sinoči pa v posrednem prenosu po zasebni postaji Canale 5, je bila za najbolj popularen ženski obraz minule televizijske sezone imenovana voditeljica oddaje Rait-re Chi l'ha visto? Donatella Raffai, ki je premagala konkurenco ostalih predlaganih kandidatk Raffaelle Car-rajeve in Simone Marchinijeve.
Podelitev televizijskih mačk je že sedmo leto zapored razpisal tednik Sorrisi e Canzoni TV, nagrade pa so razdelili na podlagi ankete med bralci. Ostale pomembnejše nagrade so takole porazdelili: variete - II caso San-remo (Raiuno); variete z gosti - Mauri-zio Costanzo show (Canale 5); otroške oddaje - Big (Raiuno); nanizanke -Donna d onore (Canale 5); igre - Tra moglie e marito (Canale 5); znanost in kultura - Alla ricerca delTarca (Rait-re); časnikarske oddaje - Tene vidne (Raiuno); italijanski telefilm Classe di ferro (Italia 1); moški obraz - Corrado; glasba - Una rotonda sul mare (Canale 5); telenovela - Topazio (Reteguattro); kviz - Telemike (Canale 5); televizijski
film - Se poi se ne vanno (Raiuno); tuji telelfilm - L ispettore Derrick (Rai-due); telesatira - Strisda la notizia (Canale 5).
Za oddajo leta je bila vsekakor pro-glašenasicer sporna druga televizijska inačica romana l promessi sposi, nagrado pa so izročili Albertu Sordiju, ki je nastopal v vlogi Don Abbondia.
Častni gost slovesnega nagrajevanje je bil ameriški filmski igralec Sylves-ter Stallone, čigar prihod v Milan je pripadnikom javnega reda povzročil nemalo težav, saj se je pred milanskim gledališčem zbrala ogromna množica fansov (predvsem najstnic), ki so si hoteli v živo ogledati kakšen zgleda Rambo. Pozornosti sta bila deležna tudi igralec Kabir Bedi in pevec Eros Ramazzotti.
Prepolna je bila tudi dvorana, kljub temu, da je bilo treba za vstopnico odšteti kar 500 tisoč lir. Izkupiček, okrog 300 milijonov lir, je nobelovka Rita Levi di Montalcina izročila predstavnikom genovskega združenja AIREO, ki se bori proti levkemiji.
Med številnimi gledalci je bil tudi ministrski predsednik Giulio Andreotti.
Pavarotti navdušen nad Moskovčani
MOSKVA — V Moskvi so me sprejeli izredno toplo, je ob povratku z uspešne turneje po Sovjetski zvezi izjavil Luciano Pavarotti. Slavni italijanski tenorist je prvič nastopil v Bolšoju, v tridesetih letih aktivnosti pa je bil šele drugič v Moskvi, v katero se je vrnil po šestnajstih letih. Zelo laskavo se je Pavarotti izrekel o moskovskih ljubiteljih glasbe, o katerih pravi, da so odlični poznavalci opere. Njegov nastop v Bolšoju si je ogledal sam predsednik Gorbačov z ženo Raiso. Oba sta se po nastopu pridružila gledalcem v dolgotrajnem ploskanju, Gorbačov pa se je izmuznil svojim telesnim stražam, da bi osebno čestital tenoristu. Nanj je naredil močan vtis, tako da je Pavarotti celo izjavil, da bi bil Gorbačov njegov človek, če bi verjel v pravilnost kulta osebnosti.
Pavarotti je v Sovjetski zvezi nastopil brezplačno, da bi prispeval k nabiralni akciji za pomoč prizadetim od lanskega potresa v Armeniji. Zdaj ga čakata še nastopa v Glasgowu in Frankfurtu. 27. maja bo Pavarotti pel v milanskem Palat-russardiju v okviru prireditve ob svetovnem nogometnem prvenstvu. Junija bo nastopil v operi Trovatore, 7. julija pa bo na odru Term di Caracalla v Rimu nastopil skupaj s Placidom Domingom in Joseje Carrerasom.
Nemogoče si je ustvariti pravilno sliko o položaju žensk v Sovjetski zvezi, če ne upoštevamo v zadostni meri izredno slabega gospodarskega stanja v državi. V prvi vrsti gre za pomanjkanje cele vrste najosnovnejših dobrin, do katerih se lahko posamezni sovjetski državljan dokoplje le z dolgim čakanjem v vrsti pred trgovino, naloga, ki največkrat bremeni žensko. Tako se njen delovnik nenehno daljša in zaposleni ženski, ki ima družino, stalno zmanjkuje časa. Kljub temu pa so ženske v obdobju perestrojke postale glasnejše in začele, čeprav ne še množično, postavljati zahteve po nujnih spremembah. Takšna podoba o današnji sovjetski ženski je izšla iz kratkega, a zelo zanimivega, razgovora z Irino Kajnarska-jo, ki so jo družinsko-založniške obveznosti prejšnji teden za kratek čas pripeljale tudi v Trst.
Irina Kajnarskaja je namreč zaposlena pri veliki založniški hiši »Progres«. S ponosom je dejala, da je največja založba na svetu, zaradi česar je leta 1989 na knjižnem sejmu v Frankfurtu prejela tudi diplomo (za najvišje število izdanih knjig in zaradi najvišjega števila zaposlenih). Zato je tudi prišla v knjigo Guinnessovih rekordov. Njen mož dela tudi na založniškem področju in ga je Irina na italijanskem potovanju pravzaprav spremljala.
V podjetju je Irina Kajnarskaja predsednica Sindikalnega odbora in torej zaseda odgovorno mesto. V splošnem pa tudi založba »Progres«, ne glede na ime, odraža tipičen odnos do žensk, predvsem z ozirom na vodilna mesta. Približno 1.500 zaposlenih, od katerih je kar 900 žensk, je namreč porazdeljenih v 19 večjih redakcij, med vodilnimi pa sta samo dve ženski, vsi ostali pa so moški. Ob tem je še treba upoštevati, da je večina žensk, ki so zaposlene pri tem založniškem mogotcu, visoko izobražene in da imajo zatorej ustrezno strokovno pripravo.
Zakaj je torej tako malo žensk med direktorji? Razlogi so dvojnega značaja oziroma se medsebojno pogojujejo: poročena ženska, ki ima majhne otroke, nikakor nima časa, da bi opravljala odgovor-
Irina Kajnarskaja (foto Magajna)
nejše funkcije (to bi namreč terjalo dodatne sestanke, potovanja in podobno), ker ji naloga »dobaviteljice« osnovnih dobrin jemlje veliko časa, v povprečju celo dve uri na dan. Istočasno pa še vedno vlada nezaupanje do ženske, ki naj bi prevzela vodilne funkcije, kar pomeni, da bi morala delati več in boljše kot njeni moški kolegi. Resnici na ljubo pa je treba dodati, da v ženske nimajo velikega zaupanja niti ženske, saj se npr. na volitvah praviloma ne odločajo za ženske kandidatke.
Vprašanje oskrbovanja in nudenja ostalih uslug je tako boleče, da so pri založbi uvedli nekakšen pomožni servis. Tako je npr. pri podjetju odprta stojnica z mesom in mesnimi izdelki, kjer lahko zaposlene ženske nakupujejo tudi v pavzah, vendar pa v okviru delovnega časa (običajen delovni čas se razteza od 9,30 do 18.30). Poskrbeli pa so tudi za nekatere usluge kot so lahko čiščenje stanovanj in razna majhna, vendar nujna hišna popravila.
Pri založbi ženske v povprečju niso slabše plačane, vendar pa v splošnem
drži, je potrdila tudi Irina Kajnarskaja, da ženske manj zaslužijo od moških, predvsem ker so na nižjih delovnih mestih. V naslednjih letih bi se verjetno moralo glede tega kaj spremeniti, saj so med študirajočo mladino ženske v večini, tudi na univerzitetni ravni. Izjema so samo strogo tehnične smeri.
Kot na drugih področjih je perestrojka tudi glede ženske problematike doslej razkrila vse težave. V politični areni so ženske zaenkrat še precej pasivne, odlbč-nejše so v glavnem parlamentarke, ki so bile izvoljene v velikih mestih, in še zlasti novinarke. Predvsem ženske, ki delajo pri različnih mass media, so po oceni Irine Kajnarskaje o vsem najbolje poučene in strokovna usposobljenost o komuniciranju jim omogoča, da jasno in izčrpno obveščajo javnost.
Vendar pa je med ženskami, ki se posvečajo tudi politični dejavnosti, - nekaj takih, ki nastopajo izredno jasno in prepričljivo. Po njihovi zaslugi so ženska stališča prodrla tako v parlament kot tudi v vrhovni sovjet. Vsekakor pa je takih žensk še premalo, kot tudi niso njihova stališča v glavnem ostro žensko ali feministično obarvana. Vendar pa je po mnenju Irine Kajnarskaje izredno pozitivno, da se usposobljena ženska elita pojavlja dovolj glasno in opazno.
Poleg gospodarske krize, ki pesti celotno državo, pa se mora današnja sovjetska družba soočati še z vrsto perečih vprašanj. Nekatere so stare, še nikoli zaceljene rane, kot je npr. alkoholizem, druga pa so novejšega izvora, kot je npr. uživanje mamil. Pri obeh zastrašujočih pojavih pa je zasvojenost žensk, še zlasti mlajših, zaznavna.
Kljub številnim težkim problemom, že naštetim je treba dodati hudo stanovanjsko krizo, pa je glede bodočnosti Irina Kajnarskaja velik optimist, predvsem z vidika ženskega uveljavljanja. Svoje prepričanja opira predvsem na dveh ugotovitvah: ženske so bolj prožne in pozitivneje reagirajo na spremembe (in teh v SZ trenutno ne manjka), istočasno pa so ženske polne emocij, ki še niso prišle celovito do izraza.
	
([ RAI 1_________________
7-00 Aktualno: Uno mattina 9-40 Nad.: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Risanka: Albertone
11.00	Nad.: Chateauvallon
H.55 Vreme in dnevnik
12.05	Ob nog. prvenstvu: Un
mondo nel pallone - SZ
13.30	Dnevnik
14.00	Varieteja: Gran premio - pausa caffe, 14.10 Oc-
.	chio al biglietto
Jl'20 Nanizanka: Hooperman
13.00	Izobraževalni oddaji: Odprta šola, 15.30 No-
.	vecento
jo.OO Mladinska oddaja: Big! ‘'•SS Iz parlamenta J3.00 Kratke vesti :°-05 Nan.: Cuori senza eta
18.40	Nad.: Santa Barbara
19.40	Almanah in vreme
40.00	Dnevnik
40-40 Film: II caso del cavallo senza testa (pust., ZDA 1963, r. Don Chaffey, i. Leo McKern)
4.15	Dnevnik
4-25 Aktualno: Cannes 1977-
2,	1989
-,4'45 Boks: Renzo-Lauretta ^00 Dnevnik U15 Rubrika: dintorni
Mezzanotte e
CANALE5
10 Nanizanke: La gram vallata,. 8.00 Una fan glia americana, 9j Love Boat, 10.00 I Jeffe
10 -5 Son
'30 Kvizi: Časa mia, 12.' Lis, 12.40 II pranzo e se vito, 13.30 Čari genito
14.15	II gioco delle co 15 n pie
8 Aktualni oddaji: Age zia matrimoniale, 15.
& feTjregled
17 no Canale5zavas
0 Kvizi: Doppio slalo:
17.30	Babilonia, 18.1 lq r,. O-K. II prezzo e giusto 8 H gioco del nove, 19.. 20,2,- 7ra moglie e marito
Variete: Striscia la no! 2o a zia
8. Nan.: Dallas - Un socio hoppo, 21.40 Dynasty 22 dn V,accia al testimone
23.25	?,ktualn°: Forum
Yariete: Maurizio C
1.15	v1^20 Show
ariete: Striscia la no!
1.25	pY(pon )
1.30	EUmske novosti
/anizanka: Lem Grant “sospetto
4T RAI 2_______________
7.00	Variete: Patatrac
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Monografije 9.55 Knjižne novosti
10.00	Varieteja: Aspettando mezžogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 16.20 Tutti per uno
17.00	Kratke vesti
17.05	Videocomic
18.15	Šport in Knjižne novosti
18.35	Nanizanka: Le strade di
San Francisco
19.25	Aktualno: Rosso di sera
19.45	Dnevnik in šport
20.10	Nogomet: Sampdoria-
Anderlecht, za pokal pokalnih zmagovalcev
22.05	Večerni dnevnik
22.15	Variete: Ritira il premio...
22.45	Film: Una notte, un sog-no (kom., It. 1987, r. Massimo Manuelli, i. Sergio Rubini)
0.10 Dnevnik in horoskop 0.45 Film: Michael Shaine a Broadway (krim., ZDA 1942, r. Herbert I. Leeds, i. LIoyd Nolan)
^ RAI 3	|
11.00	Nogomet: turnir v Ostii
12.00	Dok. oddaja: Meridiana, Tavolozza italiana - En-rico Greco, Luomo e il suo ambiente
14.00	Deželne vesti
14.30	Videosport: Mednarodno žensko teniško prvenstvo Italije (iz Rima), jahanje in motonavtika
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.30	Kolesarska dirka po' Trentinu
18.45	Športna rubrika: Derby (ured. Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti (s pregledom deželnih volilnih izidov)
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.30	Film: AlTultimo respiro (dram., ZDA 1983, r. Jim McBride, i. Richard Gere, Valerie Kaprin-sky, Art Metrano)
22.10	Komični drobci
22.40	Večerni dnevnik
22.45	Aktualnosti: Fluff (vodi Andrea Barbato)
24.00	Nočni dnevnik
|	TV Ljubljana 1	|
9.00	Spored za otroke in mlade: Nana, mala opica (1. del)
9.10	Mozaik. TV drama: Človek, ki je vedel, kje je sever in kje je jug
10.10	Nad.: Moja poslednja sanja (pon. 3. dela)
11.05	Video strani
15.00	Žarišče (pon.)
