//ft no. an eri$ka Domovina «IUERI€Ai-HOME SPIRIT IMM ONLY SLOVENIAN MORNING NfWSPAMR CLEVELAND 3. 0., TUESDAY MORNING, OCTOBER 28, 1947 LETO XLIX-VOL. ZUX T DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) ŽELEZNI ZASTOR PRED ške čete ter pridejo titovske, se |(0j OdStOOl 0(1 Vlfldfi 'YDTiT’rv ir___________________.• ______iv_____1__a-i 1 * ■ GORICO. — Komunistično go-spodstvo nad vzhodno Eivropo se je raztegnilo do vrat Gorice. Prebivalstvo, ki je ostalo na drugi strani nove meje, je odtrgano od zapadnega kulturnega sveta, vrženo je v mrak zaostalosti, ki je značilna za po komunistih obvladane dežele. V coni B, ki je bila že prej pod upravo titovcev, go prignali tako daleč, da ni bilo mogoče kupiti ne šivanke, ne cvirna, sedaj je na vrsti oni del cone A, kj je med 15 in 16 Septembrom prišel pod partizansko oblast, da propade gospodarsko in kulturno. Tu gledamo ta dogodek z mešanimi občutki. Hudo nam je za ljudstvo, ki bo stiskano od tiranske nasilnosti slovenskega komunizma, gledamo pa obenem v bodočnost, da morda le pride čas, ko se komunizem zruši, ljudstvo pa ostane svobodno v zvezi z drugimi Slovenci. SLOVENEC BEŽI PRED SLOVENCEM BRATOM. — 'Pod božjim aoncem ne more nobena stvar bolj označiti, kaj je komunizem in njegov terorizem kot obupni beg novih beguncev iz cone A. Ko je ljudstvo zvedelo, da je nastopil trenutek, da odidejo ameriške in angle- je mnogih polastil obup, in so zbežali. Slovenec je bežal pred Slovencem ; namreč protikomunistični Slovenec pred komunističnim. In kam je bežal? Išče zaščite pred tem podivjamim Zahteva tudi, da se takoj razpusti narodna skupščina Pariz. — General de Gaulle, bratom pri Italij anih, naših na- katerega stranka je dosegla si-rodnih sovražnikih. To je stote- jgjno zmago pri občinskih voli-šna posledica norenja partizan- tvah dve nedelji zapovrstjo, je skih Kajnov. prišel na dan z zahtevo, da takoj Ta beg se vrši več kot dve le- odstopi vlada socialista Rama-ti, odkar se je končala zadnja flierja. svetovna vojna. V mirnem ča- j Dalje je zahteval, da se raz-su beže ljudje pred novo oblast- pusti narodna skupščina, v kate-jo, ljudje, ki so neizmerno lju- ri on nima nobenih zastopnikov, bili svojo rodno grudo. To so Poslanci v narodno skupščino so sadovi Osvobodilne fronte na bili namreč izvoljeni, ko še ni bi-Goriškem. la njegova stranka organizirana GLAVNI VZROK BEGA o- in ki je dobila zdaj pri dveh zad-pisuje list “Demokracija” tako- njih volitvah tolikšno večino gla-le: “Neprestano ustrahovanje sov. na mitingih, na katerih so na- i Takoj, ko je prišel s temi zastopale in nastopajo prazne htevami, so komunisti zavpili, da glave ponorelih priganjačev, ki hoče de Gaulle postati diktator poznajo le komunistični mate- v Franciji. De Gaulle je pa uda-rializem in krvavo revolucijo ril nazaj in označil komuniste brez trohice morale in usmilje- kot delegate tuje diktature, ki nja do lastnih bratov ali vsaj se posjužuje mizerije narodov, do žena in otročičev. Žuganje da pride do oblasti, ponoči in podnevi za vsak izraz j De Gaulle je izjavil, da so iz-hrepenenja po svobodi, telesni gubili komunisti eno sedmino in duševni, ki so jo komunistič- svojih zastopnikov pri občinskih ni nasilniki obljubili za časa volitvah in da je to šele začetek borbe in jo potem v krvi zatrli, njih vedno večjih porazov, ter žalitev vere v Boga ki so ga j -------o------ ^ Množica je razbila Kongres bo imel na izbero: pomoč Evropi, ali večjo armado Predsednik Truman bo predložil kongresu drugi mesec to na izbero TRUPEL VOJAKOV V nedeljo je priplula v new-yorško pristanišče ladja Joseph V. Connolly, ki je pripeljala 6,-200 krst s trupli ameriških voja-1 kov, ki so padli na evropskem bo-jišču. To so prva trupla vojakov,1 ki so bila pripeljana domov za Washington. — Predsednik pokop. Truman bo predložil izrednemu Med temi jih je 58 iz Greater zasedanju kongresa drug mesec, Clevelanda, eden tudi Slovenec da izbere eno izmed dveh nujnih in sicer Pfc. Frank R. Blatnik, zadev: ali sprejme Marshallov sin Mr. in Mrs. Frank Blatnik predlog za obnovo Evrope, kar iz 9906 Union A ve. Kdaj bodo bo stalo nekako 20 bilijonov do-pripeljali krste s temi trupli vo- larjev, ali pa naj bo pripravljen, jakov v Cleveland, še ni znano, da potroši še več za večjo oboro-V New Yorku jih morajo naj- žitev dežele za njeno obrambo, prej odbrati za razne države, ka-1 jz Bele hišč se doznava, da mor jih bodo poslali za pokop. j vladna administracija ne vidi, kako bi mogel kongres določiti (za obnovo Evrope manj'kot 20 (bilijonov za prihodnja štiri leta. Ako bi hotel kongres določiti manj, bo vrženo enostavno skozi okno brez vsake hasni. Kar bo predsednik Truman položil pred kongres, bo dejstvo: da pomaga zapadni Evropi na noge pred totalitarno agresitiv-nostjo, ali pa mora biti pripravljen, da pripravi zadostno obrambo te dežele pred istim totalitarizmom, ki ga obubožana Ev- Vodifelj poljskih kmetov je ufel iz rok komunistov p vojni propagandi Skupščina Zveze narodov je soglasno obsodila vsako vojno propagando New York. — Rusija in Zed. države sta se pridružili skupne-p, ■ mu predlogu, da se obsodi vsa- ko vojno propagando, ki bi kakorkoli ogrožala mir. Glasovanje je bilo: 55 glasov za, proti noben. Predlog so podale skupno Francija, Avstralija in Kanada ) potem, ko je zbornica porazila predlog Rusije, da se obsodi vojne hujskače Zed. držav, Turčije in Grčije. Ruska delegacija je hotela svojo resolucijo umakniti v zadnjem trenutku, toda zbornica jo je porazila točko za točko. Nato je hotel ruski delegat Višinski zriniti v skupno resolucijo točko; da se prepove svobodo govora in tiska, če je istega namen širiti vojno propagando. Skupščina je tudi to porazila. Nato je zbornica soglasno sprejela kompromisni predlog, da se obsoja vsako propagando za vojno, ki bi lahko ogrožala mir. [preiskava, ker Up ir> pnnp A jfril A Zagotavljajo, da je že Mikolajčik na varnem, toda ni znano kje Varšava. — Levo krilo kmetske stranke je prevzelo vodstvo stranke in jo pripeljalo v naročje komunistom. Vodja stranke ropa sama ne bo mogla ustaviti. Stanislav Mikolajčik; je pa izgi- nil iz Varšave, kot kafra. Kako je prišel iz Poljske, ni znano, ker ga je komunistična vlada pazno nadzorovala. VSA KAVA Federalni zvezni pravdnik v naznanjen za glavnega govomi-Clevelandu, Don Miller, je uka- ka Gerhardt Eisler, ki je progla-zal FBI, da preišče vzroke, za- gen za prvega komunista v Ame-kaj so vse firme v Clevelandu riki. Toda/ zborovalno dvorano istočasno podražile kavo pri pro- se je zgnetlo kakih 600 oseb, ki daji na debelo.- Preiskava naj g0 prevpile vsakega govornika, dožene, če so se trgovske hiše za k; je hotel govoriti. Zunaj pred prodajo na debelo zedinile na ce- dvorano je bila pa množica naj-®i. manj 4,500 osbe, ki je demonstrl- MiUer je tudi ukazal, da FBI rala proti shodu. Policija je sku-preišče, če je bil kak sporazum §a]a napraviti red, pa ji ni uspe-glede višje cene za spry in crisco, ]„ Končno so naznanili, da shoda ki ju prodajata firmi Lever ne bo. Kar je bilo govornikov na Bros. in Procter & Gamble in ki odru, jih je policija spremila iz sta obe hkrati naznanile višje dvorane. Eisler sam je bil sicer v mestu, toda ni upal priti v dvorano, ko so mu povedali, kakšen sprejem ga čaka. Med demonstranti je Trenton, N. J. - Tukaj je bili® 0» V3ai ne bo treba sklican shod, na katerem je bil 90®' in obsoditi radi njegove opozicije vladi. Rusija je pridržala Braaljance za take London. — Radio iz Moskve bilo najvež vojnih veteranov, po-je poročal, da je ruska vlada 'r0gaj0 pridržala brazilskega poslanika in njegov štab kot talce, da s tem zasigura varen odhod iz Brazilije ruskemu poslaništvu. Brazilska vlada je zadnji torek pretrgala diplomatske od-nošaje z Rusijo radi napadov v ruskem časopisju na brazilskega predsednika Dutra. Brazilski poslanik v Moskvi je bil Mario Pimentel Brandao. Moskva je obtožila brazilsko. vlado, da