76. številka. Ljubljana, v sredo 4. aprila. XVI. leto, 1883. Ithaja vsak dan mveeer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstr ij ak o-ogerske dežele za vse leto lfi gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., ta j iden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četri leta. — Za tnje dežele tobko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifti „Gledalifikn stolba". D pravni fitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari Štajerskim Slovencem. x. Šeststoletnica, katero letos obhajajo notranje-avstrijske dežele, v katerih prebiva večina Slovencev, bode slovenskemu narodu ne samo prijetni povod, svojemu preljubljenemu vladarju ska-zati neomahljivo zvestobo in udanost, ampak mii bode prvikrat omogočila, pred vsem svetom konstf tirati, da od Spielfelda uo Adrije je zemlja slove »-Bka. Na Kranjskem, kjer so vsi občinski odbori od glavnega mesta ljubljanskega do poslednje vasi narodni in kjer je, izvzemši Kočevsko, cela dežela Blovenska, se ne da zatfjiti ali umetno zakrivati narodnostni značaj. Na Štajerskem razmere neso tako ugodne. V mestih prevlada se zmirom nemški ali bolje re ceno nemškutarski element s fanatično-nemškoval-nimi župani, le večina okrajnih zastopov in odbori kmetskih občin so slovenski. A ravno v kmetskih občinah in slovenskih trgih prebiva nad 400.000 Slovencev in tnka masa so ne da ignorirati tem manj, ker so Slovenci od nekdaj nnjlo.ialneji Avstrijci in bodo prihiteli od vseh strani j in najdi* Ij neje vasi, da vidijo in v obličje spoznajo tvoj cesarja in gospoda. „Slovensko društvo" v Mariboru je že pri dveh shodih, v Olji in v Šoštanji, dobilo o. log preskrbeti, da bodo Slovenci dostojno praznovaU šeststf. letnico. Tačas še ui bilo znt.no, ali ta bode cesar zvunaj Gradca mudil še v katerem drugem kraji na Hpodnjern Štajerskem. Zdaj pa se ve, da cesar ne gre naravnost iz Gradca v Ljubljano, fcmpak da Be bode mej potom ustavil v Mariboru, v P tu ji, v Slovenski Bistrici, kjer si hoče oglodati vojaške postaje, in v Celji. Tudi v S[>i e 1 fe 1 1 u bo izstopil, da se pelje v Strass in morda v Radgono v Prag ar s ke m pa na ogrsko progo v Ptuj. Iz postaje slovensko-bistriške se pelje v mestiee. naj brže bo vlak postal za trenotek v Pol j C aa ah, v Laškem Trgu in gotovo na Zidanem Mostu. Štajerski Slovenci bodo tedaj imeli na mnogih krajih priliko pozdravljati svojega vladarja. „Slovensko društvo" pa bi imelo pretežavno r«logo ko bi moralo samo skrbeti za dostojno udeležbo ^v na vseh teh krajih. Treba je, da 86 p: o •. loval sem Gaginu podrobnosti svojega malega potov ja. Najini pogovor bil je brez vsake z\vze; rVaja :išla je v sobo in z nova zbež.da; naposled sel bjavil, da imam jako nujno delo, in moram dom- Gagin me je nekaj časa zadrževal, potem m pa ostro pogleda) in se ponudil, da me spremi, v ednjej sobi stopila je nenadoma Asja k meni iu ponudila mi roko; rahlo sem st'snil njene prstke in lahko se jej poklonil. Z Gaginom prepeljala sva se čez Iteno in prišla do priljubljenega mi jesena s podobo Matere Božje, usedla sva se in občudovala lepo okolico. Važen razgovor unel se je mej nama. S prva spregovorila sva le malo besedi j, potem pa sva utihnila in gledala na svitlo reko. — Povejte mi, spregovoril je najedenkrat Gagin in se prijazno nasmehnil: — kako vi mislite o AsjiV Kaj ne, da se vam zli malo čudna? — Uganili ste, odgovoril sem iznenađen, — kajti nesem pričakoval, da bo začel govoriti o tem. Treba jo do dobrega poznati, da bi mogli prav soditi o njej, nadaljeval je on: — ona ima dobro Brce, pa jako čudne muhe v glavi. Težko se je spri jasnitl ž njo. A tega jej ne boste zamerili, ko izveste, kako je bilo njeno življenje . . . — Njeno življenje? pretrgal sem mu besedo. Mari ona ni vaša . . . Gagin me je pogledal. — Morda že mislite vi, da ona ni moja sestra ... ne, nadaljeval je, ne zmeneč se za mojo zadrego: — ona je prava moja sestra, hči mojega očeta. Jaz vam zaupam, zato povem vam vse. „Mnj oče je bil jako dober človek, umen iu izobražen — a nesrečen. Usoda ni postopala ž njim huje, kakor z marsikaterim drugim; a on ni prenesel njenega udara. Ženil se je zgodaj iz ljubezni; njegova žena, moja mati, mu je pa zgodaj umrla, jaz sem bil takrat še le šest mesecev star. Oče odpeljal me je na deželo, in celili dvanajst let ni šel nikamor. On sam se jo pečal z mojo odgojo, in nikdar bi se ne bil ločil od mene, ko bi njegov brat, moj strijc, ne bil pričel jedenkrat na nai dom. Moj strijc