15.30	Nanizanka: Skupaj na sledi (pon.)
16.30	Dnevnik
16.40	Poslovne informacije
16.45	Mozaik. Dokumentarne oddaje: Ptuj od leta '69,
17.00	Maraton nebeškega miru, 17.35 Po sledeh napredka
18.10	Spored za otroke in mlade: ZBIS Miško poleno, 18.20 Vesela zgodba o žalostni princeski
19.10	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film tedna: Eldorado (dram., Madž. 1988, r. Geza Beremenyi, i. Ka-roly Eperjes, Judit Po-
gany)
21.45	Dnevnik in vreme
22.05	Rock kompas
22.50 Nan.: Skupaj na sledi (A. Christie, zadnji del)
RETE 4________________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.40	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.40 Aspettando il domani, 11.10 Cosi gira il mondo
12.00	Nanizanka: Strega per amore
12.30	Otroški spored
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Fal-con Crest, 17.05 Veroni-ca, il volto delFamore,
17.35	General Hospital,
18.30	Febbre d’amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Gallina dalle uova d oro
20.30	Film: Hombre (vestern, ZDA 1967, r. Martin Ritt, i. Paul Newman, Fredric March)
22.40	Tednik o ekologiji: Gaia -projekt okolje
23.10	Variete: Oggi sposi, vodita Lorella Cuccarini in Leopoldo Mastelloni (pon.)
1.40	Nanizanki: L'ora di Hitchcock - Il lavoro piu ji-uscito di Juan Diaz, 2.10 Premiere
ITALIA 1_______________
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	Glasbena oddaja: Dee-Jay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
'16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18-00 Nanizanke: Arnold, 18.35 LJncredibile Hulk, 19.30 Denise
20.00	Risanke: Alvin, 20.15 Zero in condotta
20.30	Nanizanki: I ragazzi del-la 3. C - Il sosia di Bruno Sacchi, 21.30 Cingue ra-gazze e un miliardario Nick controNick
22.30	Variete: Mai dire Mun-dial
23.30	Rubrika o ribolovu
0.10 Dok.: Jonathan
0.55 Italijanske smešnice
1.00	Filmske novosti
1.05	Nanizanki: Star Trek,
2.05	Kronos
OPEON________________
11.00	Igra: Špesa in vacanza
12.30	Rubrika o estetiki
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nad.: Mariana, 16.15 Co-lorina, 17.15 Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Nanizanka: Biancaneve a Berverly Hills
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	TV film: Verso il grande sole (i. Bill Hunter, Martin Vaughan, 2. del)
22.30	Hollywood movies
23.00	Film: Il dottor Jekyll e Mr. Hyde (srh., ZDA 1941, r. Victor Fleming, i. Spencer Tracy, Ingrid Bergman)
TMC___________________
8.30	Nan.: Il calabrone verde,
9.00	Provaci ancora Len-ny, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
13.00	Športne vesti
13.15	Variete: Ale, oh-oh
13.30	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	TV film: Una giardinetta per Nick (kom., ZDA 1986, i. Paul Le Mat)
njWj TV Koper_______________
13.45	Settimana gol
14.45	Veliki boks (pon.)
15.45	Dokumentarna oddaja: Speciale Čampo base
17.15	Hokej - prvenstvo NHL
18.50 VVrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji
20.30	Odbojka World League: ZDA-Italija
22.00	TVD Novice
22.15	Nočni boks
23.00	Tednik: Supercross
24.00	Golden Juke box (pon.)
TV Ljubljana 2
16.30	Satelitski prenosi
18.30	Slovenci v zamejstvu
19.00	Dokumentarna oddaja: Vaš zelenjavni vrt
19.30	Dnevnik
20.05	Nogomet: Sampdoria-Anderlecht (prenos)
22.15	Tek prijateljstva v Ljubljani
22.35	Odprto prvenstvo Slovenije v tenisu (iz Domžal)
22.45	Svet poroča
16.45	Variete: Girogiromdndo
17.15	Glasba: ClijrClip
17.45	Aktualno: Zenska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Nogomet: Sampdoria-Anderlecht, za pokal pokalnih zmagovalcev
22.15	Aktualno: Galileo
23.15	Vesti in šport
24.00	Film: Rapimento (dram.)
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanke: L albero delle mele, 12.00 La grande barriera, 12.30 Lo zio d -America, 13.00 Love sto-ry, 13.30 Tenente 0'Hara
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19:30 Rubrika: Dan za dnem
20.00	Appuntamento '90
20.30	Rubrika z županom
22.00	Nanizanka: Il brivido e Lavventura
22.30	SP'82: Italija-Poljska 0.30 Nočne vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri;
13.20	V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Spomini na Rainerja Mario Rilkeja; 17.27 Mladi val;
19.20	Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Glas. mladina Slovenije; 14.40 Merkur-ček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.05 Znano in priljubljeno; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.35 Pianist Hinko Haas; 21.05 Knjige; 21.30 Iz opere Nikola Šubic Zrin-ski; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. •
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi;
10.00	Dnevni pregled tiska; 10.10 Vetrina di superpass; 10.35 Družinsko vesolje;
11.00	Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.00 Kviz; 16.45 Made in Yu;
17.00	Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba.
Dokončni izidi nedeljskih upravnih volitev za občinski svet
Štirje Slovenci izvoljeni v občinski svet v Gorici
Komunista Bratina in Komel ter predstavnika SSk Breščak in Špacapan
Igor Komel	Bernard Špacapan
Občina Gorica - dokončni izidi
STRANKE	OBČINSKE 1990			OBČINSKE 1985			DEŽELNE 1988	
	Glasovi	%	Sedeži	Glasovi	%	Sedeži	Glasovi	%
PSDI	1.921	6,7	3	2.646	8,8	4	1.435	5,0
PSI	3.764	13,1	5	2.405	8,0	3	3.585	12,6
MSI	2.707	9,4	4	2.393	8,0	3	2.736	9,6
ZELENI golobica (1>	1.542	5,4	2	1.089	3,6	1	—	—
MF	254	0,9	—	205	0,7	—	284	1,0
LpT - Ali. V.	(2)	167	0,6	—	—	—	—	119	0,4
ZELENI sonce	(1>	913	3,2	1	—	—	—	1.800	6,3
DP	160	0,6	—	—	—	—	272	1,0
PLI	748	2,6	1	957	3,2	1	565	2,0
KD	10.674	37,3	16	12.427	41,5	18	11.368	39,9
SSk	1.416	4,9	2	1.437	4,8	2	1.536	5,4
PRI	1.280	4,5	2	1.641	5,5	2	731	2,6
KPI	3.095	10,8	4	4.395	14,7	6	3.308	11,6
DRUGI	—	—	—	380	1,3	—	762	2,7
SKUPNO	<3)	28.641	100	40	29.975	—	40	28.501	—
(1)	Za primerjavo med rezultati raznih zelenih list je treba upoštevati, da so letošnji Zeleni golobice nasledniki Zelene liste, ki je nastopila na občinskih volitvah leta 1985; Zeleni smejočega sonca, ki so na deželnih volitvah prejeli 6,3% glasov, so letos večinoma nastopili na listi golobice in zato takratni rezultat ni povsem primerljiv z letošnjih Zelenih sonca;
(2)	Lista za Trst je leta 1988 nastopila sama, letos pa v koaliciji z gibanjem Alleanza Verde;
(3)	Pod oznako DRUGI so za leto 1985 mišljeni upokojenci, katerih lista je prejela 380 (1,3%) glasov; za leto 1988 pa Zeleni marjetice (556 gl.) in gibanje Giustizia e libertš (206 gl.);
Ivan Bratina, Mario Breščak, Igor Komel in Bernard Špacapan so bili neposredno izvoljeni v goriški občinski svet kot predstavniki slovenske komponente goričkega prebivalstva. Po vsej verjetnosti se jim bo v teku mandata pridružil, čeprav za omejen čas, še Bogdan Butkovič.
Z vsemi smo se v tednih pred volitvami pogovorjali o različnih vprašanjih, saj vsakdo od njih izhaja iz drugačne sredine, ima drugačen poklic, aktivno so angažirani v različnih strankah in gibanjih in ne nazadnje, različne so tudi njihove izkušnje na politično upravnem področju. Bratina ima za sabo dolgoletno izkušnjo svetovalca na pokrajini, izvoljenega na listi KPI in zdaj že drugi mandat, svetovalca na Deželi. Po poklicu pa je šolnik. Nedvomno se bodo njegove dosedanje izkušnje pozitivno odražale v delu go-rišklega občinskega sveta. Igor Komel, izvoljen na listi KPI, ima za sabo večletne izkušnje svetovalca v rajonskem svetu, dolgoletno delo pri slovenski krovni organizaciji, pomembna pa je tudi njegova poklicna zaposlitev pri načrtovanju dejavnosti Kulturnega doma v Gorici. Kakor je že v pogovoru pred nekaj dnevi povedal, namerava zastavaiti svoje delo predvsem na področju kulturnih dejavnosti in utrjevanja sožitja.
Skrb za človeka postavljata v ospredje občinska svetovalca izvoljena na listi Slovenske skupnosti, Mario Breščak in Bernard Špacapan. Prvi je bolj doma na področju tehničnih služb, izkušnje na politično-upravnem
področju pa si je ustvaril z delom v rajonskem svetu v Štandrežu ter v okviru stranke, oziroma njenih organov, kjer je tudi pokrajinski predsednik stranke.
Dr. Bernard Špacapan je po poklicu zdravnik psihiater in torej že po poklicnem delu blizu sočloveku. Bogate izkušnje ima tudi z delom v mladinskih organizacijah.
In seveda še besedo ali dve o kandidatu na listi smejočega se sonca, Bogdanu Butkoviču, ki se bo direktno izvoljenim štirim slovenskim kandidatom pridružil v teku mandata, po na-
čelu rotacije, za katerega so se dogovorili na njihovi listi.
V Sovodnjah, Štandrežu in na Goriškem nasploh je doslej uspešno vodil boj za zaprtje upepeljevalnika pri Sovodnjah ter bil med pobudniki raznih drugih ekoloških akcij.
Uspeli smo torej poslati v občinski svet kar lepo in sposobno skupino, ki bo nedvomno znala primerno zagovarjati tako interese slovenske narodnostne skupnosti v Gorici, kakor širšo problematiko. Čimprej je treba začeti z delom.
Ponovno uveljavitev so z izvolitvijo Gizele Reja Simčič, kakor smo že vče-
raj poročali, dosegli Slovenci na Kr-minskem. Bila je izvoljena v občinski svet na listi Uniti per Cormons in s tem se odpirajo nove možnosti pri obravnavi in reševanju vprašanj, ki posebej zadevajo našo narodnostno skupnost v teh krajih.
Končni izidi volišča št. 62
Včeraj smo objavili pregled izidov volitev za občinski svet po posameznih voliščih v Gorici. V seznamu ni bilo podatkov z volišča št. 62 v Štandrežu, saj so jih posredovali v občinski volilni urad šele po 1. uri ponoči, torej ko smo že zaključili redakcijo našega dnevnika. V tem volišču so imeli precej težav s štetjem glasov tako zaradi letošnjega bolj zapletenega postopka štetja glasov kot zaradi neizkušenosti članov volilne komisije. Imenovani predsednik se namreč v soboto ni javil, zato so ga morali v zadnjem trenutku nadomestiti, pa tudi skrutina-torji so bili večinoma neizkušeni. Novi sistem imenovanja skrutinatorjev z žrebom je namreč letos v marsikaterem volišču povzročil nekaj težav in zamud pri štetju glasov.
Izidi v volišču št. 62 so vsekakor bili sledeči: PSD1 26, PSI 139, MSI 18, Zeleni (golobica) 38, MF 2, LpT-Alleanza Verde 0, Zelena lista (sonce) 9, DP 3, PLI 11, KD 139, SSk 125, PRI 14, KPI 138.
Pokrajinski odbor SKGZ
čestita
novoizvoljenim slovenskim svetovalcem v občinskih svetih v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu ter v goriških rajonskih svetih Ivanu Bratini, Marjanu Breščaku, Igorju Komelu, Bernardu Špacapanu in Gizeli Reja Simčič, izvoljenih v goriškem občinskem svetu oziroma v Krminu.
Skala Gabrje in Sovodenjska dekleta priredila koncert v gradu Kromberk
Moški pevski zbor Skala iz Gabrij in dekliški zbor Sovodenjska dekleta iz Sovodenj sta imela preteklo soboto zanimiv celovečerni koncert v enkratnih prostorih Kromberškega gradu. Prisrčen glasbeni večer je lepo uspel, saj je dobra akustika velike dvorane
še posebej ovrednotila glasove nastopajočih. Pevci zbora iz Gabrij so tam že lani imeli celovečerni koncert, letos so se jim pridružila še Sovodenjska dekleta.
Pevovodkinja Rozina Konjedic, ki že več let uspešno vodi moški pevski
zbor Skala, je po rodu prav iz Kromberka in ji je zato nastop v tem okolju še posebno pri srcu. Sobotni koncert je v uvodnih besedah označila za obisk lastovke, ki se enkrat na leto rada vrne v svoj rodni kraj.
Pester, kvaliteten in več kot uro dolg program so sestavljale številne narodne, črnske in domače pesmi, ki sta jih oba zbora uspešno in izvajalsko neoporečno podala številnim pazljivim poslušalcem. V prvem delu večera so nastopila Sovodenjska dekleta, ki jih vodi Sonja Pelicon, nakar so bili na vrsti pevci zbora Skala. Program sta sklenili pesmi Dekle na vrtu zelenem sedi in Oj z Bogom, ti planinski svet!, ki sta jih zbora zapela v mešani izvedbi.
Pevci zbora iz Gabrij se medtem že vestno pripravljajo na nov nastop. V soboto, 26. maja, bodo namreč ponovno nastopili, tokrat na domačih tleh, in sicer v sovodenjski telovadnici. Izkupiček večera, ki ga člani društva prirejajo v sodelovanju z lovskim društvom, bodo namenili popravilu sedeža društva.
Na sliki (foto Čubej): moški pevski zbor Skala in Sovodenjska dekleta pod vodstvom Rozine Konjedic med sobotnim koncertom v Kromberškem gradu.