je podpihovala napad na sovjetsko poslaništvo v Rio de Janeiro. Vsi so pa mnenja, da je s tem konec vsaki organizirani vladni opoziciji. Mikolajčik, ki 'je bil zadnje mesece neprestana tarča vladnega časopisja, je vedel, kaj ga nazadnje čaka — nekaj podobnega, kot je zadelo Nikolaja Petkova v Bolgariji, ki je tudi vodil opozicijo proti komunistični vladi — smrt. Ako je Mikolajčik zbežal k Angležem ali Amerikancem, še ni znano. Toda obe vladi sta izjavili, d^ sta pripravljeni dati mu varno zavetje. Saj sta bili ti dve vladi, ki sta ga pregovorili, da je šel iz Londona domov na Poljsko, da bo stopil v vlado s kmunistl misleč, da bo možno delati ž njimi. iz raznih naselbin Lorain, O. — John Rosa Sr. iz 1776 E. 28. St. se je podal pred več tedni v bolnišnico v Cena rabljenim avtom je že močno padla povsod New York. — Prodajalci rabljenih avtomobilov poročajo, da je cena istim že močno padla in sicer Ev enem mesecu do $500. Vzrok je največ to, ker priha- Cleveland in sicer v Cleveland iaio na trg že avtomobili izdelka Clinic na 83. cesti in Euclid Ave. Bil je dvakrat operiran, prvič nad Stopalom, drugič so mu nogo odrezali nad kolenom. Nahaja se še vedno v bolnišnici. Doma je iz Sv. Vida v Vipavi. Lorainski politični klub bo 1948. Prodajalci v New Yorku tarnajo o slabi kupčiji. Nekaj je temu vzrok bližajoča zima, nekaj pa to, ker pridejo kmalu novi na trg v večjem številu. Za spomlad obljubujejo, da bo škoro vsak že imel redno sejo 2. novembra ob lahko kupil nov avto in ga takoj (7:30 zvečer v mali dvorani SND. dobil. ILOmSU IZGNANCI ^JIktomagajmo rast Vsi Slovenci in Slovenke so vabljeni, da se udeležijo te seje, ker bo treba rešiti važnih zadev pred volitvami. ROVI GROBOVI Rose Ar line Kurent Po dolgi bol' KRAVA IMA ZDAJ KAR DVOJE IMEN IZ KONTESTA Zadnji teden smo pisali, ds je razpisala Branetova trgovina na vogalu Stanard Ave. in penice— 53. ceste kontest. Kdor bo iz-1 August Kristančič iz 3408. W. bral kravi, ki so jo imeli v ok-[g3 gt ( se je poda, v Chicago par dni na počitnice. nu najlepše ime, dobi za $5 Razne drobne novice h Clevelanda in to okolice blaga v trgovini. Nič manj tam 8e poda pa v Pittsburgh, kot 194 imon je bito poslanih. |Pa ; kjer bo obiska, hčer želi. Firma Belle Vernon, ki lastul' prav dobre čase. je kravo, je izmed vseh dope „ W(U Parku-slanih imen izbrala dvoje naj-1 bolj primernih in zmagovalki sta kar dve rojakinji. Mrs. Louise Slak iz 1376 E. 53 St., je izbrala ime "Ameriška Lizika” in Mrs. Antonia V soboto večer ob 8 bodo kazali v SND v West Parku premikajoče slike, povzete na presenečenju za Rozi Kovač za rojstni dan. Slike so prav dobro izpadle. Tudi mnogo drugih Michalko, 5357 Stanard Ave. J slik bo pokazanih. Za vse one, je izbrala ime “Amber For-(ki imajo člansko karto 1947 za Ti dve sta torej zrna-j klub, ni nobene vstopnine. Kdor govalki in krava ima zdaj kar še nima karte, jo lahko dobi v dvoje imen: slovensko in ame- soboto večer pri vratih, riško, da lahko sliši na oba.) Enkrat pozneje bomo prinesli tudi sliko, ki kaže Mr. in Mrs. John Brancel, ki lastujeta trgovino, obe zmagovalki v kon-testu in pa, seveda — kravo. Preko dežele bo vozil vlak, ki bo nabiral živila za Evropo Iz Log Angelesa bo odpeljal 7. nov. in bo Zaroka— Mr. in Mrs. Frank Sober, 1289 E. 168. St., naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Antoinette Jerman z Mr. Joseph Zabukovcem, sinom Mrs. Antonije IZaJ^ukovdc, 15634 Holmes Ave. Zadužnica— V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Louis Papeža. TVORNICA BARVE JE POGORELA V CLE\ ena bila v Clevelandu. Tukaj pušča mater Mary roj. Skubic, oče Frank je umrl pred 18 leti, brata Williama in štiri sestre: Antonia, Mary McCord, Frances Žane in Margaret Mary Forrester. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9 iz hiše žalosti 640 E. 117. aa ie organizirala slopij TropicaI Paint 4 011 Co' vladna komis«« za živila in ki "a. *■ “ » ob peljal preko vse Amerike ter ,ŽVI*ah vf f čev!jev.T ko pobiral spotoma živila za Evro-,sfJe ™e’a bafaJn °}}e- Raz"e' ; slo je tudi več sodov barve s ta- " , - . ' 'kim pokom, da je treslo vso za- Vlak bo odpeljal 7. novembra. ^ mesta ;zLos Angelesa ter dospel v New | Ve- ko „ M Vamb je Yourk « d“' k“neJ\^°t0ma bilo poslanih na lice požara, ena-se bo ustavil v 400 mestih ter po- ko tudj vež oddeDtov policije. St. v cerkev sv. Petra na Su- bral živita, ki jih bodo ljudje da: Škodo cenijo na več kot $75,000. perior in 17. cesta ob 9:30 pod vodstvom Frank Zakrajška. Alice Collins Pol kratki in mučni bolezni je preminila v Huron Rd. bolnišnici Alice Collins, rojena Mole, skara 42 let. Stanovala je na 1010 Creekview Rd. Tukaj zapušča žalujočega soproga Robert, hčer Mrs. Arlene Bender, tri sinove: Leonard W. Strauss, Robert W. in Kenneth J. Collins, očeta, poznanega stavbenika, John Mole st. na Nottingham Rd., mačeho Christine, pet bratov: John J. ml., William, Eugene, Joseph in rovali za lačno Evropo, v prvi vrsti za Francijo in Italijo. Pričakujejo, da bodo že v Los Angelesu nabrali živil za 5 voz. Vozove bodo spotoma dodajali in mislijo, da bo dospelo v Chicago že 80 voz. V Chicagu bodo vlak Filmska industrija zahteva od vlade, da drži roke proč Washnigton. — Eric Johnston, razdelili v dva dela, eden bo vo- ki predsednik Zveze filmskih zil skozi Cleveland in Buffalo, drugi pa skozi Fort Wayne, Indiana, Pittsburgh in Filadelfijo. Amerikanci so dosti na telefonu New York. — American Telephone & Telegraph Co. naznanja, , da je bilo prošlo leto v Zed. dr- ^en preiskuje, v koliko so ljudje producentov, je izjavil pred kongresnim odsekom, ki preiskuje protiameriške aktivnosti, naj drži vlada roke proč od filmske industrije. Rekel je, da bo filmska industrija vztrajala na pravici, d| sama odloči kakšne slike bo producirala in kakšne ne. Kongresni odsek že drugi te- Robert, tri sestre: Mrs. Mary žavab42,000,000,000 telefonskih pri filmski industriji v zvezi s Moeller, Mrs. Jean Pryatel m Dorothy ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil V, sredo zjutraj ob 8:16 uri iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. od 9. uri in nato na Calvary pokopališče. ------o------ AMERIŠKA DOMOVINA MM PRISPEVKI ZA BIOTOPI Sayed Ibn Ibrahim, ki mm ga predstavlja gornja slika v njegovi narodni noši, je delegat iz Yemen držav$ pri organizaciji Združenih mrodov. Ta južno-zapadna arabska država je bila žele pred kratkimi sprejeta v to organi-zacijo. PODIVJAN SRNJAK JE PREMIKASTIL LEVELANDSKEGA RIBICA V KANADI Odvetnik Forrest Wilson iz Clevelanda je bil z več prijatelji na ribolovu v Kanadi zadnji teden. Taborili so, v kolibi na nekem otoku v jezeru Georgian Bay, blizu mesta Parry Sound. V nedeljo zjutraj je stopil odvetnik Wilson iz koče v jutranjem mraku, ko se naenkrat iz teme zapodi vanj velik srnjak. Ribič je zgrabil srnjaka za rogove in pričela se je ljuta borba na življenje in razgovorov ali povprečno 301 na komunisti, vsako osebo. Včeraj je bil klican na priče- -------0------ vanje pisatelj filmskih iger, V Franciji bo letos slad* John .Howard Lawson, ki je bil ko grozdje pod prisego vprašan naj pove, če Pariz. - že od leta 1898 ni bi- je ali enf\ Tod\Uw80n Jv; m hotel odgovoriti in zato je iz- lo v Francij, toliko sonca v avgu- j to zadev0 v roke ju. 80nce .Stičnemu oddelku. Odsekimahalje v rokah člansko karto, ki je bila izdana od komunistične najbolj pomaga grozdju. stranke na ime Lawsona. smrt. Srnjak je nosil ribiča po grmovju in butal ob tla ž njim. Na vpitje so prihiteli iz koče odvetnikovi ■ prijatelji. Dva sta pograbila močne kole in začela srnjaka obdelovati po hrbtu. Končno se je srnjak vdal premoči in izginil v grmovju. Težko ranjenega ribiča so s čolnom odpeljali v bolnišnico v Parry Sound. V skupini ri- Moskva molči glede seje kongresa Moskva. — Sovjetsko časopisje in radio ni še nič reklo glede izrednega zasedanja ameriškega kongresa, ki ga je sklical predsednik Truman za 17. nov. V Moskvi so še vedno trdno prepričani, da kongres ne bo ničesar ukrenil glede pomoči Evropi. Dalje so tudi trdno prepričani, da bo v bičev je bil tudi clevelandski Ameriki huda kriza, ki bo po-okrožni sodnik Frank Merrick, sledica sedanjih visokih cen. 0 (nnr.RTflKA DOMOVINA. OCTOBER 28, 1947 t________________i tctout* 1947 * »*» « 5 6 7 8 9 10 11 11 i) 14 i) n 17 18 19 10 u u 14 14 ij 16 17 18 19 jo v NAROČNINA: Z, Ameriko na *0 »700: n Cleveland In in £?2Ži«to Srt Iria «£»; aa^Siavaland m Mamama IttrUka atana I maU UK to I moctha Cleveland and "*3« * ®“5? year, tiOO to « moo the, IUO to I mmnn* Btarnle ooplea t eaota aaeh._ (nterad aa aaeoaid-elaaa matter January «th 180«. at the Poet Oftloe at Cleveland. Ohio, under the Act 0< Marehtrd 117».