bival je v Petrogradu, imel je dosti dobro državno službo. Strijc je trdil, da je škodljivo dečku mojih let živeti v po polne j šamiji, in če bom imel tacega žalostnega in molčečega učitelja, da bom zaostal za svojimi sovrstniki iti se bo še po vrhu spridil moj značaj. Oče se je dolgo ustavljal bratovim svetom, naposled se je vender udal. Plakal sem, ko sem se ločil od svojega očeta ; ljubil sem ga, dasi ga nikoli nesem videl smiiati se;; a v Petrogradu pozabil sem kmalu nase dolgočasno iu žalo-tno gnezdo. Stopil sem v kadetsko šolo, ia iz nje v sardin polk. kvasu neznačajnosti, o razmh časih in pri raznih narodih bilo mogoče razviti in razprostraniti pogubno svoje delovanje. K temu je, seveda, največ pripomogla indo-leucija dotičnih krogov in narodov, in baš pri nas imamo temu narodnemu zlu — katerega je pač podpirala tudi po raznih vladah gojena nevednost — pripisovati oni, do poslednjega časa vzdržavaui upliv, katerega je nemškutarska stranka po vsej krivici imela na javno življenje in delovanje po deželah, po katerih stanujejo v ogromnej večini in v kom-paktnej masi Slovenci. — A Če se na zelenem lesu kaj tacega godi, ali se imamo čuditi, da se tudi na suhem V Če je v Ljubljani, v prvostolnici uašej, v katerej se zbira inteligencija vsega naroda, nemšku-tarija cvetela, al* naj se pritožujemo o tem, da se po družili krajih naše lepe domovine ni mogla streti glava tej ostudnej kači ? In res, sramotno je bilo ono trinajstletno gospodarstvo nernškutarske svojati nad ljubljanskim mestom; sramotno zato, ker ni bilo utemeljeno na kake uspehe, temveč podprto jedino na uebrižuost prebivalstva, protekcijo vlade in jezičavo zgovornost a la maniuis de Ma^curilias. Slepiti meščanstvo s tem, da se je vsuka naj neznatnoj fia stvar proglasila za velikansko arTairo; metati jim pesek v oči s tem, da se je vsako posipanje ulic razglašalo za veliko pridobitev; delati reklamo s tem, da so se za najvažnejše zadeve izbirali odseki ad hoc, o katerih delovanji pa kasneje navadno ni bilo ničesa čuti; sklepati v imenu mesta pogodbe, ki so istemu na kvar, pri tem pa javnosti zamolčavati vse podrobnejše date o njih, ter sans gene hvaliti svojo gospo darsko modrost po vseh pristopnih jim javnih glasilih: — to je bilo nek'iko v kratkih potezah narisano poslovanje uetnškutarskega mestnega zastopa ljubljanskega. Za vse drugo se ta gospoda ni zmenila. Prave koristi ljubljanskega mesta in njegovih prebivalcev bile so jim vedno deveta briga, in njihov župan se je gotovo zanimal mnogo bol|e za sporočila, ki so prihajala z južno afriškega bojišča, ko za pritožbe prebivalcev „čme prsti" ljubljanske. Temu pa so ti gospodje ostali vedno se zvesti. Z isto — rekel bi noncbalantno — vnetostjo, ko ob času svoje slave, udeležujejo se tudi sedaj mestnega gospodarstvu, in meščanstvo ljubljansko ima se z obzirom na sedanje neugodne strankarske razmere v ljubljanskem mestnem zastopu zahvaliti le onim someščanom nemškutarske stranke, ki zavirajo mestnega zastopa poslovanje, da se mnogokrat najvitalnije interese mesta tikajoče se zadeve ne morejo točuo in povoljno rešiti. Dokaz temu je nesklepčnost včerajšnje seje, A to gospodo vender ne moti, da vedno in povsod svoje postopanje hvalijo, svojo modrost drugim v občudovanje pripororočajo, svojo požrtovalnost v tako živih barvah slikajo. VoMci ljubljanski! Vi pa njihovo postopanje sodite in obsodite! Politični razgled. Notranje dežele, V L j ubij an i 4. aprila. Iz Prajfe se poroča, da je poročevalec šolskih stvarij pri češkem namestništvu, svetovalec G erman, premeščen k naučnemu ministerstvu, kjer se rnu bode izročil departement za ljudsko šolstvo, katerega vodi sedaj ministerijaini sovetnik Hermani). „N. Fr. Pr.u, ki prinaša to vest, pravi, da se je to zgodilo zato, da postanejo češki poslanci bolj voljni nasproti noveli šolske postave. Odbor srbskega cerkvenega kongresa v Karlovicah končal je koncem pretečenega meseca svoja zborovanja. Najglavnejši njegovi ukrepi so: poročilo o ustanovitvi nove cerkvene občine v Varaždinu vzelo seje na znanje; profesorjem theolo-gije dovolil se je honorar v polovici njihovih dohodkov. Glede sklicanja cerkvenega kongresa, katero je zahtevalo 51 cerkvenih občin, se je sklenilo, da se imajo vsi v peticijah navedeni razlogi, kateri govore za sklicanje zbora, zbrati v posebno peticijo, katero naj bi vladi predložila deputacija odbora, obstoječa iz škofa Stojkovič-a, dr. Subotič-a in dr. N. M a k s i m o v i ć a. Kot pričetek zborovanja priporoča se Spasovo (7. junija). Konečno se je obravnaval statut o volitvi metropolita ter se je vzprejel oni iz 1. 