►LJODSKA PSA?IC1a USTANOVLJENA A OKTOBRA 1934 « MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO n IZHAJALA KOT 14-DNEVNTK EN TEDNIK- OD OSVOBODITVI DO L JUL (961 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK n OD L JUNIJA 1963 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Mubljona, torek, 28. junija XXI. Stev. 150 glavni ln odgovorni UREDNIK tVAN ŠINKOVEC °REJ A UREDNIŠKI ODBOR • izhaja vsak dan razen Detka. // cena 10 dinarjev 1 IZDAJA OB ZAKLJUČKU JUBILEJNIH SVEČANOSTI V SAN FRANCISCU Neposredne naloge OZN Po načelih koeksistence: razorožitev, pomoč zaostalim področjem in obča pomiritev renco azijsko-afriških dežel. Na obeh konferencah je prišla do'izraza močna želja narodov po mi- in belgijski zunanji I Henry Spaak. te?—>er Pearson je opozoril najru, a zagotovitev miru, je dejal, I Zahodni veleposlaniki I pri predsedniku republike I Beograd, 27. jun. (Tanjug). Ob | zaključku razgovorov, ki so jih te idni v Beogradu imeli predstavniki Jugoslavije, ZDA, Velike I Britanije in Francije, je predsed-nik republike Tito v Belem dvoru | sprejel danes opoldne ameriškega c _ _ i | veleposlanika g. Jamesa Riddle- Na a trancisc°’ 27* jun- (AFP) vojna. Pomen zasedanja General-1 narodov. Pri tem je navedel nad- bergerja, britanskega veleposla- »ia P ^i seji svečanega zaseda- ne skupščine ob desetletnici OZN, zorstvo nad klasično in atomsko ‘nika g. Franka Robertsa, franco- J'lera!ne skupščine OZN je je dejal, je v tem, da je ponovno oborožitvijo, postopno omejitev j skega veleposlanika g. Frangoisa predsednik Generalne opozorilo na načela ustanovne oboroževanja in uporabo atomske j Couleta in državnega podtajnika „ .Pscine Van Kleffens in še pet listine in da je »skrajšalo pot, ki energije, izključno v miroljubne ' ~ " ■ ki so bili v prejšnjih loči sedanjost od jutrišnjega dne, namene in predvsem za razvoj ko bo sila zaveznica pravice, mi- zaostalih področij sveta. Zahteval ru in napredka«. ! je, naj specializirane ustanove Carlos Romulo je primerjal OZN vse bolj razvijajo svoje delo, sedanje zasedanje Generalne j da bi čim bolje izpolnjevale svo-skupščine in bandunško konfe- je naloge. ............. ' ” Henry Spaak je terjal miroljubno koeksistenco med narodi a_______________________________________ in dejal, da je treba svet graditi Jože Vilfan, na njeni osnovi, ker se je moč le z njo izogniti vojni. Sedanje zasedanje je prineslo svetu »poslanico optimizma«, sicer zmernega in opreznega, toda upravičenega spričo dejstva, da se je začelo vzdušje na svetu spreminjati. Zdaj je dobra samo tista politika, ki se zavzema za splošno razorožitev in nadzorstvo nad oboroževanjem. Iluzorno je prepovedati Vse č-lanice so znova poudarile atomsko orožje, če pri tem pusti-evojo odločnost, da bodo prispe- mo državam tako imenovano klasično in konvencionalno orožje. Opozoril je na veliko odgovornost ministrskih predsednikov štirih velesil. »Razumeti morajo, da ne gre samo za njihove dežele, temveč za vse človeštvo.« Opozoril je tudi na vlogo, ki jo lahko igrajo majhne in srednje dežele v prizadevanju Hjtikov s*;1 Predsedniki Generalne skup-Da .e. OZN, in sicer kanadski zu-m-iA1., .minister I.ester Pearson, kani- delegat Padillo Nervo, Eni zunanji minister Nasrolah 10 pam> filipinski delegat Car-jn- . mnulo in belgijski zi ister Paul Henrv Spaak. za zunanje zadeve Srdnjana Pričo. Po sprejemu je predsednik republike pridržal svoje goste na kosilu,, na katerem so bili tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, državni podtajnik za zunanje zadeve Hasan Brkič in generalni tajnik predsednika republike dr. dj]' P°t, ki jo je OZN preho-, zahteva še nadaljnje žrtve, izki v° ■ ustanovitve dalje, in pre-i Padillo Nervo je opozoril na . usnjo, ki jo je preživljala v; glavne probleme, ki jih mora 1 ko je izbruhnila korejska i urediti OZN, da bi upravičila upe Mirovna deklaracija OZN j. svojem zaključnem govoru' vTS^dnik Generalne skupšei-- rekel, da so mnoge de-ijj zahtevale, naj bj v obli-- Pisanega besedila povzeli iz ob tej obletnici izvirajo-keh Potem je Van Kleffens Hj ral deklaracijo, sestavljeno c. Posvetovanju z vsemi delega-‘Wlhi. Deklaracija se glasi: SvJi . člani, ki sodelujejo na v proslavi desetletnice OZN o San Franciscu, so poudarili i^Pno odločnost, da bodo bodoče obvarovali vojnih grozot. Nove obvarovali ki so minila od 26. ju- 1945, je dalo nov smisel tej (^*ni težnji narodov, ker vedo, fcbi nova vojna, v kateri bi ™tabili moderno orožje, pri-človeštvu nepopisne tegobe. Djjk Po katerem teže narodi, je sloneč na načelih varnosti, t^ice in prijateljstva med na- J- na načelih, izraženih v usta- listini. včlanjene dežele, so še J/fret potrdile svojo skupno rjstobo ciljem in načelom, iz-v ustanovni listini OZN. Ranice priznavajo, da sloni «nje glede ohranitve trajnega ./Bi na načinu, kako se bodo ^todi oklenili teh ciljev. vale nove napore za poravnavo mednarodnih sporov tako, kakor zahteva od njih ustanovna listina, to se pravi z uporabo miroljubnih sredstev, tako da ne bodo prizadeti svetovni mir, varnost in pravičnost. Vse članice so znova poudarile odločnost, da bodo druga z drugo živele v miru in prijateljstvu. Vse članice so tudi obljubile, da se bodo potrudile najti sporazum o razorožitvi, ki bo nudil večjo varnost in ki bo odstranil nevarnost atomskega uničenja sveta. Izrazile so svojo vero in voljo narodov, da svoja gmotna bogastva, rešena bremena oboroževanja, uporabijo za zboljšanje življenjskih pogojev.« Potem ko je prebral deklaracijo, je Van Kleffens rekel: »Težave, ki nas čakajo, so enako očitne, kakor so bile očitne ne- Veleposlaniški razgovori v Beogradu državni podtajnik Srdjan Priča in veleposlaniki Riddleberger (ZDA), Roberts (Velika Britanija) in Coulet (Francija) RAZGOVORI Z ZAHODNIMI VELEPOSLANIKI V DUHU ENAKOPRAVNOSTI Prispevek k stvari miru mednarodne stabilnosti Beograd, 27. jun. (Tanjug). Na današnjem izrednem sestanku z novinarji so razdelili novinarjem uradno poročilo o razgovorih, ki so jih imeli v Beogradu državni podtajnik za zunanje zadeve Srdjan Priča, ameriški veleposlanik Riddleberger, britanski veleposlanik Roberts in francoski veleposlanik Coulet. splošno pomirjenje. Komunike se glasi: Od 24. do 27. junija so imeli Beogradu državni podtajnik za I zunanje zadeve Srdjan Priča in Bonnska deklaracija o bodoči nemški vojski Bonn, 27. jun. (Tanjug) Za-hodnonemški obrambni minister Theodor Blank je prebral danes v Zveznem zboru vladno deklaracijo o načelih, po katerih se bo vlada ravnala v oborožitvi Nemčije. Vlada sodi, da mora Vladna deklaracija ne daje odgovora na vprašanje, ki so ga socialni demokrati že prej zastavljali, kolikšno bo namreč parlamentarno nadzorstvo nad vojsko učinkovito in kako bodo formulirali novo zakonodajo o veleposlaniki ZDA, Združenega kraljestva in Francije razgovore o splošnem mednarodnem položaju in o vprašanjih s področja neposrednih medsebojnih stikov. Ti razgovori pomenijo nadaljnji korak v vrsti posameznih in skupnih posvetovanj med predstavniki treh zahodnih vlad in jugoslovanske vlade. Izmenjava misli, ki je minila v vzdušju prisrčnosti in medsebojnega zaupanja, je potrdila, da se štiri vlade v veliki meri strinjajo v presoji raznih mednarodnih vprašanj, ki so bila obravnavana. Ta sestanek je bil posebnega pomena spričo nedavnega varnosti in razočaranju v minu-, biti nova nemška vojska podre- tem. To vprašanje smatrajo za ugodnejšega razvoja mednarod- losti. Toda naš kažipot je usta-1 jena nadzorstvu parlamenta______________ novna listina, k( priporoča, naj 1 da ji mora načelovati civilist, bo OZN lhesto, na katerem jel To je sprejela vlada na zahtevo politiko njenih opozicije in dela strank vladne treba vskladiiti članov.« Deklaracijo so sprejele vse v San Franciscu navzoče delegacije. koalicije. Minister Blank je poudaril, da bo bodoča nemška vojska štela 12 divizij na kopnem — skupno 370.000 ljudi, 70.000 pripadnikov letalskih enot s enega izmed najvažnejših pri ustanavljanju zahodnonemške vojske, od odgovora nanj pa je odvisno tudi stališče socialnih demokratov do nove vojske. Socialni demokrati so namreč sklenili, da se bodo abstinirali pri glasovanju o vojaških zakonih, če vlada ne bo dala vseh jam- Stiri vlade izražajo svoje globoko prepričanje, da sta obstoj trdne in neodvisne Jugoslavije in nadaljnje sodelovanje med njimi, zasnovana na popolni enakopravnosti, prispevek k stvari miru in stabilnosti. Vlade sodijo, da je tudi plodno in vsestransko sodelovanje, ki se razvija v okviru Balkanske zveze, važen prispevek k stvari miru in stabilnosti v tem delu sveta. Štiri vlade so prepričane, da je ta metoda izmenjave misli v prid razvijanju še večjega razumevanja med njimi, da pa prav tako prispeva k nadaljnjemu zboljšanju splošnega mednarodnega položaja in k stvari miru na svetu Prepričane so, da bodo dobri odnosi, ki so se v minulih letih med njimi razvili na raznih področjih, ostali in da se bodo še nadalje razširili. S sestanka z novinarji Zgornje poročilo je prebral na popoldanskem sestanku z novinarji opolnomočeni minister v državnem tajništvu za zunanje zadeve Mihajlo Javorški. Zatem je odvisnosti, enakopravnosti, samo- . _ - -- ---, obrambe in kolektivne varnosti 1326 letali ter 20.000 pripadnikov stev, da bo parlamentarno nad- v soglasju z ustanovno listino lahkih pomorskih enot. Obvezna zorstvo nad novo vojsko uspešno. OZN. Vlade bodo še nadalje ukre-vojaška služba bo trajala 18 me- Razprava o deklaraciji se bo nile vse, kar morejo, da bi pri-secev, in sicer od 18. do 45. leta. začela v Zveznem zboru jutri. spevale k takšnim ureditvam. Indijsko-poljsko sodelovanje Skupna deklaracija napoveduje poglabljanje medsebojnih gospodarskih in kulturnih stikov in mednarodnega sodelovanja v duhu načel o koeksistenci ^ Jubilejnega zasedanja Generalne skupščine OZN v San Franciscu Svetovni gospodarski položaj podatkih ECOSOC OZN se je mednarodna trgovina lani povečala po obsegu za 7 odstotkov Potem deklaracija našteva pet znanih načel o koeksistenci in poudarja potrebo, da bi v Indokini do kraja izpolnili določbe ženevskega sporazuma. Oba ministrska predsednika, je Nem (Reuter). p *tCTD York, 27. jun, počilo o svetovnem gospodarju, ki ga bodo prihodnji me-^ proučevali v Ekonomsko-so-jlnem svetu OZN, pravi, da je jdnarodna trgovina lani za 7°/o pesegiLg blagovno menjavo iz 7*8 1953. Zahodnoevropske in- Gstrijske dežele so največ pričevale k temu povečanju. Kar Čdeva nekatere dežele Latinske jpUerike in Južnovzhodne Azije, ier se je leta 1953 začela inflacija, je ta leta 1954 ponehala, trgovina se je v glavnem zboljšala, industrijska proizvodnja pa s* je konec leta nekoliko opomogla. Vremenska napoved za torek, 28. Junlin Deloma sončno s spremenljivo '‘Mučnostjo. Popoldne, zlasti v alp-"*em svetu Se na.frnjen.ie h krajevnim Moham. Temperatura ponoči med 12 i? IB. na Primorskem 19, čez dan med in 29 stopanj C. V poročilu je med drugim poudarjeno, da mednarodna trgovina ne bi mogla doseči svoje predvojne ravni niti v primeru, ko bi ukinili sedanje omejitve v mednarodni trgovini. »Za razširitev mednarodnega sodelovanja morajo suverene države spraviti svoje gospodarstvo v medsebojni sklad in prevzeti ustrezno odgovornost.« Glede vzhodnoevropskih dežel pravi poročilo, da te dežele večidel trgujejo druga z drugo, manj pa z ostalimi deželami, kakor se je to dogajalo prejšnja leta. Industrijska proizvodnja v teh deželah je lani narasla. V Sovjetski zvezi je industrijska proizvodnja narasla za 13 °/o, v drugih vzhodnoevropskih deželah pa je bilo to povečanje znatno manjše. Lani je Kitajska pospešeno večala svoje investicije v industriji. Leta 1954 so začeli delovati številni industrijski obrati Varšava., 27. jun. (TASS). — jih obravnavali, je bilo tudi vpra-1 V Varšavi so tik pred odhodom šanje -Indokine, kjer Poljska in indijskega ministrskega predsed- j Indija sodelujeta v mednarodnih nika Nehruja objavili skupno de- komisijah, kakor sta prej sodelo-klaracijo o razgovorih, ki jih je vali v mednarodni komisiji za imel Nehru s predsednikom in Korejo. Oba ministrska predsed-j t___________ člani poljske vlade. Deklaracija se nika pozdravljata to sodelovanje! rečeno na koncu deklaracije, iz-glasi: svojih dežel v korist miru in ražata zadovoljstvo, da sta lahko Na povabilo poljske vlade je obravnavanje važnih zadev s po-1 osebno razpravljala in izmenjala ministrski predsednik republike I gajanji. misli o vprašanjih medsebojne Indije Djavaharlal Nehru obiskal | Stiki med Poljsko in Indijo so koristi. Prepričana sta, da bodo Poljsko. Med svojim bivanjem v bili in ostanejo prijateljski in med sadovi njunih razgovorov še bolj Varšavi se je ministrski predsed- I njima ni spornih vprašanj. Naši okrepili stike med obema dežela-nih Nehru razgovarjal s predsed- deželi sta nedavno sklenili trgo- 1 ma v korist miru na svetu, nikom ministrskega sveta LR vinski sporazum, s katerim je: Poljske in drugimi člani poljske olajšan razvoj medsebojnih trgo- j vlade. Razgovori so pokazali, da 1 vinskih stikov. Oba ministrska I sta obe vladi prežeti z željo po j predsednika izražata upanje, da miru in voljo, da ga ohranita. ( se bodo ti stiki tudi v prihodnje i razvijali v medsebojno korist obeh dežel in da bo prišlo do; novih zvez in sodelovanja na go- i spodarskem in kulturnem pod- j ročju. Oba ministrska predsednika v celoti potrjujeta in sprejemata pet načel, ki jih je že sprejelo več dežel. nega položaja. Štiri vlade so se sporazumele, da se je treba lotiti obravnavanja odprtih vprašanj z miroljubnimi sredstvi in s pogajanji, zasnovanimi na vsestranskem spoštovanju in pripozna- nju pravic vseh narodov do ne- j odgovarjal na vprašanja zbranih domačih • in tujih novinarjev. Med drugim je Javorški poudaril, da so se razgovori, kakor je rečeno že v uradnem poročilu, razvijali na podlagi enakopravnosti in da so bili zelo koristni. Na vprašanja, ali je jugoslovanska vlada zadovoljna s temi razgovori, je odgovoril: Jugoslovanska vlada je zelo zadovoljna z razgovori. Takšni razgovori med deželami lahko samo pripomorejo k nadaljnjemu razumevanju in sodelovanja, zlasti pa k stvari miru, ki nam je vsem pri srcu. (Nadaljevanje na 3. strani) Tito bo obiskal Sovjetsko zvezo Beograd, 27. jun. (Jugopress). V dobro poučenih krogih izjavljajo, da so državni voditelji Sovjetske zveze med nedavnimi ju-goslovansko-sovjetskimi razgovor* povabili predsednika republike Josipa Broza Tita, naj obišče Sovjetsko zvezo. Predsednik Tito je povabilo sprejel. Stavka v britanskih pristaniščih London, 27. jun. (Tanjug). V , krogih čedalje bolj opozarjajo na nasprotju s priporočilom svojega ‘ adikali Horold Stasser. o ženevski konferenci sindikalnega vodstva je kakih 19.000 pristaniških delavcev sklenilo nadaljevati stavko v 6 angleških pristaniščih, ki traja že 6. teden. Na današnjih sestankih so sklenili, naj se stavka nadaljuje tako dolgo, dokler delodajalci in kongres Trade-Unionov ne pripoznajo nacionalne zveze pristaniških nakladalcev, ki ji pripadajo vsi stavkajoči delavci. Na Washington, 27. jun. (AFP). — priporočilo sindikalnega vodstva Svetovalec predsednika ZDA za so londonski pristaniški delavci razorožitvena vprašanja Harold že pred tem sklenili, da se bodo Stassen je Izjavil, da bi konfe- vrnili na delo, danes pa so se v renca ministrskih predsednikov sporazumu z delavci v ostalih štirih velesil v Ženevi utegnila j pristaniščih premislili in sklenili ministrski postati začetek nove faze v pri- | stavko nadaljevati. Spričo tega so j predsednik je dejal, da je Av- zadevanjih za razorožitev. Pri- danes v Londonu skeptični glede striji zlasti zdaj, ko je dosegla (pomnil je, da ne ve, ali bo pred- tega, da bo stavka končana že svobodo in neodvisnost, omogo-' sednik Eisenhower v zvezi s tem pred koncem tega tedna. Glede čeno, da aktivno dela za spo-1 zastavil ministrskim predsedni- na dolgotrajnost stavke in število razumevanje med narodi in ahra- kom ostalih dežel na ženevskem ladij, ki so z njo prizadete, v bri-nitev miru. 1 sestanku kaka vprašanja. 