__________________________________ >88 No. 211 Tues., Oct. 28,1947 vsako našo najplemenitejšo gesto prikazati v smešni ali se^ bični luči. • * * Pozor Stalin, Tito in drugi tovariši! Veliki Slovan Dostojevski je zapisal: “Potrebno je zedinjenje v ljubezni, zajamčeno z delom, z živim primerom in 'resničnim tovarištvom, a ne z giljotino in z milijoni odsekanih glav..* ................................ , BESEDA IZ NARODA iniimm n“ .....................****** “Stric iz Amerike med •w Besede in dejanja Palmiro Togliatti, italijanski komunistični voditelj, obtožuje predsednika Trumana, češ da hoče vsiliti Evropi ameriški kapitalistični sistem. Dejal je tudi, da so ustvarile zadnje izjave nekaterih ameriških vladnih uradnikov vojni slično atmosfero. To je povzročilo, je dodal, da se je zbralo pretekli mesec v Varšavi c)evet evropskih komunističnih strank, ki so "organizirale veliko fronto miru...” Na varšavskem komunističnem sestanku se je razpravljalo in razglabljalo o potezah, s katerimi naj se prepreči tretjo svetovno vojno, je rekel. Razpravljali so, kako naj se zoperstavijo ameriškim “warmongerjem,” ki hujskajo na vojno. Komunisti so res tiči, ki jim ne najdeš zlepa para! Poglejmo malo, kako dejstva v resnici stoje. Lenin, ki je bil telesno slabotna osebica, je bil eden izmed orjakov dvajsetega stoletja. Njegova politična ideologija je bila in ostane vodilna moč moskovske današnje politike, kar je priznal v letošnjem januarju sam Georgij Aleksandrov, glavar propagandnega biroja komunistične stranke v Moskvi. Na strankinem kongresu leta 1919 je Lenin izjavil: “Mi ne živimo samo v državi, temveč v sistemu držav in obstoj Sovjetske republike ob strani imperialističnih držav bo še dolgo časa nemogoč. “Knnpftm konca mora triumfirati eden ali drugi sistem. Preden pa bo prišlo do tega, bo cela vrsta strašnih spopadov med Sovjetsko republiko in buržvaznimi državami neizogibna. ” Leta 1920 je, rekel Lenin pred eksekutivo ruske komunistične stranke: “Zdaj smo mi med dvema sovražnikoma. Ako nam bo nemogoče premagati oba, moramo vedeti, kako nam je porazdeliti svoje sile na tak način, da se bodo oni sami zlasali ter da se bo zgodilo to, kar se zgodi vedno, kadar se razidejoTatovi: Pošteni možje pridejo na svoj račun. Toda kakor hitro smo dovolj močni, da moremo premagati kapitalizem, ga moramp zgrabiti za vrat in zadaviti." S tem je Lenin pojasnil svojo strategijo. Taktike, s katerimi je nameraval doseči svoje cilje, so bile jasno predložene strankinemu kongresu leta 1918, s sledečimi njegovimi besedami: "V prizadevanju, da ne zaidemo v teh zagatah, v prizadevanju, da se ne izgubimo v periodah umikov ali začasnih porazov, ali če nas zgodpvina ali pa sovražnik vrže nazaj, je edino važna in pravilna stvar, da nikoli ne zavržemo svojega temeljnega programa " Analizirali bi lahko milijone tiskanih besed sovjetskih voditeljev po Leninu, pa ne bi nikjer našli jasnejše izjave o gotovih dejstvih. Vsa sovjetska politika temelji na Leninovih naukih, smernicah in diagnozah, ih Leninov plašč je najdragocenejša dedščina vsakega sovjetskega voditelja. Za kako važno smatra Sovjetska zveiza najnovejšo ko-minterno, je razvidno iz dejstva, da je bil na posvetu v Varšavi navzoč kot zastopnik Sovjetske Rusije general Andrej Ždanov, tajnik komunističnega centralnega komiteja in naj-brže prvi najmočnejši mož za Stalinom. Njegov tovariš pa je bil Georgij M. Malekov, tudi član tega komiteja’ ter strokovnjak v formiranju strankinih kadrov. Jasno je, da komunisti uresničujejo Leninovo tezo, da se morajo komunistične sile porazdeliti tako, da se razprši ‘ ‘tatove” (v tem slučaju “warmongerje” ali “vojne hujskače,”) tako da pridejo ‘ ‘pošteni možje’ ’ (komunisti) na svoj račun. Zdaj je z gotovostjo pričakovati, da bo belgrajski urad te kominterne vodil spretno in učinkovito propagando za ta smoter. Ta belgrajski urad bo skušal izvabiti k sebi kolikor največ mogoče delavskih unij; ženskih, liberalnih, mladinskih, levičarskih in sopotniških organizacij. To je namreč tehnika sovjetske propagande vse izza zadnje vojne. In ta propaganda je mnogo bolj uspešna, kot si večina ljudi do-mišljuje. Saj vidimo, da ji je sedlo na limanice mnogo pro-minentnih Amerikancev in tudi mnogo naših ljudi, katerim je vzelo dokaj časa. predno so jo spregledali ter ji potegnili krinko z obraza. Da se je ameriško ljudstvo pričelo zavedati nevarnosti katero je doslej omalovaževalo ali pa podcenjevalo, je pa gotovo dejstvo, za katero je nešteto dokazov. Med temi dokazi so najbolj razveseljivi rezultati obeh velikih ameriških delavskih organizacij —• AFL in CIO — katerih konvenciji sta se izrekli za podporo ameriških idealov, ameriške poli tike in Marshallovega načrta. Se pač uresničuje pregovor, ki pravi, da hodi vrč toliko časa po vodo, dokler se ne ubije. Amerikancem je pričelo presedati neotesano rjovenje Višinskega na zboru Združenih narodov, kjer nas neprestano obtožuje profitarstva in vojnegi hujskaštva in kjer skuša (G. Frank Mervar v pitami begunike central«. Dopis iz Rima.) “Poslednji žarki sonca so padali izza drobnih gričkov; ob njih vznožju je spokojno počivalo mesto ter se počasi ohlajalo po prestani dnevni vročini. Dolge sence so pošastno legale preko robov streh in se lomile ob stenah; slikovite oblike so se odražale po ulicah in vzbujale pri otrocih strah, pri odraslih pa zavest, da se bliža večer.” Tako nekako bi začeli svojo zgodbo vsi boljši pisatelji ih njim podobni. Tako se lahko prične tudi pravljica. Te pa smo skorajda že pozabili, ker je resničnpst preveč kruta in vsakdanja borba preveč srdi ta. Pa k sreči to ni bilo v Ameriki . . . Bilo je v Evropi in bilo je v Rimu; in skoraj pravljično je izzvenelo, kar smo doživeli . . . Morda se Vas loteva že radovednost ali pa jeza, da tako dolgo ne pričnem. Zatorej začnimo, da bo vsem ustreženo, vam, ki ste radovedni, in meni, ki som vesel, da vam lahko povem vsaj malo veselo in srečno resnično zgodbo. * Vsi veste, da je po svetu veliko Slovencev beguncev. Celo vedno več J«.