1874 s spremembami, katere je zahtevalo ministerstvo. Vnaiij«* države. Londonska „Correspondetu14 trdi, da se je mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo sklenila zveza, o katerej priobčuje tako: „Te le so podlage, na katerih se je dognalo sporazumljenje mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo, katero je omenjal minister Mun-cini v svojem govoru s 13. p. m.: Italija se obveže, da se ne bo le z največjo skrbnostjo Ogibala vsakega povoda, ki bi jo utegnil zaplesti v vojno s Francijo, nego da se ima na vse mogoče načine pohriniti, da si ohrani prijazne odnošaje s to državo. Avstrija in Nemčija obljubiti jednako. Ako pa bi Francija jedno imenovanih zveznih vlastij napadla, morate ostali dve napadenej pripomoči, kakor da bi sami bile napadeni. Ako bi bila jedna iz teh zveznih držav iz katerih koli uzrokov prisiljena vojevati se 8 kako drugo tujo vlastjo, dano je oblina ostalima državama na prosto voljo biti neutralnima; nikakor pa se ne smeti zvezati s sovražno vlastjo." — „Italie" pa zanikuje obstanek zvezne jiogodbe mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Rečeni list le pravi, da so se zadnjo jesen menjali trije soglasni zapisniki, v katerih se te tri drŽave obvežejo, da bodo v štirih bodoč.h letih v določenih posameznih slučajih postopale jednotno. Črnogorska vlada pozvala je vse v Skadru bivajoče Črnogorce, da naj glede na svojo varnost takoj zapuste ta kraj in se podajo na črnogorsko zemljo. Večina Črnogorcev udala se je temu pozivu. — V Skader dospevši maršal Mustafa Assim je dal < »lici j al no oklicati, da je njemu naloženo skrbeti za strogi red, in v okom priti vsem razprtijam s Črnogorci, ter da bode to svojo nalogo izvrševal z vso resnostjo. Ta oklic je baje pomiru joče uplival na razburjene duhove. „Pol. Corr." prinaša vest iz ISel grada, da je soglasno izvoljeni metropolit Theodozij Mraović že zadobil kraljevo potrjenje iu se poda v Karlovice, kjer ga bode posvetil patrijarh Angjelič in škofa iz Novega Sada in Temešvara. Po njegovem povratku se bode sešla sinoda, k»tera bode pod predsedstvom novega metropolita volila škofe. Razmetro-politu Mihaelu odkazal se bode samostan za bivanje. — O osebi novega metropolita poroča „PoI. Corr.u, da je rojen v južuej Ogrskej in je zelo izobražen mož. Politična smer njegova je zmerno naprednjaška. Kot profesor na belgrajskem seminaru pridobil si je mnogo zaslug. Obče se hvali njegovo dobro srce in njega odkritosrčnost. Dopisi. Ta Dolenjskega 1. aprila. [Izv. dop.] V imenu resnice iu pravice prosim Vas, da sprejmete sledeče vrstice: V štev. 70. od 28. marca 1883 objavili ste na zadnjej strani Vašega cenjenega lista popravek, v katerem se izjavi več (?) pri veselici v Zatični uavzočnih gostov, o katerej je bil priobčen dopis z Dolenjskega v 66. štev. „Slov. Naroda", „da je bil gospod davkar Lillegg po krivičnem napaden, ker omenjene veselice ni nikdo drugi aranžiral, nego krčmar Fritz sam, da se cesarska himna sploh ni svirala, najmenj pa pri prihodu katerega koli gosta in da v obče ni bilo najmanjšega škandala.4* Po tem popravku ste morebiti Vi, častiti gospod urednik in marsikateri č. bralec Vašega lista mislili, da Vas je dopisnik napačno informiral; zato si dovolimo na dotični popravek sledeče odgovoriti: Vse, kar je bilo v dopisu z Dolenjskega od 19. marca v štev 66. „Slov. Naroda" o veselici iz Zatičine pisano, je čista in gola resnica, kar moremo vsaki čas z merodajnimi pričami dokazati. Radi bi poznali tiste goste, kateri v omenjenem popravku trde, da se cesarska himna na dotičnoj veselici pri prihodu nekega gosta, ki je po polnem persona privata, ni svirala. Ti gospodje morebiti sedaj, ko je vsa stvar prišla na dan, o tem nočejo ničesa vedeti. Jedini, ki bi ne mogel potrditi, da se je cesarska himna svirala, je neki gluhonemi gospod, kateri je bil tudi na dotični veselici navzo-| cen, drugi pa to vat vodo in prepričani smo, da 86 bodo tudi tako izjavili, ako c kr. davkar Alojzij Lillegg to zahteva. V popravku stoji tudi belo ua črnem tiskano, da c. kr. davkar Lillegg ni aranžiral veselice. C. kr. davkar Lillegg je uredoval plesne točke, zapovedoval iu komandirul na veselici; njegov sin pa je pisal vabila na veselico. — Gospoda, kdo je tedaj bil aranžer? To se pravi resnici v obraz biti. Jasno je kot beli dan potem, kar smo tu naveli, da je