1 tanskih gospodarskih in uradnih Nehru o vlogi Avstrije Dunaj, 27. jun. (Tanjug). Na sprejemu, ki ga je avstrijska vlada danes priredila indijskemu ministrskemu predsedniku, je Nehru izjavil, da je treba v sedanji dobi atomskih bomb še bolj misliti na mir in delati za njegovo utrditev. Nehru je izrazil prepričanje, da bi Avstrija s svojimi koncepcijami in željo po miru, ne pa s svojo vojaško silo lahko odigrala aktivno vlogo v tej smeri. Indijski resne posledice, ki jih bo imela stavka za britanski uvoz in izvoz. Med vso stavko je v pristaniščih obtičalo že 288 ladij. Darila Mao Ce Tunga Beograd, 27. jun. (Tanjug) Predsednik republike Tito je sprejel danes dopoldne ob desetih v Belem dvoru veleposlanika LR Kitajske v Jugoslaviji Vu Sju Čuena. Sprejemu sta prisostvovala gen. tajnik predsednika republike dr. Jože Vilfan in načelnik protokola Sloven Smodlaka. Kitajski veleposlanik, katerega sta spremljala svetnik Cu Cju Jen in drugi veleposlaniški tajnik Sju Dan. je izročil predsedniku Titu darila, ki mu jih je poslal predsednik I.R Kitajske Mao Ce Tung. Predsednik republike se je zahvalil za darila in se s kitajskim veleposlanikom prisrčno razgovarjal. SKUPŠČINSKO ŽIVLJENJE OBRAVNAVANJE POSLOV S PODROČJA GOSPODARSTVA ki preidejo v pristojnost ljudskih odborov Odbor za organizacijo oblasti in upravo in oba zakonodajna odbora Zvezne ljudske skupščine so včeraj nadaljevali razpravo o zakonu o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov. Odbor za organizacijo oblasti in upravo je proučil prilogo k temu zakonskemu osnutku, v kateri so posamez našteti posli, ki preidejo na občinske ljudske odbore, dalje posli, ki jih obdrže občine, in naposled posli, ki ostanejo v pristojnosti okrajnega ljudskega odbora. Zakonodajna odbora sta dopoldne končala razpravo o zakonskem osnutku, potem pa sta začela tudi ta dva odbora proučevati prilogo. oziroma odklonitvi potrdila pravil založniških podjetij prenesli na svet ljudskega odbora namesto na občinski ljudski odbor. Odbor pa se je postavil na stališče, naj bi izjemoma v tem pri- S SEJE ODBORA ZA GOSPODARSTVO ZBORA PROIZVAJALCEV LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Sprememba republiškega družbenega plana Republiški družbeni plan in proračun se spremenita v zvezi z ureditvijo vodnih skladov Odbor za gospodarstvo Zbora proizvajalcev Ljudske nov din, kar ponieiii povefanj® skupščine LRS je imel včeraj sejo, na kateri je obravnaval i hovih dobičkov. Po i/naslo- _ i _ j__-i____-i___ idc cL.n k« nrhad a federaciji predlog za spremembo zakona o družbenem planu LRS in zakopa o proračunu LRS za leto 1955. Obrazložitev k obema zakonskima predlogoma je podal član Izvršnega sveta LRS Zoran Polič. dobiček, dru-de- ska bo pripadla federaciji va zveznega davka na dob ga polovica pa po PredPIsl „r„bni-litvi dobička okrajem m UP^ -j kom voda. S lem pa se bo P tudi delež republike na do V odboru za organizacijo oblasti in upravo so obravnavali posle s področja gospodarstva, ki preidejo v pristojnsost ljudskih odborov. To je večina poslov, ki bodo iz dosedanje pristojnosti okrajnih ljudskih odborov preneseni na občinske ljudske odbore. Zlasti važna je pristojnost, ki jo dobi zdaj ob- V republiškem družbenem planu milijonov din, ki bi jih plačala lual aeiez mirnem, ko gre za potrjevanje pra- ;n republiškem proračunu za letoš- Elektrogospodarska skupnost LRS okrajev in mest za približno 1*> vil tako važne ustanove, kakor nie leto so bila sredstva republiške- s prispevkom od vsake kilovatne ;ijj0nov. Ta nova sredstva pa Je . .-l-i-isi— —_____________...'I ___,._______________________________________________________________________ „i„n„ razDorem«, je založniško podjetje, opravil ga sktada za urejanje voda upošte- ure. Po spremenjenem zakonu o to ljudski odbor občine, ne pa vana na podlagi določb zakona o skladih za urejanje voda pa Elek- svet. Razen tega je odbor skle- urejanju voda iz leta 1954. Ta za- trogospodarska skupnost ni več dolž- „ nil, da se tudi pravica do ratzpu- kon pa je Ljudska skupščina LRS na vplačevati tega prispevka in se cmski ljudski pdbor namreč da sta delavskega sveta in upravne- zaradi potrebne vskladitve z zvez- s tem njen dobiček poveča za višino bo razdeljeval,, dobiček ga odbora podjetja prenese v nimi predpisi spremenila v marcu, prispevka, t. j. za 900 milijonov din. darskih organizacij v okvirih, pristojnost občinskega ljudskega ;n sicer v tem smislu, da se finan- Polovica tega zneska pripada fede-dolocenih z združenim ^ planom 'odbora; za razpust pa bo potreb- sirajo ti skladi iz proračunskih raciji iz naslova zveznega davka na Imenovan je strokovno-znanstveni svet Ekonomskega inštituta LRS Izvršni svet LRS je na temelju uredbe o ustanovitvi Ekonomskega inštituta LRS imenoval člane strokovno znanstvenega sveta tega inštituta. Člani sveta so: Ljudski poslanec Anton Bole, ljudski poslanec inž. Karmelo Budihna, načelnik direkcije JDZ inž. Radoslav Cotar, generalni direktor centralne Narodne banke za LRS Lavoslav Dolinšek, direktor Zavoda za planiranje LRS Jože Ingolič, direktor Zavoda za statistiko LRS Rajko Kiauta, direktor Elektrogospodarske skupnosti LRS inž. Vekoslav Korošec, pomočnik direktorja Zavoda za planiranje LRS inž. Viktor Kotnik, prof. inž. Stane Krašovec, prof. inž. Albin Orthaber, prof. dr. Jože Pokom, direktor Zavoda za preiskavo materiala LRS inž. Viktor Turnšek, prof. dr. Dolfe Vogelnik in ljudski poslanec inž. Pavle Zavcer. Zasedanje Republiškega sveta Sobranja Makedonije Republiški svet Narodnega sobranja Makedonije obravnava osnutek zakona o področjih okrajev in občin Makedonije in osnutek zakona v ureditvi občin in okrajev. Plenum Centralnega odbora sindikata PTT Danes bo v Arandjelovcu zasedal plenum Centralnega odbora sindikata delavcev in uslužbencev PTT Jugoslavije, na katerem bodo obravnavali izpolnjevanje nalog III. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. okraja, in s predpisi okrajnega ljudskega odbora. S prenosom teh in drugih v zakonskem osnutku predvidenih poslov preide težišče sistema samouprave v krajevnih skupnostih z okraja na občino, vtem ko je glavna naloga okraja v opravljanju politično upTavnih funkcij. K delu zakonske priloge, ki na privolitev okraja. Odbori nadaljujejo delo. (Tanjug) sirajo sredstev republike in okrajev. Iz- dobiček, druga polovica pa ostane vršni svet je bil pooblaščen določiti Elektrogospodarski skupnosti, ki bo za letošnje leto višino sredstev repu- ta sredstva uporabila po navodilih bliškega sklada za urejanje voda Izvršnega sveta za plačilo realnih ter njihovo razporeditev proti poz- garancij in anuitet ter za finansira-nejši potrditvi Ljudske skupščine nje investicij elektrogospodarstva. LRS: Pokazalo pa se je, da Izvršni S tem v celoti odpadejo dohodki re- Burmanska vojaška delegacija v Mariboru Burmanska vojaška delegacija svet sam tega ne more izvršiti in da i publiškega sklada za urejanje voda. pod vodstvom poveljnika bur- je treba spremeniti tako republiški | Zaradi spremembe zakona o vod-manske vojne mornarice komo- družbeni plan kakor tudi republiški nih skladih pa tudi ostali uporab so ga včeraj obravnavali, ni bilo dorja Tam Peja je obiskala včeraj proračun. ! niki voda niso dolžni plačevati pri- pomembnejših pripomb. Sprožili dopoldne tovarno avtomobilov V republiškem proračunu za le- j spevkov v okrajne vodne sklade, so samo vprašanje, ali ne bi bilo na Teznu in tovarno aluminija v tošnje leto je bilo predvideno, da bo ‘S tem se bodo povečali dohodki teh bolje, da bj odloke o potrditvi Kidričevem. republiški vodni sklad znašal 900; uporabnikov za okrog 600 milijo- S SEJE ODBORA ZA GOSPODARSKE ORGANIZACIJE ZBORA PROIZVAJALCEV LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Kolektiv naj bo delavskega samoupravljanja Odbor za gospodarske organp gotovo. Po dokaj radikalnem naj bi imel celoten kolektiv pra-' zbor kolektiva občinski ljudski zacije Zbora proizvajalcev re- predlogu Zbora proizvajalcev!vico sprejemati proizvodni in fi- odbor na zahtevo predlagateljev, publiške Ljudske skupščine Slo-i Ljudske skupščine LR Hrvatske nančni plap, pravila, delovni red. Načrt tez predlaga, naj bi bil venije je včeraj razpravljal o pa naj bi imel kolektiv pravico ter zaključni račun podjetja. Ta-'delavski svet dolžan razpisati re- načrtru tez za zakon o upravlja- zavrniti vsak sklep delavskega rifni pravilnik pa naj bi še spre- nju gospodarskih podjetij, ki ga sveta. je sestavila Podkomisija skupne zvezne komisije za predpise o Odbor za gospodarske organizacije je v razpravi o tem vpra- delavskem samoupravljanju. Na I šanju ugotovil, da v mnogih pod. seji sta bila navzoča tudi pred-'jetjih že zdaj ravnajo tako, da sednik Odbora za organizacijo sklepa o posebno važnih zadevah jemal delavski svet, kajti osnovna načela pravilnika je moč regulirati že s pravili in delovnim redom podjetja, konkretizira pa jih lahko delavski svet. Glede alternative, ali naj bi oblasti in uprave Vlado Krivic celoten kolektiv, ne pa samo de- volili vsako leto polovico ali pa in predsednik Zbora proizvajal- lavski svet. Ta praksa je pozitiv- vsaki dve leti celoten delavski cev Ljudske skupščine LRS tov, Mavricij Bore. V razpravi ° načelnih problemih, ki jih vsebuje načrt tez, se je Odbor najprej zaustavil pri vprašanju, ali naj bo kolektiv osnovni organ delavskega samoupravljanja in ali naj ima razen na, ker vsak član kolektiva, ki svet, je Odbor sodil, da gre pri je sodeloval pri sprejemanju sklepa, bolj živo čuti moralno dolžnost, da pomaga sklep tudi uresničevati. Poudarjena je bila tudi misel, da je delavsko upravljanje vsebinsko popolnejše, če postavlja celoten kolektiv te- delavski svet. Izmenjava polovice pravice referenduma še druge Imelje, na katerih potem deluje delavskega sveta bi bila sicer ko- pristojnosti. Načrt tez izraža delavski svet. V manjših podjet-1 ristna, vendar bi bilo to menja- tem predvsem za kontinuiteto v delu organov delavskega upravljanja, kajti sedaj je stvar taka, da na primer prejšnji delavski svet proizvodni plan podjetja sprejme, uresničuje pa ga novi mnenje Podkomisije, da kolektiv tehnično in pravno ni sposoben sprejemati sklepov in zanje odgovarjati ter da bj spričo takšne pravice kolektiva postalo pravno poslovanje podjetja ne- ZA NAPREDEK KMETIJSTVA V LR SLOVENIJI Tri milijarde za pospešitev kmetijske proizvodnje jih z manj kot 30 ljudi pa že po .vanje zapleteno. Omogočiti pa je sedanjem zakonu odloča o važ- treba, da bo šlo skozi šolo de-nih vprašanjih celoten kolektiv,! lavskega upravljanja čimveč Iju-ki v takih podjetjih predstavlja di, zato naj bi člane organov sa-delavski svet. moupravljanja ne volili dvakrat Odbor je nato sprejel stališče, zapovrstjo. Predsednika delavskega sveta naj bi volili vsako leto, lahko pa bi bil prejšnji predsednik tudi ponovno izvoljen. ferendum na zahtevo najmanj petine članov kolektiva (toda ne manj kot pet ljudi) ali na zahtevo izvršnega odbora sindikalne podružnice, če s tem soglaša okrajni sindikalni svet. Toda Odbor je sodil, da referendum ne bi bil v vsakem primeru umesten (v dosedanji praksi v Sloveniji referendumov v podjetjih skoraj nismo imeli). Odbor je zato zavzel stališče, naj bi imela pravico razpisati referendum delavski svet in pristojni ljudski odbor. Delavski svet, ki je po sedanjih zakonskih predpisih dolžan sestajati se najmanj vsakih šest tednov, naj bi se po novih predpisih sestajal najmanj vsake tri mesece. Vendar je Odbor sodil, da bi bilo takšno obdobje pre ba v družbenem planu sicer ne bi bilo možno fin sklada za urejanje voda. Glede na to so potrebne V membe določb XIX. poglavja^ benega plana o skupnih °.r LR Slovenije. Za teh 150 m ^ din se povečajo skupna sred .. publike od 17.785 na nov, enako se poveča de.e P ^ ke na dohodkih okrajev in vjj. 14.586 na 14.736 milijonov. Rep' škemu proračunu pripada ’ a dohodkov od deleža reP , dohodkih okrajev in mest (n . 0 42,95 %), skladu za gospod pomoč Primorski, Kočevski i. ,jt. lenjski 6,8°/o (namesto / j. nemu skladu za zidanje stanova l skih hiš 2,03%, (2%), zve« 4o, ^ (46,25%), republiškemu sk _ g urejanje voda pa 1,04 /o. „ 0 temi spremembami je v z iti republiškem proračunu SP tudi skupni znesek predra-mi-sebnih skladov od 1920 na lijonov din. zbora Odbor za gospodarstvo Z proizvajalcev je po kratkihjot nilih soglasno sprejel pred* spremembe. S SEJE ODBORA ZA GOSPODA ' STVO REPUBLIŠKEGA ZB° bU. Odbor za gospodarstvo RePU jo škega zbora Ljudske skups inf aV-venije je na včerajšnji seji ra „ „ ljal o predlogu spremembe za proračunu ljudske skupščine nije in predlogu odloka o spr ^ bah družbenega plana Slove J leto 1955. Po kratki obrazložitvi^ stopnika Izvršnega sveta dr. ye jana Breclja je odbor brez razp in soglasno sprejel predlagane membe v zvezi z finansiranje® skladov za urejanje voda. Dve mednarodni gledališči? Dubrovnik, 27. junija. Kakor yj raj je bilo tudi danes ▼ ^iVkeg* kongresa Mednarodnega ag8jjje inštituta ustanovitev gledališča naizanlmlvejše^jrr^eg. stalnega Parizu. Razgovarjali smo se z ijaJo gatl o tem, kako sl >led vlogo In značaj tega gledališča. ■ ? drugim smo se razgovarjali n(jre generalnim tajnikom Inštituta Injtl- T t! 1. I.,zt_ n.aJeoiln knm __ dele- kmetijskih forumov pa je slišati, vsaka dva meseca. Njegovih sej naj bi se razen poslancev udeleževali tudii članj vodstva strokovnega sindikata in Okraj-Funkcija člana delavskega sveta nega sindikalnega sveta, oziroma upravnega odbora je | Upravni odbor naj bi obdržal častna. Razprava na včerajšnji'svoje sedanje že ustaljeno ime, 1 seji odbora pa je opozorila, da dasiravno je dejansko izvršni od-j bi bilo potrebno proučiti, ali ne bor. Število članov upravnega I bi morda kazalo uvesti miniimal- odbora mora biti neparno, vklju-no odškodnino (denimo sejnino čujoč tudi direktorja, ki je po doleo zato ie Dredlaeal nai bi Josficm- btvšlm predsednikom Iz. ootgo, zato je premagat, naj m. t|lta [)(! Bralljem In predsednlkon se delavski svet sestajal najmanj vršnega odbora te organizacijo it ker se zvezni fond za pospeše-, , .... ,, ,, . . . , . vanje kmetijstva še ne izkorišča: , Zbor kolektiva sklicuje delav- odbora Upravni odbor naj bi se niti še niso določeni ooBoii niti ekl svet- Pojavlja pa se vpra- sestajal na seje najmanj vsakih še ni rešen na«n uoraSia s šanje’ kdo naj skliče zbor v pri' 14 dni' v **»•««. kjer imajo to? «5, jSttTST rel 1«,™ red"ito" <*■**» -M«*« svete P« odpoklic delavskega sveta. V 'najmanj vsak mesec. in potne stroške). svojem položaju član upravnega publiškj sklad že v celoti razde ljen prosilcem. Vsi pa pritrjujejo sveta. takšnem primeru naj bi sklical1 M. Z. vršnega oonora ie orSo..— nom Darcantom. Vst se strlnja'i.,e(ja-Je ustanovitev mednarodnega * rl, Iišča ena Izmed najvažnejših s ^ o kateri letošnji kongres razp ^g. Toda za zdaj značaj tega R llšča še ni jasen. Odbor, ki » razpravlja, je sprejel predlog je coske. zavrni! pa predlog je. delegacije. Francoski gleosus* ,c. lavel so predlagali ustanovite dallšča, ki bi bilo dejansko sem dobno dramskemu festivalu. -.rio-Predstavniki Italijanskega jo-nalnegn centra sodijo, da bi tm . v lje, če bi stalni ansambel av- tem mednarodnem gledališču de torjeV raznih dežel. „*rotl*> Italijanski predlog so *a n3. razpravo o značaju gledališča H tB. daljevali. Prav tako razpravljajo ^ di o predlogu indijske delegaeu > bi bilo treba ustanoviti v ..vde narodno gledališče za azijske n^ j_ Znano je, da znaša letošnji I ditni sklad znaša 265 milijonov zvezni investicijski sklad 2« (in za investicije v kmetijstvu je kmetijstvo 16 milijard din, vlože- določenih še 150 milijonov din. nih pa je bilo 2000 zahtevkov v j Precej več sredstev bodo dale skupni vsoti 18,6 milijard, pri kmetijske zadruge: za 1. 1955 je čemer niso vštete prošnje za na- j predvideno, da bodo kmetijske kup kmetijskih strojev, ker da- zadruge prispevale okrog 1 mili-jejo zanje kredite izven nateča- jardo din in ves denar bo vložen jev. Razlika med zahtevki in v čiste investicije. Zagotoviti pa I glede kreditiranja, da je treba razpoložljivimi sredstvi bi ne bomo morali, da zadružne orga-' zaostriti pogoje. Se vedno se bila velika, če bj od teh 16 mili- nizacije ne bodo sproti trošile namreč dogaja, da prosilci pred- jard ne bilo skoraj za II mili- ustvarjenih dobičkov, ker je to lože zelo slabe ekonomske in jard tranš že lani odobrenih neracionalno in negospodarsko, tehnične dokumentacije. Osnova kreditov za različne kmetijske t Ustvarjen dobiček iz 1. 1954 bi se poslovanja mora biti rentabil- objekte. Od tega zveznega fonda praviloma moral porabiti šele nost. To načelo mora veljati za je Slovenija zaprosila le za 666 letos. Ko seštejemo vse fonde in j vse sektorje enako, potem pa še milijonov din, ker z vsemi svo- vsa sredstva, ki bodo v Sloveniji udeležba z lastnimi sredstvi in si- jimi zahtevki ni mogla sodelo- vložena v kmetijstvo letos, znaša lami. Uporabljati obratna sred- olwll ua . „v„Jcm SVUJ1I1 tlalluy vati pri natečaju Vzlic temu, da vsota okrog 3 milijarde din, brez stva V investicijske namene pa jetja na zunanjem trgu zbijajo cene vanju (zaradi nelojalne konkurence), prispevkov svojih članov in P ”rCia>" smo že sredi leta, ne vemo, ko- sklada za pospeševanje kmetij- je kršenje finančne discipline, na veliko škodo skupnosti, imamo če s svojim poslovanjem povzroča skupnost kakor tudi njenkom1J;> r, , \ .i j ,_, ,____________________n vrsto zunanjetrgovinskih podjetij z škodo družbeni skupnosti ali ugledu no administrativni urad pa UF llko zaprošene vsote bodo odobri-, stva, ki bo V obliki premij in zato Narodna bainka izterjuje minimalnim izvoznim oziroma uvoz- države v inozemstvu, ali se ne drži upravni odbor skupnosti, li in za katere prosilce. Počasen pomoči okrog 565 milijonov din vse zneske, ki so bili do sedaj j nim prometom, za katere v resnici nt obveznih sklepov in dogovorov, skie- »va je potek in izpade nenormalno, prispeval _ za _ napredek kmetij-1 neupravičeno uporabljen; za in-| ek^o^ upra^čeno.