Uspešen obračun sejma Expomego Exponautica
V nedeljo se je zaključila sejemska prireditev Expomego - Expona-utica, ki je bila tako po obisku sodeč, kakor po gospodarski strani, zlasti kar zadeva navezovanje in utrjevanje gospodarskih stikov, zelo uspešna. V dobrem tednu so zabeležili okrog 35 tisoč obiskovalcev, kar je v primerjavi z lanskim sejmom za 28 odstotkov več. Sejemska prireditev je nudila številnim obiskovalcem in predvsem goriškim podjetnikom lepo priložnost, da so utrdili že itak dobre poslovne stike z nekaterimi sosednjimi državami. Dnevi, ki so jih posvetili Sloveniji, Koroški, Madžarski in prvič tudi Demokratični ljudski republiki Koreji, so dokazali, da ima goriško gospodarstvo dobre izglede za nadaljnji vsestranski razvoj.
Prireditelji so ugodno ocenili tudi tržiški del sejma, ki naj bi v bodoče postal samostojna prireditev. Povpraševanje in zanimanje za morje in zlasti obmorski turizem se namreč iz leta v leto veča, zato bi takšen sejem, trdijo člani goriške sejemske ustanove, lahko privabil še večje število obiskovalcev. Sejem je pozitivno ocenil tudi predsednik Trgovske zbornice dr. Enzo Bevilacgua.
__________prispevki_______________
V spomin na dragega Franca Figlja je njegova družina darovala 100 tisoč lir za SD Sovodnje.
Namesto cvetja na grob pokojnega Franca Figlja daruje druž. Batistič-Mi-locco 50 tisoč lir za ŠD Sovodnje.
Romana Nanut daruje v spomin na brata Borisa ob 45. obletnici njegove
smrti v taborišču Dachau 50 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu.
Za Zeleni križ so v razne namene darovali: družina Rosconi 100 tisoč, M. in N. Tavella 100 tisoč, sinovi Ottorina Melegarija 100 tisoč.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi 23. junija enodnevni avtobusni izlet Most na Soči - Cerkno - Škofja Loka. Udeleženci si bodo ogledali grad v Škofji Loki arboretum Volčji potok. Kosilo v Škofji Loki, večerja pa na kmetiji, ki se ukvarja s kmečkim turizmom pri Postojni. Vpisujeta Ettore Moro (tel. 78351) in Ernest Sobani (tel-419981) do 23. maja.
Društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj prireja 8., 9. in 10. junija izlet v Salzburg in na Dunaj-Cena 330 tisoč lir. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije pri tajnici Marinki Batič, tel. 882043.
______________kino________________
Gorica
CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Non guardarmi, non ti sento«.
VERDI 18.00-22.00 »Karate Kid III - La sfida finale«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Stravolte nel pi' acere«. Prep. ml. pod 18. letom.
Trzic
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30'
22.00	»Marina, vulcano di piacere«-Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Obtožena«'
20.00	»Napad na bazo«.
SVOBODA - Šempeter Danes zaprt0’
Jutri 20.00 »Dobro jutro Vietnam«. DESKLE Danes zaprto. Jutri 19.30 »Črn* dež«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita - Don Boscova ulica 17^ tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio - Ul. Romana 147 - te 40497.
pogrebi
Danes, ob 9.30 Mario Zotti, iz spl° j ne bolnišnice v cerkev na Svetog°r.Ui ulici in na pokopališče v Šlandre . ob 11. uri Cirillo Sirach iz splošne nišnice v cerkev na Travniku ro glavno pokopališče, ob 12.30 GuaR^j Miculus, iz Padove v Cerkev v Pe in na tamkajšnje pokopališče.


Tudi dokončni podatki o
izidu volitev potrjujejo že znane trende
Osip KD in KPI, PSI druga stranka
V goriški občinski svet so bili izvoljeni štirje Slovenci: dva na listi KPI in dva na listi Slovenske skupnosti. To so Ivan Bratina in Igor Komel na listi KPI ter Bernard Špacapan in Mario Breščak na listi SSk. Za samo osem preferenčnih glasov ni bil izvoljen socialist Waltritsch. Prisotnost predstavnikov slovenskih vo-lilcev se bo v goriškem občinskem svetu sredi mandata predvidoma še okrepila, saj bo zaradi rotacije, mesto zasedel Bogdan Butkovič, ki je bil kandidat na listi Smehljajočega se sonca in je po preferenčnih glasovih na tretjem mestu, takoj za A.M. Boileao in L. Genovesejem.
Dokončni podatki o izidu volitev samo potrjujejo oceno, ki smo jo izrekli že v včerajšnji številki, ko še nismo razpolagali s popolnimi podatki. Z rezultatom smo objektivno lahko zadovoljni, saj smo naše predstavništvo povečali s treh svetovalcev na štiri, kasneje pa lahko računamo še na petega.
Prav manjkajoči podatki iz volišča št. 62 (v Štandrežu), so v marsičem spremenili vrstni red izvoljenih. Prav v Štandrežu je kandidat Bratina na listi KPI prejel Pfecej preferenc in s tem prekosil Polet-fa. Podoben izid je bilo pričakovati tudi za Waltritscha, ki je v Štandrežu, tudi na Podlagi izidov prejšnjih volitev, računal na precejšnje število preferenčnih glasov.
Ob tem velja zabeležiti še podatek, da so štetje glasov na volišču št. 62 zaključili šele proti drugi uri zjutraj in da je bila do takrat zelo verjetna možnost Waltrit-scheve izvolitve.
Že včeraj smo opozorili, da bo razmerje sil v občinskem svetu v Gorici nekoliko drugače od dosedanjega. KD je izgubila — zdaj je to že tudi dokončno — dve svetovalski mesti in bo imela šestnajst svetovalcev od štiridesetih. Še yedno pa ostaja stranka relativne večine. KPI je izgubila dve svetovalski mesti od šestih. Socialisti ohranjajo pet svetovalcev in so druga stranka v občini. Svoje Predstavništvo je ohranila Slovenska
skupnost, čeprav je po številu glasov lahno nazadovala.
Pravi zmagovalci so zeleni, ki so potrojili število svojih predstavnikov. Ugotavljajo sicer, da bi bil rezultat lahko še boljši. V občinskem svetu bodo trije svetovalci: dva na listi zelenih golobice, eden na listi smehljajočega se sonca.
Naravnost odličen rezultat so zeleni golobice zabeležili na volitvah za rajonske svete, kjer so v poprečju zbrali nekaj nad deset odstotkov glasov.
Misovci so pridobili eno svetovalsko mesto in imajo zdaj štiri predstavnike. Menda so odškrknili glasove predvsem krščanski demokraciji, najbrž pa še komu drugemu. Po nekaterih tolmačenjih, naj bi šlo za posledico preveč odprtega stališča do Slovencev, ki naj bi ga imela župan in goriška KD.
Po napetem in razburljivem pričakovanju v ponedeljek ponoči, je bil včerajšnji dan v glavnem namenjen ocenjevanju izidov. V prihodnjih dneh pa bo čas za poglobljeno analizo.
Mimo vidnega osipa glasov KD in KPI je pozornost usmerjena na posamezne kandidate. Dosedanji in predvidoma tudi bodoči župan Scarano je po številu preferenc sodeč precej izgubil na popularnosti, saj mu je od zadnjih volitev sem, zmanjkalo kar dobrih šeststo preferenc. Kljub temu je prejel 2771 osebnih glasov. Presenetil pa je vzpon drugouvrščenega, to je Salvatoreja Colelle.
Igra preferenčnih glasov je imela za posledico, zlasti pri manjših strankah, da so se med izvoljene, ali vsaj k vrhu lestvice, povzpeli tudi do zdaj manj znani kandidati. Glede preferenčnih glasov bi kazalo ugotoviti še to: z boljšo koordina-cijcf slovenskih glasov, tudi razpršenih po različnih strankah, obstajajo realne možnosti izvolitve še večjega števila slovenskih svetovalcev v mestu.
No dokončni rezultati so tu, malo ali nič se ne bo dalo več spremeniti, zato pa je zdaj čas za ocene in komentarje, Sku-
šali smo izvedeti za mnenja predstavnikov pomembnejših strank, oziroma tistih strank, za katere so tokrat v glavnem volili slovenski volilci. Mirko Spazzapan, pokrajinski tajnik SSk, izid upravnih volitev takole ocenjuje: "Kljub relativni afirmaciji naših ljudi z izvolitvijo dveh komunistov in dveh naših predstavnikov, ugotavljam, da znamo biti Slovenci dobri oprode, a nepogumni vitezi. Če bi svoje glasove manj razprševali, bi imeli vsekakor še več predstavnikov v občinskem svetu.
Kar se tiče slovenskih občin na Goriškem, je pomembno, da jih bodo še dolgo upravljali slovenski ljudje. V Števerjanu so volilci dokazali, da odobravajo delo predstavnikov dosedanje občinske uprave."
Pokrajinski tajnik KPI Maurizio Salomoni priznava osip glasov in napoveduje podrobno analizo na seji pokrajinskega tajništva, ki je bila že sklicana.
V koalicijah, kjer je KPI šla na volišče skupaj s socialisti, je dobro zdržala preizkušnjo. Tak je recimo primer v slovenskih občinah. Težka je, po besedah Salo-monija, izguba večine v občini Poljan. Na seji pokrajinskega vodstva bodo podrobneje razčlenili posebej izid glasovanja v občinah, kjer so volili po propor-čnem sistemu (Gorica, Krmin, Gradišče, Štarancano, Škocjan).
Tajnik mestnega odbora KD Mattel je včeraj v daljši izjavi priznal osip glasov in izgubo dveh svetovalskih mest. Naloga šestnajstih svetovalcev bo delati zato, da bi mesto postalo prijetnejše, delati za gospodarski in splošni družbeni ter kulturni razvoj. Osip glasov so zabeležili v vsejh mestnih predelih, zato ga ne gre priprisati pomanjkljivostim v programu ali pa slabo izbranim kandidatom. Vsekakor zaradi volitev ne bo izrednega kongresa stranke in tudi tajnik ne namerava dati ostavke.
Zadovoljstvo nad izidom upravnih volitev izraža tudi koordinator zelene liste smehljajočega se sonca, Bogdan Butko-
vič, ki pravi, da je prav rezultat volitev pokazal, da je nevarnost razprševanja glasov zelo relativna zadeva. Potrebna pa bi bila smotrnejša koordinacija glede preferenc.
V krajši izjavi za tisk pokrajinski tajnik PSI Luciano Pini naglaša zlasti pomen volilnega rezultata te stranke v Gorici, kjer je po številu glasov in mest v
občinskem svetu na drugem mestu. Socialisti so napredovali povsod, bodisi, da so nastopili sami, kakor v koalicijah z drugimi strankami.
Zadovoljni z izidom so tudi republikanci in liberalci. Zeleni Fiorelli pa je ostal zvest svojemu dosedanjemu stališču, da volilnih izidov ne komentira. Ker je nepotrebno, saj so številke že dovolj jasne.
Sestava občinskega sveta v Gorici in število preferenčnih glasov
Štirideset mest v goriškem občinskem svetu je takole porazdeljenih: krščanska demokracija 16, socialisti 5, komunisti 4, misovci 4, socialdemokrati 3, zeleni golobice 2, Slovenska skupnost 2, republikanci 2, zeleni s. 1, liberalci 1.
Vrstni red izvoljenih svetovalcev in število preferenc. Objavljamo tudi prve tri neizvoljene kandidate in število preferenc.
KD Scarano (2.771), Colella (871), Tuzzi (773), Apa (712), Fornasir N. (542), Zanetti (531), Obit (530), Culot (522), Damian (486), Marchi (465), Agati U. (443), Cabrini (430), Baresi (421), Cocianni G. (409), Marega (408), Cappella (395). Prvi trije neizvoljeni: Soffiati (363), Zappala (358), De Vittor (353).
PSI Del Ben (298), Zucalli (283), Alberti (264), Pini (233) Devetag (222). Prvi trije neizvoljeni: Waltritsch (214), Lassig (192), Fontana (171).
KPI Busolini (522), Lamberti (311), Komel (284), Bratina (155). Prvi trije neizvoljeni: Poletto (146), Ardit (128), Di Gianantonio (119).
MSI Coana (551), Cosma S. (450), Noselli (274), Altieri (75). Prvi trije neizvoljeni: Formentini (75), Bressan (67), Toros (49).
PSDI Esposito (304), Žiberna (283), Baiocchi (251). Prvi trije neizvoljeni: Gen-tile (232), Morra (218), Fantini (180).
SSk Špacapan (353), Breščak (309). Prvi trije neizvoljeni: Figelj (258), Bukovec (158), Sirk (48).
Zeleni golobice Fiorelli (482), Bortolotti (95). Prvi trije neizvoljeni: Carnelos (58), Russo (54), Radigna (47).
PRI Drufuca (293), Pecorari (178). Prvi trije neizvoljeni: Lippi (173), Gandin (81), De Feo (64).
Zeleni sonce: Boileau (46). Prvi trije neizvoljeni: Genovese (46), Butkovič (29), Grazzina (23).
PLI Majo (165). Prvi trije neizvoljeni: Graniti Franca (75), Russo (55), De Grassi (47).
Preference slovenskih kandidatov na listah KPI in PSI: Rupel (106), Maligoj (103), Pelesson (45), Corva (37), Hvalic (26) vsi na listi KPI; Gruntar (156), Klanjšček (125), Gej (101), Pavšič (82).