bil c. kr. davkar Lillegg aranžer, a sedaj, ko je ta stvar splošno znana, skriva se za hrbtom krčmarja Fritza, ki naj bo njegov „strohmandl". Tudi to moremo [dokazati. Hvala Bogu, tudi vabilo moremo reproducirati ! Več gostov (?) tudi trdi, da se cesarska himna sploh ni svirala. Gospoda! Resnica nam bodi sveta ! Vsako leto prišel sem za nekaj tednov na svoj dom, in vsako l3to našel sem svojega očeta bolj žalostnega in bolj zamišljenega. Slednji dan šel je v cerkev, iu skoro nič ni govoril. Ko sem zopet jedenkrat prišel domov (bil sem že čez dvajset let star), vidim pri nas doma suho, črnolaso deklico kakih desetih let — Asjo. Oče mi je rekel, da je sirota, in jo je vzel, ker nema kaj jesti, — prav tako Be je izrazil. Jaz se nesem zmenil dosti za njo; ona bila je divja, nagla in molčeča kakor zver; brž ko sem prišel v priliubljeno sobo svojega očeta, veliko in temno, kjer je umrla moja mati, priskakala je za menoj in zlezla na naslonjač, potem pa poskočila na omaro za knjige. In cela štiri leta potem zadrže vala so me služb'na dela, da se nesem mogel vrniti domov. Dobival sem od očeta vsak mesec kratko pisemce: o Asji je le redkokedaj kaj omenil, in to le mimogrede. Imel je že nad petdeset let, a bil je videti mnogo mlajši. Pomislite, kako sem se prestrašil: ko še nesem ničesar slutil, dobim od oskrbnika pismo, v katerem mi naznanja, da je moj oče zbolel na smrt in me prosi hitro priti domov, če hočem še govoriti ž njim. Hitro sem odpotoval, in našel sem očeta še živega, a že v poslednjih /dih Ijejih. Silno se me je razveselil, objel me je s svojima suhima rokama, dolgo me je gledal s prose-čimi pogledi, in moral sem mu obljubiti, da spolnim njegovo poslednjo prošnjo, ter velel je staremu slugi pripeljati Asjo. Starec jo je pripeljal, a komaj je stala na nogah in vsa se je tresla." — „ Tukaj ti, rekel je s težavo oče: — izročim vsojo hči — tvojo sestro. Vse boš zvedel od Jakoba in pokazal je na slugo. „Asja je zajokala in padla R obrazom na posteljo . . . Čez pol ure je oče umrl. „Zvedel sem, da je bila Asja hči mojega očeta in Tatjane, bivše hišine moje pokojne matere. Živo še pomnim to Tatjano, njeno lepo postavo, prijetni, strogi in umni obraz z velikimi očmi. Slovela je za prevzetno in ošabno dekle. Kolikor sem mogel zvedeti od Jakoba, zaljubil se je v njo moj oče nekaj let po materini smrti. Tatjana takrat že ni bivala v gospodskem domu, a pri svojej omoženej seBtri, kra-varici. Moj oče se je silno navezal na njo, in po mojem odhodu z doma jo je hotel celo vzeti, a ona sama ni dovolila v to, dasi jo je silno prosil. — „Ranjca Tatjana Vasiljevna, tako mi je pravil Jakob, stoječ pri vratih, in roke na hrbtu držeč: — je znala vse dobro presoditi, iu ni hotela napravljati zoprnosti vašemu očetu. Kako bi jaz mogla biti vaša žena ? kakšna gospa bi neki bila ? tako je vedno ' govorila. — Tatjana se še potem ni hotela preseliti v našo hišo, temveč bivala je dalje pri svojej sestri z Asjo. V otročjih letih videl sem Tatjano samo ob praznikih v cerkvi. S temnim robcem na glavi in z rumenim šalom na plečih stala je mej ljudmi zraven okna; — ponižno je molila in priklanjala se po starem. Ko me je strijc odpeljal v mesto, bila je Asja še le dve leti stara, in v devetem letu je zgubila svojo mater. nKo je umrla Tatjana, vzel je moj oče Asjo k sebi. Že prej je bil izrekel željo, imeti jo pri sebi, pa Tatjana mu je to odrekla. Pomislite, kaj se je vse zgodilo z Asjo, ki je prišla v gospodsko hišo. Še zdaj ni pozabila tega trenutka, ko so jej prvikrat oblekli svilnato obleko in jej poljubovali roke. Mati, dokler je živela, držala jo je jako strogo, pri očetu je pa umivala popolno svobodo. On jo je strastno ljubil, ničesar jej ni odrekel; štel se je v duši krivega prčd njo. Asja je hitero razumila, da je ona glavna oseba pri hiši, vedela je, da je gospodar njen oče; kmalu je spoznala njen lažnjivi Mi še jedenkrat trdimo in bodemo dokazali, da se je cesarska himna svirala pri prihodu necega gosta. Kako morejo gospoda od nasprotne strani to zanikati. Kedaj se cesarska himna svira in se naj svira, tu ne bodemo razpravljali, ker to gospoda sami vedo. Le to bodemo rekli, da se je cesarska himna igrala pri prihodu neke privatne osebe, kar pa ni na noben način pripuščeno. Mi ne trdimo, da je c. kr. davkar Lillegg nalašč in zategadelj igrati dal cesarsko himno, da bi se persifltrala; mi celo tega ne mislimo. Storil je to morebiti, da bi se novo došlemu gostu še bolj prikupil. Da je