^ ^adaije njenih ^okviru Zvezne^zunanjetrg^ ^okoj^in KAJ PRINAŠA UREDBA O ZUNANJETRGOVINSKEM POSLOVANJU Strožji režim za zunanjetrgovinska podjetja Mnogo je bilo v zadnjem času nanjetrgovinskiml posli, za katere ni ne skupnosti. Taka skupnost „a govora o tem, da je zunanjetrgovin- registrirano, marveč tudi v primeru, ija zunanjetrgovinske posle sanj )z sklh podjetij preveč in da si pod- da nelojalno nastopa v svojem pošlo- račun svojih članov in se da dobi investitor odobren kredit stva. Ce torej primerjamo sred- vesticije. V bodoče bodo kršilcem | Nekovinskim reliTtVkar sVSSš- tžhko0 č£°t^iC sodišče 'toSse "S! šele konec leta, čeprav bi v na- stva za investicije v kmetijstvu blokirani tekoči računi, odvzeti jctij. Da se izločijo brezpomembna črtanje iz registra ali trajno oziroma V ZUNANJI TRGOVINI noVfl Podvojeno pozornost posveča vaji- V. in m O fh I Tl 1 . n. stva. a x / v v s-av —* — w —— — — —— [J —■ — — — — —— — ——11 ■ — " * • j —— , v a# a. .»v- —— ‘ —* — — —1 — a » — v. a s. ca s a v s i v. s c u a ca » ca ca ' aa ca« a, 11/ v a .1 v V ,1 ca inv a cajv line aa a a«. * - pv a i ka ki Za pri nas ustvarja kmetij- nem poslovanju lahko odpravili eojl za vpis v zunanjetrgovinski re- | govino ali drug zainteresiran državni kvalificirane vodilne uslužbence s_tr0. Slovenija razpolaga sedaj iz st™ ali približno toliko, kolikor, vse oblike gosposkega krimi-, {&£■ &0 Ska^a^poJre^”«" £ »znih fondov za kmetijstvo Z znaša kmečka dohodnina. mala, gleae investicij V kmetij- potrebe. Ekonomsko upravičenost zadeto podjetje lahko pritoži Vrhov- ostale kadre, ki opravljajo KOI jn zveznih 877 milijoni din, republiški kre- Precejšnje kritike s strani ‘ stvu pa edino s tem lahko kon- mora potrditi Zvezna zunanjetrgovin. , t~lirall njihovo ekonomsko upra- ImeuT^ Vicenost. L#ani SO samo splošne I zervnem skladu določena sredstva, Delo medfakultetne konference pravnih fakultet kmetijske zadruge na primer za 770 milijonov obratnih sredstev uporabile v investicijske namene. Včeraj dopoldne se je v dvo- posameznih fakultet. Tako zago-rani ljubljanske Univerze začelo varja na primer zagrebška uni-delo medfakultetne konference J verza strogi študij po letnikih, pravnih fakultet s strokovno raz- podobno tudi skopeljska in sara- kratkoročnih kreditov. V Slove-pravo na temelju referata o vse- jevska, medtem ko je ljubljanska niji imamo 611 hranilno-kredit-binski problematiki fakultetnega unjverza predlagala popolno libe- nih odsekov, ki razpolagajo z nad statuta. Uvod v nekatere točke študija tako da bi štu- P°1 milijarde din, in 16 zadružnih diskusije je podal prof. dr. Aloj- . ... . . ’ VDlsovanie ^1 hranilnic. Ti odseki in hranilnice zij Finžgar. V diskusiji so naj- ««« janKO lzmrai vpisovanje m pa bodo lahko ug(>dno vplivali prej obravnavali vprašanje zdru- poslušanje posameznih predmetov na kmetijstvo, le če bodo sami žitve pravnega in ekonomskega m bi bil le zavezan vpisati in po- zj-,raji 7 Tl P nemu gospodarskemu sodišču. V po- cialne, tehnične, flnančno-devi** sebno hudih primerih izreče Uprava pravne posle v zunanjetrgovi g0 za zunanjo trgovino proti zunanjetr- podjetjih. Na delovnih mestih, govinskemu podjetju tudi začasno v zvezi z zunanjetrgovinskini P prepoved poslovanja do sodbe čast- vanJem, ne smejo biti zaposlene |Va nega sodišča. S sodbo lahko častno be. ki so bile obsojene z.a , pr0' sodišče določi tudi, da zapade polo- { dejanja proti ljudstvu in dr2avl».£,ji* 5nnn o 11 A ni tn Irnirniln Tl,ril tl nnpnjfnnmi, nncnnifivctim t P T ' c-- razen tega pa mora položiti pri Narodni banki iz sredstev za samostojna razpolaganja ali iz sredstev, ki ____________________________________ ^_ , t _________________________ __ Jih da ustanovitelj, določeno kavcijo, žena kavcija ali del te kavcije. Tudi ti narodnemu gospodarstvu ter Veliko DOmoČ za na-Dredek’ w v Pasebno navedenih primerih za- kazenske določbe so poostrene. Go-' beni in privatni lastnini (no , , _ . _, nado cnnH irebn rnH llča lahlrn nnl a rt Honar. nih Monlh travancVni,« »alfOT kmetijstva bodo prispevale tudi zadružne hranilnice z dajanjem dol o*'* pade. spodarsko sodišče lahko poleg denar- nih členih kazenskega zakonika)' Pri vpisu proizvajalnih podjetij v, ne kazni za prekrške izreče, da se proti službeni dolžnosti, KnKr>r r(*[-zunanjetrgovinski register uprava za1 gospodarska organizacija Črta iz zu-, osebe, ki so bile po deviznih V*,{n zunanjo trgovino ne ocenjnje eko-1 nanjetrgovinskega registra in da za- ‘ plsih kaznovane z denarno nomske upravičenosti za vpis. Le-tega | pade kavcija. I nad 40.000 din Posebna določb* ju lahko odkloni le, če ugotovi, da ko- Načelo, da se omejuje poslovanje j pravi, da se uslužbenec gospo«3*^^-ličina blaga, ki je podjetju potrebna, zunanietrgovinskih podjetij po stro- organizacij, ki brez vednosti te o gP, iz uvoza, ne opravičuje samostojne- kah, sicer ostane še naprej v veliavl, | nlzacMe snrejme od inozemckp^a ^\\ ga nastopanja na zunanjem trgu. I vendar so odpadli predpisi o sorodnih , pogodbenika neobičajno darlij , strokah, na podlagi katerih Je bila denar, kaznuje za prekršek z d sjta POOSTRENE DOLOČBE ZA ČRTA- mnogim podjetjem odvzeta pravica j no kaznijo do petkratnega ZI,e NJE PODJETIJ IZ REGISTRA poslovanja z določenimi proizvodi, ki! vrednosti prejetega darila. dol5* S tem v zvezi so tudi novi pred- slučajno niso spadali med sorodne i Omeniti ie še. da veljalo Pr® pisi o Črtanju podjetij lz zunanjetr- stroke, čeprav je bilo podjetje v teh n zunanjetrgovinskem poslovanju govinskega registra, in sicer na te- proizvodih že dobro uvedeno na zu- j novi uredbi tudi za turistične P melju sodbe častnega sodišča pri nanjem trgu. Zunanjetrgovinske stro- i z inozemstvom in se morajo Zvezni zunanjetrgovinski zbornici ali sodbe pristojnega gospodarskega ___________ ________ ___ ________ _________ .. __________ ____________ Zvezna zunanletrgovlnska zbornica v Ječa zunanjetrgovinska podjetja r|<; soglasin z Upravo za zunanjo trgo- morajo svo jo orgrmizacl in in * vino. Važne so tudi nove določbe, ki poslovanje prilagoditi novim nr^ omogočajo proizvajalnim podjetjem, 1 som v roku, ki ga bo določila I- P da ustanavljajo svoje izvozne in uvoz- va zunanjo trgovino. sodišča. Častno sodišče pri zunanjetrgovinski zbornici lahko odredi črtanje lz registra ne samo v primeru, da podjetje ne izpolnjuje za vpis določenih pogojev ali se ukvarja z zu- NEHRU V BANDUNGU New Delhi, junija ropicni naliv ni zadržal no-/ / vinarjev, da ne bi 16. aprila y y 1 v Bandungu dolgo čakali J na Nehrujev prihod. Ban- . dung je takrat stopal v zgo- t®#'*uo» čeprav večidel še opredeljen ® .neuspehe. Toda indijski ministrski Predsednik Nehru je bil kot glavna eb® bodočih dogodkov važnejši in za-““»ejii od vseh. L gandhijevsko čepico na glavi rožo virf na prsi> *n v ozkih hlačah je bil oj"®*1 s^oraj kakor običajno v Delhiju. zmeraj živahni obraz in bleščeče : * *®. Pričale o zaskrbljenosti in utrujenosti. Nehru takrat ni hotel govoriti novinarjit »Zdaj ni čas za izjave,« je ali i?lasno 'n z vsakim gibom obraza do7W 7' Poroki prestreženih ali samo t?I~evno prestreženih stavkov, kakor je j ugajalo ali bilo potrebno, je na-ITje konferenci v Bandungu 50toylien uspeh že s tem, da se je «r,Skih in azijskih dežel sporazu-l/|°’ da pridejo v Bandung in da se pogovorile o svoji usodi. ^e^je bil cilj Randunga. Bolj kakor ru, o, vs* ^va kontinenta, za velik del ufjk* človeštva. Doma je njegov sijajni j J *ekt zadostoval, da je navdušil prijaš zama*i* us*a nasprotnikom. NpK vso tezo ,e£a c*Ua čutil j®rn, pobudnik novega boja za svo-zdaj ne samo več za Indijo, mar- J«nost njegovih misli je zmeraj za-Lj i da je prepričala slehernega, dim SC imen«je Indijca. Toda tu v Ban-rod^’ Prv’krat pred velikim medno-ounim forumom, sredi mnogih neznanih kako mislijo tu Nehrujeva osebnost, njegov odpor proti dvoličnosti ter istočasna bistroumnost in potrpežljivost z drugimi prodreti in se uveljaviti? Mnogi novinarji so odgovorili na to vprašanje nikalno. In Nehru je to vedel, bal se je in želel si je delovnih sestankov. V Bandungu — so mu rekli — bo mnogo akademskega razpravljanja. To pa je Nehru sovražil že kot mladenič, ko je odšel iz bogate hiše svojih staršev, da bi se posvetil akciji in pridobil za akcijo druge. Tn bo mnogo neizgovorjenega in nejasnega — marsikaj, s čimer se ne bo strinjal, pa vendar ne bo mogel odločno nastopiti proti, da se ne bi izgubil v podrobnostih na škodo celote. »Upamo, da Kitajska Bandunga ne bo izkoristila za propagandno platformo,« je rekel Nehru in utrdil prepričanje, da takrat pravzaprav še noben pomembnejši činitclj konference ni bil dokončno določen. Cilj pa je bil, vsaj za Nehruja, zelo jasen: svoboda in mir. »Prvo brez drugega ne gre, ker ni miru v kolonializmu. ne svobode v vojni.« Te Nehrujeve besede pa so bile privid, ki ga je bilo treba postaviti v Bandungu pred vse, ne da bi pri tem vedeli, ali ga bodo ostali udeleženci razumeli, niti ali se bodo strinjali z njim in hoteli ubrati pot koeksistence, ki jo smatra Indija za edino možno. Osem dni so Nehruja spremljale fotografske kamere in časopisni komentarji. ........... »Nehru je srdit. _ Nehru je izgubil prvo rundo, Nehru je izgubil vodstvo v Aziji, Nehru je nervozen, nezadovoljen.« In res sta Nehrujeva zgovornost in prepričljivost često ostali za zaprtimi vrati sejne dvorane, izza katerih je Nehru pogosto prilrajal utrujenega obraza. Zato so njegovo nestrpnost imenovali »nervoznost«. Njegovo strastno 1 privrženost veliki viziji pa so razlagali 1 kot »srd«. K njemu so prihajali in od njega odhajali sodelavci in prijatelji osem dni, prihajali in odhajali so po- . noči in še dolgo po polnoči. In ko je na koncu »prva konferenca barvnih narodov« sprejela Nehrujeve . ideje in pazljivo poslušala tudi ostale j državnike Azije in Afrike, ko sta se dve tretjini človeštva izrekli za sodelo- ; vanje, ko je 29 narodov, veliki in ma- < lih, ki predstavljajo suverene politične nazore in skoraj vse državne ureditve, vzlic vsem težavam doseglo enodušni načelni sporazum zgodovinskega značaja, tedaj je utrujeni Nehrujev obraz znova zažarel v vsem njegovem mladostnem poletu. Niti tedaj ni govoril z novinarji, marveč je z izrazom spočitega in zado- 1 voljnega človeka spričo uspešno izpolnjene naloge pustil na stotine novinarjev,, da so tolmačili njegov nastop po lastnem preudarku. LADISLAV BRUNER I Antonio Segni na preizkušnji Na glavne težave bo pri dosedanji koaliciji naletel s svojo agrarno politiko med liberalci in republikanci Rim, 27. jun. (AFP). Predsednik republike Giovanni Gronchi je sprejel sinoči prof. Antonia Segnija. Potem je predsedstvo republike objavilo, dt je dobil Segni nalog, naj »vnovič prouči težnje raznih parlamentarnih skupin, da bi tako sestavili program nove vlade« in naj mu o tem do četrtka poroča. Tako je postal Segni eden izmed najresnejših kandidatov za novega predsednika vlade, toda komunike kaže, da bo šele sredi tega tedna znano, ali bo dejansko dobil nalog za sestavo vlade. Za zdaj je njegova misija informativnega značaja. Bivši kmetijski minister v De Gasperijevi vladi, demokristjan Antonio Segni se je začel danes razgovarjati s predstavniki štirih strank centra — demokristjani, liberalci, republikanci in socialnimi demokrati. Segni skuša dognati, ali je sploh še mogoče obnoviti koalicijo centra in sestaviti vlado, ki bi slonela na parlamentarni večini dosedanjih vladnih strank. Okoliščino, da je Gronchi zaupal Segniju samo nalogo, da prouči politična položaj, ne pa tudi mandat za sestavo nove vlade, imajo tu za znamenje, da rešitev vladne krize še ni nepo- Veleposlaniški razgovori v Beogradu SREČANJE katerih Od srečanja Tito-Nehru in da bi lahko načela, po objave jugoslovansko-indijske sta se sporazumela, naj ju vo-^Klaracije je minilo pet mese- dijo v njunih medsebojnih stikih, V tem 'času se je zgodilo na uporabili tudi v večjem obsegu, dnarodnem torišču več važnih Če bi ta način sprejeli, bi lahko “»ari; v Bandungu je bila kon- znatno pripomogel k zmanjšanju fere: 'nea 29 arijskih in afriških napetosti na svetu in poravnavi J ... v .-T._____h) onrfl*’ so avstrijsko po- rabo, ^ sprožili nove predloge o '»rožitvi in atomski energiji, Jdenili sklicati konferenco pred še neporavnanih sporov. Tako bi se razširilo področje miru in zmanjšala strašna možnost vojne, ___________ tako bi nastalo večje zaupanje fffjniicoo vlad Velike Britanije, in večje možnosti glede svetov-Sovjetske zveze in Francije, nega sodelovanja.« j Zdaj postaja čedalje očitneje, da se demokratična načela in na , ,w.u njih sloneča politika aktivne ko- °uansko-sovjetska deklaracija, eksistence že pojavljajo v širših so se sovjetsko-japonski mednarodnih okvirih in da so ( [govori, objavljena je bila dokaj močne težnje, da se bodo še bolj razširila. Nobenega dvoma “a)oolj avtoritativna sovjetska ?. Oacija. je obiskala Jugoslavijo, plavljena je bila skupna jugo- skupna indijsko-sovjetska dekla- r**ja, OZN je imela jubilejno ni, da sta Indija in Jugoslavija Zasedanje, na katerem je prišlo znatno pripomogli k poglobitvi in ^ izraza novo vzdušje in svet je okrepitvi takšne pozitivne evolu-l tem času doživel še nekaj raz- cije v mednarodnih odnošajih. eseljivih dogodkov. Stvarni kriterij za presojo Vsi ti veliki mednarodni do-}značaja in učinkovitosti določene 9°dki so sestavni del splošnega' politike je lahko samo konkretna Jjr°cesa popuščanja napetosti in j mednarodna praksa. Če torej pre- šir- sojamo in vrednotimi skupno in- (Nadaljevanje s 1. strani) Na vprašanje, ali so na konferenci v Beogradu govorili tudi o nemškem vprašanju, je Javorški dejal: Kar se tiče Nemčije, so se jugoslovanska vlada in predstavniki treh zahodnih vlad v celoti strinjali v tem, da je treba zastaviti vse moči za ureditev nemškega vprašanja kot bistvenega vprašanja varnosti in miru v Evropi. Nemško vprašanje so obravnavali samo v splošnih okvirih, saj sploh ni bil namen konference, da bi našli obliko za ureditev tega vprašanja. Potem so ministra Javorškega vprašali, ali so predstavniki šti- rodnih problemov, rih vlad razpravljali tudi o škod- Na vprašanje, ali so v načrtu Ijivosti vojaških in ideoloških nadaljnji sestanki predstavnikov blokov. Odgovoril je: Izmenjali štirih dežel, je opozoril na urad-so misli o vseh bistvenih medna- no poročilo, v katerem sta ugo-rodnih vprašanjih. Kar se tiče tovljeni koristnost takšnih se-ideoloških blokov, je stališče ju- ] stankov in želja, da bi se nada-goslovanske vlade znano in je! ljevali na podlagi odkritosrčne in Preskrba Gorice z vodo Beograd, 27. jun. (Tanjug). —.upravo glede vseh tehničnih in Danes so v državnem tajništvu za finančnih vprašanj v zvezi z zunanje zadeve podpisali proto-| vodno preskrbo. Taiko je bilo težko kaj pripomniti. Znano je, da meri naše prizadevanje v sedanjem mednarodnem položaju na ureditev svetovnih vprašanj s pogajanji, z zbliževanjem med narodi in s preprečevanjem vsega, kar bi krepilo težnje po razdelitvi sveta na ideološke bloke in kar bi hkrati zaviralo pomiritev na svetu. V odgovorih na nadaljnja vprašanja je Javorški izjavil, da lahko takšna izmenjava mnenj samo pripomore k nadaljnji poglobitvi sodelovanja. Takšna metoda je lahko koristna tako za razumevanje med narodi kakor tudi za ureditev sedanjih medna- ?°sfopnepa uveljavljanja v jptp svetovnem obsegu nove po- , dijsko-jugoslovansko deklaracijo ptihe, ki naj zamenja blokovsko. I s stališča mednarodnih dogodkov ^istrski predsednik Nehru in! v zadnjih petih mesecih, moramo ^dsednik Tito bosta lahko torej ; ugotoviti, da je bila v tej dekla-j4 bližnjem sestanku ugotovila, raciji izražena politika pravilna ^ so dogodki v celoti potrdili J in učinkovita. pr°»iInost njune sodbe o medna- Če imamo pred očmi neovrglji-T°dnem položaju in teženj v nje- ve uspehe te politike in velik potočeni pihanju. zitiven vpliv jugoslovansko-indij- *Predsednik republike in ske deklaracije na mednarodni Predsednik vlade,« je rečeno v položaj, lahko jasno spoznamo ^Soslovansko-indijski deklaraciji pomen bližnjega srečanja Nehru-! dne 25. decembra 1954, »prepri- j Tito. Izmenjava mnenj dveh ta-ana, da je popuščanje napetosti! ko velikih osebnosti, kakor sta n,a svetu neogibni uvod v razvi-\Tito in Nehru, o sedanjem medenju kolektivnega miru, po- j narodnem položaju, ki se v mno-l&avljata nekatere znake popu- g ih oblikah razlikuje od položaja ®čanja napetosti na svetu in pred petimi meseci, bo nedvomno JJkrati želita posvetiti svoje od-1 močno vplivala, da se bo med-Titosrčne napore nadaljnjemu j narodno vzdušje še zboljšalo. Ra-f^njšanju napetosti in prepre- zen tega pričakujemo od bližnje-tl*vi njenega povečanja.« < 9a srečanja Tito-Nehru velike V skupni indijsko-jugoslovan- uspehe tudi na področju nadalj-ski deklaraciji, v kateri so po-; njega razvijanja jugoslovansko-50snjena temeljna demokratična indijskega sodelovanja. To sode-naCela, na katerih slone stiki med ■ lovanje je že doseglo zavidanja ‘‘JtŠima dvema deželama, je izra- vredno višino, kar pa ne pomeni, eno prepričanje, da bo prišlo v i da smo na obeh straneh izkori-^dnarodnih odnošajih do širše j stili vse možnosti na političnih, tporabe načel in prakse politike gospodarskih, kulturnih in drugih aktivne koeksistence, za katero področjih sodelovanja. Se Indija in Jugoslavija aktivno f Vse to govori o velikem pome-In zavestno zavzemata. 