*:. In skoraj vsi najbrž tudi veste, da je za slovenske begunce v Rimu posebna pisarna; ta ima predvsem to nalogo, da poskrbi za vse begunce, ki žive v Italiji, v najkrajšem času in z najmanjšimi stroški za begunce vse dokumente, da se bodo ti nesrečniki mogli kmalu podati na pot preko morja. To se drugače tudi pravi: gledati je treba, da so vsi begunci popisani, prijavljeni in da je zanje odobreno potovanje v Argentino ; treba jih je po razporedu klicati v Rim, tako da ne nastanejo zmešnjave in gre vse v najlepšem redu brez zamude; nabaviti jim je treba potni list Mednarodnega Rdečega Križa; prenotirati jih morate na konzulatu in pri Italijanih urediti nešteto formalnosti, da oni nimajo več ničesar proti odhodu iz Italije; skratka — opraviti je treba nekaj velikih in tisoč drobnih potov, da begunci čim manj denarja potrošijo ob iskanju dokumentov, kajti denarja ni in ni, potrebe pa so ogromne in cene bajne! V tej pisarni je nekaj ljudi, ki od zgodnjega jutra pa do poznega večera delajo; skorajda ni odmora, le redko se zgodi, da v nekaj minutah nihče ne potrka na vrata, ni pa dneva, ko bi na vratih stal napis: “Danes zaprto zaradi dopusta” V pisarni delajo samo begunci. Vas pogledat.” Uradnike bi skoraj kap zadela. Saj ni čudno Doslej so bili navajeni, da so prihajali samo begunci in od časa do časa kaki drugi gostje. V vso to trpko resničnost je nenadoma prišel popolnoma nov človek, kakršnega niti malo nismo pričakovaM. Zapela je njegova govorica in takoj smo vedeli, da imamo pred seboj pristnega Dolenjca, ki se svojemu narečju ni izneveril. “A vi ste pa tisti, ki jim pravijo begunei?” je dobrovolj-no vprašal. Nasmehnili smo se in vez med njim in nami je bila vzpostavljena. On je za nas predstavljal srečno Ameriko, v katero vsi toliko upamo, in vprašanja so kar deževala. Bili smo srečni, da se je v eni sami osebi srečala domovina dveh svetov. šele sedaj smo ga končno vprašali po imenu. “Frank Mervar,” se je predstavil in pokazal vizitko. “V Clevelandu imam business, zdaj pa kot član organizacije veteranov iz obeh vojn potujem po Evropi. —- Doma sem pa iz Žužemberka.” In povedal je svojo zgodbo: da je v Ameriki nad štirideset let in da ima dobro vpeljano pralnico in svetlolikalnico — Dry Cleaning Plant je pisalo na vizitki — da je že štirikrat stari oče in da sta bila oba sinova vojaka v zmagoviti ameriški armadi. Skoraj verjeli mu nismo, da ji stari oče, tako mladeniški je bil vide'ti. Prožen in duhovit ter odrezav, hkrati pa poln humorja. “Vaš naslov mi je dal g. Gabrovšek. Pa k g. dr. Kreku bom tudi stopil, saj imam za njega tudi naslov.” Ko smo mu dejali, da ga ne bo več dobil, ker je pred kratkim odšel na pot, mu je bilo kar hudo. Videti je bilo, da bi tudi on rad videl in govoril z našim predstavnikom ter mu kot Amerikanec-Slovenec povedal kako vzpodbudno besedo. • A gospod Mervar je prišel na obisk; zato je bila vrsta na njem, da vprašuj«. Saj ga je toliko stvari zanimalo, da smo mu komaj odgovarjali. In koliko stvari bi mu človek še rad povedal, pa ne more, ali pa časa ni bilo. Pa kljub vsemu se: je pogovor razvijal in gospod Mervar nas je interviewal. “Tukaj imate torej pisarno za begunce?” je začel. “Imate veliko dela?” “Da, to je eentralna pisarna, dela pa je tudi vedno dovolj, saj veste, da so vsi begunci navezani na naše informacije in našo pomoč v nasvetih.” “Kako pa ljudi obveščate in kako ste z njimi v stikih?” je nadaljeval. “Delno po okrožnicah, ki jih natiskamo sami ali pa naša tiskarna v campu Senigallia, večinoma pa s pismi. Več kot polovica beguncev živi izven campov in od teh hoče biti vsakdo posebej informiran. Zato jim na vsako njihovo pismo odgovarjamo. To pa veliko stane. Približno pride na dan čez dvajset pisem in ne pomoč. Sicer pa sploh ne vemo, kako bi vozili, če ne bi bilo njega. Če je kje kaj odpovedalo in »e je vse ustavilo, je že zapel telefon in prosili smo, naj stopi on v boj. In kar videli smo ga, kako je kot pravi Kranjec zavihal rokave in se bori1, dokler ni dosegel zaže-ljenega. Zato ni čudno, da naše ljudi v številnih uradih poznajo samo kot Krek’s people. “Kdo pa vas plačuje?” — “Emigrantski odbor, ki vzdržuje emigrantsko pisarno. Socialni odbor pa dobi večino podpore od naših dobrih rojakov iz Amerike. Tako vidite, da brez Amerike skoraj ne gre. Od denarja ga gre nekaj za plače, večina pa za dobrobit naših ljudi. Brez podpore Katoliške Slovenske Lige v Jolietu bi nič ne mogli.” “Do kdaj boste pa še v Italiji?’” je zanimalo našega gosta. "Ali imate kakšne izkaznice, da ste lahko tukaj?” “Dokler bodo aleati tukaj, to je do 15. decembra, se nan» ni bati. Skrbi nas pa, kaj bo, ko aleati odidejo. Saj si lahko mislite, da nas Lahi nič kaj radi ne vidijo; pa tudi naši sosedje na vzhodu nam niso nič naklonjeni. Ti bi nas radi vse v žlici vode utopili, če bi le šlo. Pa mi smo žilavi in se ne da- noano je to povedal g. Mervar 1 prišlo med nas na obisk in se na lastne oči prepričalo, kako živi naš narod na tujih tleh. Vaših dobrot trenutno ne moremo povrniti. A gledali bomo, da bomo pvsod po svetu častno zastopali slovensko ime, kakor smo ga že doslej, in povsod branili naša narodna načela." H koncu je gospod Mervar dejal, da mu je žal, da ne more obiskati rodnega kraja. Pripravil je vsakovrstned obrote za svoje sorodnike in za drobiž po vasi. Res je bil kakor pravi srtic iz Amerike! Ko je odprl škatljo, sami nismo vedeli, kdo se bolj zadovoljno smeji; ali mi, ki smo gledali pestro vrsto konzerv in dobrot, ali konzerve in dobrote, ki so takoj ugotovili, da so prišle potrebnim v roke. Hvaležni smo mu bili za njegov velikodušni dar. V tškatlji je bila za nas vsa Amerika, dežela dobrih ljudi in vsakovrstnih dobrot, ki smo jih že Evropejci pozabili, begunci pa skoraj misliti ne upamo več nanje. Le prehitro je potekal čas v razgovoru in treba je bilo misliti na slovo. Gospod Mervar je dal še vizitke in nas povabil v Cleveland, ko pridemo v Ameri-(DaUc na 3. itnnl) -------o------- 1 Lepo jesensko popoldne je bilo. Običajno so se odpirala vrata in prihajali so begunci. Tako kakor vedno. In med njimi nek gospod, ki najbrž ni begunec. Vsaj takšen je bil videz. še bolj nas je potrjeva- kaj telegramov ali ekspresnih lo, ko gospod prav za prav ni vedel, kako naj bi začel. Pa pošiljk. In vsakomur je-treba tak« odgovoriti, kakor nje- se je zasmejal, kakor se za-1 gov primer to zahteva. — Zgo- smeji samo Slovenec, ki o vsem na svetu samo dobro in pošteno misli. In že je spregovoril: “Veste, jaz sem Slovenec iz Clevelanda in sem prišel iz Amerike. Zdaj sem tu na obisku, pa sem prišel še dilo se je že, da nekaj časa sploh nisjno mogli na poštb odgovarjati, ker ni bilo razpoložljivega fonda. In ljudje so bili nestrpni. K sreči nas je rešil naš g. minister, ki nam je v zadnjem hipu priskočil na - še marsikaj drugega smo se pomenili ob tem poglavju. Gospod Mervar nam je dejal, da je nameraval iti na obisk v rodni kraj^pa ne more dobiti dovoljenja. Res stoji v njegovem pass po rtu, da ne velja za vstop v Jugoslavijo; jasno je, da nihče ne more garantirati življenja in osebne varnosti sploh ameriškim podanikom, ki se podajo na pot v Jugoslavijo. Saj nas dosedanji primeri dovolj zgovorno uče, kako je na oni strani Jadranskega morja. .“Kako pa preskrbite ljudem vizume ih paase?” “Predvsem" gTedamo na to, da čim prej odpravimo in končamo delo za one, ki žive po taboriščih. Za ve je najhujše, kajti življenje v campih ljudi dobesedno ubija. Radi bi delali pa ne morejo in radi bi se čim prej izselili, da bi v novi domovini Argentini mogli spet začeti novo življenje. Zato imajo campovci prednost pred drugimi. Redno jih prihaja v Rim po trideset na teden, da urede vse dokumente. Poleg teh pa pride še petnajst takšnih, ki žive izven campov. V naši pisarni se potrudimo, kolikor moremo, da čim več naredimo in čim več pripravimo, škoda je le, da gre po drugih uradih bolj počasi, dasi se moremo pohvaliti, da nam marsikateri gospodje zelo radi pomagajo, kjer koli morejo. Med te spadajo zlasti uradniki z argentinskega konzulata, obenem pa tudi nekateri gospodje z International Refugees Organization (IRO), v glavnem Amerikanci, ki razumejo usodo beguncev. Kljub vse mu je doslej odšlo zelo malo ljudi preko morja, nekaj 100 pa jih čaka v pristanišču, da se v bližnjih tednih odpeljejo. Vsega skupaj ima sedaj vizume 580 zunanjih, to je onih, ki žive izven taborišč, ter 364 taboriščnikov.” “Skrbi nas usoda onih, katerim je IRO odbila njih prošnjo, da bi jih prepeljala preko morja. V Italiji ostati ne morejo, denarja nimajo, da bi sami plačali vožnjo, domov nočejo, ker poznajo režim in oblastnike — v groznem položaju so. In med njimi mnogi, ki nimajo niti toliko, da bi si sami preskrbeli hrano Stanovanje! - Za vse pa je treba skrbeti, za vse se je treba brigati ! Upamo sicer, da bomo v na ših prošnjah uspeli, da jim IRO dovoli zastonj vožnjo. A to je samo upanje...” — predlagala, da hi prihodnja leta sprejeli v Ameriko samo begunce. Ali mislite, da s