pa to velikanska breztaktnost c. kr. uradnika Lillegga bila, da je bilo to nespodobno, o tem gotovo ne bode živa duša dvomila. Gostje so mrmrali in obsodili ta čin Ako pa, gospoda, to ni škandal, kaj pa Vi ime nujete sploh škandal ? Škandal je, gospoda, pa tudi to, ako kdo zanikuje, kar se je vršilo in za kar imamo tehtne priče. Nikar ne mislite, gospoda, da smo denuncijanti : ta stvar zgodila se je javno — zato seje tudi javno grajala. Po tem, kar smo tu razvili, dokazali smo, da je dopis z Dolenjskega od 19. marca imel samo resnične stvari in nobene laži. Gospoda, laži si ne damo očitati! Facta ioquuntur! — Dopisu z Dolenjskega dostaviti moramo le še to, da so se dotične veselice udeležili c. kr. uradniki davkarije iz Zati-čine, učitelji in druga gospoda iz okolice, izimši c. kr. okrajnega sodnika in c. kr. okrajnega ad junkta v Zatičini, in da je gost, kateremu se je igrala himna, plačal potem za šampanjca. (Morebit je bilo hrepenenje po šampanjcu motiv, da se je svirala himna.) Nedoumno se nam tedaj zdi, kako je moglo več (?) gostov javno izjaviti se, da je dopis z Dolenjskega neresničen. Sicer dovolimo si tu opozoriti na to, da se nem malo čudno zdi, daje več gostov poslalo dotičen popravek; po našem mnenji k več j emu c. kr. davkar Lillegg sam. Mi že danes tu trdimo, da se bodo drugi gostje vse drugače izjavili o tej uferi, kadar bode treba. Koncem pa c. kr. davkarju Lilleggu samo Še to: Ako mislite, da se je Vam krivica godila, da je dotični dopis z Dolenjskega neresnične stvari o Vas poročal, tedaj dobro veste, kje si morate iskati zadostitve. Mi se ne ustrašimo nobene pravde!! Pred sodiščem smo pripravljeni s klasičnimi pričami dokazati, da se je vse tako vršilo na omenjeni veselici, kakor je poročal „Slovenski Narod"! Pošten mož si ne da očitati laži! Da se srečni in veseli Vidimo pri Filipih! Mi smo bili in smo vedno tega mnenja, da se naj da cesarju, kar je cesarjevega, Bogu kar je božjega, prijatelju ali pa gostu, kakor že hočete imeti, kar je prijateljevega! Še jedenkrat pa opozorimo slavno vlado, naj vender malo pogleda v nekdanji Vesteneckov okraj. Toliko v odgovor in v obrambo našega poštenja. Vaš dopisnik z Dolenjskega. Iz Litije 3. aprila. [Izv. dop.] Jedini pot do izomike je nedvojbeno šola. Ta vzprejme v svoje naročje mlado, jako malo razvito bitje, da je goji in vsestransko izomika. Kakšue težkoče pa so spojene z učenjem, s šolanjem, to znano je le njemu, katerega so Bogovi odločili učiteljem. Pa namen mi ni, govoriti ali baviti se s posr.mičnimi ovirami sedanjega šolstva; omenjam le jedno in ta je — revščina. Marsikateri stariši so dobri prijatelji nove šole, da jedina želja jih je, svoje otroke dobro izučiti, da bi kedaj lahko pošteno živeli ter si zagotovili boljšo bodočnost, nego bila je njih preteklost Manjka j:m le v to potrobuih pripomočkov — tare jih revščina. Dosihdob pogrešalo pa se vender ni še darežljivih, usmiljenih src, da podpirajo take si i ote v največjih stiskah. Radostnim srcem javiti mi je, da ravno mali trg Litija broji precejšnje število g03pij in gospodov, ki smejo se šteti v prvo vrsto šolskih prijateljev. Kljubu temu, da so se ponavljale že toliko krat veselice na koiist revnej šolskej mladini, da bi si človek kmalu ne upal izustiti besede v to svrho, naklonili so na Belo Nedeljo premnogo lepih daril za tombolo, celo taki, kateri neso bili prošeni ter pripomogli tem potom do znatne vsote, (81 forintov) katera je odločena dobrodelnim namenom. Slava takim podpirateljem. Tomboli sledila je šaljiva igra „Eno uro doktor". Igralo se je izborno, kar bi od mladih, neizkušenih moči j nikdar piičakovali ne bili Oglejmo si nekoliko posamične osebe. Doktor, g. Gabršiek, je kakor nalašč za ta posel. Prav primerno se je obnašal svojemu težav nemu poklicu, da ga celo šaljivi Škrjanec ni spravi z resnega stališča. Škrjanec, g. Šušteršič, je že tako povsod poznat in vsakdo ve ceniti njegovo zmožnost, kdor je kedaj imel priliko opazovati ga v ljubljanskem gledališči. Vzbudil je največ smeha, kar je samo ob sebi umevno. Ančika, gdč. Kristina Ko bi ar, očara'a je vse slavno občinstvo s svojim ljubkim obrazom in res izvrstnim predstavljanjem mladega dekleta poselskega stanu. Želimo le, da bi se nam kmalu pokazala zopet na odru. G. Tura, plesnik, g. G ost tč, voznik in gdč. L. Kob 1 ar ter Schulz igrali so prav pohvalno ter želi vsestransko priznanje. G. Tura pa zasluži še posebne hvale, ker uredil je vse priprave, katere so ga stale