V primerjavi z občinskimi volitvami je bilo nekaj razlik v odstotkih posameznih strank
Izidi in sestava rajonskih svetov v Gorici
KPI in nekoliko manj KD nazadovali, dober uspeh PSI in SSk, odličen za Zelene golobice
Izidi volitev za rajonske svete so bili nekolik nrgačni kot izidi volitev za občinski svet. Razlike ecmi primerovsicer niso velike, razvidnih pa je ne razhajanj v rezultatih posameznih strank. Komu »sti so dosegli nekoliko boljši odstotek kot na ob mskih volitvah, vendar so pred petimi leti imel Hav tako več glasov po rajonih kot pa za občine “cialisti so po rajonih pridobili nekaj manj glaso-v bi pomenilo, da je nekaj volilcev glasovali za občinski svet in KPI za rajone. KD je m Janških volitvah izgubila precej manj kot pri ob
VUHLVUII	nidllj KUL pil (
da ''ih volitvah, kar pa gre najbrž pripisati dejstv p republikanci niso predstavili svojih kakdidatc dj. rajonih, tako da so se z njihovimi glasovi okori Predvsem demokristjani v manjši meri pa tui rajs°vci. Poglavje zase so Zeleni golobice, ki so r Jonskih volitvah prejeli v občini več kot 10% gl Do« vseverni mestni četrti pa celo z več kot 13' ie zel ''ros3 stranka za KD. To najbrž pomeni, c Dricef6116 na občinskih volitvah precej oškodova p rsotnost kar treh list z različnimi simboli: v obči)
sveteVe^ S*;a ^ve 0C^	"S*; srcer izvolili skupno t
mvalce, s skupno listo pa bi jih morda bili štii te . SJmjmo vsekakor izide v posameznih rajoni dat lrnena izvoljenih svetovalcev (ob vsakem kand pri "a^ajamo število preferenc, poleg izvoljenih p mhVksaki stranki navajamo tudi prvega od neizvolji
LOČNIK
ZELENI golob.
PLI
PSDI
psi
Kpi
Mf
SSk
Msi
glasovi 181 1.225 45 211 363 326 61 59 213
6,7%
45,6%
1,7%
7,9%
13,5%
12,2%
2,3%
2,2%
7,9%
Vid^^^EJENI: KD 6 - Mario Perco 143 pref., Livi ChinZ Panzo Medeossi 67, Laura Galbato 51 Rob P51S Roberto 45, Adriano Pierattoni 29 (neiz\ (Ale«0 R°manzin 26), PSDI 1 - Edoardo Bressan 2 Mariaa£droFerelli 2°)' PSI 2 - Giovanni Bressan 41 ' Bianp xS,dna Zudini 16 (Ervino Scorianz 15), KPI MSI i a Marega por. Vidoz 36 (Claudio Peressin 15 Claurii: gubano Tuntar 56 (Luigi Coana 8), ZEL. 1 la Marega 17 (Mauro Radigna 9).
PODGORA
glasovi 29 37 111 95 245 56 233
3,6%
4,6%
13,8%
11,8%
30,4%
6,9%
28,9%
MSI PSDI psi SSk Kd
gLENl golob.
,7	za.avc
izv TjV GL JENI: PSDI 1 - Enrica Laurenti 4 pref. (r Guervi Vatore Romano 4), PSI 2 - Elio Corolli lio j 'no Seno 7 (Giordano Falcone 2), SSk 1 - Em 'Nli -ir (Sabina Antoni 6), KD 4 - Fabrizio Bai '2, n;,, Rossanna Antoniazzi 14, Andrea Lauren i ' LivSeppe Hlede 9 (Elvira Ardit Bandelli 8), ZE1 ^^Darri^nz	^ (Giovanna Bauzon 3), KPI 3
zaj 9 (Franc ^ ^anislao Maligoj 18, Mario B
PEVMA-OSLAVJE-ŠTMAVER
Msi	glasovi
Kd	12	2,1%
zeleni	„,	92	15'8%
NI	9°lob.	27	4,6%
Skupni izidi volitev za rajonske svete v Gorici
STRANKE	RAJONSKE 1990		RAJONSKE 1985		
	Glasovi	%	Glasovi	%	Razlika
KD	11.118	39,9	12.290	42,2	— 2,3
KPI	3.379	12,1	4.878	16,8	— 4,7
PSI	3.525	12,7	2.594	8,9	+ 3,8
PSDI	1.662	6,0	2.462	8,5	— 2,5
PLI	898	3,2	1.025	3,5	— 0,3
MSI	2.973	10,7	2.573	8,9	+ 1,8
MF	61	0,2	—	—	+ 0,2
SSk	1.428	5,1	1.345	4,6	+ 0,5
ZELENI golobica	2.797	10,1	—	—	+ 10,1
SKUPNO	27.841	100	29.096	100	
cic 10, (Raffaella Smet 7), PSI 2 - Walter Ressi 52, Diego Marvin 18, (Daniele Braini 10), KD 3 - Santo Arcari 19, Angelo Venuti 17, Maurizio Peteani 13, (Severin Lutman 12), SSk 2 - Vladimiro Bastiani 32, Božidar Tabaj 21, (Mario Breščak 13), KPI 2 - Vilma Braini por. Corva 28, Erik Bensa 20, (Guerrino Cijak 16), PSDI 1 - Giancarlo Pacioselli 3, (Antonio D Ales-sandro 2), MSI 1 - Livio Toros 11, (Antonietta Livotti 1).
ROJCE
PLI	glasovi 35	2,5%
ZELENI golob.	167	11,8%
MSI	152	10,7%
KD	666	47,2%
PSI	169	12,0%
KPI	145	10,3%
PSDI	78	5,5%
IZVOLJENI: ZELENI golob. 1 - Raffaella Smet 17 pref., (neizv. Fulvio Mosetti 9), MSI 1 - Pompeo Elvi-to 10, (Adriano Ritossa 8), KD 6 - Elio Demarchi 142, Giuseppe Gambitta 142, Angelo Venuti 30, Rino Ru-pil 24, Teresa Cumaldi Tegon 19, Nives Princi Bressan 18, (Pietro Visintini 8), PSI 2 - Umberto Boccado-ro 9, Silvano Plazzotta 9, (Claudio Dell Orco 4), KPI 1 - Giorgio Della Chiesa 15, (Mario Galasso 14), PSDI 1 - Rodolfo Žiberna 6, (Giovanni Annatelli 4).
PSDI	23	4,0%
PSI	98	16,8%
SSk	194	33,3%
KPI	136	23,4%
IZVOLJENI: KD 2 - Alessio Brumat 16 pref., Levin Rosi 3 (Stefano Chiandetti 3), ZEL. 1 - Livio Semoli 2 (Rosanna Brecelj 1), PSI 2 - Marjan Sosol 15, Albert Sosol 8 (Rodolfo Pavšič 7), SSk 4 - Silvano Bensa 23, Alessio Figelj 18, Silvestre Primosig 14, Francesco Bizaj 13 (Davide Grinovero 8), KPI 3 -Boris Pintar 33, Mirko Vendramin 17, Silvino Poletto 17 (Davide Sossou 4).
STRAŽICE
KPI	glasovi 378	12,8%
ZELENI golob.	231	7,8%
PSI	403	13,6%
SSk	93	3,1%
PSDI	177	6,0%
MSI	297	10,0%
PLI	61	2,1%
KD	1.319	44,6%
IZVOLJENI: KPI 2 - Tonino Pantuso 50 pref., Lucio Ulian 20 (Liliana Ardit vd. Ulian 19), ZEL. 1 -Giulia Bortolotti 18 (Michele Sala 8), PSI 2 - Guido Baissero 14, Carlo Devetak 14 (Paola Grassetti 13), PSDI 1 - Antonio La Stella 31 (Paolo Fantini 16), MSI 1 - Margherita De Leo 25 (Adriano Ritossa 17), KD 5 - Enzo DalLOsto 350, Stefano Chiandetti 62, Massimo Bevilacgua 48, Alessandro Hlede 44, Ser-gio Gregorutti 26 (Claudia Mantovani 23).
SVETOGORSKA ČETRT-PLACUTA
Alfredo losini 37 (Guido Trani 36), PSI 2 - Giovanni Dellago 27, Guido Baissero 25 (Aleš Cej 25), PSDI 1 -Maurizio Mattiuzzi 21 (Ambra Marchetto 12), KPI 2 - Giovanni Bratina 77, Sirio Ban 57 (Roberto Busolini 45), MSI 2 - Renzo Rosarelli 47, Gianna Altieri 33 (Mario Lo Re 25), KD 6 - Giovanni Podbersig 220, Renato Boegan 173, Edoardo Farfoglia 146, Mario Palla 96, Giampaolo Franco 76, Elio Perini 65 (Alessandro Chinese 62).
PODTURN-SV. ANA
PLI	glasovi	
	.	149	2,8%
SSk	190	3,5%
ZELENI golob.	576	10,7%
KPI	611	11,4%
MSI	564	10,5%
PSDI	434	8,1%
KD	2.149	39,9%
PSI	706	13,1%
IZVOLJENI: SSk 1	- Nicolo Klanjšček	28 pref.
(Roberto Cotič 26), ZEL. 2 - Giannantonio Carnelos 35, Rosanna Brecelj 33 (Elena Russo 30), KPI 2 -Antonio Mennella 64, Eda Sartori Sellan 48 (Tullio Sellan 47), MSI 2 - Gino Russian 59, Mario Saurin 32 (Stefano Cosma 31), PSDI 1 - Emilio Baiocchi 55 (Lino Brezza 37), KD 6 - Massimo Cicigoi 196, lose Nadaia Franchi 114, Mauro Mazzoni 108, Claudio Calligaris 102, Barbara Ferigo 99, Gianfranco Ledri 91 (Franco Miccoli 87), PSI 2 - Barbara Bianconi 42, Maria Bombi Fermo 37 (Flavio Cabrini 34).
ŠTANDREŽ
SSk	glasovi 342	7,4%
PLI	122	2,7%
ZELENI golob.	609	13,2%
PSI	501	10,9%
PSDI	211	4,6%
KPI	579	12,6%
MSI	546	11,9%
KD	1.689	36,7%
IZVOLJENI: SSk 1 - Mauro Leban 45 pref. (Bernardo Špacapan 34), ZEL. 2 - Giulia Bortolotti 46,
PLI	glasovi 27	2,1%
ZELENI golob.	116	9,3%
PSI	227	18,1%
KD	306	24,5%
SSk	200	16,0%
KPI	235	18,8%
PSDI	49	3,9%
MSI	91	7,3%
IZVOLJENI: PLI 1 - Agostino Majo 1 pref., (neizv. Carlo Bravo -), ZELENI golob. 1 - Marco Marin-
CENTER
MSI	glasovi 1.030	13,6%
PSDI	394	5,2%
PSI	891	11,7%
SSk	255	3,4%
KD	3.102	40,9%
PLI	449	^	5,9%
KPI	661	8,7%
ZELENI golob.	802	10,6%
IZVOLJENI: MSI 2 - Giorgio Malfatti 98 pref., Luigi Coana 81, (neizv. Filippo Formentini 74), PSDI 1 - Ferruccio Fantini 34, (Edoardo Bressan 23), PSI 2 - Marcello Biasutti 54, Alessandro Waltritsch 38, (Flavio Cabrini 36), SSk 1 - Igor Devetak 24, (Davide Grinovero 19), KD 6 - Paolo Del Papa 248, Fabio Agazzi 220, MarCo Zitter 126, Mario Borghes 112, Olevenza Vitali 112, Maria Cristina Bellini 103, (Giorgio Ciani 102), PLI 1 - Claudio Decolle 54, (Paolo Majo 32), KPI 1 - Carlo Peresson 104, (Giordano Chi-arion 60), ZELENI golob. 2 - Margherita Gliubich 54, Elena Russo 41, (Marco Marinčič 39).
MADONNINA
KD	glasovi 325	55,5%
PLI	10	1,7%
KPI	75	12,8%
PSI	56	9,6%
PSDI	48	8,2%
MSI	39	6,7%
ZELENI golob.	32	5,5%
IZVOLJENI: KD 7 - Licia Cocianni 90 pref., Livi-ana Cechet 17, Italo Fiorella 17, Simonetta Montre-sor 14, Gianni Oleotto 13, Giuseppe Tarantino 12, Anna Maria Pupin 11, (neizv. Sonia Ramon’7), KPI 1 - Ada Brescia 7, (Albino Klavcic 5), PSI 1 - Gualtiero Miklus, PSDI 1 - Salvatore Romano 13, (Valdiero Vecchiet 6), MSI 1 - Marco Serra, (Margherita De Leo 1), ZELENI golob. 1 - Claudia Marega 3, (Mauro Radigna 3).
V Gotebovgu na Švedskem finalna tekma nogometnega pokala UEFA
Sinočnja srečanja za italijanski košarkarski play off
Danes Sampdoria - Anderlecht
GOTEBORG — »Poskusi še enkrat, Samp«, tako, malce po woodyallensko, bi lahko poimenovali drevišnjo finalno tekmo za pokal Uefa, v kateri se bosta srečala genovska Sampdoria in belgijski Anderlecht. Leto dni po porazu v bernskem finalu proti Barceloni bo namreč enajsterica jugoslovanskega trenerja Vujadina Boškova spet poskusila osvojiti prvi veliki mednarodni pokal.
Vialli, Mancini in tovariši se bodo srečali s solidno ekipo, z velikimi mednarodnimi izkušnjami, ki pa je trenutno v dokajšnji krizi. Anderlechtu je Bruges »spodnesel« državni naslov, izločen je bil iz tekmovanja za belgijski nogometni pokal, zato ostaja drevišnja tekma ključnega pomena za letošnjo sezono enajsterice trenerja Aada De Mosa. Po mnenju izvedencev je Anderlecht dokaj svojevrstna ekipa. Razpolaga s široko paleto igralcev, med katerimi je kar 11 »tujcev«. Med temi sta tudi dva Jugoslovana: rezervni vratar Stojič in vezni igralec Jankovič (igral je s Crveno zvezdo in Real Madridom).
Sampdoria bo nastopila v standardni postavi, z izjemo Cereza, ki si bo srečanje ogledal s tribun gdteborškega stadiona Ullevi. Genovežane bo bodrilo kakih 6.000 navijačev, ki so prispeli v to švedsko mesto s 24 čarterskimi poleti, posebnimi avtobusi in zasebnimi avtomobili.
Tekmo, ki se bo začela ob 20.15, bo neposredno prenašala druga Tv mreža RAI (začetek ob 20.10).