tem ne bo nič?” “To bi bila najboljša rešitev za mnoge med našimi. Veliko jih ima sorodnike v Ameriki: ta strica, drugi teto, mnogi sestrične in bratrance, in marsikateri je poslal affidavit. Mnogi so bili tudi že sprejeti v kvoto. Potovali bo pa možno šele tedaj, ko bo ameriški kongres sprejel prezi-dentov predlog. Kdaj bo to, mi seveda ne vemo. Prosili pa bi radi vse dobre ljudi v Ameriki — in teh ni malo, da nam pomagajo prositi, da bi bilo čim prej dovoljeno naseliti se v deželi svobode, dela in napredka.” “Ali jih domov kaj odide?” je zanimalo gospoda Mervarja. “Včasih gre kakšen, a nikdar jih ne bo šlo toliko, kolikor stalno novih prihaja. Gotovo se spominjate, da so vsi oni, ki so bili obsojeni skupaj z dr. Furlanom, dejali na procesu, da so se pripravljali na odhod v tujino. - če so se torej po dveh letih “rdeče svobode” odločili takšni, ki so jih včasih iz idealizma podpirali, da zapuste rodno grudo, kako ne bodo uhajali oni, katerih sorodniki so že v tujini in taki, ki jih režim preganja. Teh pa je vedno več. In spet nastaja vprašanje, kaj bo s tistimi, ki bodo pozneje prišli, ko ne bo mogoče več preskrbeti potnega lista in vizuma za Argentino. Zato smo tudi veseli, da je naš g. minister ostal v tujini ves čas vojne in še potem, ker je uvidel, kaj se doma pripravlja, in ker je vedel, da je pošteni ‘del slovenskega naroda na pravi poti. Prenehali smo spet za hip razgovor o beguncih in se pomenkovali o delu g. ministra za našo stvar. Gospod Mervar je povedal, da so bili tudi v Londonu, kjer so bili sprejeti pri mestnem županu ob prisotnosti najvišjih nosti mestnih zastopnikov in vojaških dostojanstvenikov. Bili; gotovil, da je istočasni * Volite inteligentno Cleveland, O. — V nedeljski izdaji tukajšnjega “Plain Dealer” dne 19. oktobra t. 1. je izšel uredniški članek pod nadpi-smo “For the City Council,” ki priporoča v izvolitev kandidate v mestno zbornico ter omenja kvalifikacijo posameznih kandidatov. Za 32. vardo je zabeleže-' no sledeče: “Ward 32 — William M. Boyd. Njegove izkušnje 35 državni postavodaji in ci-vične aktivnosti ga neoporeče-no dobro kvalificirajo.” Isti Plain Dealer je pred petimi leti izdal statistiko o aktiv- so tudi v Franciji, kjer so si ogle-' dali poleg mest predvsem kraje, kjer je vihrala vojna in kjer sedaj počivajo za svobodo padli zavezniški vojaki. In povsod so jih sprejemali kakor predstavnike tistega sveta, ki edini prinaša pravo svobodo in mir svetu. Žal mu je bilo, da marsikoga od nekdanjih borcev, sedanjih veteranov ni bilo poleg, ko jih je ljudstvo pozdravljalo. “Ves čas sem imel vtis," je dejal gospod Mervar, “kakor da hočemo s svojim obiskom po Evropi poudariti zvezo zapadnih narodov, ki danes stoje na braniku zapadne demokracije. In vesel sem bil4 ko sem videl radostilo ljudstvo, vesel zato, ker sem povsod videl, kolikšna je vera ljudi v Ameriko.” Povedali smo mu, da bi radi videli, da obišče camp slovenskih beguncev v Senigalliji. To je najboljše taborišče v Italiji sploh in daleč pred drugimi. Malo je pomislil, nato pa kot zaveden Slovenec dejal: “Na programu imamo, da gremo vsi veterani skupno v Neapelj, pa bom rajši šel med Slovence.” Tako je rekel gospod Mervar in s tem pokazal tisto dobro voljo in blago srco.slovenskega človeka, ki dela čudeže. “Zdaj pa še Vi meni povejte, kaj bi radi videli, da povem v Ameriki?” je nadaljeval. Prav za prav nismo vedeli, kje naj pričnemo. Pa vendar smo mu nekaj stvari naročili. “Pri “Ameriški domovini” prosite, naj nam kak izvod več pošljejo gratis, kajti ljudje jo radi bero, nimajo pa denarja, da bi jo plačali. V “Ameriški domovini” tudi popišite, kaj vse ste med nami videli in kakšni so Vaši -vtisi. In če boste imeli kakšno predavanje,re rite za naše tljudi dobro [besedo. Povejte amerl- “Ali v Združene države ne bi j škim Slovencem, da so nam samo mogli iti?” je sočustvujoče vpra- oni ostali še na svetu in da ni-šal gospod Mervar. “Spominjam mamo drugega, na katerega bi se, da sta naš prezideat Tru- se lahko obrnili. Naj ne bodo hu-mann m United States Foreign di, da jih stalno nadlegujemo. A Secretary Marshall — kako po- radi bi videli, da bi jih še več zastopnik 1 hovec izmed vseh, ki jih je 33 v mestni zbornici, zam največ sej 'zbornice in njenih podoborov, medtem ko sta bila Ed Pucel in Ed Kovačič med prvaki, k; sta ncsila v čast naroda in varde, ki sta jo zastopala prva in odlična mesta. Kaj je Mr. Vehovec s bojkotiranjem mestne zbornice dosegel, ne vemo, vemo pa, da nič dobrega za 32. vardo, ki jo je zastopal in bil za to delo $8,000 letno plačan. V spomin nam prihajajo tudi oni črni dnevi depresije, ko ni bilo nikjer dela. dobiti in ko so naši rojaki prosili za WPA delo in prosili pomoč in posredovanje. Kratko našli so skoro vseh slučajih vrata zaprta ali pa mrzel odgovor: “Jaz nisem ‘Job Agent,’ ampak councilman.” Obljubil je, da se bo tega geslg tudi v naprej držal. Njemu se zdi, da posredovanje za ljudi v vardi ni njegovo delo, ampak le ono, ki ni v zvezi s sitostmi in pomočjo. Spominjamo se za časa njegovega urada v mestni zbornici, kako pikre opazke je delalo aiheriško časopisje na račun in zastopstvo 32. varde in spominjamo se kako so ga pred vsakimi volitvami diskvalificirali ter se s tem indirektno norčevali iz volilcev 32. varde, ki niso znali v mestno zbornico boljšega zastopnika poslati. Tudi sedaj ameriško časopisje apelira. da volimo inteligentno in pošljemo v mestno zbornico moža, ki ima značaj in veliko zmožnost zastopati ljudske interese. Časopisje priporoča v izvolitev William M. Boyda, ker v njem. vidi inteligentnega in zmožnega zastopnika, ki bo delal čast ne samo 32. -vardi, ampak celemu mestu Clevelandu. Dragi Rojaki ir. rojakinje; volite v torek dne 4, novembra inteligentno in oddajte svoj glas za William M. Boyd, Councilman 32. Ward. Boyd for Council 32. Ward kampanjski odbor. August Valentine, taj. ) AMKRI3KS DQHOVOT*. OCTOBER 28, 1947 Krščen denar POVEST Dr. Ivo Šorli Ljude so ves čes gledali Mar- smel pričakovati nikdar več. tina, kako se vrti. Mnogim se Samo v eni stvari se je zdelo je dopadalo vse, kar je napra- celo Šilarici in Matijčku, da se vil in kar je rekel. Bili so pa bo Martin ljudem zameril in si tudi taki, ki se jim je zdel ka-|vse dosedanje uspehe skazil: kor pojacelj in ki jim ni šel k neko noč, ko so pivci ostali do srcu. Ali nazadnje so se čutili le počeščene, ako je skoro ponižno in vendar tudi trdno desetih zvečer, jim je Martin rekel, da bo zdaj dovolj in da bi bilo prav, ako gredo spat. In (NtdaUennje > >. strani) sprejemali. Toda tujina je tuji-naši očetje molili, — to so glav- n#) z]asti če si brez sredstev, ni vzroki, da se je premnog slo- Slabše se obnašajo do beguncev venski kmet, slovenski rokode- Italijani v Gorici, ki so ob vsaki lec in slovenski dninar odločil priliki kazali sovražnost do Slo-za beg z rodne grude v tu j e kra-' vencev.. je, da ohrani čisto dušo in živo KD0 JE vgE MED begUN- telo pred režimom, ki si smešno 7____2elo razumljivo je, župnik žagar k Sedla, be naših zavednih demokratov, župnjk Mirko Zorn ^ Breginja, načrtni napadi na vernike - ----- ■ - na vernike in cerkve in še razna druga grozodejstva.” NEKATERI DRUGIČ, TRETJIČ V TUJI SVET. — Med novimi begunci, ki so zbežali pred komunističnim terorizmom, so župrtik Mirko Masora iz Srpenice, župnik Karol Reja iz Ročinja, župnik Martinčič iz Trnovega, župnik Palčič iz Zapotoka, župnik Makuc iz Marijinega Celja, župnik Eržen iz Bilj, župnik Komac iz Ponikev, p. Gracijan iz ---------------- -------------- --iHiac iz roniaev, p. cracijan iz nekateri, ki so bežali že drugič. Kostanjevice, župnik Stefan Ton. V prvi svetovni vojni'so morali k!i iz Grahovega, vpokojeni pro- v hpimnflt.vn nrfthivfllri Rrrt in - » * i x-i________1; v begunstvo prebivalci iz Brd in goriške okolice. Po končani voj. ni so se vrnili in si postavili nove domove. Spet so jih morali zapustiti. So pa med