tETO XIV., ŠTEV. 276 SLOVENSKI Izdajo i'asupiäou-^a'u'iiisku pud jo jr ->/1)» .;No- u>k« Uircklur. Radi Janfauba / Odgovorni oredtnk: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« f Uredništvo: l.jnbljana, lomšičeva alica 5. telefon 23-522 do 23-526 < Uprava: Ljubljana, Čopova alica 50-111.. telefon 22-575 in 22-621 / Oglasni oddelek: LJabljfina, Kardeljeva alica 6. telefon 21-896. za ljubljanske naročnike 20-463. ca zunanje 21-832 / Poštna predal :9 / 1 ekori menu Narodne banko 601 »»*-163 \te*sorna narornin« 200 din Cern 10 (fin Volimo kandidate, ki bodo lahko največ prispevali k uspešnemu dein nove ljudske skupščine I uko temeljitih volilnih priprav po vojni še nismo imeli. Milijoni volivcev v vsej naši državi so na volilnih sestankih, zborovanjih, predavanjih in v razgovorih s kandidati za zvezno in republiške skupščine pretresli našo politiko, tako notranjo kot zunanjo in povedali o vsem svoje mnenje. Ponovno smo pregledali vse naše uspehe in neuspehe, vse naše težave, ponovno smo vsi potrdili, da je pot, ki jo naše ljudstvo hodi pod vodstvom tov. Tita, pot v socializem in lepšo bodočnost. Vsi ti sestanki in razgovori so pokazali neomajno vero našega delovnega človeka v naše politično in državno vodstvo, vero. ki ne sloni na slepi, zaostali pokorščini, temveč na visoki socialistični zavesti, tej gonilni sili našega razvoja in naših zmag. Milijoni so ponovno manifestirali za bratstvo in enotnost naših narodov, milijoni so ponovno odobrili politiko naše izgradnje, milijoni so izrazili svoje neomajno zaupanje v našo armado, milijoni so ■ponovno soglasno potrdili smer naše zunanje politike. Volilna kampanja je še posebno poudarila vlogo delavskih svetov, jasno pokazala bodoči razvoj naše komune in vseh drugih oblik samoupravljanja. Vsi ozki, lokalni interesi so se umaknili pred gigantsko borbo za boljšo in pravičnejšo družbeno ureditev, za katero je naš delovni človek pripravljen žrtvovati del svojega osebnega ugodja, kot je to dokazal tudi v slavnih dnevih polpretekle dobe. Diktat 8. oktobra, s katerim so zahodne velesile hotele odtrgati del naše zemlje in jo ponovno izročiti italijanskemu imperializmu je dal naši volilni kampanji obeležje mogočnega plebiscita, ki je — prost vsakega nacionalnega šovinizma — dokazal vsemu svetu, da so naše zahteve pravične in da se brez nas ne bo nikdar več odločalo o naših interesih. Vsak posamezni državljan naše republike je dokončno spoznal, da samo socialistična država, ki vodi dosledno politiko samostojnosti, lahko brani tudi nacionalne interese svojih narodov. Samo socialistična država, katere moč sloni na notranjih silah njenega ljudstva, ki je pripravljeno za svojo svobodo in neodvisnost doprinesti največje žrtve, ki ni zapletena v mrežo umazanih spletk podtalne diplomacije, samo takšna država lahko odločno postavi svoj veto in tudi uspe. V dnevih, ki so sledili 8. oktobru smo se ponovno lahko prepričali, kako pravilna je naša dosedanja zunanja politika. Dokazali smo ponovno, kako velik je lahko vpliv majhne, toda enotne države, socialistične države, katere politika je vedno dosledna, iskrena in poštena. Samo ta dejstva so omogočila Titu njegov zgodovinski »Jaccuse« v letu t948, ko smo doživeli brutalni napad azijatske birokracije, samo to je lahko omogočilo uspešen NIKOLI v letu 1953, ko je zahod hotel nesramno trgovati z našo zemljo m našo krvjo. Politika naše izgradnje, politika utrjevanja naše ljudske armade, garanta naše neodvisnosti, je