gotovo veliko truda, brezplačno. Na noge, mladi igralci! Korakajte na dalje po poti, ki ste jo nastopili. Gotovo je, da ravno gledališko predstavljanje pomore veliko k splošnej izo miki. Konečno vzprejmo naj vsi, ki so na ta ali drugi način pripomogli, da se je veselica tako lepo vršila in dobro obnesla, najtoplejšo zahvalo. Živeli! položaj; samoljubje se je v njej silno razvilo, neza-upnost tudi. Hotela je (to mi je sama priznala) prisiliti ves svet, da bi pozabil njen rod. Včasih se je sramovala svoje matere, druge krati se je pa zopet sramovala tega svojega napačnega sramovanja, in po našala se ž njo. Vi vidite, da je mnogo vedela in ve, kar bi ne smela v njenih letih ... Ali je ona kriva tega V Mlade sile so v njej oživele, kri jej je kipela, a ni bilo nobene roke, ki bi jo bila vodila . . . Popolna neodvisnost v vsem ! Ali se mari to lahko prenaša ? Ona ni hotela biti slabša od druzih gospo-dičen. Poprijela se je branja. Kaj je to moglo biti slabega? Nepravilno začeto življenje razvijalo se je nepravilno, a srce se jej ni popačilo in um se jej je tudi ohranil. »Tako dobil sem petindvajsetletni mladenič v oskrb trinajstletno deklico. Prve dni po očetovej smrti se je kar stresla, ko je zaslišala moj glas, moje prijazne besede so jo le užalile. Le počasi se me je privadila. Ko se je pa prepričala, da jo priznavam za sestro in ljubim kakor sestro, se me je pa krepko oklenila: v njej se nobeno čuvstvo ne razvije le na pol. (Da\je prih.) Domače stvari. — (Denašnja „Laibaeher Zeitung") priobčuje na prvej strani naslednje pismo: Št. 593. — Blagorodnemu gosp. dr. Henriku Jacques-u, državnemu poslancu na Dunaji. Vaše blagorodje! Po stenogramu, podpisanemu deželnemu predsedstvu predležečem, o seji zbornice poslancev z dne 15. marca t. 1., navajalo je Vaše blagorodje v ome-njenej seji nekatere proti nemškemu narodu nape-rene stavke iz nekega baje po „Slov. Narodu" objavljenega članka in s tem citatom združilo trditev, da je kranjska deželna vlada s „Slovenskim Narodom" „notorično in neovrgljivo" v tesnej zvezi. Na Vašega blagorodja in Vam izročenega man data čast bodi suponirano, da neste vedoma govorili neresnice. A konstatovati se mora, da ste prenagljeno zajemali iz vira, čegar nečistost bi bili mogli spoznati. Ker Vam, kakor boste sami priznali, razmere v Kranjskej iz lastnega nazora neso najmanje znane bodi Vam v Vašo boljšo informacijo povedano, da je kranjska deželna vlada lo z uradnim listom, sicer pa z nobenim časnikom — niti z nemškim niti s slovenskim — v ni-cakej zvezi. Ako se v ostalem Vašemu blagorodju /ljubi v javnej seji parlamenta sumničiti tiskovne oblasti v Kranjskej, kakor bi zanemarjale svoje uradne dolžnosti, bi se Vam spodobilo, za te Svoje trditve navesti bolj podprtih razlogov. Vaše blagorodje reklo je v tem govoru, da je po Vas navedeni siloviti odstavek bil malo d ni j poprej v jednej nezaplenenej številki nSlov. Naroda". Vaše blagorodje bi bilo prav storilo, da ste dotično številko, ki je bila ušla pozornosti glede tiskovne policije vsekako vestnega državnega pravd-nika ljubljanskega, točno naznačili, kar bi Vas bilo seveda težko stalo, kajti najmanje mesec dnij nazaj pred Vašim, oblasti v Kranjskoj sumničujočim govorom ni bilo v „Slov. Narodu" takih ali jednakih izjav, katere je Vaše blagorodje kot avtentične navajalo. O tem osvedočilo se je deželno predsedstvo natančnim pregledom vseh številk „Slov. Naroda" od 15. februvarja 1883. V bodoče naj Vaše blagorodje, ako hoče tožiti v parlamentu o državnih oblastih, navaja dejanja, ne pa kar prazno sumniči na dobro vero poslušalcev, ker bi to ne utegnilo pripadati niti poklicu poslanca, niti intencijam Vaših volilcev. Vaše blagorodje naj na znanje vzame, da se to pismo objavi v „Laibaeher Zeitung". V Ljubljani 8. dan aprila 1888. C. kr. dež. predsedstvo za Kranjsko. Wi nkler s. r. c. kr. dež. predsednik. — (Včerajšnja seja mestnega zastopa bila je nesklepčna.) Prišli so namreč k njej sicer vsi narodni mestni odborniki, izostali pa vsi nemškutarji, razen g. Dobrleta, ki je na posebni poziv županov prišel ob tri četrt na šest. Ker so bile na dnevnem redu nekatere jako važne in nujne zadeve, obžalovati je ta nebrižnost na.;ih nem-škutarjev za koristi mesta in meščanstva. V pravem svitu pa se ta gospoda pokaže še le, ako povemo, da je četvorica njih takrat, ko bi bili imeli priti k mestnej seji, sedelo v kazini pri ne ravno važnem in nujnem opravilu. — Res, po njihovih delih jih boste spoznali! — (Gosp. Božidar