njimi celo taki, ki so morali pod Italijo v koncentracijska taborišča in so tako sedaj že tretjič v tujini. Sedaj na begu pred slovenskimi brati Kajnovega rodu. ŽALOSTNA SLIKA BEGUN- fesro Ivan Rejec iz Sebrelj, župnik Barbič iz Avberja, župnik Alfred Jug iz Dutovelj, župnik Stanke Žerjav iz Kala, in kaplan Štuhec iz Sežane. ■o “ŠTRUCI IZ AMERIKE MED BEGUNCI” II Tni treba, da M STVA se je ponovila. Iz goriške , nl/nlinn in in l/oivilolrofrn in mislili, kakor da je tu kak brlog za barabe, in da vsak lahko ukazuje. Boste le videli, da ne bo škode!” i “Delaj, kar hočeš,” je Izagodr-njala starka precej nevoljna in je odšla po stopnicah. No, pa je kmalu sama videla, da je Martin prav. Še pohvalili so Martina radi tega tisti ljudje sami in so prihajali v hišo kakor doslej. “Cesikaj vtepe v glavo, je pa trden,” so okolice in Brd, iz Kanalskega in Kobariškega, iz raznih krajev po Krasu se je vrstila žalostna procesija. SrBčal si voz za vozom, vozilo’ iz davnih dob do velikega tovornega avtomobila. Ljudje so skušali rešiti, kar so mogli. Časnikarski poročevalec je vprašal ženo z ročnim vozičkom, poleg katerega so stopicali trije otroci, zakaj beži. Pa je odgovarjala: “Vdova sem. Kot otrok sem skusila kaj je begunstvo. Moj mož i CLEVELAND 500 ■T - podaja I Star Studded Festival OP m J 1 Spectacular Musicals NOV. 10 - 29 m • * 1 PUBLIC HALL Nov. 10 - 15 “MERRY WIDOW" Allen Jon®. Dorothy Sandlin In Patricia Bowman. Nov. 17 - 22 “ROBERTA” Gertrude Niesen, Geo. Britton In Davis Cunnjngham. k Martinu, da ne bo za- vtepe v glavo, je pa trden,” bo sna khj je uegunacvu moj muz ne tu ne tam, so se z Moč- začeli nekoliko čudeč se govo- Je umrl v Dachau, Ob vse sem. -■ ------« da jih ni riti. Tod* --------- - Pa sploh,-kak človek je to? so se zopet vpraševali in zopet zbavajali nad njim. Ali je bolj kmet ali gospod ? Ali bi mu rekel vi ali ti! Ali je res tako prijazen ali je samo navihan? In kako čudno je govoriti ž njim! Vse te izprašuje: kako bo z letino, kako pa kaj žena, ali je zdrava, ali so otroci pridni v šoli? In vendar se ti zdi, da 'te že ne posluša več, ko mu odgovarjaš in da mu je veliko bolj mar, ali boš ukalzal še pol litra, kot kako je s tvojo ženo in tvojimi otroci . . . Hudiman ga vzemi___zvit je videti ko kozji rog in najbolje je, da mu nisi ne prijatel ne sovražni! . . S. Martinov krstni dar. Tiste dni se je bilo zgodilo v Slivnici, da je prišlo doli v revni koči ob vodi pod vasjo ubogo dete na svet, ki ni imelo očeta. Ljudje so nekaj dolžili Močnikovega sina, ali ženska pa njena mati sta trdovratno molčali. Naj je. bilo pa tako ali tako — vsekakor je dete zdaj že tretji dan čakalo krsta. Ne samo, da je ob takih prilikah že na splošno težko najti botrov, sta bili ženski na tako slabem glasu, da je vsak otresel, kogar sta prositi. O tem je izvedel Martin. "I, če vzamejo mene za dobro, J>om pa jaz iza enega,” je rekel Matijčku. “Ti? Kje boš pa botro dobil?” se je zasmejal Matijček. “Cen bo druge, bo babica — otrok bo le imel vsaj enega pravega 'botra. Sicer pa . . mo-, goče, da bom le tudi botro na-šel.” • In lotil se je takoj stare Ši-larice. Ta ga je skraja le debelo gledala. “Kaj te luna trka, da se v tako mešaš?” ga je vprašala. (Dalje prihodnjič) (Nadaljevanje 1 3. atranl) ko; “Da me boste našli,” je rekel. “Cisto sredi slovenske naselbine sem in ne bo me težko najti. Saj pri nas ravno tako govore sredi ceste slovensko, kakor da bi bili v Ljubljani. Poslovili smo se; gospodu Mervarju se je mudilo, da dobi svoje soborce-veterane, hotel pa se je tudi pripraviti na pot v Senigallio. Tam ga bo pozdravilo slovensko ljudstvo, ki je zaradi svojih načel -in zvestobe rodni grudi rajši izbralo življenje v barakah na tujih tleh kakor pa suženjstvo na domači zemlji, šlo je V začetku 8. stoletja so južni del Pirenejksega polotoka zavzeli mohamedancl. Vtisnili so mu svojo kulturo in njji skušali vtisniti tudi svojo vero. Krščanski narodi na severnem delu polotoka pa so se dvignili proti moha-medancem in končno osvobodili svoje rojake na jugu. Portugalci pa so hoteli vzeti Arabcem vso Severno Afriko in jo pokristjaniti. Prvi mož, ki je na to mislil, je bil Henrik Pomorščak, sin tedanjega portugalskega kralja Ivana I. Zavzel je utrdbo Cevto v Severni Afriki. Toda Portugalci so hoteli še več; priti s svojimi jadjami v Indijo. Ker pa so bile vzhodne dežele ob Sredozemskem morju v oblasti Arabcev, so začeli misliti na to, da bi v bogato in bajno deželo Indijo prišli okoli Afrike. Manuel, naslednik kralja Ivana I., je poveril vodstvo svojih ladij tedaj šele 28 let staremu plemiču z imenom Vasco da Gama, naj odpluje z njimi v Indijo. (Vasco da Gama rojen 1469. v pristanišču Sines.) Ta se je takoj vkrcal 150 možmi na štiri ladje in dne 8. julija odplul iz pristanišča Rastello. Pluli so mimo Kapverdskih otokov k otoku sv. Helene, od tu pa k rtiču Dobre nade, do kamor je bil 10 let prej priplul pomorščak Jernej Diaz. Tu so bivali črnci, ko pa je prispel k izlivu reke Sambezi, so se pojavili na obali ljudje s turbanom na glavi. Vasco da Gama se je zavedel, da biva v območju moha-medancev. Arabska trgovina je bila tedaj razpredena po vsem Indijskem oceanu in Sredozemskem morju. Arabci so se neprestano bojevali s kristjani in zasedli mnogo krščanskih dežel. Tukaj je tudi da Gama prišel v nevarnost, da se Arabci polastijo njegovih ladij, nje same pa pobijejo ali odpeljejo v sužnost, V božični noči (nocte Natali), j 1.1524. ob treh zjutraj je Vasco da Gama umrl. Ko so zvedeli za njegovo smrt, je zavladala splošna žalost. Truplo so položili v mrtvašnici usmi-l^nih bratov, odeli so ga z pla- DELO DOBIJO Službo dobijo. V službo se sprejme zakonski ijfenih bratov, odeli so ga z pia- '^- ki bi čistil gledišče. Morata ščem vitezov Kristusovega reda, I blt>. “nes'Jlv» morata znati kar je bilo največje odlikovanje |k“"« avtomatični stoker. Plača Portugalske, ob njem pa položi-!^ “ teden' Z«laalt« » P° li zlat meč. Po njegovi želji, ki jo je izrekel pred smrtjo, so 1. 1589. prepeljali njegove zemeljske ostanke na Portugalsko. Portugalska oblast v Indiji se je v 16. stoletju vedno bolj večala, v 17. stoletju pa so Nizozemci, Francozi in Angleži prevzeli njene bogate kolonije. Le Diu, Goa, Daman, Makao in del Timorja že spominja na njeno ble-setčo preteklost, ki se je začela z drznim potovanjem Vasca da Gama. Dober poznavalec “Kako prepoznate mlado kokoš od stare?” je vprašal neki trgovec Žana. “0, prav lahko,” je,ta odgovoril, “po zobeh.” “Molčite, šaljivec, vsakdo dobro ve, da kokoši nimajo zdb.” “To je res,” odgovori Žan, “zato pa jih imam jaz.” 6 zvečer v Yale Theatre St. Clair in E. 82 St. (x) Moški in ženske za delo Potrebujemo osebe za finiša-nje lesa. Predznanje ni potrebno. Plača od ure in plača od kosa. Zglasite se v F. Zimmerman Co. 2040 West 110. St. ženske za čiščenje Uradno poslopje v mestu Nočno delo. Plača. 40 ur na teden. Starost pod 50 leti. Zglasite se v Employment Office 901 Cleveland Electric Illuminating Co. vk. 75 Public Square (214) Sprejme se omivalce oken za uradno poslopje v mestu. 