Argentina samo neodločeno proti Švici
BERN — V prijateljski nogometni tekmi je.včeraj Argentina izenačila 1:1 (0:0) proti Švici. Prvi so povedli Argentinci z Balbom v 50', za domačine pa je bil uspešen Turkyl-maz v 89'.
V Parmi polfinalna tekma za evropski naslov
Italija - Jugoslavija under 21
PARMA — V mestu, ki se na krilih uspehov domačega drugoligaša prvič bliža italijanski nogometni A ligi, se bosta danes v povratni polfinalni tekmi za naslov evropskega prvaka reprezentanc izpod 21 let srečala reprezentanci Italije in Jugoslavije. V prvi tekmi v Zagrebu so mladi »azzur-ri« odnesli celo kožo, saj so izsilili neodločen izid brez golov. Danes jim za uvrstitev zadošča zmaga z vsakim rezultatom. V primeru neodločenega izida brez golov bi morali ekipi odigrati podaljške in - ob nadaljnjem izenačenju -še enajstmetrovke. Jugoslavija bi si izborila finale z zmago in z neodločenim rezultatom z enim ali več goli.
Jugoslovanski trener Ivan Čabrinovič je pred tekmo optimist. Pravi, da je morala Jugoslavija v prvi tekmi najprej paziti, da ohrani neomadeževano mrežo, kar ji je tudi uspelo. Sedaj ima.po trenerjevem mnenju vse možnosti, da doseže gol in si tako zagotovi uvrstitev v finale. »Plavi« bodo v Parmi nastopili okrepljeni: zanje bo zaigral tudi znani vezni igralec Crvene zvezde Dejan Savičevič.
Po drugi strani gleda tudi italijanski trener Cesare Mal-dini z zaupanjem na današnjo tekmo. Reprezentanca bo nastopila v standardni postavi z izjemo izključenega Rossinija, ki naj bi ga zamenjal Bortolotti.
Tekma med Italijo in Jugoslavijo under 21 se bo začela ob 17. uri.
Popoln uspeh domačinov
Scavolini, Ranger, Phonola in Vis-mara so se z zmagami v sinočnjih tretjih odločilnih srečanjih uvrstili v polfinale italijanskega košarkarskega play offa.
Scavolini - Messaggero	109:103
(60:56)
Scavolini se je z dobro skupinsko igro znebil žilavega Messaggera. V zmagoviti ekipi so dali največ košev Cook (27 točk), Daye (25) in novopečeni občinski svetovalec na listi KD v Pesaru Magnifico (22). Pri Messaggeru je izvrstno igral Shaw (44!).
Ranger - Viola	99:68 (53:32)
Viola ni ponovila dobre igre iz prve tekme. Proti razigranim domačinom ni zdržala več kot 10 minut, predvsem zaradi netočnosti svojega najboljšega strelca Caldwella. Ranger je tako slavil visoko zmago.
Phonola - Knorr	84:83
(76:76, 43:35)
Najbolj dramatično je bilo v Caser-ti, kjer so domačini šele po podaljšku in z minimalnim vodstvom odpravili bolonjski Knorr. Pri domačinih je Os-car dosegel manj košev kot običajno, skupaj z Glučkovom pa je pobral veliko odbitih žog. Knorr je imel v zadnji minuti priložnost, da z Brunamontijem
osvoji srečanje, a le-ta je zgrešil prosti met.
Vismara - Ipifim	97:89 (46:46)
Vismara iz Cantuja je z dobro-igro Pessine (34) strla odpor Ipifima, ki se tako z dvignjeno glavo poslavlja od play offa.
Polfinalna para: Scavolini - Phonola, Ranger - Vismara.
Auriol (lancia ) še vodi na rallyju po Korziki
AJACCIO — Po treh dnevih in 22 posebnih vožnjah je Didier Auriol (lancia) še vedno v vodstvu avtomobilskega rallyja po Korziki, veljavnega za svetovno prvenstvo. Auriolov najnevarnejši tekmec ostaja Španec Sainz (toyota), ki je včeraj izkoristil nezgodo Francoza Loubeta. Slednji je s svojo lancio zavozil s proge, Sainz pa je prehitel še Chatriota in je sedaj drugi. Rally se zaključi danes, skupna lestvica pa je naslednja:
1. Auriol (Fr.) lancia 4.45,03’'; 2. Sainz (Šp.) toyota po r07'j 3. Chatriot (Fr.) BMW 2'45"; 4. Saby (Fr.) lancia 5'03"; 5. Daumschlager (Avstrija) volkswagen 26'33".
Po napornem vzponu na kronometer na kolesarski dirki po Španiji
Giovannetti (It.) utrdil vodstvo
Odprto teniško prvenstvo Italije
Selešm in Sabatinijeva premostili prvo oviro
RIM — Na italijanskem odprtem teniškem ženskem prvenstvu sta včeraj med drugimi sta nastopili tudi dve od favoritinj, Jugoslovanka Seleševa in Argentinka Sabatinijeva, ki sta se v dveh setih odkrižali Zrubakove (ČSR) oz. Grossmanove (ZDA). Med Italijankami je najbolj odmeven uspeh dosegla Golarsova, ki je odpravila nosilko skupine št. 7, Francozinjo Tauziatovo.
NEKAJ IZIDOV: Seleš (Jug.) - Zru-bakova (ČSR) 6:4, 6:1: La Fratta (It.) -Martin (ZDA) 2:6, 6:2, 6:2; Golarsa (It.) Tauziat (Fr.) 6:3, 7:6 (7:5); Sabatini (Arg.) - Grossman (ZDA) 7:6 (7:3), 6:0; Reggi (It.) - Medvedeva (SZ) 6:0, 6:3; Kelesi (Kan.) - Lapi (It.) 6:2, 6:0; Cec-chini (It.) - Fulco (Arg.) 6:7 (4:7), 6:0, 6:4.
Italijansko odbojkarsko prvenstvo
Maxiconu naslov
MODENA — Z zmago s_ 3:1 (14:16, 15:12, 15:9, 15:11) v tretji finalni tekmi proti Philipsu iz Modene je Maxicono Parma osvojil italijanski odbojkarski naslov. V prejšnjih dveh srečanjih je Maxicono obakrat zmagal s 3:2.
VALDEZCARAY — Francoz Jean Francois Bernard je osvojil 15. etapo krožne dirke po Španiji, 24 km dolg vzpon na kronometer, ki je popeljal kolesarje od Ezcaraya do Valdezcara-ya. Italijan Marco Giovannetti se sploh ni uvrstil med prvih dvajset, a je kljub temu ohranil prvo mesto na skupni lestvici in je celo povečal svoje vodstvo nad svojimi najnevarnejšimi zasledovalci. Do včeraj je drugouvrščeni Španec Cadena zaostajal za Italijanom 41 sekund, od včeraj pa je na drugem mestu njegov rojak Fuerte, ki pa zaostaja že 1’31". Na skupni lestvici je med prvo deseterico šest Špancev, dva Kolumbijca in po en Italijan in en Sovjet.
Vrstni red 15. etape:
1. Bernard (Fr.), ki je 24 km prevozil v 52T4" s povprečno hitrostjo 27,688 km na uro; 2. Poulnikov (SZ) po 1'03"; 3. Louviot (Fr.) po r41"; 4. Ampler (NDR) po 3'01"; 5. Llach (Sp.) in Mejia (Kol.) 3'04"
Skupna lestvica:
1. Giovannetti (It.) v 65.03 "08; 2. Fuerte (Šp.) po 1'31"; 3. Cabestany (Šp.) po 1'32 ”; 4. Delgado (Šp.) po 2’; 5. Go-
rospe (Šp.) po 2'01"; 6. Ivanov (SZ) po 2'29"; 7. Parra (Kol.) po 2-35"; 8. Indura-in (Šp.) po 2'53'j 9. Pino (Šp.) po 3'02"; 10. Farfan (Kol.) 4'34".
Dirka Alpe Adria
Slovencu Pagonu prva etapa
PTUJ - Slovenski kolesar Aleš Pagon, član kranjske Save, je osvojil prvo etapo dirke Alpe Adria, ki je štartala včeraj v Ptuju. Na skupni lestvici vodi Sovjet Aleksander Šefer, član kazahstanske ekipe, ki je dopoldne v Zagrebu zmagala v uvodni ekipni predetapi.
Pagon je zmagal v skupnem naletu. 128 km dolga etapa Zagreb - Ptuj je bila neborbena in polna taktiziranj, kljub vsemu pa so jo kolesarji prevozili s povprečno hitrostjo nad 42 km na uro.
Skupna lestvica:
1. Šefer (SZ) 3.02'54; 2. Pagon (Jug.) po 3"; 3. Lampič (Jug.) po 4"; 4. Čiri-javski (SZ) po 4"; 5. Papež (Jug.) po 4".
Baffi zmagal na Tridentinskem
CADERZONE — Italijan Adriano Baffi je zmagal v drugi etapi dirke po Tridentinskem. V skupnem naletu je v etapi od Torbole do Caderzoneja (170 km) prehitel vse kolesarje. Sovjet Pjotr Ugrumov je ohranil vodstvo na skupni lestvici.
Koper ■ Lokomotiva 11:10
V 29. kolu tretje jugoslovanske nogometne lige je včeraj na Bonifiki po pravi drami in maratonskem izvajanju enajstmetrovk Koper iztržil le točko. V regularnem delu se je tekma končala 1:1 in čeprav so bili gostitelji ves čas boljši nasprotnik, pa napadalcem prav nič ni uspevalo. Junak tekme in najzaslužnejši za točko je bil vratar Robert Volk, ki je v 88. minuti preprečil zanesljiv zadetek, pri streljanju enajstmetrovk pa je tri strele ubranil, dvakrat pa je bil strelec. Velja poudariti, da so se Zagrebčani, ki so že obsojeni na izpad iz lige, ves čas žilavo branili in da je bila tekma z enajstmetrovkami, ki so jugoslovanska posebnost, sklenjena šele v 14. seriji udarcev iz bele točke. (Kreft)
Mladinske igre v namiznem tenisu
Naši tekmovalci so se izkazali
Na pokrajinskem finalu v namiznem tenisu, ki je bil konec prejšnjega tedna v tržaški športni palači, so nastopili tudi slovenski predstavniki. Osnovno šolo je v finalu zastopalo 5 Krasovih in ena Borova ekipa, nižjo srednjo šolo pa dve ekipi Simona Gregorčiča in ŠZ Bor z eno ekipo v zastopstvu Cirila-Metoda in Cankarja.
Res izjemen uspeh so dosegli prav učenci slovenskih šol. Osnovnošolci in osnovnošolke ŠK Kras so zasedli 1. mesto tako v ženski kot v moški konkurenci ekipno (v postavi Erika Radovič in Vanja Milič, oz. Robi Pavletič in Peter Santini). Pri srednješolcih, kjer so tekmovali po novem pravilniku v mešani postavi, se je nepričakovano na najvišjo stopničko povzpela ekipa Gregorčiča (Elena Bandi in Peter Kermac), potem ko je v finalu z 2.1 nadigrala postavo šole Čampi Elisi. Pokrajinski naslov med posameznicami pa je osvojila dijakinja Elena Bandi, predstavnica šole S. Gregorčič, ki je v finalu z 2:0 odpravila dijakinjo Cirila-Metoda Gajo Galvani.
Deželni finale bo 20. t. m. v Gorici, kjer se bodo naši finalisti spoprijeli z najboljšimi iz Vidma, Pordenona in Gorice. (S. M.)
Moški odbojkarski deželni finale under 16
Valu Tecnoprogress spodletelo v finalu
VAL TECNOPROGRESS -
ACLI RONCHI	1:3
(5:15, 15:5, 11:15, 13:15)
VAL TECNOPROGRESS: Devetak, Florenin, Paoletti, Brisco, Mužič, Kore-čič, Maraž, Gravner, Kovic.
Mladim predstavnikom Vala Tecnoprogress ni uspel veliki met, da bi osvojili deželni naslov v odbojkarskem prvenstvu under 16. Nasprotniki iz Ronk so v nedeljskem finalnem srečanju v goriškem Kulturnem domu pokazali večjo samozavest in mirnejše živče. In prav psihološki trenutek je na tem odločilnem srečanju odigral pomembno vlogo.
Domači so namreč že od vsega začetka bili psihološko preveč obremenjeni, kar je kvarno vplivalo na posamezne igralce. V prvem nizu je bilo to dokaj opazno in Rončani, ki niso pokazali nič posebnega, so marljivo nabirali točke.
Drugi set pa so Markičevi varovanci osvojili in je že zgledalo, da so le premagali začetne težave. Žal ni bilo tako, trema se je nadaljevala, naredili so vrsto nerodnosti, niso se primerno zbrali ter pokazali svojo pravo igro, s katero bi brez dvoma’ pregazili nasprotnika.
Če je res, da so slovenski odbojkarji plačali visok davek psihološkemu faktorju, je tudi res, da so v zadnjem mesecu opravili vrsto lahkih srečanj, tako da jim je zmanjkala »zahtevna preizkušnja«.
Kljub nedeljskemu porazu pa so se valovci le uvrstili v državni finale. V nedeljo, 27. maja, bodo namreč odigrali prvo od dveh srečanj proti zmagovalcu deželnega finala iz Veneta. Povratno srečanje pa bo v goriškem Kulturnem domu 3. junija. (R. Pavšič)
Na sliki: trenutek z nedeljskega srečanja med Valom Tecnoprogress in Adijem iz Ronk.
Na tržaškem atletskem pokrajinskem prvenstvu
Lepa bera kolajn slovenskih tekmovalcev
Čeprav so organizatorji letošnje tržaško pokrajinsko atletsko prvenstvo proglasili za odprto, na njem atletov izven pokrajine ni bilo. Če odmislimo atlete rekreativce, ki so tudi imeli svoje prvenstvo, je bilo »pravih«, torej registriranih atletov, le skromno število. Sušo je čutiti zlasti v mladinskih kategorijah in ta suša tepe ne le naše atletsko društvo Bor Infordata, pač pa tudi vsa italijanska društva. Pokrajinsko prvenstvo ni več to, kar je še pred nedavnim bilo - res množično. Naši atleti se z njega vračajo s prav tolikimi naslovi pokrajinskih prvakov, kot smo predvidevali, torej s petimi. Pa tudi s po eno srebrno in dvema bronastima medaljama.