Raič) se je že toliko okrepčal, da je v 1. dan t. m. prvokrat po svoji bolezni sv. mašo pel in tudi pridigoval. Ta vesela vest bodi odgovor na mnoga nam došla vprašanja. — (Umrl) je danes zjutraj ob 5. uri gosp. Fran Perles, meščan in posestnik gostilnice „Pri Zamorci", 63 let star. Pokojnik bil je vedno zanesljiv narodnjak. Lahka mu zemljica! — (Iz Trsta) se nam piše v 2. dan t. m.: Današnji „Cittadino" bil je zaplenjen zaradi ostrega članka proti nemškutarjem na Primorskem. Mej drugim reklo se je, da je večina učiteljskih služeb na naših srednjih šolah v rokah Nemcev iz Češke (Deutsehbbhmen). — Članek — dopis iz Gradiške — naperil je svojo ost proti tukajšnjemu deželnemu šolskemu nadzorniku dru. Gnad u — znanemu ita-lijano- in slavolagu, ki je tudi tak Nemec iz Češke. — (V Zagreb) prišel je ruski profesor g. Gro t mlajši, sin Jik. K. Grota, tajnega svetnika in člana petrogradske akademije. Prof. Grot ml. poznat je po svojih znanstvenih razpravah „Magjari v Moravskej" in „0 Porrirogenetu". — (Denarna o b r t n i j s k a p o m o č n a družba ljubljanska) ima svoj redni 27. občni zbor v nedeljo 8. aprila 1883 dopoludne ob 11. uri v magistratnej dvorani. Dnevni red je sledeči: 1. Letno sporočilo in računski sklep zu 1. 1882. 2. Poročilo v zadnjem občnem zboru izvoljenega odbora za pregled računov. 3. Volitev 5 udov v ravnateljstvo za tri leta. 4. Volitev odbora za pregledovanje računov leta 1883. (§. 15. pravil.) 5. Posamezni nasveti udov. — (Delovanje Schulvereina.) Šolski nadzornik Baumgartner v Morubergu deli pri svojem nadzorovanji robce za 15—30 kr. mej šolsko mladino, učiteljem pa daje cvenkajoče nagrade. Mi dvomimo, da bi se tako postopanje moglo opravičiti s pedagogičnega stališča, in ko bi se, vprašali bi, zakaj so se po tem takem odpravile nekdanje premije? — (Slovenska posojilnica v Mariboru) imela je do konca p. m. 129.300 gl. 97 kr. dohodkov, 124449 gold. 65 kr. izdatkov, tedaj 253.750 gld. 62 kr. prometa. — (Žrebanja 2. aprila) 1. Dunajske srečke (VViener Comunallose): Ser. 2583 št. 69 dobi prvi dobitek z 200.000 gld.; S. 2583 št. 68 drugi dobitek z 30 000 gld.; S. 899 St. 24 dobi 10 000 gld.; S. 1103 št. 3, S. 2494 št. 32, S. 2697 št. 36, S. 2583 št. 30, S. 2891 št. 68 dobe po 1000 gld. — 2. Srečke od 1854 1. Ser. 2485 št. 27 zadela je I. dobitek (100.000 gold.) S. 57 št. 18 dobi 20.000 gld. Umrli so v IJ ubijan i: 4. aprila: Franc Perles, hišni posestnik, 62 1., Kolo dvorske ulico št. 39, za vodenico in srčno napako. V deželnej bolnici: 2. aprila: Anton Pipan, steklar, .'30 I., za kronično taberknlozo. 3. aprila: Mica Majnik, gostija, 55 1., Exsudat in-pericarditis bydropsia. — Mica Kastron, kajžarjcva hči, 21 L za božjastjo. — Itarbara Ciglar, dninarica, 22 L, Exsudat plenr. sinistra. Tiijcl: .'I. aprila. Pri Slonu : Macban z Dunaja. — Lallič iz Pnlja. — Heinrich iz Trsta. — Lihvenbein z Dunaja. — Hess iz Kranjske gore. Pri M«1141: Tandler z Dunaja. — Odrenjak iz Mo-selja. — Piirber, Schott, Braun z Dunaja. — Sušteršič iz Gradca. — Vabilo na naročim. Gg. naročnike, katerim je potekla pr. mesec naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naročnino naprej plačajo. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ l>ol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta....... 3 „ 30 „ „ jeden mesec...... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 16 gld. — kr. n Po1 leta........ 8 „ — „ „ četrt leta....... 4 , — „ n jeden mesec....... I „ 40 „ Upravnl&tro „8lotu Naroda*'• Meteorologiono poročilo. (JProtj-lt^l f'**'* pretečieiii leden.) Barometer: Srednje stanje barometrov*) je bilo v pretočenem tednu komaj srednje, sploh pa za 2*98 mm. nižje, kot srednje stanje celega leta-, znašalo je namreč 782*49 mm. ter bi o v ponedeljek, torek in sredo pod-, drugo dni pa nadnormalno. Najvišje, za 4*10 nun nad normalom, je bilo srednje Stanje V petek j najnižje, za 18 05 mm. pod nor-ii alum. v torek ; razloček mej maksimom in niiuimom srednjega stanja je toda. znašal 1715 mm. Stanje sploh je lulo 9krat pod-, 12kvat pa nadnormalno; in sicer najvišje, za 507 mm. nad nornialoui, v nedeljo zvečer; najnižje, za 14*17 mm. pod normalom, V torek zjutraj ; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 1924 mm. Največji razloček v stanji jednega- dne, za 7*32 mm., jo imela sroda; najmanjiii, za 1*10 mm., četrtek. Thermo meter: Srednja temperatura pretečenega tedna je znašala + 5'2U C, to je za 1*5° C. pod normalom; ter je bila samo v torek in edeljo nadnormalna. Najvišja, za 3,1°/o štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5n/0 . . 