1 tm obiska predsednika indijske Predsednik republike in pred- vlade Nehruja in vsa jugoslovan-Spdnik vlade,« je poudarjeno v j ska javnost nestrpno pričakuje teni dokumentu, »sta prepričana, njegov prihod. J. S. kol o izmenjavi ratifikacijskih instrumentov in uveljavljenju sporazuma o preskrbi goriške mestne občine z vodo ter o izmenjavi not, ki se tičejo tega vprašanja. Mirovna pogodba z Italijo določa, da je Jugoslavija dolžna še nadalje preskrbovati Gorico z vodo, ker so vodovodi pri razmejitvi ostali na jugoslovanskem ozemlju. Jugoslavija je izpolnjevala to obveznost tudi brez posebnega sporazuma in sicer na podlagi začasnega dogovora iz 1949, ki je določal, da bodo preskrbo z vodo nadaljevali, sporazum pa sklenili naknadno. Ko so se zboljšali poKt!ičn(i odnosi med Jugoslavijo in Italijo, sta se obe deželi začeli pogajati in z današnjim protokolom je sporazum dokončno začel veljati. I Sporazum odreja neposredne stike ’ uprave goriških vodovodov na j naši strani z goriško mestno Skoraj 10.000 Tržačanov se je že odselilo Trst, 27. jun. (Tanjug) Po podatkih revije »Trieste« se je od začetka 1952 do konca letošnjega 1 maja odselilo iz Trsta v tujino 9927 ljudi. Največ — 5735 — jih j je odšlo lani. Tržačani se selijo j zaradi težavnega gospodarskega j položaja. Največ se jih je od-I selilo v Avstralijo. Doslej je v to daljno deželo odpotovalo i 5800 ljudi. zdaj rešeno važno obmejno vpra šanje. V imenu italijanske vlade je protokol podpisal veleposlanik v Beogradu g. Gastone Guidotti, v imenu jugoslovanske pa državni svetnik in veleposlanik dr. Milan BaTtoš. enakopravne izmenjave misli. Javorški je novinarjem izjavil, da se konference štirih poslanikov ni udeležil noben vojaški izvedenec. Ko so Javorškega na koncu vprašali, ali so na konferenci veleposlanikov govorili tudi o nedavnih jugoslovansko-sovjetskih razgovorih v Beogradu, je odgovoril: V tistem delu razgovorov, ki se je nanašal na splošni politični položaj na svetu, zlasti na sedanjo fazo zboljševanja svetovnega položaja, so govorili tudi o politiki Sovjetske zveze in o politiki vlad drugih dežel. Po izjalovljenem atentatu na predsednika Liberije Monrovia, 27. jun. (AFP). — Liberijska policija je prijela 38 ljudi, ki so pretekli četrtek baje sodelovali pri poskusnem atentatu na predsednika republike Tub-mana. Atentat je bil izvršen v nekem kinematografu v Monro-viji. Atentator je med predstavo prišel v kinematograf in je hotel streljati na predsednika, vendar so njegovo nakano še pravočasno preprečili. Med preiskavo so se nekateri osumljenci policiji z orožjem postavili po robu. Tako so bili ubiti 3 policijski častniki in je bilo nekaj policistov ranjenih, ko so skušali aretirati nekega Davida Colemana, ki mu je uspelo pobegniti. sredno na dnevnem redu. Stranke centra so se sicer načelno izrekle za obnovo dosedanje koalicije, niso pa še zavzele svojega ! stališča glede programa in sestavo nove vlade. Zlasti še ni jasno, ali bodo liberalci privolili, da bi Segni prevzel predsedstvo vlade in speljal svojo politiko o agrarnem vprašanju, ki so jo doslej odklanjali. Segni je tvorec osnutka zakona o agrarnih pogodbah, ki bi znatno omejile pravice zemljiških posestnikov, hkrati pa utrdile položaj zakupnikov, ki zemljo obdelujejo. Liberalci so pred šestimi mesec; grozili, da bodo izstopili iz Scelbove vlade, če bi vzakonila Segnijev agrarni , načrt. Spričo tega bo moral Segni 'glede na liberalce bodis; opustiti svojo zamisel ali pa jim popustiti na kakem drugem področju, da bi odnehali na tem. Segni bo imel preglavice tudi z republikanci. Ti so danes zahtevali. naj nova vlada opusti dosedanjo Scelbovo agrarno politiko. Ce bo Segni v to privolil v skladu s svojimi lastnimi težnjami, bodo novo politiko liberalci vsekakor odklonili. Potemtakem je uspeh Segnije-vih naporov še vedno zelo negotov. Sadove svojih pogajanj s predstavijiki strank mora sporočiti Gronchiju do četrtka. Tedaj mu bo predsednik republike ali zaupal sestavo vlade ali pa bo — če si Segni ne bo zagotovil popolne podpore vseh štirih strank centra — poiskal drugo rešitev. V Quirinalu poudarjajo, da je Gronchi Segniju naročil, naj najprej prouči politični teren zato, da bi ublažil vtis morebitnega neuspeha, Segniju pa je olajšal napore za izhod iz krize. Če bi imel Segni v rokah tudi formalni mandat za sestavo vlade, a bi se mu sestava vlade ne posrečila, bi bile posledice za že tako delikatni italijanski politični položaj veliko hujše. Fejsal v Turčiji Ankara, 27. jun. (Tanjug). Iraški kralj Fejsal je danes prispel s svojim spremstvom v Turčijo na uradni obisk, ki bo trajal do 5. julija, llazen Ankare in Carigrada bo obiskal še več drugih mest na obali Črnega morja. Z VSEH STRANI SVETA OZN INDIJA IN VARNOSTNI SVET | San Francisco, 27 junija (AFP). Ameriški demokratski senator Hum-Phrey je izjavii, da mora Indija postati stalna članica Varnostnega sveta namesto Cangkajškovega predstavnika. INDIJA V BOJU ZA GOO Bombay, 27. jun Dva neoborožena indijska prostovoljca sta bila ranjena med pohodom na Goo v protest proti portugalski upravi. Vodja pohoda Godse je izjavil, da so bili ljudje, ki so streljali na Indijce, v civilnih oblekah. Truplo nekega Indijca, ki so ga v Goi pretepli do smrti, so včeraj slovesno upepelili. JUŽNA KOREJA OBTOŽBE ZARADI OBOROŽITVE SEVERNE KOREJE Seul, 27. jun. Južna Koreja je danes obdolžila Severno, da si je na novo nabavila 580 letal, deloma reaktivnih, m da je s tem kršila sporazum o premirju. Južni Korejci trdijo,. da ima Severna Koreja tri letalske I divizije reaktivnih letal Mig—15, skupino bombniških lovcev, 15 letalskih oporišč in še dve oporišči v gradnji. Severnokorejsko letalstvo razpolaga sedad s 500 piloti in 25.000 vojaki. j Ob sklenitvi premirja Severna Ko- j reja ni imela letalstva in tudi ne letalskih oporišč. Sporazum o premirju prepoveduje sleherno povečanje oboroženih sil po sklenitvi premirja 27. julija 1953). Švedska KONZULATI NA KITAJSKEM | London, 27. jun. Švedska in Kitaj-1 ska sta se sporazumeli, da bosta iz- ■ menjali konzule. Kitajska vlada je privolila v otvoritev švedskega konzulata v Šanghaju, Švedska pa je privolila v sprejem kitajskega konzula. OMAN SUVERENOST DEŽELE Kairo, 27. :un. (AFP). Jemen je uradno pri poznal neodvisnost Omana i.n se odpovedal vsem pravicam do arabske dežele. Generalno tajništvo Arabske lige, ki je to sporočilo vsem v ligi včlanjenim deželam, je zahtevalo od njih, naj se pripravijo na to, da bodo postavili na dnevni red • prihodnjega sestanka sveta lige vprašanje sprejema Omana v ligo Doslej sta samo Saudska Arabija in Jemen pripoznali neodvisnost Omana. Oman leži na vzhodnem delu Arabskega polotoka. Glavno mesto le Maskat. Dežela meri 2i2.noo kv. km in ima 830.000 prebivalcev. LIBANON ZADRŽANA IZRAELSKA LADJA Bejrut, 27. jun. (AFP). Sinoči so v libanonskih teritorialnih vodah v bližini Tira zadržali 15-000 tonsko izraelsko ladjo »Branchafold« in jo odpeljali v Bejrut. Ladja je plula iz Turčije v Izrael. CIPER NAPADI NA BRITANSKE POLICIJSKE POSTAJE Nlkosia, 27. jun. (Reuter). Iz Nl-kosie poročajo, da so štirje neznanci skušali napasti policijsko postajo v vasi Agros. To je bil od minulega tedna že sedmi napad na policijske postaje v ciprskih mestih in vaseh. VELIKA BRITANIJA PROTEST V ATENAH London, 27. jun. (Tanjug). Britanska vlada je protestirala v Atenah zaradi, protibritanskih oddaj atenskega radia v zvezi z dogodki na Cipru. Protest pravi, da ciprske upornike na ta način podpirajo prek oddaj atenskega radia. V londonskih diplomatskih krogih sodijo, da bo britanska vlada zaradi tega Grčijo ponovno obtožila na prihodnjem sestanku sveta ministrov Atlantske zveze, ki se bo sestal sredi julija v Parizu. »M* S POTOVANJA | PO ITALIJI Rim’ innil® f / X/onec leta 1947, ko je bilo italijansko go-l /j spodarstvo že dokaj obnovljeno in nevarnost {J inflacije v glavnem odvrnjena, so južnim krajem olajšali tudi nekatera davčna bre-®ena in zagotovili nekaj kreditov. Znižali so železniške tarife, začeli nekatera večja javna dela itd. Toda še»e leta 1950 lahko govorimo o Širše zasnovanem načrtn javnih del za napredek italijanskega Juga. Takrat so za to ustanovili posebno nstanovo, tako imenovano Casso per il Mezzogiorno kot vladni organ za planiranje, odobravanje in finansiranje teh del. Ta ustanova je proučila in podrobno pripravila načrt o delih, za katera bi od leta 1950/51 v 12 letih potrošili 1280 milijard lir. Tolikšna vsota za napredek Juga je pomenila mnogo več kakor običajno ponoč zaostali pokrajini. Kmetijska in javna dela Ko so sestavljali načrt o preobrazbi italijanskega Juga, so posvetili največjo pozornost pospeševanju kmetijstva in javnim delom. Za bonifikacije, melioracije, pogozdovanje in druga podobna dela so določili 910 milijard lir. Sem sodi tudi delna agrarna reforma. (V Italiji zemljo, namenjeno za prodajo kmetom po zakonu o agrarni reformi, najprej meliorirajo. ker vzamejo veleposestnikom proti odškodnini največkrat najslabšo zemljo, v katero je treba mnogo investirati, da se zboljša. Pri vprašanju agrarne reforme se bomo še povrnili k temu.) Z umetnim namakanjem naj bi pridobili 160.009 ha orne zemlje, z izsušitvijo močvirij pa 559.000. Za bonifikacije določena področja merijo 1.2 milijona ha. Na planinskih področjih pa bodo bonificirali 1,1 milijona ha. Vso to zemljo bodo morali asanirati. Zgraditi nameravajo 158 vasi, 50.009 kmečkih hiš, 20.000 vodnjakov itd. Druga največja vsota je določena za vodovode in prekope, ki jih Jugu hudo primanjkuje. V južnih krajih ima samo 27 */• občin vodovode, ki povsem ustrezajo potrebam prebivalstva, 19 •/• pa jih sploh nima. Samo 11*/« Blizu 1300 milijard za razvoj Juga dela pa 75. Od italijanskega železniškega omrežja, ki je že elektrificirano, odpade na Jug 15 */•, na Sever pa 41. Dvotirnih železniških prog je na Jugu 5 •/#, na Severu pa 55. Na Jugu odpade na vsakih 1900 kv. km ozemlja 349 km cest, na Severu 718. Z javnimi del< hočejo to razliko med Severom in Jugom nekoliko ublažiti. Kaj je z industrijo? Razen del v kmetijstvu bo država zagotovila kmetom razne olajšave, da bodo zboljšali obdelovanje zemlje. Dvigniti nameravajo tudi kulturno raven prebivalstva. V teh krajih skoraj sploh ni kvalificirane delovne sile za industrijo in kmetijstvo. Zato nameravajo v večjih krajih ustanoviti inštitute ter tehnične in kmetijske šole, za kar bodo porabili 3,5 milijarde lir. Za ustanove, ki bodo vodile agrarno reformo, so namenili 1.5 milijarde, za prosvetno ministrstvo pa 350 milijonov. Tako so posvetili največ skrbi kmetijstva in javnim delom. Kako pa je z industrijsko proizvodnjo v teh krajih? Sodeč po poročilih iz uradnih virov so se tudi prizadevanja za razvoj industrije zadnje čase nekoliko povečala. Po nekem zakonu iz marca 1952, ki ureja način porabe tujih posojil, se je intervencija »Casse« omejila samo na tiste panoge industrije, ki se ukvarjajo s predelovanjem kmetijskih pridelkov. Zdaj lahko »Cassa« sodeluje tudi pri kreditiranju graditve v vseh drugih panogah industrije. Že leta 1953 so organizirali tri nove ustanove za te kredite, prve za južne kraje polotoka, drugo za Sicilijo, tretjo za Sardinijo. Del njihovih kapitalov zagotavlja »Cassa«, te ustanove pa dajejo kredite z odplačilnim rokom po 10 let proti obrestim 5,5 •/•. Razen tega delujejo za razvoj industrije na Jugu državna industrijska podjetja (IRI), državna podjetja za izkoriščanje na- Nova avtomobilska cesta v dolini Dei Albancsi na Siciliji ravnih virov elektrike (hidroenergije, metana), premoga, rud in podobno. Dela na Jugu trajajo že 9 let. Javnost je načrt »Casse« in njegovo koncepcijo mestoma kritizirala. Njene pripombe in kritika so se nanašale tudi na tempo javnih del na posameznih področjih tega načrta. VANJA KRALJEVIČ občin ima zadostno kanalizacijo, 44 •/* pa sploh ne. Za ta dela so določili 150 milijard lir. Za ceste bodo porabili 115 milijard lir, za železniška Trakf^r na Jugu Okolica Kočevja - najredkeje naseljeno področje v Sloveniji Število prebivalstva je v mnogih občin^i znatno padlo. Poglavitni vzrok: pomanjkanje stanovanj Pred vojno je bila navada, da sp uradnika ali delavca, ki se je zameril oblastem, kazensko premestili na Kočevsko. Kočevje z nemškutarji in slabimi zvezami ter drugimi pomanjkljivostmi, ki so onemogočale ljudem, da bi primerno živeli, je pomenilo toliko kot izgnanstvo. Po vojni se je takšen pojem o Kočevju nekaj časa ohranil, kajti mesto je med vojno utrpelo precej škode, da ne govorimo o okoliških vaseh, ki so zaradi tega še danes med najslabše naseljenimi v republiki. Kočevje današnjih dni pa se je tolikanj spremenilo, da življenje v njem ni več kazen in muka, temve2 življenje, kakor v vsakem drugem malem mestu. Obnova poslopij, tlakovana cesta skozi mesto, lepo urejena gostišča in trgovine, vse to je prispevalo, da so se prebivalci ustalili ir. je Kočevje celo zaslovelp kot živahno in zabavno mesto. Svojevrstno obeležje mu daje tudi kaj pisana sestava prebivalstva, ki vnaša v mestno življenje raznolike navade in običaje iz svojega prejšnjega okolja. Toda, medtem ko že lahko govorimo o prebivalcu, ki se je v Kočevju udomil, se tam zakoreninil in uredil življenje, se zdi, da je okolica s svojimi kmetijskimi posestvi nemirno prizorišče prihaja-tija in odhajanja delavcev, ki dajejo deželi videz nestalnosti, nekakšnega večnega preseljevanja. In res je tako. Takšno stanje traja na Kočevskem malone že 14 let, odkar so Italijani Kočevarje odselili in zaplenili njihova posestva. Po vojni je zemlja Kočevarjev z zgradbami vred postala splošna ljudska last, razne oblike upravljanja (KDZ, ekonomije, posestva itd.) pa so privabile semkaj raznovrstne naseljence, ki večidel niso mogli biti trdna osnova za razvoj teh področij. Nove gradnje so privabile semkaj večinoma le nestalne delavce, zidarje kot na deželi. Raziago za to najdemo v izredno velikih potrebah po delovni sili, zlasti kmetijskih delavcih, ki jih zaposluje veliko kočevsko kmetijsko-gozdarsko posestvo. 2e omenjeno nesorazmerje med graditvijo poslopij in stanovanjskih zgradb povzročilo zastoj v gospodarstvu, ki je viden zlasti zdaj, ko kapacitete kočevskega posestva začenjajo dajati pričakovane sadove. Stojišča za govejo živino, 1700 po številu, so polna, razveseljivi so tudi uspehi v prašičereji in kokošjereji — ljudje, ki vse to oskrbujejo, pa nimajo kje spati! Mnogi kmetijski delavci so ostali na Kočevskem, ker jim je bilo obljubljeno, da bodo dobili stanovanja. Mnogi, ki so prišli sem samci, so se poročili. Tu so zdaj še njihovi otroci. Ce se izselijo (kar ne bi bilo čudno), bo doživelo posestvo občutno škodo. Nekateri so že odšli tudi zato, ker daleč naokrog ni šol ... Trenutno je na Kočevskem 39 krajev oziroma vasi, v katerih je bilo pred vojno nad 730 stanovanjskih zgradb, zdaj pa ni niti ene. Posledica tega so slabo izkoriščene kmetijske povr šine, enkratna košnja na leto itd. Tudi gozdov ne čistijo, kot je treba, ker ni moč dobili delavcev. Od gozda do selišč je več ur hoda. Za primer, kako slaba je tcd naseljenost, naj navedem nekaj podatkov. OBČINA BREZ SOLE Občina Mozelj, ki obsega južni del kočevskega kmetijskega posestva, je pred vojno štela 39 naselij s 641 stanovanjskimi zgradbami in 2617 prebivalci. Po popisu iz leta 1948 (stanje pa je do danes nespremenjeno) je v tej občini obljudenih le 16 naselij s 147 stanovanjskimi zgradbami in 572 prebivalci. Občina Mozelj je potemtakem s 3,4 prebivalca na kv. km najredkeje nase- Zagorje praznuje 200-letnico premogovnika Včeraj so v Zagorju odprli četvero zanimivih razstav in s tem pričeli praznovanj 200-letnice premogovnika, ki ga bodo v nedeljo zaključili z dnevom rudarj Z lju- j vili praznovanje pomembne zgo- okrašene najlepše z rufJ>ar^r1nj. vnostjo dovinske obletnice. Se lepše kot emblemi in velikimi ze . Podoben je položaj drugod. Vas Zagorje, 27. junija. — Z lju-j vili praznovanje pomembne z.go- okrašene najlepse z r -rnj, Malo Goro, ki je pred vojno pre- beznijo in veliko prizadevnostjo dovinske obletnice. Se lepše kot emblemi in velikimi ze ^ se je zagorska dolina pripravila na lanski občinski praznik so i mi rudarskimi prapor1-na praznovanje 200-letnice pre- , ozaljšali svojo dolino. V pisanih , san vnanji 0 jV'rv s0 ,rUu društev mogovnika. Rudarji, ki so vse do barvah zastav, v slavolokih, zele- hovih »Svobod«, športni 0S^aVjli osvoboditve tlačanili tujim go- nju in cvetju sijejo zagorske ce- in druge organizacije P jn spodarjem, so danes kot sami ste in ulice. Dosebno pa je lepa I bogat kulturno-prosve^ ^ svoji gospodarji zagorskega rud- mogla 58 stanovanjskih hiš z 203 prebivalci, predstavlja zdaj le družina enega samega kmeta in njegova hiša. V Rajhenavu, ki ■je ime! pred vojno 31 stanovanjskih zgradb in 134 prebivalcev, stoji zdaj le lo-garnica ter slabo obnovljena kmečka hiša, v kateri bivajo delavci, ki oskrbujejo 100 glav živine. Prav tako je v Kočarjih, Cvišlarjih, Starem bregu in drugod. Le skrajni požrtvovalnosti in izrednemu potrpljenju delavcev ter strokovnega osebja je pripisati, da posestvo uspešno napreduje. Če pa hočemo ta napredek vsaj obdržati, če že ne pospešiti, ostane slej ko prej odprto vprašanje stanovanj ne le za zaposlene delavce, temveč tudi za ljudi, ki jih bo kmetijsko posestvo nega bogastva z radostjo pripra- ste in ulice, posebno pa je lepa | bogat kulturno-prosveiui " ‘ - J® I športni spored, ki ga M® Jo*?. Titova cesta. Toplice, kjer središče premogovnika, pa S KONFERENCE LJUDSKOPROSVETNIH DRUŠTEV GORIŠKEGA IN TOLMINSKEGA OKRAJA DRAMATIKA IN PETJE ' najbolj razširjena .j , j„, „„ v„JO„„ NoDa Gorica, 27. jun. Danes dramskih del in jih večkrat po- še potrebovalo. Ive gradnja stano- je bila konferenca obeh okrajnih I novila ter priredila 28 pevskih vanj bo preprečila nestalnost delov- zvez ljudskoprosvetnih društev ob koncertov in več drugih prire-ne sile, omogočila ugodno popula- izvolitvi stalnega vodstva za go- ditev. Od skupaj 24 pevskih zbo-cijo plodnih področij Kočevske in riško komunalno skupnost. I rov prednjačita moški zbor iz zagotovila večji napredek tamkajš- Ljudskoprosvetna društva so v| Vinodola ter gimnazijski pevski njega gospodarstva. Glede na orne- zadnjih letih v obeh okrajih moč- zbor iz Ajdovščine. Knjižnic je so'tedna zaključili z veliko 1 ®a“' festacijo, posvečeno dnevu darjev. Ta prvi dan P*«n0^£ zgodovinske obletnice so ■ • dopoldne v poslopju ,|pinn taV' odprli četvero zanimivih ra K današnji slavnosti, ko j stave odprl glavni inženir pr mogovnika France Malovr . . se zbrali mnogi Pf. 1 nrea-ljudske oblasti, množičnih • nizacij in, jene možnosti posestva, kakor tudi no napredovala. Skupaj je na pasivnega kočevskega okraja, pa področju goriške skupnosti ko-omenjeni stanovanjski problem ne- mun 90 društev s 7603 aktivnimi dvomno zasluži pozornost in pod- člani. poro republike, saj Kočevska že V obeh okrajih sta najbolj raz-zdaj predstavlja važen činiteli v širjeni dramatika in petje. Dru preskrbi našega trga s kmetijskimi, a zlasti mlečnimi izdelki. N. Z. štva na Goriškem so v zadnjih osmih mesecih uprizorila 119 Stara pesem: vagonov ni... Če železnica priporoča nedeljsko nakladanje vagonov, naj hkrati poskrbi tudi za vagone po nepopolnih podatkih v okraju 17, ki pa imajo premajhno izbiro in premalo knjig. Pomanjkanje dobrih knjižnic je najbolj pereče v Brdih in Novi Gorici. Na Tolminskem prednjačijo društva v Spodnji Idriji, Bovcu, Kobaridu, Mostu na Soči ter kul- B.,wfe'*3£ sekretar SZDL Janez Jese ob-p redsednik za gorske mestn čine in ljudski poslanec Lukač in drugi. ., V vseh spodnjih P*-0! °J'e. gimnazije je razmeščenih c ro razstav. Premogovnik s®. y pripravil razstavo o zgodov -dokumentaciji nastanka ru g. in njegovega razvoja do , njih dni. Ilkrati Pr']ia Jela, razstava način rudarskega ^ rudarsko opremo ter rast " v. turni aktivi gimnazije v Idriji in ja v zvezi z razvojem premog učiteljišča v Tolminu. Vendar je i nika. na Tolminskem premalo pevskih Naslednja razstava je PosV®* . , i i.. (jorno* itd., česle reorganizacije posestev pa ljena občina v Sloveniji. Tudi mest- so po svoje tudi prispevale k nestalnosti življa, ki naj bi nadome-’ stil nekdanje prebivalce, Kočevarje. Obnova, kolikor je je bilo tod izvršene, je zajela gospodarska poslopja, v petletnem planu je zrasla vrsta živinskih hlevov, hkrati pa je bilo posvečene prav malo pozornosti v gradnji dopolnilnih gospodarskih objektov, kot skladišč, lop za vozove, gnojišč, silosov ild. Izredno zanemarjeno pa je bilo zlasti stanovanjsko vprašanje, kar je inoč videti iz dejstva, da je bilo med vojno na Kočevskem uničenih nad Zaradi pomanjkanja vaaronov za tovorni promet priporoča Železniško transportno podjetje nakladanje bla-ff.i tudi ob nedeljah. Temu priporočilu ni kaj oporekati. Je pač tako, da železnica vagonov 7& tovorni promet ne more dati, ako jih nima dovolj na razpolago za potrebe cospo-darstva. Iz tesa rai-loffa je nasvet za nedeljsko nakladanje umesten ln bi po svoji zamisli T neki meri vendarle utegnil omiliti^ krizo v dode- naloženl zborov, in tudi po kakovosti ne ustrezajo, kad je v dobršni meri pripisati pomanjkanju sposobnih pevovodij. V okraju je 55 knjižnic, ki uspešno delujejo, zlasti v večjih središčih, kjer imajo tudi največ bralcev. Največjo in najbolje urejeno knjižnico imajo v Sicer pa, kdo ji kaj more, ako ; Idriji s približno 10.000 zvezki, na knner* nase- , . . ^ . na občina Kočevje, ki zajema srednji in severni del posestva, v svoji ,, ------ ------- ----- širši okolici ni naseljena. Področje j ob^nedelJaif.