V kategoriji dečkov je našega hitrega Davida Bogatca v teku na 60 m presenetil prav tako hitri Marchi: oba sta postavila čas 8'6". Pri kadetih je s prvim mestom v skoku v višino s 153 cm in tretjim mestom v skoku v daljino s 458 cm prijetno presenetil Riko Gelsi, pri mlajših mladincih pa je bilo od Andreja Gelsija v metu kopja pričakovati več kot tretje mesto in rezultat 39,98 m, čeprav je to mesto zasedel z novim osebnim rekordom. Vsi trije naši dobitniki medalj v mladinskih kategorijah so zelo nadarjeni atleti, o katerih bomo v bližnji prihodnosti prav gotovo še veliko lepega slišali.
Najkvalitetnejši rezultat v kategoriji junior je seveda dosegla Claudia Cos-lovich: 43,24 m v metu kopja. Rezultat je v okviru pričakovanega, boljšega bi se v tej fazi le težko nadejali. Igor Sedmak je bil pri seniorjih zmagovalec tako v troskoku kot v skoku v daljino s 14,64 m oziroma 662 cm. Oba naša vrhunska atleta sta zdaj v fazi intenzivne transformacije, torej v fazi pretvarjanja količine v kakovost, ko prehod iz "analitičnega v sintetičen" trening ustvarja zoprna neskladja v finih mehanizmih motorike in se atleta loti občutek, da je pravzaprav vse pozabil. Zato je pri vsakem resnem atletu prav maj kritičen mesec; če tega za ta predtekmovalni ciklus ne bi trdili, potem bi bilo s treningom nekaj hudo
narobe. Cilj letošnjega prvega dela sezone za oba naša predstavnika ostaja slej ko prej državno prvenstvo konec julija v Brixnu.
In kot zadnji izmed naših je društvu priboril zlato medaljo Gabrijel Sedmak, ki je pri članih zmagal v metu kopja z zelo solidnim rezultatom 56,08 m. (L P.)
Povejmo še, da je štiridnevnem tekmovanju nastopilo tudi nekaj slovenskih atletov z dresom tržaškega CUS, Fabio Ruzzier iz Lonjerja pa zastopa MC Centro Lazio. Prav Ruzzier je v okviru štiridnevnih tekmovanj, katerih so se udeležili moški in ženske vseh kategorij, dosegel najboljši tehnični rezultat: pomeril se je v hitri hoji na razdalji 10 km ter premočno
zmagal s časom 43'32", za kar je dobil posebno priznanje.
Med ostalimi slovenskimi atleti, ki zastopajo barve tržaškega CUS, pa je najboljši rezultat dosegel Igor Stopar, ki je kopje zagnal 49,32 m. Dve rutinski zmagi je dosegla tudi Irena Tavčar, ki je vrgla disk 40,30 m, kroglo pa sunila 10,28 m. Margaret Machiut je dosegla 12"8 na 100 m, v daljino pa je skočila 5,20 m. David Inamo je s palic0 skočil 3,70 m, v višino pa 170 cm.
V zvezi z Ireno Tavčar povejmo še, da je pred dnevi prišlo v deželi d° važne spremembe, saj je zgubila svoj deželni rekord v metu diska, katerega je držala od leta 1985 z razdaljo 47,44 m: furlanska atletinja Benedet je namreč vrgla disk 48,76 m daleč.
V moški rokometni C ligi
Kras spet zadovoljil
PAESE - KRAS TRIMAC	22:28
(10:13)
KRAS TRIMAC: Klinc, Milič 2, Sardoč 7 Weissenegger 8, Kozlovič 5, Pertci: 2, Vremec 4.
Krasovi rokometaši so se v Paeseju izkazali s pazljivejšo igro kot na prejšnjih srečanjih in zasluženo zmagali. Za domačine je bila to odločilna tekma (po porazu praktično nimajo več upanja na rešitev) in so torej igrali na vse ali nič. Kljub temu se s Krasom niso borili enakovredno več kot dvajset minut. V končnem delu prvega polčasa so namreč naši rokometaši ugotovili šibke točke nasprotnikov in prevzeli vajeti igre v svoje roke.
Takoj v začetku drugega dela tekme so krasovci prednost še povečali in potem s trezno igro vodstvo obdržali do končnega žvižga. Krasova ekipa pa tudi trokrat ni bila v popolni postavi: v Paese je odpotovalo minimalno število igralcev, tako da so morali nasto-
piti brez menjav. Odločilno vlogo )e odigral Weissenegger, ki je stopil ^ igrišče po daljši odsotnosti, a kljuB temu je dosegel kar osem golov. To r bila menda poslovilna tekma Kras°ve' ga »tujca«, ki ne bo mogel več nast°' pati za Krasove barve, saj se bo vrnil rojstni Bočen. (Pjotr)
IZIDI 20. KOLA: Jolly - Cividi*1 21:18; Libertas - Fides 25:25; Nardi - uc d"Altino 24:27; Paese - Kras Trifl1^. 22:28; Pastajolly - Padana 34:21; Dona - Cellini 20:24.	k.
LESTVICA: Pastajolly TV 38 toCZ Ouarto d'Altino 29; Cividin TS ^
Nardi Vitt. V. 25; Kras Trimac 20; PjL dana Monselice 18; San Dona 17; J0ta5
Campof. 16; Fides S. Vito 15, Liber1' TS 11; Cellini PD 10; Paese 9. c v PRIHODNJE KOLO (12. in 13- JC. Cividin - Cellini; Kras Trimac - Pa’ e; jolly; Libertas - S. Dona; Fides - Pa Nardi - Jolly; Padana - Q. d'Altin°'

Na Tržaškem UNDER 18
SKUPINA I
BREG - SAN NAZARIO 2:3 (1:2)
STRELCA: Švara in Turco.
BREG: Giglifano, Kalc, Luisa, Bandi, Crissani, Sancin, Ota, Prašelj (Degras-si, Mauri), Turco, Švara, Majovski.
V zadnji letošnji tekmi prvenstva so brežani nerodno izgubili, treba pa je povedati, da so domačini nastopili v okrnjeni postavi in da so dobršen del tekme igrali v desetih zaradi izključitve. Tekma ni bila zelo privlačna, saj je toplo vreme onemogočilo hitro igro. Prvi so prešli v vodstvo brežani z lepim zadetkom Švare, ki pa je bil žal nato izključen. Gostje so tako brez večjih težav dosegli tri zadetke in si zagotovili končno zmago. Drugi zadetek brežanov je padel par minut pred koncem tekme, toda prepozno za še nadaljnji zadetek. (E. B.)
OSTALI IZIDI
Campanelle - Edile 3:2; San Sergio -Muggesana 2:4; CGS - Domio 1:3; Az-zurra - Giarizzole 1:3; Fortitudo - Cos-talunga 0:1.
KONČNA LESTVICA
S. Sergio 40; Muggesana 38; CGS 33; Edile, Š. Nazario, Costalunga 31; Olimpia 27; Fortitudo 26; Giarizzole 25; Domio 23; Opicina in BREG 17; Campanelle 14; Azzurra 11.
NARAŠČAJNIKI
SKUPINA A
TRIESTINA - BREG	0:0
BREG: Giglifano, Azzano, Strain, Laurica, Reja, Švab, Mauri, Rochetti (v 30' d. p. Mondo), Bandi, Ferluga, Buzzi, Rapotec.
S to točko so si požrtvovalni brežani zagotovili nastop v pokrajinskem finalu, saj so sedaj na nedosegljivem drugem mestu za Triestino, ki pa ima v Pokrajinskem prvenstvu le podrejeno jrogo. Čeprav je bil končni izid 0:0, je DlJa tekma borbena in zagrizena. V pr-vem polčasu so prevladovali domači-nir brežani pa so reagirali le s protinapadi. V drugem polčasu se je pokazala fizična premoč gostov, ki so večkrat ogrožali nasprotnikovega vratarja. Buzzi si je ustvaril res lepo priložnost, Vratar pa je bil pripravljen in ubranil strel. Ferluga in Mauri sta poskušala lz daljše^ razdalje. Tudi to pa žal ni bspelo, čeprav so nasprotniki igrali trdo, so brežani zdržali, Reja in Strain Pa sta se najbolj izkazala. (Luka) OSTALI IZIDI
Olimpia - Fortitudo 6:2; Campanelle " Costalunga odi.; Chiarbola - CGS 1:3.
LESTVICA
Triestina 24; BREG 22; Muggesana, GS 17; Chiarbola 12; Olimpia 10; gOstalunga, Fortitudo 9, Campanelle
b	SKUPINA B
Primorje - opicina 2:3 (i:i)
STRELCA: Škabar in Reggente. PRIMORJE: Franza, Pahor, Savi, Ba-tlgelli, Sardoč, Štoka, Natalicchio,
naše enajsterice v mladinskih prvenstvih - naše enajsterice v mladinskih prvenstvih
Bregovi naraščajniki v pokrajinskem finalu!
Zasedli so odlično končno drugo mesto za Triestino - Zarjini najmlajši žanjejo uspehe - Mlajši cicibani Zarje Adriaimpex pregazili nasprotnike
Vremec, Puntar, Škabar, Križman (Reggente).
Na zadnjem letošnjem domačem nastopu so Prosečani razočarali. Kljub skoraj popolni postavi so igrali pod povprečjem, tako da so proti boljši Opicini izgubili. Po izenačenem prvem polčasu, ko sta si bili ekipi enakovredni, so Openci v nadaljevanju povedli po samih dvajsetih sekundah. Reakcija rdečerumenih ni bila najbolj učinkovita, a za izenačenje je poskrbel Reggente s krasnim udarcem z glavo. Ekipi bi se verjetno tudi zadovoljili z remijem, toda bomber Opicine Persich je v gneči pred Franzovimi vrati spretno poslal žogo v mrežo. Do konca so Prosečani sicer napadali, a izid je le ostal nespremenjen. (Dimitrij)
DOMIO - PRIMORJE	0:3 (0:1)
STRELCI: Kristjan Pahor, Škabar in Vremec.
PRIMORJE: Franza, Batigelli, A. Pahor, Gherbassi, Štoka, Puntar, Natalicchio (Reggente), Vremec, K. Pahor (I. Križman), Škabar, D. Križman.
Rdečerumeni so z zmago prekinili serijo porazov. Proti sicer skromnemu Domiu so zaigrali res dobro, saj so napadali celo tekmo tako, da se je Franza v bistvu le sončil. Prosečani so kmalu povedli s krasnim volejem Kristjana Pahorja in prednost zanesljivo obdržali. V drugem polčasu so naravnost oblegali vrata Domia, podvojili s Škabarjem, ki je s peto preusmeril natančen predložek Štoke v vrata, in imeli odlične priložnosti s samim Štoko, Natalicchio in Puntarjem. Malo pred koncem pa je Vremec direktno s kota postavil končni izid. (Dimitrij) OSTALI IZIDI
Zaule - Domio 5:1; Montebello - S. Andrea 0:0; Azzurra - Portuale 1:4.
LESTVICA
Portuale 26; Opicina 18; Zaule, S. Andrea 17; Don Bosco 15; PRIMORJE 11; Azzurra, Montebello 9; Domio 6.
NAJMLAJŠI
SKUPINA A
OLIMPIA - PRIMORJE	5:0 (2:0)
PRIMORJE: Plehan, Guštin, Sardoč, Digovich, Gherbassi, Nadlišek, Passel-li, Sossi, Aleš Pahor, Kristjan Pahor, Husu, Kuk, Emili, Ostrouška.
V skoraj že kronični okrnjeni postavi so naši nezasluženo visoko izgubili s tržaško enajsterico. V prvem polčasu sta si bili ekipi precej enakovredni in bi lahko naši pri rezultatu 1:0 remizirali po odlični priložnosti Emilija. V drugem polčasu so domačini pokazali, da zmago zaslužijo. Vseeno so rdeče-rumenu še enkrat dokazali, da z večjo športno srečo in predvsem s številnejšimi igralci bi lahko dosegli mnogo več. (Maxi)
OSTALA IZIDA
CGS - Opicina 4:0; S. Giovanni -Triestina 1:2.
LESTVICA
Triestina 25; CGS 21; S. Giovanni 20; V. Busa, Olimpia 16; Domio 8; Zaule; PRIMORJE 6; Opicina 2.
SKUPINA B ZARJA ADRIAIMPEK -
CAMPANELLE	2:1
STRELEC: Jurinčič.
ZARJA ADRIAIMPEK: Bellafontana (Poropat), Biondi, Ražem, Tence, Cas-tellano, Kralj, Umek, Maks Grgič, Pos-sega, Jurinčič, Danijel Grgič.
Zarja je ponovno zmagala in proti solidnim Campanellam dokazala zelo dobro igro. Naši igralci so začeli zelo agresivno in povsem zmedli nasprotnikovo obrambo. Vendar prav v enem izmed redkih napadov je Campanellam uspelo povesti. Po tem mrzlem tušu so zarjani silovito pritisnili in z Jurinčičem najprej izenačili, nato povedli in končno povsem zasluženo zmagali.
OSTALI IZIDI
Ponziana - Fortitudo 2:2; Roianese -S. Andrea 1:4; Portuale - Servola 0:0.
LESTVICA
S. Andrea 21; ZARJA ADRIAIMPEK 20; Ponziana, Don Bosco 18; Portuale, Fortitudo 15; Campanelle 12; Roianese 8,- Servola 1.
ZAČETNIKI
SKUPINA A ZARJA ADRIAIMPEK -
PONZIANA B	2:0 (1:0)
ZARJA ADRIAIMPEK: Družina, F. Domio, Ražman, M. Urdih, Metlika, Brazzani, Ban, Kočevar, Lipovec, Umek, Križmančič (Danieletto, Jerman, Antonini L. Urdih).