zablestela v vsej svoji veličini in je postala jasna slehernemu prebivalcu zadnje gorske vasice v priprostih besedah: tujega nočemo svojega ne damo! Toda za temi besedami se niso skrivale puhle fraze, za temi besedami stojijo odločno naše tovarne s svojimi delavskimi sveti, naši kmetje v svojih zadrugah, naše komune, naše matere in mladina, naša ljudska armada. Za temi besedami stoji mogočen lik neustrašnega borca za pravice delovnega človeka, stoji heroj proletarskih brigad osvobodilne vojne, stoji tvorec bratstva naših narodov, stoji prijatelj vseh delovnih ljudi sveta — TITO. Kakor je njegov klic leta 1948 pomenil mejni kamen v razvoju socializma ne samo pri nas, temveč v vsem svetu, tako je bil njegov odločni NE italijanskemu imperializmu signal vsemu naprednemu človeštvu, da je treba agresijo ustaviti pri »prvem koraku«. Doba »muenchenske politike« je za vselej končala. Resnična socialistična misel je nastopila zmagovito pot in ne bo več dopustila, da bi se prijateljstvo in iskreno zavezništvo spreminjalo v zamazano prekupčevanje z nacionalnimi interesi malih narodov. Nekateri politiki na zahodu so hoteli ponovno dokazati svojo politično omejenost. Čudi nas, kako morejo ti politiki — razen seveda gospodje v palači Chigi v Rimu — spravljati volitve 22. oktobra v zvezo z reševanjem tržaškega vprašanja. Po njihovem mnenju namreč, je bilo taktično nepravilno, da se je diktat od 8. oktobra objavil pred našimi volitvami, ko je — tako so modrovali — jugoslovanska vlada vezana zaradi volilne »demagogije« in ne bo javno mogla pristati na njihove nesramne zahteve. Prav zaradi tega stališča dobivajo naše volitve mednaroden pomen. Mi tem gospodom jasno odgovarjamo: ali ste res udarjeni s kurjo slepoto? Ali vam ni naša zgodovina že stokrat dokazala. da reševanje naših vitalnih interesov ni in nikdar tudi ne bo domena volilne demagogije. In končno naša slavna Komunistična partija Jugoslavije, ta herojski organizator naše borbe za svobodo je to vprašanje postavila v isti obliki, kot ga postavlja danes naša vlada in naše ljudstvo, ko so volitve od 22. nov. 1953 bile samo sen daljne bodočnosti. Mi ne postavljamo vprašanja Trsta kot volilno parolo. Naše ljudstvo bo 22. novembra glasovalo in s svojimi glasovi potrdilo celotno dosedanjo politiko naše države. Milijoni, ki danes stopajo na volišča, stopajo z zavestjo, da se bomo še nadalje borili: ZA UTRJEVANJE KOMUNE, ZA SAMOUPRAVLJANJE LJUDSTVA, ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA V OKVIRU BRATSTVA IN ENOTNOSTI VSEH NAŠIH NARODOV, ZA JAČANJE IN UTRJEVANJE NA ,E LJUDSKE ARMADE, ZA SVETLO BODOČNOST, PROTI ZAOSTALOSTI IN MRAČNJAŠTVU, ZA PRIJATELJSTVO MED NARODI IN PROTI VOJNI, ZA MIR IN PROTI VSEM OBLIKAM IMPERIALIZMA, ZA ELEKTRIFIKACIJO IN INDUSTRIALIZACIJO t NASE DE2ELE, ZA SOCIALISTIČNE ODNOSE MED LJUDMI IN NARODI. Naše ljudstvo bo danes glasovalo proti vsem diktatom, posebno pa še proti sramotnemu aktu od 8. oktobra, trdno prepričano, da bo naša odločnost v borbi za naše pravice po 22. novembru samo še narastla. Tega se zavedajo vsi naši ljudje, lega se zavedajo danes vsi naši prijatelji po vsem svetu, tega naj se zavedajo tudi vsi tisti, ki so do danes mislili drugače. Danes je naš praznik. Besede Ivana Cankarja so našle svojo dokončno formulacijo: »Narod si piše sodbo sam!