^rLt«’1''“v«™ predvojne občine Stari Log, ki so ga ' kladanje prav zaradi nenaseljenosti pripojili kočevski občini, obsega 10.365 ha. Medtem ko je pred vojno to področje štelo 23 naselij s 511 stanovanjskimi hišami in 2071 prebivalci, premore zdaj 7 naselij z 38 stanovanjskimi zgradbami in 190 pre-bivalcil Tod prebiva torej le 1,8 prebivalca na kv, km. Na, vsem področju bivše občine Stari Log, kjer je pred vojno, kakor rečeno, pre- 1500, po osvoboditvi pa zgrajenih' bivalo 2071 ljudi, sedaj ni niti enega oziroma obnovljenih !e okrog 50 gostišča in niti ene zgrajene šole, stanovanjskih zgradb. čeprav jih je bilo pred minulo voj- _ no pet. Ce še pripomnim, da je v POMANJKANJE STANOVANJ - ,eh ‘Urajih saJ0 e‘na lrgo;ina £ u ZAVORA NAPREDKA v na p0j porušenem gasilskem do Kočevski okraj je edini v Slo- mu, da ne premorejo elektrike, pcr veniji, ki je v njem stanovanjska grešajo pa tudi vodo, je slika za- prav tako pereča v mestu puščenosti malone popolna. stiska ob delavnikih, ko je promet večji in je tudi potreba vasro-nov ve^ja. Kako je z nakladanjem ob nedeljah, pa pokaic praksa na terenu sama. Ne fflede na to, da je delavce kljub odrejenemu povišku mezde težko pridobiti za nakladanje ob nedeljah, kakor za delo ob nedeljah sploh, saj je na dan počitka vsakdo rad prost, so prišli preteklo nedeljo,, 19. junija, delavei z vseh strani gornje Savinske doline na železniško postajo Šmartno ob Paki, da bi nakladali les. Na tej postaji čaka namreč na odvoz nad tisoč kubičnih metrov celuloznega lesa, namenjenega za potrebe na novo obratujoče tovarne rotacijskega papirja v Vidmu ob i Savi. Ta tovarna bo požirala celulozni les v velikih zalogah in nam dajala zanj prepotrebni papir, ki smo ga morali doslej uvažati za drag de-j nar. Delavci so prišli z dobro voljo, I da bi svoje delo vestno in pošteno '■ opravili in tako s požrtvovalnrvstjo j pripomogli k našemu gospodarskemu I uspehu. Železnica pa je na ta dan kljub svoji obljubi, da bo dostavila na postajo zadostno število vagonov za nakladanje lesa, kratko malo odpovedala. odpove? Vagonov ni, pa konec bese di. Vendar se železniška uprava le no more izmakniti obdolžltvf, da je le ona zakrivila neuspeh te resno zasnovane delovne akcije. Na postaji sta čakala delavce le dva vagona za nakladanje lesa. Ko so ju naložili, so odšli vsak svojo pot, nekateri celo po 20 km dale£. Bilo jih je toliko, da bi lahko naložili deset pa tudi petnajst vagonov. I>ahko si predstavljamo, kako lep delovni uspeh bi bil to, ako bi bila železniška uprava svojo obljubo izpolnila in dostavila na knjižnica v Tolminu pu šteje 4000 knjig, vtem ko so po središčih bodočih komun knjižnice z do 2000 knjigami. Delegatje so v razpravi navajali vzrok pasivnosti nekaterih društev ter so zlasti omenjali pomanjkanje pevovodskega, režiserskega in knjižničarskega kadra, _________ ___ raznih instrumentov in gmotnih postajo zadostno število vagonov, na 1 sredstev. Ugotovili so, da je treba tI!dl +n0\?ri\a‘ ki žc Obratuje, 1,0 nedvomno mnotro | pr0SVetnimi društvi traja že ne- akvarelov in risb. v oslu in prlpomojfla pravkaršnja uvrstitev v T • . | i i- x i Tn lilovnn rn7cfnva ip edinslvt; prioritetni red dostave železniških v»- | kaJ mesecev m se bo zaključilo 'a likovna razstava je eu , je 29. novembra. Cilj tekmovanja je;11? v tem. ker vsi štirje ^ OSEM NAJDITELJEV (Nadaljevanje ln konec) I Mamica se je s svojima sinčkoma I napotila v naš lepi Tivoli. Spotoma je pobrala sedmo pismo. Spravila ga je v ročno torbico in nadaljevala pot proti otroškemu igrišču. Ko je lahko otroka spustila iz rok ter sta veselo tekla pred njo, je vzela pismo Iz torbice, ga prebrala in vtaknila nazaj. te vrste prevoz, ki jo „ ________ ___y ___________ !«idal in? nil^nc pozebe organizacijska utrditev društev ni sekretariat za gospodastvo LRS i , w • v. v. i pod štev. VII-4%-55. Jože Vrbovšek I aktivizacija večjega števila , ljudi za sodelovanje v posameznih sekcijah in odsekih. Potem ko je konferenca »sprejela sklep o združitvi obeh okrajnih zvez. so izvolili 25-članski upravni ter petčlanski nadzorni odbor in 15 de- ^ prvi uuu &u »i *«—- jr: legatov za kongres Ljudske pro- ogledali številni obiskov8*^ ^ svete Slovenije. Skupaj s tolmin- med njimi mnogi rudarji in skimi tovariši, ki so bili izvo- lavci, zvečer pa je bilo na 1 ljeni že prej, se bo kongresa ude- nem telovadišču TVD Partl^ _ ležilo iz goriške skupnosti komun slavnostna akademija s kultu^ 40 delegatov. M. D. no-prosvetnim programom. Ena se je obrnila in ga zagledala. Peto pismo Je precej dolgo ležalo na pločniku* Ljudje so hodili mimo, stopali nanj, toda pobral ga ni nihče. Gruča otrok se je pripodila mimo, nihče se ni zmenil zanj. Iz centrale Narodne banke sta prišli dve tovarišici. V rokah sta nosili tabli z nekakšnimi grafikoni. Počasi sta šli po pločniku. 2e sta bili mimo pisma. Ena se je obrnila in ga zagledala. Sklonila se je in ga pobrala. Ko je videla, da Je v njem denar, se jc zmedla. Ni vedela, kaj bi storila. Hitro je stekla za bližnjim tovarišem in ga vprašala, če ni morda izgubil pismo. Vprašala Je še dru-gt^-Sa in tretjega. Nihče ni bil lastnik. Skomizgnlla Je z rameni in odšla s tovarišico naprej po Cankarjevi cesti, zavili sta v Beethovnovo ulico In Izginili v veži Trgovinske zbornice. Šesto pisnv> je pobral neki Študent Prefitala sta ga skupno on In njegov nekoliko starejši sopotnik. Študent se Je jezil, ker ljudje pošiljajo denar v pismu, ko ga je vendar treba po poštni nakaznici. Pri Emoni sc je poslovil od sopotnika, s pismom mu Je še pomahal v pozdrav. Odšel je po Kardeljevi ulici. Stopil Je v trafiko nasproti Ria, si kupil zavitek cigaret in si takoj z velikim užitkom eno prižgal. . ■ niki v vseh svojih delih pnkfl' jejo rudarski življenjski bient. Po svoji motivičnosti Je likovna razstava tako P1 -Va-da bi bilo prav, da bi jo Prl zali v vseh naših premogov revirjih. Ze prvi dan so si razsta/f <» »Zakaj pošiljajo ljudje denar v pismih?«... Proti otroškemu igrišču Zadnje pismo jc bilo na pločniku 1 ob neki hiši na Celovški cesti. Va-, Jenka, dijakinja ali kaj je bila, se je sklonila in hip nato je že bilo pismo v njeni torbi. Prijateljica, ki ] je hodila vštric, Je komaj opazila, da i je kaj našla. Najditeljlca Je pobrskala po torbi in pri tem opazila, da je v ovitku denar. Ustavili sta se pred izložbo, šli naprej, spet postali pred razstavljenimi dobrotami ter tako vse do trga ln stojnic s češnjami »Češnje bom kupila,« Je dejala prijateljici. »Kaj, imaš denar?« Je verjetno pomenil tisti vprašujoči pogled »Kaj bi to, pustiva,« in odšli sta. Spet sta se ustavili pred stojnico z rožami. »Lep šopek mi napravite, lahko stane sto dinarjev,« se je glasilo naročilo. Sli sta naprej, vendar sta se kmalu ločllt. Dekle s kuverto ln Šopkom je Še tn poklepetalo z znanko, tam s fantičem. Da, za enega Je potegnilo cvetko lz šopka In mu jo vtaknilo v gumbnico. * i Kaj se je zgodilo z izgubljenimi pismi? Do pred nekaj dnevi jih Je Sklonila sc jc ... bilo pet vrnjenih naslovniku. Kot je i bilo že napisano, Je dijak klasične gimnazije vrnil pismo z denarjem i tovarišici, ki ga je izgubila. Pismo, ki sta ga našli kmečki ženi, Je bilo poslano z naslednjim pripisom: »Pa je bilo izgubljeno našla je pa ena poštena žena tn sem dala na pošto Sluga Marija.« Peto pismo, ki sta ga našli tovarišici s tablami, je bilo tudi poslano naslovljenki. Šesto pismo je imelo pripis: denar pošljem po položnici, študent M. B. ni le na besedah vnett pristaš pošiljanja denarja po položnicah, marveč se tega tudi sam drži. Sedmo pismo Je bilo poslano naslovljenki z naslednjim pripisom: »Spoštovana gospa! To pismo z denarjem sem našla na Aleksandrovi cesti ln Vam ga pošiljam. Prosim sporočite gospe, da ste denar v redu prejeli, da ne bo imela nepotrebnih- skrbi. H. Z., Ljubljana. * Kako prijetna in pomirjajoča je zavest, če veš, da si med ljudmi, ki razlikujejo med mojim in tvojim, ki ti vrnejo, če izgubiš karkoli. Pet najditeljev se je dobro odrezalo. Naša ielja je, da. bi se tudi ostali. In ta poizkus je bil storjen samo zaradi tega, da bi opozorili z njim, da je naša dolžnost do soljudi, da najdene stvari vračamo. Kakor je drugim prijetno, da dobe izgubljeno nazaj, tako bo tudi nam, če se nam bo kaj takšnega primerilo. Posvetiti več skrbi gozdarskim delavcem sklep mladih delavcev lesne industrije in gozdarske stroke Gorenjske hrani gozdarskih delavcev, ki J® zlasti tam, kjer si jo le-ti sa Bohinj, 27. junija — Včeraj so v Bohinju zborovali mladi delavci lesne industrije in gospodarske stroke Gorenjske. Da je bilo to posvetovanje potrebno, potrjuje vrsta problemov, ki so jih obravnavali in vrsta predlogov za izboljšanje dela. Največ je bilo govora o gozdarstvu, kjer je situacija najbolj kritična. Zaradi slabih življenjskih pogojev in neurejenih kvalifikacij se mladina v to stroko nerada vključuje. Rod starih izkušenih gozdarjev izumira, novih pa ni. Konferenca se je izrekla za strokovne šole, ki bj dale gozdnim delavcem potrebno kvalifikacijo, prav tako pa je bilo tudi sklenjeno, da bodo omogočili gozdnim delavcem kulturno izobrazbo s čitanjem časopisov, knjig, obiskovanjem kina, gledaliških predstav, predavanj itd., predpogoj pa je osemurni delavnik, ker celodnevno delo gozdarja izčrpa. Mlade gozdarje bodo obiskali mladinci iz doline, prav tako pa je bila izdan poziv javnim in političnim delavcem, ljudskim poslancem in drugim, naj ljudi v gozdovih večkr.at obiščejo in jim razlagajo tekoča politična in gospodarska vprašanja, kar s; gozdarski delavci često želijo. Konferenca se je izrekla za decentralizacijo samo- upravljanja od gozdarskih direkcij na gozdne uprave. Posvečati bo treba tudi večjo pažnjo pre- ^ ^ ^ ^ mi oskrbujejo, zaradi prevelike«® varčevanja slaba in enolic1’ ’ kar slabo vpliva na organiz®1*^ Manj problemov je v lesni stri ji. Na konferenci so 'Ugotovil’ da se je mladina v teh podjeti’ i vse premalo bavila z vprašani i kvalifikacije, samoupravlja11-1^ tehnične zaščite dela in podo“' nim. Sedaj primanjkuje na P1?' ’ mer kvalificiranih mizarjev, se v zvezi s tem postavlja vpfa' šanje šol, predvsem v lesni dustriji. Konferenca je spreje* , sklep, naj bi v vseh podjet' j j ih in v gozdarstvu ponoVVe 'ustanovili organizacijo LjudS* mladine, ki naj bi na svojih s®' stankih reševala take in pc**0.” ne probleme in * vzgajala svol člane za delavsko samoupravli'1' ■ nje. kjer mladina vse prema*0 .sodeluje. Podobne konference bodo vsako leto. R- Na Goriškem so žito bogato obrodila V najbolj sončnih krajih 6°' riške je žetev pšenice in ječmc' j na v polnem teku. Najprej do* zori žito v Mirnu v Spodnji pavski dolini. Pšenica. ječnien . in d mira bnla žita so letos bj | gato obrodila predvcem zarao’ j ugodnega vremena. Pa tudi ria in druge bolezni letos niso na-nadle žit. P III. LJUBLJANSKI FESTIVAL SONATNI VEČER V ljubljanskem Rotovžu nastopita med-\ narodna koncertna solista ILSE VONf ALPENHEIM in IGOR OZIM C ftPOBT IM TELESNA VZGOJA J Današnji program Ob 15. uri: Teniško prvenstvo Slovenije posameznikov na igriščih pod Celdnovtai gradom. 15. uri: Nogometni tekmi ŽOb MEDREPUBLIŠKI DVOBOJ V HOKEJU NA KOTALKAH HRVATSKA-SLOVENIJA Takih tekem si še želimo Po zanimivi in razburljivi igri so zmagali gostje z rezultatom 11 :6 Liubliana __________ Odred (Dionirii) , J-dakUana. 27. junija. Betonska plošča kotalkališča v Čufarjevi nllel ju jana (pionirji) j bila sinoči prizorišče srečanja republiških reprezentanc Slovenije in Ž in Slovan — Krim (mladinci). ž <.Ob 17.30 uri: »Ljubljana« — Od-§ red (prvi moštvi). Vse tri j tekme na stadionu »Ljublja- Ž ne« v Šiški. J; Z Ob 20. uri: Dvoboj Slovenija — 'J BiH v rokoborbi na priredit- Hrvatsk© v hokeju n* kotalkah. Po Izredno razburljivi Igri j© zmagala reprezentanca Hrvatske z rezultatom 11(3:3, 3:if 5;2). VELIKO ZANIMANJE GLEDALCEV Čeprav je ta panoga športa Ljub-Ijančajnom malo znana, se je na igrišču zbralo približno 500 gledalcev, nekoliko mam j pa jih je gledalo prireditev od tam, kjer ni bilo treba plačati vstopnic. Tisti, ki si je ogledal sinoči to prireditev, je odhajal, po končani venem prostoru Gospodarske- tekmi zadovoljen domov. Hitra me- | njava napetih položajev pred enimi l?a razstavisca, Titova 50. | aLj drugimi vrati, živahna igra na I ) i nogometna tekma zahodne slovenske V lige. »Nova Gorica« je premagala £ »Izolo« z rezultatom 3:2 in tako osvo-/, jila prvenstvo. i Cela vrsta prireditev... kolesarske dirke Po zadnji tekmi na snegu so se v nedeljo v Ljubljani pomerili smučarji v mnogoboju. Vsi tekmovalci, ki so se udeležili mnogoboja, so dobili napotke 7M nadaljnjo vadbo. To Pa zara-di tega, ker se je na tekmovanju videlo, da v glavnem vsem tek j 0. Ljubljano je zajelo pravcato festivalsko razpoloženje. Obširni, ^kvalitetni program, ki ga izvajajo številne domače in gostu-^j.Urne^niške skupine, je razgibal naše kulturno občinstvo, ki ne IS?** s priznanjem in navdušenim odobravanjem. Prirediteljem se ^Uek^Zna^: ^a S° nam Pr*skrbeli izreden glasbeni in vizualni Estetsko okolje nedvomno vpliva na človekovo razpoloženje ter l tnapravlja občutljivejšega in dovzetnejšega za čustvene emocije. ^ ^ ^ ______ _______ kh° Je zavod >Ljubljanski festivaU za nocojšnji intimni koncert ?skem^prvenstvu je presenetljivo zma-, ral arhitektonsko zanimivo in lepo dvorišče starega ljubljan- 4£ai Vižintin iz Kopra. Na prvenstvu r. - ?Je sodelovalo 65 mladincev. Tudi v £ moštvenem plasmaju je bil najboljši 5? Proleter iz Kopra (Vižintin, Pioigar, £Riaol>an> pred »Reko« itd. Mladinci •vso voziLj s povprečno hitrostjo 30,750 Jugo na 18. mestu. Vj V Novem mestu je bila III. Dolenjska regata. Največ uspehov eo 'k imeli veslači »Savice« iz Ljubljane, \ ki so osvojili 3 prva mesta. ž Na mladinskem državnem kolesar- ko ^ ro*oc,ža. Kdo ne pozna te častitljive starine z njenimi nad Zal' S/°- ^ starimi baročnimi arkadami, pod katerimi mladi Narcis ^ lubljeno ogleduje svoj kamniti obraz v bistri šumljajoči vodi? •ef° S-e videl lepih zgrafitnih okraskov, ki jih je pred petindvaj-ln>i leti obnovil naš mojster Sternen? Aln^/em egtetskem okviru bosta nocoj mlada umetnika lise von jPenheim in Igor Ozim nastopila s svojimi koncertnimi točkami. a]ala bosta Mozartove, Bartokove, Schubertove in Brahmsove s°nate. Ul, . . . . ... , Tl ,1 6 stili mladinci >L»]ul>ija.ne5, na tretjo "iiaaa, izredno nadarjena avstrijska pianistka lise von Atpen- ^Partizana« Kočevje, na. četrto Odre- km na. uro. Ž ^ V Celju je bilo prvenstvo Slov^-^nije mlajših mladincev v a.t.letiki. ž Najbolj izenačeno moštvo je postavil Zna tekmovanju celjski Kladi/var. Ta-ž ko so celjski mlad.inoi postali prvaki Ž Slovenije, na drugo mesto so se uvr-^stili mladinci »Ljubljane«, na tretjo '>rn je bilo rojena v Innsbrucku, živi pa v švicarskem Bernu. td.a in na peto lobode iz Ljubljane. V Maribora je bila odigrana pr- 7Tl ° je študirala na Mozarteumu. Kljub mladosti je mednarodno lu^na umetnica že doživela velike uspehe na svojih koncertnih Jvenstvena tekma’ zvezno košarkarske i. nejah po Avstriji, Italiji, Nemčiji, Švici. Španiji in Portugalski. 