Zarjani so zaključili letošnje prvenstvo z zmago proti ekipi Ponziana B. Tekma je bila borbena in. dopadljiva, saj sta si bili ekipi enakovredni. Obe dve sta zasedli sredino končne lestvice. V prvem polčasu se je igra razvijala na sredini igrišča z majhno premočjo domačinov. Igralci Ponziane so se dobro branili, dokler ni Kočevar v protinapadu preigral nekaj nasprotnikov in z močnim strelom zatresel nasprotnikovo mrežo. Gosti so skušali remizirati, a Zarjina obramba je bila vedno na mestu. V drugem polčasu se potek igre ni spremenil. Zarjani so zagospodarili na igrišču in tudi z Banom dosegli drugi gol. (Andrej Ban) OSTALI IZIDI
S. Vito - Fulgor 0:5; Domio - Campanelle 3:0; Esperia - Portuale 0:3; Altura - Muggesana 6:0; Soncini A - S. Andrea 4:1; Fani B - V. Busa 1:1.
LESTVICA
Soncini A 52; S. Andrea 46; Fulgor 40; Portuale 36; Domio 33; V. Busa 31; Ponziana B 26; Fani B, ZARJA ADRIAIMPEK 24; Campanelle 17; Esperia 13; Altura 12; S. Vito 8; Muggesana 0.
MLAJŠI CICIBANI
SKUPINA A SANT'ANDREA B -
ZARJA ADRIAIMPEK A 0:7 (0:5)
STRELCA: Križmančič in Kariš 6.
ZARJA: Babuder, Križmančič, Pri-mosi, Manzin, Longo, Kariš, Sorini, Capponi.
Proti neizkušenemu nasprotniku je Zarja slavila sedmič v tem prvenstvu. Zmaga zarjanov ni bila nikoli v dvomu, saj so skozi celo tekmo vodili tempo igre. (B. P.)
OSTALI IZIDI
Campanelle - Fortitudo 0:1; Soncini - Ponziana A 5:4; Costalunga - S. Giovanni 2:2.
LESTVICA
Soncini 34; Ponziana A 27; Fortitudo 24; Opicina 18; ZARJA ADRIAIMPEK A 17; Roianese 16; Campanelle 14; S. Andrea 7; S. Giovanni 3; Costalunga 2.
SKUPINA B SANT'ANDREA A -
ZARJA ADRIAIMPEK B 0:2 (0:1)
ZARJA: Jaš Gregori, Berce, Ugričič, Jan Gregori, Vattovani, Damjan Gregori, Zornada, Sossi.
Nepričakovano, a povsem zasluženo so zarjani premagali solidno ekipo Sant Andrea. Gotovo je domačine najbolj presenetila odločna in hitra igra naših predstavnikov. Prav s hitrimi protinapadi je Zarja dosegla zmagovita gola, nekajkrat pa je tudi sreča botrovala, da so Zarjina vrata ostala nepremagana. (P. B.)
OSTALI IZIDI
Don Bosco - Junior 0:8; V. Busa -Esperia 5:1; Ponziana B - Fulgor 2:3; Altura - Gretta 7:0.
LESTVICA
V. Busa 38; Fulgor 27; Esperia 26; S. Andrea 24; ZARJA ADRIAIMPEK B 19; Ponziana B 18; Junior 14; Gretta 12; Fani 9; Altura 5; Don Bosco 4.
Na Goriškem
NARAŠČAJNIKI
JUVENTINA - ISONTINA 5:1 (3:0)
STRELCI: Marko Devetak 3, Marino Peteani 2.
JUVENTINA: Peric, Šuligoj, Marco Peteani, Bais, Persoglia (Florenin), Ma--rusič, Pisk (Ferfoglia), Kobal, Devetak, Marino Peteani, Marvin (Paoletti).
Zadnjo tekmo prvenstva so naraščajniki Juventine zaključili z visoko zmago. Proti šibkejši Isontini, ki je zasidrana na dnu lestvice, so imeli predstavniki združene ekipe dokaj lahko nalogo. To pot je delovala dobro obramba in napad je bil dokaj učinkovit. Položaj Juventine na končni lestvici je razveseljiv, saj je dosegla 21 točk in je zasedla sredino razpredelnice. Ob tem pa gre povedati, da je postava dokaj mlada, saj večina igralcev ima eno ali celo dve leti manj od najvišje starostne meje. (M. M.)
ZAČETNIKI
TURRIACO - MLADOST	0:0
. MLADOST: Peric, Subani, Pahor, I. Gergolet, Jarc, A. Gergolet, Isoni, Gal-lo, Soban, Ferletič, Jelen, Lavrenčič, Lorenzut, Farra.
Mladost bi si na tem srečanju zaslužila zmago, saj je imela terensko premoč in ustvarila več priložnosti za zadetek. Gotovo naj lepšo priložnost so Kraševci v drugem polčasu zapravili,
ko so z Jarcem zastreljali enajstmetrovko'. (A. G.)
CICIBANI
LUCINICO - JUVENTINA 2:2 (1:0)
STRELEC: Braione (2).
JUVENTINA: Plesničar, G. in D. Lutman, Pavšič, Faganel, Rosano, Braione, Prinčič, Radinja.
Tokrat so se mladi Juventinci odlično odrezali, saj so odigrali daleč najboljšo tekmo v prvenstvu in to proti nasprotniku, ki se poteguje za sam vrh lestvice. Naši so celo bili na pragu velikega slavja, saj so vodili z 2:1, prav do poslednjih minutah srečanja, ko so zaradi majhne nepazljivosti v obrambi prejeli izenačujoči gol. (B. Prinčič) SOVODNJE - SANROCCHESE 2:5
(1:2)
STRELEC: Kristjan Devetak (2).
SOVODNJE: Pelegrin, Florenin, Peteani, K., M. in D. Devetak, Cotič.
Mladi Sovodenj ci so doživeli še en poraz na domačem igrišču v drugem delu prvenstva. Do sredine drugega polčasa so še držali ugoden izid, predvsem po zaslugi Kristjana Devetaka, ki je dvakrat izničil vodstvo gostov. Potem pa je ekipa povsem popustila, gostje so v treh napadih trikrat zadeli in zasluženo zmagali. Pri Sovodenjcih se vse bolj pozna, da večina mladih igralcev nastopa tudi v starejši kategoriji, in da imajo preveč tekem.
(E. Č.)
CORMONESE C - SOVODNJE 1:6
(1:5)
STRELCI: Kristjan Devetak (2), Ma-nuel Devetak, Davorin Devetak, Erik Peteani in Marko Florenin.
SOVODNJE: Pelegrin, Boškin, D. Devetak, Florenin, K. Devetak (Piras), M. Devetak, Peteani (Cotič).
Proti skromni ekipi so Sovodenci dosegli visoko zmago. Bili so boljši v vseh elementih igre. Edini zadetek pa so prejeli takoj na začetku tekme iz kazenskega strela. Bržkone bi bila zmaga še višja, če bi sovodenjska ekipa igrala do konca z najmočnejšo postavo. (E. Č.)
ITALA S. MARCO B -
SOVODNJE	3:3 (0:2)
STRELCI: Kristjan Devetak (2), Marko Florenin.
SOVODNJE: Pelegrin, K. Devetak, Cotič, Florenin, Peteani, M. Devetak, Boškin, Piras, B. Kovic.
V zaostali tekmi so Sovodenjci iztržili točko, čeprav bi lahko tudi obe ali pa nobene. V prvem polčasu so pri domačinih očitno igrali pravi igralci B ekipe, tako da so gostje bili boljši in zasluženo vodili. V drugem polčasu pa so zaigrali nekateri igralci prve ekipe (A) iz Gradiške, ki vodi v drugi skupini prvenstva cicibanov, in so kmalu izenačili po napakah obrambe Sovodenj. Minuto pred koncem je K. Devetak, spet dosegel vodstvo za Sovodnje, toda domačinom je uspelo v zadnjih sekundah Spet izenačiti. (E. Č.)
DEŽELNI MLADINCI
ClClBONA -
San BENEDETTO U3:88 (63:42)
x GICIBONA: Simonič 10, Cecco 12, li6^ ec f Turk 8, Pregare 10, Lippo-Sp.' Gmer 2, Cupin 26, Bogateč 24. li Grcibonaši so povsem nadigrali so-• no ekipo San Benedetta. Po dokaj ji]®IlaCenem začetku so cicibonaši vsi-1 gostom hitro igro z natančnimi jj^finapadi. Poleg tega v teh trenut-je bil odločilni Pregare, ki je z [ ®rna zaporednima trojkama in zelo ** predorom dal velik doprinos k telf^' za^etku polčasa so plavi za-1 rnalo dekoncentrirani, saj so že za 21 točk. To so izkoristili na-
čtivu	ZjU
Vnri i®9'*0 dekoncentrirani, saj so že sDj.'1 za 21 točk. To so izkoristili na-fod	50 se približali na 15 točk,
r0k kmalu so si plavi spet zavihali ' oh 6 *n Pr“9ra^ prednost 25 točk. . hrambi se je izkazala vsa ekipa,
foda
B0 v napadu sta izstopala Cupin in Uatec. (Rikardo Simonič)
s državni kadeti
Bnn EDETTO gorica -
127:98 (63:3
'it* o Baitz 2' Simonič 14 (0:2), Debi U.gJ |2 (8:10), Possega 16, Filipčič V' Škabar 1 (1:2), Tomšič 7 (5:6), Pe j^so U (i;4)| Uršie 8r pavlica 3 (1:( Prv a zadnjem gostovanju v letošnje: ^eileIJftvu 80 borovci klonili pred d6ž dettom, ki je premočno osvoj hišo n?sl°v- Borovi košarkarji : čiuj	na velikem igrišču. Dom.
Poinij, 8ilovito izvajali protinapade jirg jj. borov koš kot za stavo. Naši
Naši j
Vrh te^0 nudili nobenega odpora. P akcije^a 80 vse prenaglo zaključeve ^redho r ■ ° Ba 80 Goričani veče fjevam, 12 nunute v minuto. V nad 80 gostitelji nadaljevali s hi
rim tempom ter v 25. min. dosegli naj-višjo prednost: 80:47. Glavna goriška aduta pa sta si nabrala po štiri osebne napake, tako da ju je trener začasno poklical na klop. Tedaj so Corbattijevi varovanci uredili svoje vrste ter z veliko mero požrtvovalnosti znižali razliko na 14 točk: 74:88. Goriški trener pa je vendarle ponovno poslal na igrišče svoja stebra in na koncu so gostitelji spet vzpostavili razliko 30 točk.
(Andrej Pavlica)
PROPAGANDA
TOLAŽILNA SKUPINA SOKOL - LATTE CARSO 109:35
(46:24)
SOKOL: Širca 26, Vidoni 2, Franco 21, Ferlan, Tavčar 49, Masten 11, Kocjan.
Nabrežinska ekipa, ki se je predstavila v okrnjeni postavi, je zapečatila zmago že od vsega začetka. Med sokolove! se je izkazal Devan Tavčar, ki je učinkovito zaigral v obrambi in napadu, saj je dal kar 49 točk.
INTER MUGGIA - SOKOL 45:57
(18:33)
SOKOL: Širca 6, Vidoni 4, Masten, Peric 3, Umek 11, Franco 12, Kocjan 2, Ferlan 6, Tavčar 13.
Naši so v prvi četrtini tekme zelo dobro zaigrali in povedli z 19:3. V drugih treh delih pa so sokolovci nekoliko popustili, a nasprotniki niso nikoli dali vtisa, da so sposobni spreobrniti rezultat. (G. N.) ,
1. MOŠKA DIVIZIJA
SKUPINA C
PLAMBERS - SOKOL 52:63 (26:25)
SOKOL: Pavel Busan 3, Pertot 3, Terčon 9, Velussi 16, Gruden, Pupis 18, Sedmak 5, Aleksij Gruden 7.
Predzadnja tekma regularnega dela prvenstva 1. divizije je bila za Sokol verjetno tista, na kateri so pokazali najslabšo igro. Proti zadnjeuvrščeni ekipi Plambers so namreč močno tvegali, saj so zaostajali skozi vse srečanje, vse do takrat, ko je Andrej Pupis zadel kar štiri zaporedne trojke in zapečatil usodo domačinov. Razen tega so vsi Nabrežine! zaigrali pod svojimi sposobnostmi. (Niko)
TEATRO VERDI -
KONTO VEL HELVETIUS	110:59
(60:30)
KONTOVEL HELVETIUS: Nabergoj 2, A. Pertot 9, Kneipp 4, I. Pertot 3, Cunja (0:2), Bogateč 3 (1:4), L. Emili 7, A. Emili 21 (1:4), Versa 10.
Proti telesno močnejši in tehnično boljši ekipi Teatro Verdi so Kontovel-ci zdržali le uvodnih 5 minut. Skozi vse nadaljnje srečanje pa so nasprotniki stalno višali svoje vodstvo. Razlika v kakovosti ekip je bila prevelika, da bi se tekma zaključila drugače, kot s porazom našega moštva, vendar za ogromno končno razliko v točkah, so Kontovelci delno tudi sami krivi, saj so zgrešili veliko število metov. Najbolj uspešen je bil kot ponavadi, Aleksander Emili. (Andrej)
MINIBASKET
TURNIR ZINI & ROSENWASSER TOLAŽILNA SKUPINA POLET - FERROVIARIO	54:33
POLET: Senica 16, Milič 10, Petaros 2, Krt 2, Micalessi 2, Fonda, Rebecchi, Sosič 4, Genardi 6, Lakovič 8, Budal 4, Šturm an.
Vse je kazalo, da bodo poletovci spet izgubili, saj je Ferroviario v prvi četrtini vodil s 15:12, nakar so se naši
vendarle zbrali in drugo četrtino dobili s 14:6. Svojo premoč so poletovci uveljavili tudi v tretji četrtini (18:4) in zmagovalec na tem srečanju ni bil več v dvomu. Čeprav so naši na tej tekmi zmagali, pa z njihovo igro ne moremo biti povsem zadovoljni, saj so bili spet preveč nepazljivi predvsem v obrambi. (jan)
POLET - EGIDA	38:95
POLET: Senica 8, Milič, Krt, Petaros 4, Micalessi 10, Fonda, Budal 2, Sosič 4, Genardi 10, Lakovič 4, Štiirman.