100 gld. Zeinlj. ohč. avstr, i'/t'/p zlati zast. listi . Prior, oblig. Blisabetine sapad. železnice Pr or. oblig. Ferdinandovo sev. železnice Kreditne srečko......100 gld. Kudoltove srečko.....10 „ Akeijo anglo avstr. banko . 120 „ Tramtn\vay-dništ. velj. 170 gld. a. v. 78 gld. 50 78 n 90 97 a 95 ■ 20 832 — 318 ■ 60 119 n 55 n 47«/a 5 n 6.1 58 it 45 119 v 25 167 n — 97 n 90 120 n 50 90 n 40 88 ft 10 108 _ 118 n 75 117 it 25 100 n 50 105 n • — 170 • 50 117 90 228 — kr. Št. 1907. Čitalnična restavracija oddala se bo vu Sv. Jurij 1 roti iia.jeiiiM>ini ali na račun. Oglase sprejema do 20. «*i|»i*ila odbor čitalnice, oziroma gospod Miha Pakič. (208) Odvetniški kandidat, kateri ima že nekoliko prakse, iš«'»> službo pri notarji. Adreso pove administracija „Slov. Naroda". (189 4) 7UO nietrieiiili islolov laneneira semena ozimeca in pit 200 veder izvrstnega vina z leta 187'.». prodaje prav po coni (203—1) S. F. Schalk v Sevnici na Sp. Štajerskem. ioo gld, za posredovanje tistemu, kdor mi do Sv. Juriju preskrbi ugodne prostore su mojo ii^oTiim na obljudenem kraji v Ljubljani. Ponudbe, z znamko ,,J. I*. IOO6*, prejema upravni-Itvo -Slovenskega Naroda". (176—(j) Št. 1921 Oznanilo. (115-3) Majnika meseca letos se bodo vsi lovi v tukajšnjem okraji po javnej dražb', na pet let v najem dali in sicer: Lovi vipavskega sodnijskegn okraja dne Henozeikega 17., postojinskega 11*. ia bistriškega 23. maja t. I., vsakokrat ob 10. uri dopoludne na sedežu okrajne sodnije. K tem dražbam se vabijo prijatelji lova. C. kr. okr. glavarstvo v Postojini, dno 20. februvarja 188JJ. Razpis. (195—2) V deželni prisilni delaloici v Ljubljani je izpraznjena služba paznika II. razreda z letno plačo 300 gld., IVa funta kruha na dan, s službeno obleko in s stanovanjem v delalnici. Prosilci za to slu/.bo morajo znati brati in pisati. Prošnje z dokazili o starosti prosilcev, o njihovem stanu, o neomadeževanem življenji, o trdnem zdravji in krepke j postavi in o zmožnosti slovenskega, nemškega in laškega jezika, naj se do 24. aprila 11993 ako mogoče osebno i/rofe upravnistvu prisilne de-lalnice. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 27. marca 1883. Deželni glavar: Thurn. ! Priznanje ! I Proti bolečinam v glavi in želodci! Gospodu lekarnarju TrnkAcKH. katar)a9 ponehali so, hvala Bogo, po polnem, ko som uživala Vade kri elatiliie UunIJM-e, tako, da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti. Zahvaljevaje se vam viovič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr fie jeden zavitek teh tako izvrstno delujočih kri eit*Cilnib kugljl«:. Pozdravljajo Vas sem najudanejša (43—4) Lm-i j u SlilM r. Vclikaiisk dobiček obeta najnovejša, po državi jamčena, velika denarna loterija, 46.60O dobitkov in jedno premijo, znašajočih 8,552.300 rr^.a,xfe in v najsrečnejšem slučaji 500.000 rr^-^rfe kot glavni dobitek. SeHtava: l premija 1 dobitek 2 doldtka 1 dobitek 1 1 H 1 2 dobitka 1 dobitek 1 8 dobitkov 81 a 300000 mark = a 200.000 „ = a 100.000 „ = 5 „ 200.(100 „ 90.000 „ 80.000 „ 70.000 „ 60.000 „ 100.000 „ 40.000 „ 30.0' 0 „ 120.000 „ 210.000 „ 280.000 „ 318.000 „ 440.000 „ 9.000 „ 516.000 „ 434.5 0 „ 13.000 ,, 9.450 „ 8.888.900 a 124, 100, !>4, «7, 10 20 mark. To najnovejše denarno žrebanje, od harabur-ike državne vlade dovoljeno in garantirano, ima 92.5O0 srtček in 46.000 dobitkov m premijo, kakor je zgoraj označeno, kateri se i/žrebajo v 7 oddelkih in sicer: 4OO0 dob. 1. reda znašajo m. 4000 4000 8500 2500 1500 27100 K 9. 3. 4. 6. 6. 7. Glavni .l.iit.k m. 50.000 „ 50.000 „ 70.0(K) „ 80000 „ 90.000 „ 100 000 „ 500.000 157.000, 240 ()(H), 3tJ2.8O0, " „ 452.800, „ 443.800, „ 860.026, „ in premija „ 0,529.375, ev. prvemu redu velja oela originalna srečka 6 mark ali 3 gl. 60 kr., polovica 1 gl. 75 kr. in nje četrt 90 kr. One se pošiljajo takoj po sprejemu denarja In pa tudi po poštnem povzetji naravnost po pošti v zaprtih zavitkih in v boli si razvid pridenejo se vsakemu naročilu grati* uradni izkazi o srečkanji, kakor se tudi vsakemu imatelju loza tiikoi po vsakeui srečkanji pošlje uradni izkaz o dobitkih. Naročila prihajajo podpisanemu tako obilo, da se naj pošljejo kuiaiu kmalu, najpozneje pa do 1©. ctprlla, 1S83. in sioor direktno do Hermana Schwarzschild-a Haupt-Lotterie-B ur eau II«) Eli lUII (197—1) 1/dateJj m odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".