4 lige med »Mariborom« in »Olimpijo«. hld**r°“n? kritika ji obeta, da bo spričo svojega talenta in brez- % foihn^ 47:41^24^)“ i«. . tehmke dc—------------1---------L ---------J— — — — -- - ■ ' ~ •• ^*kah redkost. B. K. ]z NAŠIH KINODVOR Zinnemannovi »MOŽJE« '/ V Beo.gradu pa je Partizan pre-V. magala BSK v zadnjih sekundah igre fcs 57:56 (35:30). '/ * $ V Ljubljani so se dva dmi borile AN ^ ženske mladinske vrst© v kofeark.i za naslov prvaka Slovenije. Prvenstvo z je pokazalo, da kvaliteta ženske mlaji d inske košarke razveseljivo napredu-/ je. Prvo mesto »o osvoile mladin-^ke »Celja« pred Branikom, »Jeseni-^cami«. Svobodo itd. 4 M j, ^Uni »Možje« po svoji tematiki U- Pomeni nekaj novega. Vrsta fil-0k v (nekaj časa so bili celo v modi) rin^T^ava problem vojnih invalidov, . aabl jeneev.......... ki jih je nesrečna uso-življenje k,, Palinila v uiukut>Kuv t(?JnJ,h telesnih iznakažencev. V vseli mukotrpno _______ iznakažen« . 'Umih se ta problem nujno po- Ja* tl"**'1411 |»ruwreui *-- Drlila k°t psihološki problem, saj gi^ fj, 9,V8^ni za duševno iztirjenost teh »a*’ kl «e čutijo manjvredne, oro-človeških vrednot In ki so Iz-, zaupanje do okolice In nor-*oii * kontakt z njo, mnogokrat tudi do /IviIonU do življenja. r.Taka drama je ameriški film (ThcimMenr nastal leta 195« fci znamenitega režiserja Freda ”Jlemanna. Prikazuje nam usodo T5* ki trn« ii\ naranlocijo, ohro- 1>0; »fii.H trpe za paraplosrljo, sl'v|.!° spodnjega dela telesa. To so j r zdravi, krepki možje, ki pa jih Pri^ovraž"a krogla za vse življenje EVROPSKO ODBOJKARSKO PRVENSTVO spoznanj ter notranjih bojev, ob tem £ pa stopa v ospredje problem ljubezni ^ in zakona, ki pomeni za Kena naj- y težjo preizkušnjo, pa vendar tudi x najglobljo spodbudo. Toda za to, da v. se Ken vrne v življenje, je bilo mor- ^ da še najmanj zasluge v njem sa- ^ ____ meni, mnogo več je čutimo tako ▼j^ropsko odbojkarsko prvenstvo. Proti požrtvovalnosti doktorja Brocka kot > pričakovanju je zmagala repre^en- v nesebični Ellenlnt ■J-1-—* "------* * ---- - v nevsiljivi humani glavitna vrednota tega z nekoliko hladnim, u ____________________ r nom prikazovanja, ki pa vendar ni ^ pasiven * ’ ' vpliva slvno, senzacionalnih efektov. mannova režija (ki pa bi ji vendarle^ kar je bilo v njihovi moči, vendar ®°fii očitati, da je v psihološki no-žse niso mogli uvrstiti bolje od 5. me-globitvl ostala preravnodusna) kotžfita. V spotlnji polovici lestvice so tudi odlična igra vseh nastopajočih žše Poljska, Madžarska in Francija. (v glavnih vlogah Marlon Brando In Ž _ Teresa Wrlelit. nastooa na tudi nre- v. LESTVICA Realni plasma -Jugoslavija peta V Bukarešti j« bilo končano finalnih dvobo-eno tekmo. Do-tako zasluženo prv Proti pričakovanju srecl i plošče, nenadni prodori posameznikov ter lepi goli, vse to je tako prevzelo gledalce, da so le-ti kdaj pa kdaj bodrili igralce s tako vnemo, kot da bi bili na nogometni tekmi, Prav čudno se nam zdi, da v Ljubljani ni razširjena ta športna panoga, čeprav so dani za to dobri pogoji in bi bil hokej na kotalkah dobra priprava za na&e hokejiste na ledu v mrtvi sezoni. DRAMATIČEN ZAČETEK Prva tretjina tekme jo bila izredno dramatična. Moštvi sta se menjali v vodstvu, konec pa jo bil neodločen. V tem delu igre se je odlikoval državni reprezentant Pertot (Slovenija) s svojimi nenadnimi prodori, k.i pa so se žal končali b rev. učinkovitega streljanja na vrata. Veliko bolj koristno igro pa je prikazal .Jug, ki je kar trikrat zatresel mrežo "vrat gostov, ki jih je branil državni re- smučarjev olimpijcev in o tem, da bi morali imeti tekmovalci čimveč kraitkih tečajev na snegu. Smučarska zveza Jugoslavije pa bi se morala bolj pobrigati za hranarino olimpijcev. V Mariboru je bil prijateljski boksarski dvoboj med ljubljanskim Odredom in »Mariborom« Zmagali so premočno domača z rezultatom 16:12. * Na stadionu Dinama v Zagrebu je bil atletski dvoboj med Mladostjo in reprezentanco kantona Bern (Švica). Zmagala je Mladost z 78:72 točkami. .Na stadionu Dinama je bilo tudi finalno tekmovanje mladink za atletsko prvenstvo Jugoslavije. Prvo mesto je zasluženo osvojil zagrebški Dinamo, medtem ko je edini predstavnik Slovenije »Maribor« med štirimi ekipami zasedel četrto mesto. i i u -rr • • * pr e zen t ant Močeni. Za Hrvateko so Nogometni klub Krim je v sobo- bili v tej tretjini uspešni po enkrat to in nedeljo priredil pionirski no- Mauri, Perajič in Celi«, gometm turnir. V finalni tekmi zmagovalec ni bil določen, ker sta se VRATARJI NA DELU Z .neodlo^®nim Jug je v 11. min. druge tretjine rezultatom 2.2. V streljanju enajst m e- po lepi kombinaciji z odličnim Ma-trovk pa so bili boljši Knmovci in | kučem dosegel že četrti gol in s tem si tako priborili zmago. | povedel Slovenijo v vodstvo s 4:3. Kmalu zatem je še dvakrat silovito streljal na vrata gostov, toda vratar je bil na mestu. Ko pa so v 17. min. Slovenci sami zajtreslj svojo mrežo, je nastal nenaden preobrat. Gostje so prevzeli pobudo v svoje roke. Začeli so s silovitimi napadi ter kljub dobri obrambi vratarja Ipavca postavili po Man rinil in Ipsi rezultat tretjine 3:1 v svojo korist. EKSHIBICIJA GOSTOV Najboljši igralec tega srečanja reprezentant gostov Mauri je v osmi minuti tretje tretjine povišal rezultat na 7:4. Kmalu zatem so gostje sami zmanjšali razliko na 7:5. V 13. min. je po treh opominih sodnik izključil igralca gostov Kobaltija za 2 minuti, domačini pa žal niso znali izkoristiti prednost enega igralca več. Ko se je Kobal ti zopet vrnil v igro, so slovenski reprezentant j e dokončno klonili. Mauri je kar trikrat prodrl sam do vrat Slovencev in ukanil Ipavca. V tem času igre so domačini izvedli le necaren napad, pri čemer so izsilili ka®enski strel, ki pa ga Pertot ni takoj realiziral in je šele po vratarju odbito žogico j po:*lal v mrežo. I Tako se je ta zanimiva reprezentančna tekma končala z zasluženo zmago gostov z rezultatom 11:6. Srečanje je objektivno vodil mednarodni sodniik Zavratnik iz Nove Gorice. * e. Glavič TROBOJ JUDOISTOV BE O GRAD — Z A GREB — LJUBLJ A N A Izvrstne borbe in veliko zanimanje Ljubljana, 27. junija. — Judo šport, ki se že nekaj časa uveljavlja pri nas, je začel z vedno hitrejšimi koraki prodirati med ljubitelje športa in to ne samo med mladino, ki tekmuje, temveč v veliki meri tudi med nase Športno občinstvo. Razni propagandni nastopi doslej so vzbudili ze precej zanimanja in tako lahko govorimo o propagandnem uspehu Judoistov v popolni meri. slednji: bantam: Japec (Z) : Perme (L) 0:2, perolahka: Besak : Zidanič 0:2, lahka : Pompe : Kun TROBOJ JUDOISTOV | Beograjčani veliko zanimanje. Beograjčanom smo vendarle dajali ne-; koliko prednosti, ker se Ljubljančani dopoldne niso vsi prav dobro Izkazali. Toda zgodilo se je majhno presenečenje — zmagala Je Ljubljana z rezultatom 8:4. Na Gospodarskem razstavišču se je ob 20 zbralo nad 1000 gledalcev, u -“i i a ii jv o . ruuiuc . xv ull- i, __ . _ . šič 1:1, srednja: Momirovič : Ma- . ^ za t?v2?ne Prireditve doslej je repre- šek 2:0, pol težka: Bida zmagal ček 2:0, p o 11 e 2 k a : Džak : Semko 0 : 2. NEDISCIPLINIRANOST ZAGREBČANOV Popoldanski dvoboj med Beogradom in Zagrebom se je končal s kata- vsekakor rekord. V napetem pričakovanju so se začele borbe. 2e v bantam kategoriji je Ljubljančan Perme razvnel gleda.lce s sijajno tehniko in odMčnimi meti in zmagal Navdušenje gledalcev se je stopnjevalo pri vsaki naslednji točki, predvsem v tež ki kategoriji, kjer se je znova uvelja- DHl ‘**lia KrtlK«* »'*» um ) ivf,au »uai tun uranuu lil o kovala na bolniški voziček, brez Teresa Wrlglit, nastopa pa tudi pr e-^ a. da se ga bodo nekoč rešili, cej nepoklicnih Igralcev) ustvarjata £ hS medicina je pri tej bolezni še dobro, zanimivo filmsko delo. Zlasti^ * moči Film nnm nripoveduje izstopa lirrn Marlon a Hrand.i iilnln ^ u.- moči. Film nam pripoveduje enega teh pohabljenih moz. Ročnika Kena Wiicheckn, katerega na Individualna usoda oživi rt®” nami kot dramatična panorama Ufi®vnih kriz, preizkušenj, bolečih Izstopa Igra Marlona Branda. Idola današnjega IIollywooda, ki pa v liku z poročnika Kena ni dosegel nekega v. novega Izraza. temveS je samo bolj J ali manj nspelo spet zaigral samega 4 *ebe. Skj. g f*SR Bolgarija SZ Romunija Jugoslavija Poljska Madžarska Franclja 2«: 5 16:12 15: 9 15:10 14:16 12:15 9:17 5:21 Višek vsega pa predstavlja prav gotovo včerajšnji medmestni troboj med reprezentancami Zagreba, Beograda in Ljubljane, ker je bila to doslej najbolj obitekana prireditev, posebno zvečer, ko je bila na sporedu finalna borba med Beogradom * in Ljubljano. Prostrana dvoriščna! dvorana na Gospodarskem razstavišču je kot nalašč izredno primerna zar*dl strofalnim porazom Zagrebčanov"" ki vil "odlični‘ Sernko.~Tudi"o^ta"e"K n«ra zgr“Je' z 0:12. Poudariti moramo, so bile lepe ln tehnično na viSini. nega odra in omogoča gledalcem do- da je do takšnega rezultata prišlo tako da so gledalci bodrili nastopa- je samo In največ zaradi tega, ker so joče naravnost s »huronskim« vpit- neres- jem, pa vendar dostojno in nepri- moramo poudariti, da je bil to najlepši dvoboj, kar smo jih kdajkoli videli v Ljubljani. Zmaga domače reprezentance, v kateri so «e izredno odlikovali Perme. Sem ko in Bida. je popolnoma zaslužena. Rezultati: bantam: Stoianftič : Perme 0:2, perolahka: Jovano-v č : Zidanič 2:0, lahka: Kokano-/!®-d?ka^ krepki, dopoldanski zma-; vič : Kunšič 2:0, srednja: Rakič : 'težka: Nesič : B1-Radovič : Semko 0:2. ber pogled na nastopajoče. Zato ----------------... „aJvct iajaul lesa> bilo tudi to prispevek k uspehu vče- Zagrebčani pokazali popolno ......................... j nost >n so večino borb predali, v osta- stransko. li»nY Ju LJub: 1,h Pa n,so pokazali nobene športne Vsekakor dosegla svojo prvo, precej zavesti ln so se mlačno borili. To je ™S° z rezultatom 9:3, pri vsekakor graje vredno in je edina ?™®'.so biJe nekatere borbe posa- senca, ki je padla na to prireditev, meznikov nrav zan m,;vp in ^__,____________. LknvL^^ .4n JS°.,Ee Nasprotno "pa'je treba izreči^prrana- nosH nTm dovrše- nje Beograjčanom, ki so se vedli kot nostl. Zlasti nam je ugajala borba v pravi športniki perolahki kategoriji med Besakom (Z) in Zidaničem (L), medtem ko so LJUBLJANA OSVOJILA POKAL Ja' , T° d?ka) krepk: dopo.ldanski zma-, : ^un5ic *;u, n Ljubjlančana Z.danič in Sem- gl domače reprezentance nad Zagreb- Maček 0*2 noll ko (kot gost). Rezultati so bili na- čvU je vladalo za večerni dvobbj z da o?2, težka: Za/, tu v Parizu nisem_ utegnil spremljati faznih diskusij po našem časopisju, ki so zadevale znamenito gledališko >krizot, sodelovanje Jugoslavije na pariškem festivalu, izbor dela in Sledališča, ki bi nas naj zastopalo, različna mnenju o gostujočem francoskem gledališču (TNP) itd. Glede naše >krize gledališča« kaže, da se kar Preveč padarjev drenja okrog »bolnika« in da morda poglavitna skrb ni posvečena vedno njegovi bolezni. Vendar, kljub vsej tej pretirani skrbi, vem. da bolnik ne bo podlegel. Poznam ga, prijatelja! Zdi se mi, da on, o sebi, sploh ni tako resno bolan, nasprotno, da je celo krepak po konstituciji, da ima jasne misli in zdravo srce in da si včasih drzne biti celo pogumen; da pa je, revež — žal — vse predolgo živel o zatohlem zraku, da se premalo giblje v ortopedskih opravah, da ima slab apetit ob enolični hrani, da je ob centimetrskih razgledih postal brljav za širše dimenzije in da se ob starih puritanskih damah Pač težko zaljubi. _ Tako se ljubi prijatelj suši in bledi in bojim se, da mu bodo pričeli izpadati lasje. Kajti napada ga zavratna socialno-kulturna bolezen, ki je ni mogoče zdraviti z aspirinom, kot bi morda kdo rad. Skromen nasvet za terapijo: vitamini in klimatsko zdravljenje. Zdravnikom: ne pozabite nu težje bolnike! V MEDNARODNI TEKMI V primeri 7. njegovimi kolegi iz raznih strani sveta, ki se srečujejo v Parizu, je po rasti prav krepak dečko, le da je zamudil nekaj vlakov, ki odrinejo vsako desetletje in da se v glavnem raje vozi — peš. Njegova fizična izdržljivost in resnobna vnema sta prav zavidljivi in tudi s svojo ljubko zdravo naturnostjo vzbuja pozornost. Stalno je — po nepotrebnem — zelo hrupno in prizadevno razburjen in ima sila opravka s samim seboj, kot >hudi< avtomobil iz leta 1890, ki kljub vspmu razburjanju vozi samo 12 km na uro. Njegov trušč bi danes zadostoval za zvočno kuliso cele tankovske patrulje. Poleg vsega je neeko- MEDNARODNI GLEDALIŠKI RENDEZ-VOUS V PARIZU DOMAČE SREČANJE nomičen: je pretežak, vozi prepočasi in porabi preveč bencina. Še nekaj: močni ljudje so vsekakor koristna pridobitev človeštva. Vendar nič ne pomaga: najraje gledamo in poslušamo lepe, zanimive in duhovite ljudi. MALA KOREKTURA ZA DOMAČO RABO Nekje d slovenskem tisku sem bral, da so letos povabili samo štiri države od tistih, ki so lani sodelovale na Pariškem festivalu. Med njimi nas — d znak priznanja. Lanski uspeh Jugoslovanskega dramskega gledališča je bil zelo velik in ga Francozi in tujci še letos omenjajo s priznanjem. Prav je, da vemo to tudi pri nas doma. Prav nič potrebno pa ni, j>isati v zvezi s tem neumnosti. Kajti dejstvo je, da so za letos povabili 29 (!) držav, med njimi vse lanskoletne, razen Izraela in Danske. Relata refero: o povabilih na Festival >Mi ne vabimo posameznih gledališč, temveč države prek njihovih ambasad. Vaša država je na povabilo odgovorila: ne. Zaradi finančnih težav. Gostujoče gledališče mora namreč nositi vse stroške potovanja in bivanja. Mi plačamo gledališče (hišo) in ose stroške v zvezi z vajami, odrske delavce, propagando itd. Gostujoče gledališče dobi tudi ves čisti inkaso. Direktor Zagrebškega dramskega gledališča g. Budak nas je med svojim bivanjem v Parizu večkrat obiskal in nam ponudil gostovanje svojega gledališča. Mi smo bili v principu za to. a smo pripomnili, da smo uradno dobili na povabilo negativen odgovor. G. Budak je predložil SDoje finančne probleme z željo, da mu zagotovimo dnevni inkaso v neki zgledni višini (baje 200.000 fr.). To seveda ni bila za nas tako enostavna zadeva. Toda, ker je simpatični Budak insistiral in se boril, je direkcija končno pristala, vendar s pripombo, da jih mimo ambasade ne moremo povabiti. Seveda je bila to nova situacija, kajti nekdo se je začudil, zakaj nismo že prej rekli, da bi dali ortodoksnega« realizma, z vsemi njegovimi odlikami in historično zanimivostjo. V tem realističnem prizadevanju je predstava dosegla, za Pariz, presenetljivo, neverjetno. skoraj dokumentarično autentičnost: igralci so se do kraja >identificirali« s svojimi osebami in se polno uživljali d medsebojnih odnosih, tako da so včasih pretirano zanemarili izraz tega notranjega doživljanja. Od tod so izvirale razne >realističnec pretiranosti: ogromne, pogosto prazne tpauzet, mestoma razvlečenost brez nujnega tempa, pretirano pomembno podčrtavanje, slaba, pretiha, neizrazita dikcija Ob tem me je spremljal vtis nekake zasebne igre, prepuščajoče se osebnemu užitku >notranjega doživljanjat, vtis nekakega igranja >med sabot. kot da bi igralci prezirali občinstvo, kot da jih občinstvo ne zanima. Drugi ekstrem: prehrupno — včasih neutemeljeno kričanje in beganje in v izrazu ose predivji izbruhi. Prvo dejanje je bilo tako tiho. >poglobljeno«, dikcijsko tako malomarno (v tretji vrsti parterja dva Slovenca nisva mogla slediti tekstu; k sreči tujcev to ni motilo!), igra tako razvlečena, izraz tako bledo-nezanimiv, da sem se bal katastrofe. K sreči je drugo dejanje bolj živo in tu so pokazali igralci vsn odlike svojega temperamenta, iskrene zavzetosti, igralske moči in notranjega bogastva. Zioanovič je bil res — veliki! Osvojili so občinstvo. Zal se — po mojem — tretje dejanje v celoti ni obdržalo na tej višini. Jugoslovanska predstava je bila za Pariz ku-rioziteta. ker takega teatra danes skoraj ni več mogoče videti. Vsaj v Parizu ne, niti na Festivalu. To je res star, muzealen, po mojem mrtev teater naših dedov. Občinstvo — med njimi mnogo Jugoslovanov, ki stalno živijo v Parizu — je izredno živahno in navdušeno. pozdravljalo igralce z dolgotrajnim aplavzom. Kritike — ki pa so vse zelo dobrohotne (nisem še bral negativne ocene tudi res slabih festivalskih predstav) — so vse polne hvale in priznanja, čeprav nekateri (Kemp v >Mondu<) ob umerjeni hvali opozarjajo, da je to gledališče staro dobrih petdeset let... Ko sem pred leti videl v Beogradu isto predstavo. se mi je zdel mnogo bolj sveža, bolj živa. bolj polna. Menda sem takrat pisal o njej z bolj spoštljivim občudovanjem. Nekdo od naju dveh se je med tem pač spremenil FRANCE JAMNIK VESTI IN DOGODKI Jahalni turnir v Ljubljani Ljubljana, 26. junija. Danes je imel jahalni klub Ljubljana-Bežigrad 6voj praznik. Razvili so klubski prapor ter ob tej priložnosti organizirali uspel jahalni turnir V tekmovanju pionirjev je zmagal Buda Marjan (Ljubljana-Beži-grad) na kobili »Biba*. Miloš Cimperman (Ljubljana-Bežigrad) je zmagal v kategoriji U na kobili »Pupa«, Štefan Šulak pa na kobili »Vilma« v kategoriji P. Pripadnik Ljudske milice Borko Martinčič je s konjem »Marko« zmagal v preskokih če« barijere. Na programu je bila tudi šaljiva točka. Tu je v igri s stolčki zmagal tekmovalec Stanojevič, pripadnik JLA na konju »Igor«. , M. ATLETIKA Jesenice pred Litijo Jesenice, 26. junija. — V okviru tekmovanj slovenske atletske lige sta se danes na Jesenicah pomerili moštvi Jesenic in Litije. Zmagali so domači z rezultatom 8530:8278 točkam. Nastopile so tudi atletinje Jesenic, ki so nabrale 5732 točk. Mladinski nogometni turnir Številnim prireditvam v čast 10-letnice športa v svobodi se bo pridružiti tudi eden najkvalitetnejših mladinskih nogometnih turnirjev, ki smo jih po osvoboditvi videla v Sloveniji. Mladinska komisija NZS, ki je organizirala to tekmovanje mladih nogometašev, j^ izbrala za ta turnir najboljša nogometna moštva Slovenije in povabila k sodelovanju še tri moštva iz bratskih republik, ki so se rada odzvala vabilu. Tako bodo torej od srede, 29. t. m. pa do nedelje, 3. julija merila svoje moči moštva »Vojvodine« iz Novega Sada, Spartaka iz Subotice m Lokomotive iz Zagreba poleg slovenskih enajsteric Rudarja iz Trbovelj, Maribora