Proti višjim in tehnično boljšim igralcem Egide so poletovci v zaostali in svoji zadnji tekmi tega prvenstva visoko in zasluženo izgubili. Naši so se dejansko prestrašili visokih nasprotnikov in tako izgubili prvo četrtino kar s 6:30. Nato pa so se le opogumili in zlasti po zaslugi Senice, Micalessija in Genardija tudi častno izgubili. Poletovci so torej s to tekmo končali letošnji turnir Zini. Glede na to, da so še vsi letniki 1979 in mlajši, bodo tudi v prihodnjem prvenstvu igrali z enako postavo, tako da si lahko obetamo uspešnejše nastope kot v tej sezoni, (jan) BOR - CAMB	57:54 (24:21)
BOR: David Štokelj 6, Niko Štokelj, Andrej Kafol 6, Luka Kafol, Turk 14, Jagodic 20 (2:4), Bajc 3 (1:2), Bonamore 6 (0:2), Furlan 2.
Borovci so tvegali poraz proti enakovrednemu nasprotniku, ki je tudi zmagal prvo in tretjo četrtino srečanja (17:12 in 18:12). Naši so pridobili točki z velikim naporom, saj so v zadnji četrtini srečanja učinkovito izvajali pressing obrambo in redno zadevali v protinapadih. Pohvala gre vsem igralcem, predvsem pa Bonamoreju v obrambi. (U. A.)
TURNIR »PRVI KOŠI« FOSCHIATTI - POLET	37:29
POLET: Piccini, Lakovič 19, Tavčar 6, Kocjančič 4, Hrovatin, Vidah, Šibe-Ija.
Okrnjeno Poletovo moštvo je gotovo odigralo eno najboljših letošnjih tekem v tem prvenstvu, saj je proti močnemu Foschiattiju izgubilo le za osem točk.
Našim je bila za poraz usodna tretja tretjina, ko so izgubili kar z 0:13. Ne glede na poraz pa je treba pohvaliti prav vse poletovce za veliko požrtvovalnost in borbenost, (jan)
obvestila
TAJNIŠTVO ZSŠDI obvešča, da bo seja izvšnega odbora danes, 9. t. m., ob 19.30 na sedežu ZSŠDI v Gorici, Ul. Malta 2.
TAJNIŠTVO ZSŠDI obvešča, da bo v petek, 11. t. m., ob 21. uri na sedežu ŠD Kontovel seja odbojkarske komisije.
SPDT
pripravlja 12. in 13. maja v organizaciji Mladinskega in Alpinističnega odseka dvodnevni pohod po Vertikali od Slivnega do Glinščice, s taborjenjem Pod Golcem blizu Repna. Zbirališče izletnikov bo v soboto, 12. maja, ob 14. uri na železniški postaji v Trstu. Odhod vlaka ob 14.34. Cena izleta 6.000 lir. V ceni sta vključena prevoz z vlakom in topli obed v taboru. Pojasnila dajeta Robert Devetak (tel. 55180) in Angel Kermec (tel. 44016).
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.-' din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
sreda, 9. maja 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Ristorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V Bazilikati se položaj po potresu normalizira
Strokovnjaki zdaj opozarjajo na možnost potresa v Beneventu
RIM — Oblasti so doslej izdale 266 nalogov za izpraznitev stavb, ki so bile huje poškodovane po sobotnem potresu v Bazilikati. Med drugimi so morali tako izprazniti karabinjerske kasarne v Pietragalli in Picernu, največ škode pa je razumljivo v zgodovinskih središčih posameznih mest v deželi. Zaradi potresa bodo po vsej verjetnosti oblasti tudi preklicale sklepe o prisilni izselitvi najemnikov stanovanj, ki bi se morali.v normalnih razmerah že izseliti iz najemniških stanovanj.
Prav o škodi pa so se včeraj v prisotnosti ministra Lattanzia pogovarjali na ministrstvu za civilno zaščito. Poleg odgovornih iz ministrstva so včerajšnjemu srečanju prisostvovali še nekateri strokovnjaki, prisotna pa sta bila tudi prefekt in župan iz Potenze. Minister Lattanzio je prisotne seznanil z ugotovitvami strokovnjakov s področja seizmologije, s katerimi se je sestal že v ponedeljek in ki pravijo, da se položaj na vsem prizadetem področju v Bazilikati počasi normalizira in da se nevarnost novih sunkov postopoma zmanjšuje. Seveda pa za zdaj na splošno še ni mogoče napovedati, kdaj in kje lahko pride do novega potresa.
S tem v zvezi velja povedati, da so strokovnjaki z nacionalnega geofizičnega inštituta še pred potresom v Potenzi opozarjali na »nenormalen« položaj v Beneventu, kjer naj bi obstajala nevarnost potresa. Tla v Beneventu se niso stresla, zato pa je potres prizadel Bazilikato. Ob vsem tem pa so na širšem področju Beneventa postavili številne protipotresne senzorje, s katerimi zaznamujejo tudi najmanjše premike tal. Tako so te senzorje po alarmu, ki so ga sprožili seizmologi, namestili v nekaterih krajih v pokrajinah Benevento in Campobasso, Vse meritve na potresnih področjih za zdaj niso dale nobenega vzroka za preplah, kar še posebej velja za jezove na področju Beneventa, vendar pa strokovnjaki vztrajajo pri nujnosti stalnega protipotresnega nadzora.
Glede ocene globalne škode, ki jo je povzročil sobotni potres, pa bo treba počakati še nekaj dni. Iz ministrstva za civilno zaščito so namreč sporočili, da je zaradi precej obsežnega prizadetega področja ocenjevanje precej zamudno, na ministrstvo pa stalno prihajajo nova poročila in zadnja šo prejeli iz Puglie in Kam-panije.
Proces proti upornim častnikom
V Neaplju nova žrtev kamorističnih spopadov
Priprli že tri osebe zaradi Carla Celadona
SIDERNO (REGGIO CALABRIA) — Policija je priprla tri osebe, ki so osumljene, da so vpletene v ugrabitev Carla Celadona. Za zapahi se je tako znašel 53-letni Giuseppe Perre iz Platija pri Locriju ter njegova dva sina, 23-letni Domenico in 27-letni Rocco. Agenti NAPS so predvčerajšnjim ustavili 10 oseb, od teh so sedem izpustili, na račun omenjene trojice pa so baje prišle na dan okoliščine, ki potrjujejo sum, da je trojica vpletena v ugrabitev.
Medtem pa je Candido Celadon (oče Carla Celadona) zanikal časopisne vesti, da je plačal še drugo odkupnino za sina. Po njegovem so ugrabitelji osvobodili sina, ker so se zbali za njegovo zdravje. Celadonovi so plačali pet milijard lir odkupnine leta 1988, kasneje pa niti lire, ker niso imeli jamstev, da je Carlo Celadon še živ. Carlov oče je obenem prosil novinarje, naj za nekaj časa pustijo sina pri miru, tako da se lahko fizično predvsem pa psihično opomore.
Trditve, da niso Celadonovi plačali drugega obroka, potrjujejo tudi preiskovalci, ki navajajo, da je bil Candido Celadon v stalnem stiku z njimi in da jih je sproti obveščal o vsaki pobudi. Sedaj so še poostrili nadzorstvo na območju med Platijem, San Luco in Africom, ker obstaja upravičen sum, da bi lahko na tem območju skrivali še druge ugrabljence.
MANILA — Včeraj se je v Manili začel proces proti 21 častnikom, ki so se udeležili spodletelega golpeja decembra 1989. V poskusu državnega udara, katerega namen je bil strmoglaviti predsednico Corazon Aguino, je umrlo 119 ljudi, več kot 600 pa je bilo ranjenih. Proces poteka v znamenju zelo ostrih varnostnih ukrepov, na zatožni klopi (telefoto AP) pa so dva generala, en polkovnik, devet podpolkovnikov, trije majorji, pet kapetanov in en poročnik. Zagovorniki so že vložili ugovor, češ da odlok o ustanovitvi vojaškega sodišča ni podpisal šef generalštaba, temveč njegov namestnik. Po filipinskem zakonu tovrstne odloke lahko podpisuje samo predsednik, šef generalštaba oboroženih sil ali šef policije.
Skupino 21 častnikov obtožujejo oboroženega upora, večkratnega umora ter tvegajo dosmrtno ječo. Proces so včeraj odložili in se bo nadaljeval prihodnji teden, medtem pa bodo sklepali o ugovoru zagovornikov.
Rimski srebrni predmeti iz Istre za sedaj ne bodo šli na dražbo
NEW YORK — Vrhovno sodišče ameriške zvezne države New York je v soboto potrdilo prepoved prodaje zbirke srebrnih predmetov Sev-so. Zbirka je za zdaj spravljena pri znani družbeni galeriji Sotheby. Sodnica Carol Huff je potrdila že prej izrečen sklep, da zbirke ni mogoče odnesti iz ZDA. Sprejela je tudi predlog, naj Jugoslavijo vključijo v sodni proces za dokazovanje lastnine. Proces proti Sothebyju je sprožil Libanon. Lastnik zbirke je angleški markiz Nortemptonski. Zanj naj bi Sotheby prodala zbirko, katere vrednost cenijo na nad 70 milijonov dolarjev. Vse skupaj se je za-
čelo, ko je londonski časnik Inde-pendent posumil, da utegnejo biti redmeti iz te zbirke iz Jugoslavije, birka se imenuje po rimskem veli-kašu iz četrtega stoletja (v ostankih njegove hiše naj bi našli srebrne predmete).
Libanon in Jugoslavija morata zdaj pred sodiščem dokazati svoje lastništvo, to pa mora storiti tudi sedanji lastnik. Srebro je prišlo v ne-wyorško podružnico londonske galerije prek Švice. Prodajo so napovedovali za letošnjo jesen v New Yor-ku, saj so pričakovali, da bodo tam za zbirko dobili najvišjo ceno.
Pri newyorškem sodišču je lastninsko tožbo najprej vložil Libanon
s trditvijo, da so predmete na skrivaj odnesli iz Libanona. Po pisanju londonskega časnika pa je enako zahtevo po priznanju lastništva vložila tudi Jugoslavija, češ, da gre za predmete, ki so jih izkopali nekje v Istri.
Novico o prepovedi prodaje srebra so z največjim olajšanjem sprejeli v istrskem arheološkem muzeju v Pulju. Tam namreč trdijo, da imajo nekaj zanesljivih dokazov, da je srebro odpotovalo v tujino prav iz tega mesta. Premor, ki ga je omogočila odločitev sodišča, bodo izkoristili za zbiranje potrebne dokumentacije. (dn)

NEAPELJ — Kamoristični morilci
so bili včeraj spet na »delu«. Njihova žrtev je bil tokrat 45-letni Luigi D' Alba, katerega so krogle zadele v Ulici sv. apostolov v neposredni bližini neapeljske stolnice. D' Albo, ki je zaradi razpečevanje mamil imel že večkrat opravka s pravico, sta ubila dva morilca, ki sta se mu približala z motorjem. Nanj so streljali iz revolverja, pri tem pa je bil ranjen tudi 26-letni Francesco Impinto. Po mnenju policije sta kamoristična morilca tudi njega hotela ubiti, ker je bil priča zločinu. Kot so sporočili, Francesco Impinto doslej ni bil kaznovan. Zločinu pa so prisostvovale še nekatere druge priče, ki so povedale, da je Impinto skušal 'pobegniti, ko je slišal strele. Impinto je bil huje ranjen v vrat, prepeljali pa so ga v neapeljsko bolnišnico »Incura-
bili«.
Luigi D' Alba je bil lastnik avtomehanične delavnice in je bil skupaj še z nekaterimi člani kamorističnega klana Eduarda Continija pred nedavnim obtožen razpečevanja mamil. Pred tem je bil že nekajkrat zaprt zaradi kraj in še nekaterih drugih stvari. Poleg Impinta je bil pri uboju priča tudi D' Albov svak 18-letni Pasguale Buonfante, ki je zaposlen v mehanični delavnici za popravilo motorjev, v bližini katere je tudi prišlo do zločina.
Na sliki AP: truplo ubitega Luigi-ja D’Albe nekaj minut po zločinu.
Silovit požar na raketnem rušilcu Conyngham
CHARLOTTE (SEVERNA KAROLINA) — Ameriško ojno mornarico je ponovno prizadela nesreča, ki je p° rvem neuradnem in še začasnem obračunu terjala življ6' je sedmih mornarjev z raketnega rušilca Conyngham, se; em pa jih je bilo lažje in težje ranjenih. Med pomorskim1 ajami kakih osemdeset milj pred obalo Severne Karolin® 5 v strojnici rušilca Conynghama izbruhnil požar, ki se j® lisko vito širil, tako da je zajel poveljniški most in vojnoo->erativni center ter ogrožal celo skladišče municije.
Glasnik ameriškega atlantskega brodovja kapitan Paul lanley je izjavil, da je položaj »precej resen«, da se posad' a trudi, da ne bi požar zajel osrednjega skladišča municij6' lot običajno ni hotel potrditi in ne zanikati, če so na krova sdske konice. Pentagon namreč prepoveduje, da bi navaja" l, katera enota ima vkrcano jedrsko orožje. Hanley je nav®l el, da sta rušilcu priskočili na pomoč ameriški vojašk. idji Normandy in Briscoe, na območju sta tudi dve eno balne straže in vojaški helikopter.
Kasneje je odgovorni za stike z javnostjo, poročnik ie Hartshorne, navedel, da so glavni požar pogasili, ta*^, a ne ogroža več osrednjega skladišča municije. Omejih ^ udi požare v vojnooperativnem centru in na poveljniške lostu. Pet težko ranjenih mornarjev so že evakuirali z r v ilca, ki sedaj pluje proti oporišču atlantskega brodovja irginskem Norfolku. Hartshorne je obenem navedel, da \ dl prvotni podatek o sedmih mrtvih zgrešen in da J® ložaru izgubila življenje le ena oseba.
Na sliki (telefoto AP): arhivski posnetek starega rak lega rušilca Conyngham