5 dni v tednu; plača Pišite na “Boj; 1.000 American Home, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, 0. (114) MALI OGLASI naro- zato je odplul dalje proti svoje- Nov. 24 - 29 “DESERT SONG” Helena Bliss, Edmund Dorsay , In Edward Roecker, Zagotovite sl sedeže po 3.60, 3.00, 2.40, 1.80, 1.20 Tax Inc skvarili. Kako bi me gledal moj ranjki mož, če bi pustila, da postanejo pod brezbožnim komunizem njegovi otroci brzevorci. Zato bežim, da rešim najdražje.” ŠTEVILO BEGUNCEV se točno ne da dognati, ker je bežal vsak na svojo roko in ni bega nihče organiziral. Tudi je vsak na svojo roko iskal, kam se bo stisnil v tujini. Neko poročilo pravi, da je samo iz Kobarida bežalo čez 80 družin. Na bloku Klodik v Beneški Sloveniji so jih našteli 1500. Celotno število nb-vih slovenskih beguncev se ceni do 4,000. KAM SO BEŽALI ? — Nekateri so se umaknili v Gorico v upanju, da se jim posreči najti kako zaposlitev ali pa da se kasneje pomaknejo dalje. Drugi so odšli v razne kraje po slovenski Benečiji in po Furlaniji. Poročila iz slovenske Benečije pripovedujejo, da so tamkajšnji Slovenci kljub svoji revščini ljubeznivo sprejemali nesrečne begunce pred komunističnim terorizmom. Tudi Furlani so jih baje lepo luč novega življenja. Dobite d jih zdaj TATLOE’S TICKET OFFICE 28 Tartar Arcade MAKI s s • ■ Vrhovni poveljnik naše armade general Dwight D. Eisenhower se je prav veselo smejal, ko je bila po -sneta ta slika. Ta slavni vojskovodja bo od 1. januarja 1918 posvetil vse svoje zmožnosti znanosti, ko bo s tem dnem zavzel mesto predsednika newyonke Columbia univerze. ni preko Indiskega oceana so prispeli Portugalci v Kalkuto, sedež indieke trgovine. Ko je da Gama izročil pisma svojega kralja indijskemu, je nakupil dišav, postavil na obali križ in portugalski grb ter se je vrnil na Portugalsko. Ladje so se zaradi vetra razpršile, a so se vendarle 10. jul. 1499. vrnile v Llsabono. Od 150 mož je ostalo le 56 živih, ostali so na potovanju pomrli. Njim in njihovim mrtvim tovarišem gre nesmrtna slava, kajti pomen tega prvega potovanja okoli Afrike v Indijo je bil vsestranski. Odkrita je bila nežna na pot, Portugalci so iz Indije prodirali na vzhod, na Malako, Dišavske otoke in Kitajsko. Kmalu se je pozibavala na Indijskem oceanu množica portugalskih vojnih in trgovskih ladij. Vasco da Gama je čez nekaj časa zopet odšel v Indijo. Mnogo dobrega je storil svoji domovini in ondotnim domačinom. Toda kmalu je obolel. Vzorno se je pripravil na smrt. Do zadnjega je bil pri polni zavesti. Popravljamo pohištvo Popravljamo tapecirano po- Daje prednost kratkim krilom. — Angleška prince-za Elizabeta daje prednost krilu, ki pride samo par palcev čez kolena. Na sliki je vidimo, ko gre iz cerkve ‘s svojo sestro princezo Margareto. springe, iznova napolnimo blazine in vse, kar je potrebno, da bo pohištvo kot novo. Pokličite SW 6890. 1142 E. 66 St. 00 MALI OGLASI Dvoje hiš prodajam Sedaj je ena prazna; hiše z vso opremo in garažami. Hiše so na ogled vsak čas, posebno od 3 do 5 popoldne na 3547 E. 78. St. -(112) Išče stanovanje'"'-' Poslovodja, žena in hčer, ki je višji šoli, nujno potrebujejo hišo ali apartment z. 2 spalnicama. Bi oskrboval hišo. Pokličite Mr. Martin pri Snyder Electric Co. LA 3411. (x) Motor Tunes ups Ignition, Clutches, Brakes, Carburetor, Motor Overhauling. Ivans’ Automotive Maintenance 1165 E. 60. St. HE 7035 (i-nov. 11) Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna llAY um vitamin capsuus your buy word M Q~*4>«> (ta—4) «*8«ta •***• ?• tar tai “***• — ** tehSCOHOMt. •SSSfeas« "tak <*»*•. mn uMIMOUM, Vt ____Prve dežnike so začeli rabiti na Francoskem sredi 18. stoletja in so bili težki krog 2 tri kilograme. JOHN ZUUCH INSURANCE AGENCY FRANCIS ZUUCH, uent Zavarovalnina vseh vrst za domove, avtomobile in pohištvo. IVanhot 4M1 18115 NEFF ROAD če kupujete ali če prodajate hišo, farmo, lot, trgovino ali obrt, se vselej zanesljivo obrnite do nas, kjer boste dobili točno in zanesljivo postrežbo. J. Knific 820 E. 185. St. IV 7540 ali KE 0288 x) Sobo išče Priletna ženska išče sobo s kuhinjo. Najraje v Collinwoodu ali v fari sv. Kristine. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče KE 9987. -(Ul) Znamke! Jugoslovanske znamke prodaja August Kollander 6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu (Tues.-x) Hiša naprodaj Vse moderho urejeno. 5 sob spodaj, 5 zgorej;/dvojna'zidana garaža; se lahko takoj vselite. Vprašajte za podrobnosti na 1117 E. 67. -(112) dani organizacije časnikarskih fotografov v Beli UH so podarili predsedniku Tru-manu mali "Speed Graphic" fotografski aparat m ovmtmco, katen je vdelan znak te organizacije. Kot je Videti m sliki, je bil predsednik precej iznenaden. Grozdje in mošt! Prodajam belo in plavo grozdje in mošt; po zmernih cenah. Dobijo se tudi novi sodi od žganja. Za naročila pokličite EN 2549. Peč naprodaj Naprodaj je peč za gretje, na plin, še jako malo rabljena. Vprašajte na 16625 School Ave. (212) Dve hiši naprodaj Naprodaj sta dve hiši na enem lotu. - Nahajata se na 1100 E. 68. St. Za podrobnosti pokličite —Oct. 17, 21, 24, 28) lastnika KE 4963. (214) 8 ^ imBRTftltA, DOMOVINA. OCTOBER 28, 1947 4> : 4$ O <> i <> o o o BELI MENIHI V <► <> O o •o «> o Povest is prve polovica XII. itoletja f j1 o o <> o spisal IVAN ZOREC o <► o o o A “Res je, svet ne ve in tudi ni znal kakorkoli skrajšati po- zvedeti ne sme. A v last ti je graščina Soteska in lep legat— dediščina te še čaka po meni: kjer hočeš, smeva potrkati.” “Le vse povejte, gospod oče.” “Baronesa Levkarda s Turna pri Ljubljani bi bila zate." “O joj, kaj bi jaz z barone-so?” se je sin zasmejal. “Lepa je, mlada je, bogata je, hiteti morava, h klarisinjam sili v Mekinje.’’ “Jaz ji res ne bi hotel bloditi sreče.” “Za žensko, ki je zdrava in dobra, je prava sreča le ob možu, v samostan pač morajo tiste, ki jih nihče maral ni.’’ “Tako se govori, a redovnice bi nemara povedale kaj drugega!” “Samo verjel jim pameten človek ne bi, kakor tebi ne verjamem jaz, da si se zaobljubil v večno samstvo.” Boštjan je molčal, grof je poprijel. “Ce si že izbral sam, povej, vedetj hočem, samo vedeti. In nič ne bom zaviral, čeprav mi ne bo po volji.” “Po nobeni mi še nikoli ni palo oko, da bi dejal, dobiti jo moram, pa je. A če bi se res kdaj ženil, bi vzel domačo žensko, pametno in dobro, čeprav bi bila — tlačanka.” “Z vrha bi lehko jemal, pa segaš na dno!” se je grof ustrašil. “Nikamor ne segam, le rekel poklic.” ti do nje. “Škoda, ženiti se menda res ne znam,” se je smehljal sam vase. “Vsaj meniti bi se bil moral z njo kdaj, da bi zdaj na besedo lehko priteknil snubitev.” “Če ni si truden,” je grof spet rekel, “stopi jutri j Grundljevo in poglej, ali je lovišču vse prav.” “Pojdem, gospod oče, prav zavred pojdem.” XXVIII. Štepič, Trlep in Janez so se res veseli in srečni vračali iz Stične. “Pri Radohu se moramo zglasiti,” je Štepič dejal, ko so prišli čez Brezovški klanec. “Njegova medica ni slaba, zdajle bi se priteknila kar dobro.” “Bolj kakor dopoldne, ko smo zaradi nje vznevoljili opata,” je Trlep pritegnil. Radoh jih je kakor že čakal. Sedel je za mizo, z muhovnikom otepal muhe in po malem srebal iz vrča. “Zdaj si sladak pa ti,” se je Štepič nasmehnil. “Pa saj si lahko, sin, glej, ti je že ves go spod, govorili smo z njim, drugo nedeljo bo pel novo mašo.” “Vem, vem,” je Radoh žarel od ponosa in jih posajal Iza mizo. “Zato se nekoliko sladkam, malo iz otožnosti, ker sina zgu-bom za zmerom, malo od veselja, da si je izbral tako svet sem, kaj bi storil, če bi res ■jms.r Storiti moral.” “Saj ti ne izamerim. Predolgo si' bil sam na dnu. Kriv sem, prej bi ti bil moral pomagati kvišku.” “Gospod oče, nikar si srca ne begajte s spomini, ki jih je sedanjost že vse izbrisala.” “Vidiš, prav sedanjost bi ti rad poveličal, da bi ti bila tudi prihodnost lepša in večja.” “Verjemite mi, gospod oče, z grajsko ali mestno žensko ne bi bil srečen.” “Prav, no, prav, če torej med tlačakami doboš tako, ki te bo vredna vsaj po srcu, vzemi jo in bodi srečen z njo,” je grof vzdihoval in počasi skomljal v sivo brado. “Samo to prosim, da še prej stopiš na Turn, morda se premisliš, ko spoznaš baro-neso Lekardo.” “Kako bi vendar smel priti kar tako — gledat in ocenjevat?” se je Boštjan branil. “Le stoj. Graščak s Turna mi je ondan poslal glas, naj si med tlačani odberem, kogar bi utrpel, ko začno nabirati vojščakov. Tako sem polovil nekaj klatežev in malopridnežev in jih kar precej poslal v Ljubljano; tlačana se mi ni bilo treba pritekniti nobenega.” “Kablič iz Malega Gabra pa je le šel z njimi, kajne?” “Zankar je bil in že nevaren tudi mojim ljudem!” Boštjan je molčal, grof je rekel : “Prijatelju s Turna se moram zahvaliti, pismo mu neseš kar ti, tako nihče ne bo slutil, da