in Branika iz Maribora ter »Ljubljane« in Odreda iz Ljubljane. Spored tekem je takle: Stadion ob Titovi cesti: 29. junija ob 16: »Vojvodina« : »Lokomotiva«, ob 17.45 Odred : Branik; 30. junija ob istem času Odred : »Vojvodina« in Lokomotiva : Branik; 1. julija »Vojvodina« : Branik in Odred : Lokomotiva; stadion v Šiški: 29. junija ob 16: Spartak : »Maribor«, ob 17.45 »Ljubljana« : Rudar; 30. junija: »Ljubljana« : »Maribor« in Spartak : Rudar; 1. julija: »Maribor« : Rudar in »Ljubljana« : Spartak. Množične vaje na »Spartakiadi« Praga, 27. jun. (Tanjug). Na stadionu Strahov v Pragi se je te dni začela I. »Spartakiaria«. Prvj del je traj-ai to in nedeljo pa več kot 200.000. Jutri, 28. junija se začne atletsko tekmovanje za moške in ženske, ki bo trajalo dva dni, od 2. julija dalje pa bodo tekmovanja v telovadbi, skokih v vodo, vaterpolu in plavanju. MEDNARODNI TENISKI TURNIR Trabert in Patty polfinalista WImbledon, 27. junija. (Tanjug). Prva polfinalista na mednarodnem teniškem turnirju v \Vimbledonu sta Tonnv Trabert (ZDA) in Budge Pat-ty (ZDA). Trabert je premagal Jaroslava I>robnyja z 8:6, 6:1, 6:4, Pat-ty pa Louisa Hoada (Avstralija) s 6:4, 6:4, 6:4. DNEVNE NOVICE FESTIVAL OD 11. JUNIJA DO 14. JULIJA Nocoj, v torek, 28. junija, bo ob 20.30 na Rotovškem dvorišču sonatni večer švicarske pianistke lise von Alpenhcim in violinista Igorja Ozima. Vstopnice so na razpolago v festivalni blagajni v Križankah. Velja za abonente A in B, ki so vplačali abonmajski prispevek. Občni zbor Društva upokojencev, podružnice Bežigrad, bo v četrtek, dne 30. junija ob 15 v sindikalni dvorani železniške kurilnice, dohod iz Parmove ulice. Člani, udeležite se občnega zbora. »FLEX« mora biti vedno doma! Zajamčeno neškodljiv za čiščenje mastnih madežev iz tkanin, usnja iitd. je »FLEX«. Pazi na zaščitno znamko »FLEX«. Ce hočeš kvaliteto, zahtevaj samo znano »JELA« kopalno sol. Osvežuje telo, desinftehra in krepi tvoje živce! Ob nesreči v Senjskem zalivu, pri kateri je s 25 tovariši našel smrt v 31. letu starost.: naš dragi in nepozabni sin, mož, brat, svak in stric TOMO LAZAREVIČ poročnik bojnega broda se zahvaljujemo sorodnikom, tovarišem, prijateljem, enotam in poveljstvu Jugoslovanske vojne mornarice, ljudski oblasti in družbenim organizacijam, ki so nam izrekli svoje sožalje in se poslovili od dragega pokojnika. Žalujoči družini Lazarevič in Tošič GLEDALIŠČA ! SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 28. junija ob 20: Galsworthy: »Okna«. Abonma F. Sreda, 29. junija ob 20: Galsworthy: »Okna«. Abonma B. . Četrtek, 30. junija ob 20: Galsworthy: »Okna«. Abonma G. Sobota, 2. julija ob 20: Shakespeare: »Romeo in Julija«. Gostovanje v Zagorju. OPERA Torek, 28. junija ob 20: Wolf-Ferrari: »Štirje grobijani«. Abonma red D. Sreda, 29. junija ob 20: Mozart: »Don Juan«. Abonma red C. Četrtek, 30. junija ob 20: Strauss: »Nekdanje svečanosti«. Stravinski: »Lasiča Zvitorepka«. Gotovac: »Simfonično kolo«. Abonma red E. Petek, 1. julija ob 20: Wolf-Ferrari: »Štirje grobijani«. Abonma red H. Abonente SNG prosimo, da do konca tega meseca zanesljivo poravnajo vse plačilne obveznosti za abonma. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 28. junija ob 16: Anouilh: »Colomba«. Abonma red Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v proda jii; ob 20: Anouilh: »Colomba«. Abonma red Torek. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 29. junija ob 20: Anouiilh: »Colomba«. Abonma red Sreda. — Vstopnice so tudi v prodaji. Zaključek sezone 1954/55. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE Ljubljana, Križanke, Viteška dvorana Sreda, 29. junija: Zola-MauTette: »Thčrčse Raqu1n«. Vstopnice se dobijo v Festivalni blagajni, Trg francoske revolucije, rezervacije tel. 22-295. tENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA — MESTNI DOM Sreda, 29. jun. ob 20.: J. Konfino: »V soboto se poročim!«, komedija, red B. (Vstopnice so tudi v prodaji). Zaključek sezone. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860. V cvetu mladosti in sredi požrtvovalnega dela nas je za vedno zapustil naš VLADIMIR FAJGEU Študent geografije Z njim nismo izgubili le mnogo obetajočega sodelavca, temveč tudi vsem dragega prijatelja in tovariša. GEOGRAFSKO DRUŠTVO SLOVENIJE Protiperonospoma služba Poročilo za dne 27. junija 1955 V soboto in nedeljo je bilo v vsej Sloveniji toplo in lepo vreme z redkimi krajevnimi plohami. Srednja dnevna temperatura se je gibala med 19 in 22 stopinj Celzija, v jugozahodnem predelu pa med 20 in 24 stopinj. Močan naliv je imela Ajdovščina — 32 mm, Črnomelj in Mokronog pa do 9 mm. V Ložah so bile padavine neznatne in je padlo do 1 mm dežja. Napoved: Opozarjamo vino- gradnike Primorskega sektorja, naj pričnejo s tretjim škropljenjem vinogradov. Vinogradniki v okolici Lož pri Vipavi in Ajdovščine naj končajo s tretjim škropljenjem do 30. junija. Za ostale kraje Primorskega sektorja bomo končni rok tretjega škropljenja objavili jutri pb radiu in v dnevnem tisku. Na Primorskem je pričakovati poleg peronospore vinske trte tudi močan pojav oidija (pepelaste plesni). Zaradi tega primešajte bordojski brozgi vedno žvepleni preparat Cosan in to 300 gramov na 100 litrov pripravljene bordojske brozge. Pazite na kvalitetno škropljenje in pravilno pripravo škropiva. Uprava hidrometeorološke službe in Kmetijski inštitut SPOROČILO ČEŠKOSLOVAŠKEGA VELEPOSLANIŠTVA Veleposlaništvo Češkoslovaške republike v Beogradu opozarja češkoslovaške državljane v Jugoslaviji na odlok predsednika Češkoslovaške republike z dne 9. maja 1955 o amnestiji. Amnestija zajema' tudi češkoslovaške državljane v inozemstvu. Po VII. členu so oproščena kazniva dejanja za zapustitev republike osebam, ki so brez dovoljenja zapustile ozemlje republike, če se vrnejo v Češkoslovaško republiko v roku šest mesecev od dneva objave amnestije. Prošnjo za dovoljenje vrnitve in za izdajo ustreznih dokumentov sprejema veleposlaništvo Češkoslovaške republike v Beogradu, Bulevar revolucije 22, telefon 29-960, delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 10—12.30. Veleposlaništvo bo prav tako nudiilo vsa potrebna pojasnila. RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za torek, 28. junija Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.30 Pregled tiska — 6.35 Slovenske narodne pesmi — 7.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 Zabavna glasba — 12.00 Opoldanski spored lahke glasbe — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Kmetijski nasveti: Žične opore za fižol, paradižnik, grmiče in drevje — Prihranimo s: les — 13.10 Glasbeni mozaik (pester spored operne m solistične glasbe) — 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike: Kako je s poleti v vsemirje — 14.40 Skladbe Emila Adamiča poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška — 15.15 ZeleM ste — poslušajte! — 16.00 Utrinki iz literature: Franc Srimf: Človek z bergljo — 16.20 V j svetu opernih melodij — 17.15 Plesna glasba, vmes reklame — 18.00 Zdravstveni nasveti — 18.10 Slovenske narodne pesmi pole Gorenjski vokalni kvintet — 18.30 Športni tednik — 19.00 Zabavna gflasha — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 »Na Gorenjskem je flet-no« (pisan spored slovenskih narodnih pesmi) — 20.30 Tedenski notranjepolitični pregled — 20.40 T sold e Ahl-grimm Igra na čembalo preludije in fuge J. S. Bacha — 21.00 Radijska igra — Miroslav Krleža: »Trile domobranci (ponovitev) — 21.35 Lahka glasba — 22.15—23.00 Zaplešite z nami (plesna glasba). 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). TSFF VEST! MESTNO GLEDALIŠČE Sreda, 29. junija ob 20: Jan de Hartog: »Zakonska postelja«. liven. I Podjetje »PRVA ISKRA« BARIČ PRI BEOGRADU razpisuje natečaj za sprejem v službo: SEFA KNJIGOVODSTVA z dokončano ekonomsko fakulteto ali srednjo ekonomsko šolo z 10-letno prakso SEFA KOMERCIALNEGA ODDELKA z dokončano ekonomsko fakulteto ali srednjo ekonomsko šolo z 10-letno prakso OBRAČUNSKEGA USLUŽBENCA z dokončano srednjo ekonomsko šolo in triletno prakso 6 TEHNIKOV-TEHNOLOGOV za delo v obratu in labo-toriju 5 VISOKO KVALIFICIRANIH STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV STROJNIKA za delo pri Die- j sel motorju ELEKTRIČARJA - VIŠJEGA SPECIALISTA za delo v električni delavnici Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite na gornji naslov ali vprašajte za pojasnila na tel. 86-26 interno 43. 1087 KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO GRADBENO PODJETJE »N A P RED« - BEOGRAD - Zahumska ulica 26 potrebuje za delo v Beogradu več kvalificiranih in visoko kvalificiranih delaveev: zidarjev, tesarjev in teracerjev Razen teh strokovnih delavcev potrebuje podjetje še dva daktilografa Stanovanje za samce zagotovljeno, delo po normi, zaslužek pa po tarifnem pravilniku. Podjetje plača strokovnim delavcem tudi ločeno življenje. — Za pojasnila se obrnite osebno, oziroma za osebe iz drugih krajev pismeno ali tele-fonično na številko 43-432 interno 02. ______________________________________________________________ 1137 VICKI B A U M ROMAN Noburo Endo je bil uren, razgledan gospod nizke postave, sivih las in bradat. Na vratih njegove pisarne je bilo z zlatimi črkami napisano ime neke velike japonske zavarovalnice. V pisarni so stale omare s policami, polnimi papirnatih škatel, v katerih so bili menda spravljeni vzorci blaga. Gospod Endo je nakazal tri bežne poklone in s tem so bile formalnosti opravljene. Yošio, ki je pričakoval, da bo prišel v nekakšno uredništvo, se je začudeno oziral po pisarni. »Ste že jedli? Ne? Priporočam vam restavracijo Fuji, kjer vam postrežejo z ocvrtimi ribami, in Shigoyamo, kjer lahko dobite pprutnino. Ali pa ste bolj navdušeni za zahodne jedi? Jaz obožujem francosko kuhinjo,« je rekel Endo hitro. Zaploskal je in čeden deček trinajstih let je prinesel angleški čaj. Po govorici in kretnjah gospoda Enda je Yošio pač lahko spoznal, da je izobražen, videti pa je bilo, da se je znebil vsega balasta zamotanih in dologoveznih vljudnostnih ovinkov, in tako je kar naravnost Drišel z barvo na dan. »Naročilo, ki ga imam za vas, ni novinarske, ampak bolj — kako bi dejal — bolj osebne narave,« je rekel in si pomel urne, majhne roke. »Imam sicer rahle zveze z vašim spoštovanim časnikom, toda to je samo poslovna zadeva; gre za razpečevanje na Kitajskem, ne za literarni del. Sicer sem tudi jaz v mladosti napisal nekaj pesmi, toda življenjska proza mi je vzela ta dar. No, da prideva k stvari, moj spoštovani gospod Murata —« Endo ni izgovoril svoje misli do konca, marveč je stopil k veliki železni omari v kotu in jo z mnogimi obrati tajne ključavnice odprl. »Ali se ukvarja vaše spoštovano delovanje z zavarovanjem?« je vprašal Yošio, da bi zapolnil premor. »Tudi,« je odgovoril Endo. »Tudi. Med drugim se ukvarjam tudi z zavarovanjem. Toda razen tega imam važnejše naloge.« Iz železne blagajne je vzel črno usnjeno aktovko, jo položil na pisalno mizo predse in uprl cilja svest si pogled naravnost v Yošiove oči. »Prizadevam si, da bi s svojimi pičlimi in skromnimi močmi koristil naši domovini,« je dejal. Yošio je popil čaj. »Ali kadite?« je vprašal Endo, »seveda kadite. Oprostite, prosim. Ker sam ne kadim, po neumnosti zmeraj pozabim ponuditi prijateljem cigarete.« Potisnil je pred Yošia škatlico japonskih cigaret Cherry in prižgal zanj vžigalico. »Zvedel sem, da ste po smrti vašega zelo spoštovanega gospoda brata na razpolago stvari, ki mu je bila pri srcu,« je rekel zdaj Endo in vstal, ko je omenil mrtvega Kitara, da bi se priklonil. KINO »U N I 0 N« Finski film Poročni venec Tednik: »Mladina in šjtort«. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi Aine Maija in Tikkanen. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. KINO »KOMUNA« Ameriški film »MOŽJE« Tednik: »Filmske novosti št ; Predstave ob 16, 18 in 20. v Tere&a vlogi Marlon Brando in ^ Wright. Prodaja vstopnic od *• U in od 14 dalj«. KINO »SISKA« Angleški film Skrivnostni VESTI IZ MARIBORA DEŽURNA LEKARNA Torek, 28. junija 1955: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. Sreda, 29. junija 1955: lekarna ■»Melje«, Meljska cesta 2. KINO PARTIZAN: Ameriški zabavni film: »Nismo poročeni«. Tedndik. UDARNIK: Francoski film: »Krenk-bij«. Tednik. POBREŽJE: Angleški film: »Kapitanov raj«. Tednik. • STUDENCI: Ameriški film: »Zaseda«. Tednik. LETNI KINO SOLA: Ameriški film: »Zaseda*. Tednik. DROBNI OGLAS) NAJDITELJA avtomobilske gume dimenzije 5.50 X 16.00 s platiščem za avto znamke »Volkswagen«, prosimo, da se javi na naslov »Agro-servis«, Maribor, Tržaška cesta 94. Guma je biila izgubljena na relaciji Ljubljana—Trojane. 2374 FOTOGRAF, samski, 35 let star, ima delavnico blizu Beograda — išče fotografko. Ponudbe oglasnemu oddelku beograjske »Borbe« pod geslom: »Fotograf«. 17618 PRAZNO SOBO išče solidna name-ščenka srednjih let. Dam visoko nagrado ali posojilo. 5283 ENOSOBNO STANOVANJE V Ljubljani zamenjam za enako na Reki čimprej. Ponudbe dostaviti v upr. LP pod »Nujno«. 2826 ENOSOBNO STANOVANJE, veliko, suho, v Ljubljani, zamenjam za enako v Zagrebu ali Splitu. Plačam selitev. Ponudbe dostaviti v upravo LP pod »Selitev čimprej«. 2827 SOP KLJUČEV, izgubljenih na Večni poti, v bližini št. 35, sem našel. Naslov v upravi LP. 8235 ELEKTROMOTOR, enofazni, tričetrt do 1 KS, 800 do 1400 obratov v minuti, kupim. Sadik Serhati, Jor-gangji. D jako vica, Ulica Maršala Tita 381. 23381 BEOGRAD—LJUBLJANA. Zamenjam enosobno stanovanje. Ponudbe pod geslom »Dogovor« v upravo »Borbe« Beograd. V glavni vlogi: Leslie Howard, Mary Morris in Francis SuLlivan. Režija: Leslie Howard. Predfilm. Predstave ob 16. 18 in 20. Predprodaja od 14 dalje. KINO »TRIGLAV« Ameriški film Usoda ljubezni V glavni vlogi: Kirk Douglas in Dennie Robin. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. . ...........................................' 3 . »Zves*1 . KINO »SLOGA.: SOV]. H™1- J6i j tovariši«. Tednik. Predstave in 20. Ob 10 matinej« i jtl V glavni vlogi Cirkov 18 fiflma. ib POZIV! Po čl. 32 Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij pozivamo vse delavce in uslužbence ki jim je prenehalo službeno razmerje s tem podjetjem, pa imajo po čl. 31 gornje uredbe pravico do deleža pri končni razdelitvi plačnega sklada za leto 1954 da se po sklepu delavskega sveta v roku treh mesecev javijo pismeno ali osebno zaradi izplačila njihovega deleža. V prijavi navedite čas, ki ste ga prebili na delu v podjetju. Po roku treh mesecev od dneva te objave izgube delavci in uslužbenci pravico do deleža pri razdelitvi plačnega sklada za leto 1954 v dobro rezervnega sklada. Podjetje »P0BEDA« - G0RA2DE ■ 1079 Merku rov. gfr Prodaja vstopnic od 9.S4—11 14 dalje, za matinejo pa od 9 KINO »SOCA«: Ital. film: »Na meča«. Tednik. Predstave - 18 in 20. v glavni vloel:prodaja dalje- LETNI KINO »BEŽIGRAD«: ski film: »Na konici meča«. Te®1— Predstava ob 20.45. LETNI KINO JLA: Finski fi9®fi J g Tednik. Fredsv* ^ I*. V pr*1 Latimore in Mi'Uy Vitale. vstopnic od 9.30—11 in od 15 ročni venec«, reaims.. * — ob 20.30. Prodaja vstopnic v letnih kinematografih u10 pričetkom predstave. PROFESORSKI ZBOR INSTITUTA ZA TELESNO VZGOJO V BEOGRADU razpisuje NATEČAJ za sprejem: DOCENTA za teorijo telesne vzgoje z metodiko honorarnega PREDAVATELJA za psihologijo ASISTENTA za vodne športe Prijave s potrebnimi č°ku menti del predložite dire„7 ciji Inštituta, Deligradska * v roku 15 dni od objave teg natečaja. IZ DIREKCIJE INSTITUTA štev. 3789/55 g Kupimo ali sprejmemo kot prenos osnovnih sredstev PARNI KOTEL proizvodnja pare 608 t/h, ogrevalne površine 200 m* z vodogrelnimi cevmi in predgrelci pare Interesenti naj se javijo na naslov: Fobrika vunenih tkanina u Vučju pri Leskovcu 1140 »To je bila njegova želja —« je pritrdil Yošio. Na Kitara n mogel misliti, ne da bi imel čuden, nekoliko grenak občutek. je bila Kitarova smrt še tako nesmiselna, Yošio jo je ovil z v®' likim in romantičnim sijem. Ko je Kitaro še živel, je bil lePšl’ sijajnejši, sicer samo mlajši brat, toda sin bolj ljubljene žene. &et je Yošio ljubil brata, mu je bilo lahko stati v njegovi senci. Odkai Kitara ni bilo več, da bi z jasno in razveseljivo navzočnostjo skrha ostrino ljubosumnosti, je Yošio kdaj pa kdaj čutil to grenkob0-Mrtvi brat je živel mnogo močneje in zahtevneje od živega. Pre vzel je bil dolžnosti, v katere sam ni veroval. Sveti samom°r s starim mečem je bil napravil iz otročje, nepremišljene in dež®1 škodljive zadeve nekaj, za kar so se morali potomci navduševal-Bilo je, ko da Yošio po Kitarovi smrti nima več pravice živ®^1 lastno življenje, marveč do mora nadaljevati nedokončano živ' ljenje svojega brata. Vsega tega z besedami ni bilo moč izraziti. O tem ni sm®1 govoriti. »Prosim za naročilo,« je rekel. Endo je sedel njemu nasproti in ga ošinil s srepim pogled0111’ Nastal je premor. Tudi tu so brneli ventilatorji v vročem zraku- »če se ne motim, dokaj dobro poznate spoštovano gospo Russej' lovo, kajne?« je vprašal naposled; njegove besede so zvenele °bi' čajno in površno. »Ne, to mora biti pomota,« je odgovoril Yošio presenečen. Sp®1 mu je pogledal starejši mož naravnost v oči in njegov p°Sle^ je obtičal med Yošiovimi oKrvi ko Drst. kažoč nanj. Jadranski sejem SPLIT OD 10.—18. SEPTEMBRA 1955 Prijave za sodelovanje do 10. julija Upravi sejma: Split, poštni predal 161 TOVARNA AVTOMOBILOV - MARIBOR razpisuje mesto UPRAVNI ODBOR PODJETJA c o 1 u « » v vodje oddelka za investicije N »TITO« V V0 G 0S GI """»•»Mi | Pogoj: gradbeni inženir ali tehnik z večletno prakso. Podjetje v gradnji TERMOELEKTRARNA,K0LUBARA‘ VELIKI CRLJENI (50 km od Beograda) razpisuj e v NATEČAJ za sprejem v službo naslednjega obratnega osebja: 20 strojnikov I. kateg. z izpitom za upravljanje parnih tarbin Kandidati bodo poslani na 6-mesečni tečaj za vodje kotlov z avtomatično termično komando pri termoelektrarni »KOSTOLAC«. V poštev prihajajo samo osebe, ki so proste 1. avgusta najkasneje 1. septembra 1955 in imajo urejeno vojaško obveznost; plača za čas tečaja 65 din na uro in 200 din terenskega dodatka dnevno; ves čas tečaja je zagotovljeno brezplačno skupno stanovanje in hrana po komercialnih cenah; kandidati morajo po opravljenem tečaju opravljati •zpit po programu iz Uradnega lista FLRJ št. 17/55 točka F, Prav tako tudi po programu iz Dodatka tega Uradnega lista, P° čemer dobe diplome za vodje kotlov z avtomatično termično komando; po opravljenem izpitu bodo tečajniki poslani v TE »Kolubara«, kjer je zagotovljeno za poročene enosobno oziroma družine z več člani dvosobno stanovanje, 23 samske pa skupno samsko stanovanje; kandidati morajo Po opravljenem izpitu podpisati pogodbo s podjetjem, da bodo v njem ostali najmanj dve leti; pismene ponudbe sprejema gornji naslov najkasneje do 15. julija 1955; o izidu natečaja bodo interesenti pismeno obveščeni, kje in kdaj bo V Beogradu z njimi sestanek. 20 kvalificiranih ključavničarjev z enoletno prakso pri popravilih kotlov z avtomatično termično komando in vsaj enoletno prakso pri ravnanju s ^kimi kotli zaradi napoten j a v zgoraj imenovani 6-mesečni tečaj za vodje kotlov z avtomatično termično komando pri TE »Kostolac«. — Plača za čas tečaja 48 dinarjev na uro in 160 dinarjev terenskega dodatka dnevno; ostali pogoji kakor zgoraj. 4 tehnike elektrotehnične stroke s triletno prakso v elektrogospodarstvu zaradi usposabljanja za stikala pri TE »Kostolac«; usposabljanje bo trajalo štiri mesece in se začne 1. avgusta 1955; plača med usposabljanjem 10.000 dinarjev mesečno in 160 dinarjev terenskega dodatka dnevno; ostali pogoji kakor zgoraj. 1123 ♦ Pismene ponudbe sprejema TOVARNA AVTOMOBILOV — MARIBOR I M 343 s GRADBENO PODJETJE »KGMGRAP« - BEOGRAD - Sremska ulica 4 Poziva vse delavce in uslužbence, ki so bili v službenem razmerju s podjetjem leta 1954, in sicer: 6 mesecev — in je službeno razmerje prenehalo zaradi odpovedi podjetja, 9 mesecev — in je prenehalo službeno razmerje zaradi njihove odpovedi, ali 6 mesecev in so bili v službenem razmerju do 31. decembra 1954, da v roku treh mesecev od dneva objave pošljejo pismeno svoje naslove zaradi deleža pri razdelitvi mška plačnega sklada za leto 1954. V prijavi je treba obvezno navesti, na katerih gradbiščih podjetja so delali. Po preteku treh mesecev od dneva objave izgube delavci in uslužbenci, ki se ne bodo prijavili podjetju, pravico do deleža pri razdelitvi plačnega sklada. ____________________________________________________ 1143 (SARAJEVO) razpisuje natečaj za tehničnega direktorja podjetja Pogoji: dokončana strojna fakulteta. Zaželena je daljša praksa v vodenju podjetja. Plača po tarifnem pravilniku ali po sporazumu. — Stanovanje zagotovljeno. Pismene ponudbe s podrobnim življenjepisom pošljite na naslov: | Preduzeče »T I T 0« — V0G0ŠČA (Sarajevo] 1106 ST* »KONUS« SLOVENSKE KONJICE SPREJME V SLUŽBO: dva inženirja kemika več usnjarskih in kemijskih tehnikov strojnega tehnika oziroma knjigovodjo za evidenco osnovnih sredstev V poštev pridejo tudi kandidati brez prakse. Podjetje lahko sklene z dobrimi študenti v zadnjih dveh letnikih oziroma z absolventi pogodbe o štipendiranju. Ponudbe je treba poslati na: Uprava tovarne usnja »KONUS« - Slov. Konjice 2380 NAJNOVEJŠE IZDAJE Izšlo je: »Zvezni družbeni plan za 1955 in predpisi za njegovo izpolnitev« Cena 300 dinarjev »Zgodovina in teorije knjigovodstva« Napisala dr. Radmila Teofanovič. Cena: broširano 300 din, polplatno 380 din »Zakon o davku na dediščine in davku na darila« s pojasnili Mihaila Ščekida — Cena 120 din »Zbirka predpisov o potnih in selitvenih stroških drž. uslužbencev ter delavcev in uslužbencev v gospodarstvu« s pojasnili Živka Pevačeviča — Cena 220 din TE DNI BO IZŠLO: »Devizno poslovanje« (po najnovejših predpisih) Miloša Sofrenoviča in dr. Miodraga Matejiča »Upravno pravo FLRJ« Napisal akademik profesor dr. Ivo Krbek »Zbornik predpisov LR Srbije« I. knjiga — besedila predpisov uredili dr. T. Vasiljevič, dr. M. Jovič in D. Stanič — Redakcija Milenka Kangrge »Navodilo za opravljanje periodičnih obračunov« Napisali V. Džonič, I. Apostolovič in B. Jevtič PRIPRAVLJAMO: »Tabele za obračunavanje zaslužkov« Sestavili M. Ivanovič, B. Saračevič in S. Pavič »Zbiika predpisov o JLA« Sestavila R. Perunovič in Lj. Kovijanič »Zbornik predpisov LR Srbije« II. knjiga »Komune, njihova organizacija in področje dela« VSE KNJIGE SO NATISNJENE V LATINICI Naše knjige prodajajo vse knjigarne v FLRJ! Knjigarnam dajemo 15 % rabata! Izvršujemo tudi posamezna naročila, ne da bi zahtevali poštnino! »BIRO ZA IZRADU 0BRAZACA« IZDAVACKO štamparsko preduzeCe Beograd — Prizrenska ulica 6 Poštni predal 479 — Telefon: 28-107 in 26-065 1125 SVET ZA PROSVETO IN KULTURO OLO V MURSKI SOBOTI razpisuje MESTO KNJIŽNIČARJA Studijske knjižnice v M. Soboti Pogoji: fakultetna izobrazba ali večletna praksa v knjižnici, znanje madžarskega jezika. — Nastop službe takoj. Prošnje je poslati na tajništvo za prosveto in kulturo OLO v Murski Soboti do dne 31. julija 1955. 2382 V ZALOŽBI CASOPISNO-ZALOZNIŠKEGA PODJETJA »TEHNIČKA KNJIGA«-BEOGRAD bosta izšli konec tega meseca prvi dve knjigi iz III. serije izbranih del Julesa Vernea DOŽIVLJAJI KAPETANA HATERASA I. del — prevod R. Zivkoviča DOŽIVLJAJI KAPETANA HATERASA II. del — prevod R. Zivkoviča Ostale tri knjige iz te zbirke bodo izšle konec julija: ZAGONETKA LEDENOG MORA I. del — prevod M. Jankoviča ZAGONETKA LEDENOG MORA II. del — prevod M. Jankoviča LOVCI NA METEORE Prevod K. Mihailoviča * Vse knjige so tiskane v latinici, obsegajo približno 14 tiskovnih pol, format 14 X 20 cm, in so bogato ilustrirane. Vezane v polplatno z večbarvnim ovitkom. Cena vsej zbirki je 1250 dinarjev. Prvi dve knjigi, ki bosta izšli konec tega meseca, lahko dobite za 500 dinarjev. Doslej sta izšli dve zbirki Izbranih del Julesa Vernea. PRVA ZBIRKA: CAREV GLASNIK I. del — vezano- v polplatno (razprodano) — broširano 120 dinarjev. CAREV GLASNIK II. del — vezano v poplatno (razprodano) — broširano 120 dinarjev. ZELENI ZRAK Vezano v polplatno (razprodano) — broširano 120 din. DOKTOR OKS Vezano v polplatno (razprodano) — broširano 120 din. KULA SVETILJA NA KRAJU SVETA Vezano v polplatno (razprodano) — broširano 120 din. DRUGA ZBIRKA: 20.000 MILJA POD MOREM I. del — broširano 130 din — polplatno 160 din. 20.000 MILJA POD MOREM II. del — broširano 130 din — polplatno 160 din. JUŽNA ZVEZDA Broširano 130 din — polplatno 160 din. PET NEDELJA U BALONU Broširano 130 din — polplatno 160 din. DOŽIVLJAJI TRI RUSA I TRI ENGLEZA Broširano 130 din — polplatno 160 din. Vse knjige lahko dobite pri založniku s plačilom vnaprej na tekoči rač. št. 101-T-314 z opombo, za katere knjige je denar poslan. Stroške odpreme in poštnino nosi založnik. Knjig ne pošiljamo po povzetju. Knjigarne imajo običajen popust. — Vsa naročila pošljite na založnika: CASOPISNO-ZALOŽNISKO PODJETJE »Tehnička knjiga««, Beograd, Ulica 7. jula 26/1. Poštni predal 307 — Tekoči račun 101-T-314 1138 TV0RNICA HIDRAVLIČNIH NAPRAV »PRVA PET0LETKA« - TRSTEN1K p r O'd a 537 magnetov za enocdlindrske oto motorje in okrog 5n000 m pancir-kabla Cena magnetu 17.000 dinarjev — pancir-kablu pa 1035 dinarjev KONSTRUKCIJSKI PODATKI: za motorje: do 1500 cm število cilindrov: 1 smer vrtenja: desno teža: okrog 1,280 višina osi: 31 mm priključek.: z dvema vijakoma M 6 skupna dolžina: 106 mm dolžina magneta: 101 višina: 106 mm, širina 69 mm DELOVNI PODATKI: pri minimalnem vrtenju: 90 o/min, dolžina iskre 5 pri maksimalnem vrtenju: 3000o/min, dolžina iskre 8,5 Pogled A 4! SCINTiLL A S. A. SOUURf suiste MAOC IN 1145 toi « oo?1S^? f ' Pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III., telefon št. 39-181 — Notranjepolitična — gospodarska rubrika telefon štev. 21-613 in kulturna rubrika °n ^ 21-887, Nazorjeva ulica 10/11 Uprava: Kopetarjeva ulica 2. telefon 30-181 — Telefon za naročnino in oglase Hl-030 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din Tekoči račun pn NB 601-T-632, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo • LJUDSKA PRAVICA (torek. 28. JUNIJA 1955 OPAZOVANJE POPOLNEGA SONČNEGA MRKA je znanstvenikom na Ceylonu onemogočil čm oblak Umetni dež I Poskusi ameriške mornarice, da bi s »sejanjem« nevihtnih oblakov vplivala na vreme vzdolž I atlantske obale, so se izjalovili. 1V poročila newyorške univerze, Na otoku Ceylonu se je zbra- izpolnila. Večina znanstvenikov ce. Po Einsteinovem mnenju sta ^ je delata te poskuse je re- 'tu m°žni samo dve razlagi: ali geno ^ njso podprlj teorije, po je zemeljsko ozračje neprimerno kfl ^ ,ahko z umetnimi ob_ r\ o.Kn.1 otco Ir o Izzvi* Hom n ott r, i in on- Najmanjši Egipčan Lo včeraj teden nad sto znanst- se je odločila za opazovanje son-venikov iz vseh krajev sveta, da čnega mrka na Ceylonu, kjer je bi opazovali sončni mrk, ki je j na tem otoku vreme ob tem let-nastal v ponedeljek in ki je bil i nem času večinoma lepo. Od vre-od leta 1250 najdaljši, kar so ’ mena neodvisna sta bila samo jih videli ljudje z Zemlje. Nji- dva Američana, ki se nista od-hova najibolj vroča žellja je bila peljialla na Ceylon, marveč na seveda, da bi jim bilo vreme na- : Filipine. Prvi, fizik, pri opazo-klonjeno, in ta želja se jim ni vanju ni vezan na jasno nebo, ------------------------------------ drugi, dr. Frank Back, pa je imel pripravljeno reaktivno leta- Tndeset let jfi varčevala lo, da bi se Z njim dvignil nad c, . . ,, oblake, če bi zakrivali nebo. Le- rlorence ..tevens tz WailsalJa teti je hotel vzporedno z lunino v AjngJiiji je kupila vozni listek pet jo in tako še nekoliko podal j- za, polet iz Londona v Kaltfor- čas popolnega sončnega imir- mjo m plačala zanj 350 fum.tster-lingov v saanih novčičih po tri pennyje, ki jih je bilo 28.000. j ZAKAJ Z'EZDE »IZGINEJO V Kalifornijo je odpotovala, da Back. dober prijatelj pokoj- bi obiskala svoji dve sestri, ki ju nega Alberta Einsteina, je sledil že 50 let ni videla. Varčevati je tokrat pobudi svojega prijatelja začela že leta 1925 in šele zdaj se in skušal ugotoviti, zakaj so zve-je nabralo toliko novčičev, da je zde v bližini Sonca tudi nevid- Bolečin ne čuti lahko plačala vožnjo. ne, če lunina senca zakrije son- Egiptovski premier Naser je pred dnevi sprejel najmanjšega Egipčana — 80 let starega predsednika vasi Gornjega Egipta. Ta predsednik je prišel v Kairo, ker mu je predsednik Naser zagotovil razgovor. Na sliki predsednik Naser s šejkom Ahmedom Salernom med razgovorom v Kairu. Te dni je prišlo v Hanovvrn do velikega pretepa, ko so prebivalci stali v dolgih vrstah pred blagajnami, kjer so prodajali vstopnice za zadnjo tekmo nemškega nogometnega prvenstva. Ljudje so se tako nagnetli, da je nastala panika. Mnogo jih je bilo ranje-mh, več se jih je onesvestilo. Končno je morala posredovati policija, ki je iz gneče izvlekla poškodovane in onesveščene debelejše, kakor domneva jo znan- LF‘1 'JL z stveniki, ali pa je dozdevni lakl Pomočili ali prepreči l vec-»prazni« prostor okrog Sonca v J« nevihte. Poskuse so delali dve resnici napolnjen s plinom ali V tem času so piloti ame- kozmičnim prahom. i riške mornarice vrgli iz letal 30 Zato je Back napeto čakal na ton suhega ledu in razpršili po ta sončni mrk, ker je bdi prepri- zraku 150 kg srebrnega jodida, čan, da mu bo pomogel od- Samo prostorno omejeno »seia-govoriti na to vprašanje. Sonč- nje« oblakov lahko nekoliko ni mrk je namreč trajal šest vpliva na vreme, minut. Mnogi znanstveniki so prispeli tud; v jugovzhodno Azijo. V Colombu se je začel sončni mrk Angleški nevrologi se že dol-kmalu po sedmi, ob 8.9 je bilo go ukvarjajo s primerom neke-j zastrto že vse sonce in šele ob ga dečka, ki ne čuti ne dotika, ‘9.30 je postalo spet svetlo. Toda ne bolečin. Ta izredno redki pri-znanstveniki so se kot rečeno mer »ganglinevropatije« še zme-uračunali. Minuto pred popolnim raj klubuje vsem naporom me-mrkom je namreč zakril sonce dicine in kirurgije. Deček ne ču-črn oblak, tako da ga sploh niso ti ne toplote, ne mraza in tudi videli. Samo ameriški znan st ve- ne električnega toka. Ko je bil niki v Sigiriya na vzhodni obali še čisto majhen, mu je veter za-Ceylona in pa druge odprave na nesel v oči prah tako, da nekaj Filipinih so sončni mrk dobro vi- | trenutkov ničesar ni videl. Otrok dele. V mestih so morali prižga- | je mencal oči tako, da so mu jih ti luču Praznoverni ljudje na j zdravniki komaj rešili. Nedav-podeželju so prinašali žrtve bo- no se je naslonil na razbeljeno govom. V pragozdovih pa so ži- peč, pa ni čutil bolečin, valli tulile od strahu, ko je na- ; stal mrk. PRAZNOVERNI DOMAČINI Prebivalci Ceylona pa so z veliko zaskrbljenostjo pričakovali popolni sončni mrk, s katerim povezujejo razne vraže. Mislijo j zlasti, da pomeni tak mrk nesre-i čo. Njihov strah je bil tem več- v raziskavah, diagnostiki in tera- Aparat so izdelali po načrtih J L er 80 jih zdravstvene obla- piji čedalje bolj tudi k fiziki in upravnika Hčlmholtzevega inšti-sti opozorile na nevarnost, če bi njenim pomagalom, kar pa terja tu ta za tonsko psihologijo univ. opazovali sončni mrk s prostim tudi vključitev tehnike v njeno prof. dr. Schumanna. Gre za očesom. službo. Temu plodnemu sodelo- ojačen slušni aparat, vdelan v . vanju se mora sodobna medici- držalca naočnikov, tako da je Tatinska sraka na zahvaliti za mnoge pomemfo- praktično povsem neviden, Ker ne uspehe. Eden največjih inlje mikrofonska odprtina v ne-sraka je prišla v pregovor, ker najkoristnejših uspehov fizike ' posredni bližini očesa, dojema rada krade vse, kar se sveti m od- in tehnike v službi trpečih lju-, naglušen človek ne le glasove, naša v svoje gnezdo. V gozdiču bli— di je nov aparat za naglušne, zu Munchena so zasačili pri tatvini tako imenovani »alkumed«, ki ga srako, ki je nosila v gnezdo naoč- je izdelala neka berlinska tvrd-nike. Fotograf je po naključju našel ka in ki sodi' med najzanimivej-njeno gnezdo in več dni opazoval Nov aparat za naglušne Vdelan je v držalce naočnikov Moderna medicina se zateka 1 še akustično-medicinske aparate. srako, zelo navdušeno za naočnke, ! pa naj so bili kakršnikoli. Na dnu gnezda so našli pet jajc, robove pa I je sraka okrasila z naočniki. "speh francoske pilotke Najslavnejši zdravnik starega Najbolj sloveča francoska pa- I 1 ‘.ka Jacqueline Aun-iol, snaha bivšega predsednika republike Francije, mesec dni ne bo smela j letati, ker je na poskusu, da bi! prekosila ženski hitrostni rekord, | veka Hipokrat je trdil, da je z meji tela pod predpisano varnostno hom pomešana morska voda zdra-višino. Na rekordnem poletu z viio Proti posameznim kožnim bo-reaktivnim letalom nad Bretigny- lažnim. Ljudska medicina je prijem je dosegla hitrost 1100 in poročila isto zdravilo proti tuber-1170 km na uro. Letela pa je, kot kulozi žlez. Angleški zdravnik Ruj-rečeno, prenizko. Prekosila je seH je leta 1873 proučil učinek mor-sicer uradno pripoznani ženski j ske vode in dal pobudo za ustano-hitrostni rekord, ki ga je dosegla i vitev morskih kopeli. Francoz Ken-leta 1953 Američanka Jacquelme ton je leta 1897 ugotovil, da so si Cochran s hitrostjo 1072 km na slane sestavine morske vode zelo uro, toda njenega rekorda uradno podobne. Zato je priporočal piti niso pripoznali V svoje opravi- morsko vodo kot zdravilo, čilo je Auriolova izjavila, da stori S tem mnenjem se strinjajo tudi človek pač vse, kar more, če gre nekateri sodobni zdravniki. Seveda za rekord, in da bo to spet sto- ne smemo morske vode jemati ob Morska voda je zdravilna pomešati pa jo je treba s sodo najmanj 60 km od obale in iz globine kakih 25 m. Pa tudi takšno vodo je treba s filtrom očistiti bakterij in jo potem spraviti v hermetično zamašene steklenice. Preden jo pijemo, jo je treba pomeša' i s sodo. Morska voda koristi zlasti ljudem, obolelim za nekaterimi boleznimi želodca in črevesja (gastritis, napenjanje, zaprtje, pomanjkanje želodčnega soka) dalje v primerih telesne oslabelosti ali okrevanja po hudi bolezni, pri nespečnosti, težavah v izmenjavi snovi v telesu, i nekaterih oblikah ledvičnih kamnov in pri posameznih kožnih marveč sploh vse, kar se dogaja v njegovi neposredni okolici. Lahko bi torej rekli, da je to univerzalen aparat za naglušne. Električni tok dobiva ta apa- .... .... . , .» 1 veka s tem aparatom/bi mislil, Na sliki vidite najmlajso nem- da nosi običajne naočnike, sko letalko Christme Harler, ki je stara šele 17 let. V začetku junija je na tekmovanjih v Lo' carnu ob jezeru Lago di Mag ALPINISTI Odprava ameriške univerze ^kobo^iamS švedskim jezikom mi gre tako, kakor z možem — oba ljubim, nobenega pa ne obvladam.« CE JE ČLOVEK ZASPAN V Parizu se je pripetilo na svečani premieri Mussetove drame »Svojeglavost< nekaj izrednega. Vtem ko je občinstvo z zadovoljstvom spremljalo uprizoritev, je nenadoma nekdo na ves glas zasmrčal. Igralci so nehali igrati in vsi so se ozrli na elegantno oblečenega moža z dolgo črno brado, ki je v svoji loži sladko spal. Niti hrup, ki je nastal v gledališču, ga ni zdramil. Zaman so kričali nanj tudi ljudjr iz sosednih lož. Prihiteli so gledališki uslužbenci in na splošno zahtevo ohčins ja odstranili nediscipliniranega gledalca iz lože. Sele potem se je predstava lahko nadaljevala. Ko je naposled zastor padel, je navdušeno občinstvo zahtevalo, naj pride avtor na oder. Lahko si mislimo presenečenje gledalcev, ko so spoznali o avtorju smrčečega moža iz Iožj. Kopanje pod stražo »Se trenutek, pride pomoč.« prosim,