si prišel na — oglede.” Tako se Boštjan ni mogel več braniti in tudi hotel ni dražiti starega moža. “Oče mi hoče dobro,” si je mislil, “a jaiz res ne bi maral ob sebi gosposke ženske.” MiBli so mu pohlevno vasovale ipri tlačanki, ki mu jo 3rce večkrat išče, odkar se mu je življenje sprevrglo. Dokler je koledoval po vaseh, je dušil skrivne vzdihe za njo, saj je vedel, kako nemogoč ženin ibi bil njeni ponosni rodovini. A zdaj mu je res žal, da si Medica se ga je prijemala. -Mehčala se je v prijetno pija- nost velike zgovornosti, nežno- "° “ sti, nežnosti in neke samoglave prepirljivosti, vse obenem. “Pater opat nas je povabil na novo mašo,” se je Štepič hvalil. “Kdaj nas boš ti na Tončkino svatbo?” “Tegale Janeza, ki se drži kakor tlačan, ki kaj utaji ob desetini in ki dosti namlati, bi rad za zeta, pa kaj, ko si me prehitel ti!” se je Radoh poredno smejal. “O stric, saj imam še dva brata,” je Janefe vračal, “kar izberite!” “Moško si jo povedal — na, pij!” mu je veseli mož napil. “Da bi ibil moški in zdrav, močan tudi tačas, ko se ti rumenilo zgubi okoli kljuna! Izbiral pa ne bom jaz, Tončka sama je vredna, da jo najde pravi. In ne bom se krčil, ne gledal na doto in stan, le samošno in pohlevno kakor vijolica v meji mi naj hči ne živi.” Janez je kar požiral Radohove besede in se ves srečen tiho smehljal bratu Francetu, ki se že dolgo dolgo meni s Tončko in se malodušen, kakršen je, ne upa ziniti očetu, da bi že šel snubit tudi zanj. “Tončka ga ima rada, Radoh se ga nemara ne bo branil,” je bil vesel, kakor bolj ni bil sam, ko je zvedel, da ga ponosni Štepič sprejme za zeta. “Tončka je lepa, je mlada in je Radohova,” je Štepič povzdigoval. “Kaj se ji mara!” “O, dekle naj bo kakor cvetka, čista in nežna — a spet ne kakor cvetka: metuljev naj se otepa!” je Trlep modroval. “Da,” je Štepič pomagal, “kakor zvezda naj bo, tako vzvišena in mila — pa le ne kakor zvezda, ki mižika vsem!” “In kakor cerkev — pa vendar ne kakor cerkev, ki vabi z vsemi zvonovi!" je Radoh kimal. “Pa kakor sonce naj bo — in vendar ne kakor sonce: zjutraj in zvečer naj ne zardeva!” “A kakor grolzdje bodi, polno sladkosti — a spet ne kakor grozdje, ki ga obirajo veseli ptiči!” “Lahko ibo izbirala, taka je Tončka,” je Trlep pritegnil. “O, saj to me ne skrbi, to,” Radoh skrivnostno vteknil; “kar pa je otodile pravil neki tuj postopač, me pa res premika.” “Kaj pa je?” so hoteli vedeti. “Ob dolenjskem Posavju se tlačani zbirajo že kar očitno in pretijo gradovom, v Kočevju so tudi lovili graščaka Thurna, pa jim je ušel, ujeli in grdo ubili so le njegovega valpta Gregorja. Nihče jih menda ne ustavi več, tako so jih Hrvatje naščuvali.” “Kaj neki mislijo?” se je Šte- bodi z njim pa ti ne stori hudega, saj mu v duši živi slavček, ki ti sladko poje, če ga dramiš ljubeznijo." “O, pa še drugih in drugačnih novic mi je klatež naklav-žal,” je Radoh vrč rinil pred Trlepa. “Tam daleč na Štajerskem nekje imajo — kugo.” “Kugo, da. Kaj bo, če jo za-neso tudi med nas?” “Vasi lepo zapremo s stražami, pa se je ubranimo,” je Trlep velel. “Nihče noter, nihče ven, tako je treba!” “Vidiš, kmečki upori bi zdaj bili še nevarnejši,” je Radoh glasno govoril. “Pobesneli ljud bj podiral, požigal, obenem pa še kugo raznašal 1” “Pripraviti se moramo, pa ne bo hudega,” ga je Trlep miril. glas, naj pazijo, da nihče ne pride čez Savo.” “Stori tako, stori,” je Štepič prosil, “tebe radi slušajo vsi.” “ A nekaj tudi naši tlačani napletajo,” je Radoha skrbelo. “Prav dosti jih je, ki si bršlin zatikajo na klobuk.” “Nemara so se zmenili, da pojdejo v kmečko vojsko, če se ukreše kakova večja homatija,” je Trlep mislil na glas. “Plenjenje po gradovih jih skomina, obogateli bi radi: samostanski gospoščini na zoper pa to ni, bi dejal.” • “Kaj veš, svet je nor!” je Štepič godrnjal. Skoraj molče in v skrbeh so požlevili medico in se odpravi li domov. Tudi zdaj je Tončka skrivaj ho rekla: “Franceta lepo pozdravi, Janez, in mu reci, da bom huda, če se brž ne spomni, kje je Radohovina.” “Še nocoj, le čakaj, te bo prosil odpuščanja za boječnost, ki ga zadržuje.” V Malem Gabru se je Štepič nekoliko pomudil na Trlepovi-ni, a preden je šel, je menil, naj bi Janez šel z njim. “Oba vkup povejva Ančki, kako smo opravili,” je dejal: Janez je komaj čakal vabila, tako je želel tudi sam, da bi prej ko prej videl Ančko. Spustila sta se po rebri k Te, menici in iz Stranj po klančku v Žubino. Srečnemu Janezu se je smehljal vsak kamen, kiise je včasih obenj spotikal, ko je še skrivaj in ponči lazil pod Anč-kino okno. Vrh klančka sta srečala berača. (Dalje prihodnjič) ■o- ■ m UU UUUCga, ga JC iUVJŽ lili***■ X *U1VJ a vnvna untiiuj Prav precej pošljen) Posavcem Janeza potegnila za rokav in ti- C USL1W9U. “V naši gospoščini ne bo uporov,” je Trlep rekel. “Zakaj neki bi tudi bili?” je še Janez priteknil. “Človek je po srcu vendarle dober, tudi dober,” je Trlep še dalje dopovedoval. “Človeški ATTENTION Veterana-Civilians DE SIMIO SCHOOL SHOE REPAIR REGISTER NOW DON’T DELAY Learn a Profitable Trade CLASSES: 8 A. M. to 1 P. M. 1 P. M. to 6 P. ML 6 P. M. to 10 P. M. Interview at 418 FRANKFORT AVE. or V Phone SU 5542 -AND THE WORST IS YET TO COME -in najhnjše šele pride Avto in letalo obenem. — Robert Fulton Jr. je lastnik tega novega “avto-letala." Po tleh doseže brzino i5 milj m uro, ko mu dodajo pa še propeler in krila, pd se lahko dvigne v zrak in leti s hitrostjo 110 milj na uro. Poslušajo glas iz Amerike? — Ruski kmetje iz Tadjik sovjetske socialistične republike, ki nam jih predstavlja gornja slika, poslušajo na svoji farmi, kjer redijo ovce, radijski program, vendar rusko poročilo ne pove, če poslušajo ti farmarji “Voice of America" program. {PM from Mrk chop« and other moat la poured Into the Jat that will bo r*.uo«d In cooking and baking. Ouy Hoik i Garden Hilla, N. Y, aupervlioc hla mothor-e eonaclentic. i that haloa Bftiadt aoap« oa-ht§ eleetrlca app ^ au FOR UL TYPES OF HEATING (all Stefan Robash AUTOMATIC—HEAT—STEAM—WATER Hand-Fired Coal Furnace or Stoker Newway basement or without basement Home Hot Water Tank—Bath Tub—Kitchen Cabinet and Sink W. F. HANN & SONS CO. HEATING and PLUMBING 15505 EUCLID AVE. MU 4200 or CE 2025 m Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRARJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDKOTA .# 1 1 |.................................................................................. I' NajBtarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto f Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znata 129.91% Ce hoid dobro oebl In tvojim dragim, tarnaj aa ml nalboUU. polteni In nadsolvenlnl podporni organizaciji. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNOTL kjer oe lahko aavarajet aa amrtnlne. mn« podkodbe. operacije, preti boletul in onemoglostL K. S. K. JEDNOTA sprejema motke ln tenak« od II. do M. letal otroke pa takoj po rolotvn In do 11 leta ped noje okrilje. K. S. K. JEDNOTA Itdajo naimoderneHe note certifikat« oedanjt dobe od SOMI do IMdK K. S. K. JEDNOTA Je pran mati vdov bi rtret. Ce ie nW tla« ali Slanica te mogofae In bogate katoliške podporne orgaaiiadje, potrudi n In pristopi takoj. Za pojasnila • »varovanja team draga padroknoott 10 obrnite aa aradnlka la aradnloe krajevnih dradln K. S. K. Jedrnate, an pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St Joliet, DL injijmriJimmmmiTnjmrLn^ 2 AL ULLE PLUMBING & HEATING (0. Kopalne banje, closets, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter circular sesalke, boUerji, avtomatični plinski grelcu 15601 Waterloo Rd. KE 7248 Vse potrebščine za greln« in monterske naprave. Za najboljše delo in zmerne cene pokličite MALZ za vaš radio, pralnik in druge pripomočke za točno popravilo. Vse delo garantirano. Pokličite ENdicott 4808 pridemo zastonj iskat in pripeljemo na dom MALZ ELECTRIC 6902 St. Clair Ave. iiiiiiiiinmiminiiimumntmmwnm EN 4808 umiuuumumfi