« RUDI JANHUBA. (Tito) Volitve naj bodo manifestacija naše politične enotnosti in d o has vse večje aktivnosti in odločnosti, da naši delovni ljudje še bolj koristno posegajo v vse družbeno življenje ter da vsakdo po svojih močeh in sposobnostih iz dneva v dan dela, sodeluje in pomaga pri graditvi našega lepšega jutriš-njega življenja! (Dl. Dlarinko) tudi zato, ker hočejo pri tej manifestaciji pokazati enotnost, odločnost in solidarnost s stališčem naše vlade glede ureditve tržaškega problema. Tudi v vseh 16 okrajih Dalmacije so bile končane poslednje priprave za jutrišnje volitve. Vsa volišča so v vseh okrajih okrašena. Split sam pa je že v zelenju in zastavah. Jutri bo ljudstvo Dalmacije izbralo izmed 49 kandidatov 42 ljudskih poslancev. Tudi v Bosni in Hercegovini je že vse pripravljeno za jutrišnje volitve. Določenih je 6 središč v bivših okrožnih krajih za obveščanje republiške volilne komisije o poteku volitev. V vseh volilnih organih pa bo v Bosni in Hercegovini zaposlenih nad 100.000 ljudi. Iz Črne gore poročajo, da je povsod zavladalo praznično volilno razpoloženje. Titograd, kjer je še polno stavbnih odrov, je okrašen z zastavami, zelenjem in slikami vodilnih ljudi. Jutri bo 230.000 volivcev v Črni gori izrazilo svojo pripravljenost za nadaljnjo graditev socializma v naši državi. V Crni gori bodo volili 7 poslancev za zvezni zbor zastavami, s slikami naših voditeljev, s cvetjem in zelenjem. Zanimanje za volitve je v vseh krajih Slovenije izredno veliko. Televizijski prenos volitev v Ameriki BEOGRAD, 21. nov. — Televizijska postaja MBC iz New Yorka je zaprosila beograjski centralni studio filmskih novosti, naj ji odstopi za njen televizijski program, ki ga bo oddajala ob volitvah v Jugoslaviji, nekaj žumalov. Centralni studio je poslal z letalom material s predvolilnih zborovanj v Banji*Luki, Sarajevu in Murski Soboti ter žurnal o prebegih italijanskih vojakov v našo državo. Svečan sprejem na Dan republike bo letos v. Sarajevu BEOGRAD, 21. nov. Kot se je zvedelo v Beogradu, bo letos svečan sprejem na Dan republike v Sarajevu. Diplomatski predstavniki v Beogradu, Praznično razpoloženje po vsej državi Beograd, 21. novembra. — Iz vseh krajev države poročajo, da Je glede na jutrišnje volitve v zvezno in republiške skupščine zavladalo povsod praznično razpoloženje. Ljudje so povsod izobesili zastave, volišča so pripravljena in okrašena. Z včerajšnjimi volilnimi zborovanji in sestanki je bila končana ena najbolj intenzivnih političnih kampanj v državi. Zanimanje za volitve je povsod izredno veliko in se zato pričakuje tudi velika udeležba, tem bolj, ker se obeta tudi lepo vreme. ki so povabljeni na spre-i-n 70 za republiški zbor. V ne- jem, bodo te dni odpotovali v katerih okrajih soTbile potijč- 'Safdjevo. " - ne po dve, v enem pa celo štiri Imenovana je komisija za verska vprašanja LRS Izvršni svet Ljudske skupščine Slovenije je imenoval novo komisijo za verska vprašanja. Za predsednika je bif imenovan Frar.c Kimovec - Žiga, član izvršnega sveta LRS, za člane pa: prof. Jcnže Lampret, Matija Ma-ležič, Karel Mejak, Bogomir Peršič, Sergej Vošnjak in Franjo Turk. Sekretar komisije je ostal dosedanji sekretar Franc Sladič. Beograjčani bodo jutri šli tretjič po vojni volit svoje poslance v zvezno in republiško skupščino. Kakor vedno ob pomembnih dneh, je Beograd tudi zdaj slavnostno okrašen z zastavami in cvetjem. Zlasti veličastno sliko nudijo Terazije, ki so vse v zastavah. Vsa gesla so zajeta v štirih besedah: »Vse za zmago socializma.« V VII. volilnem okraju kandidira Josip Broz Tito, v VI. Aleksander Rankovič, v V. Vladislav Ribnikar, v IV. Veljko Vlahovič, v III. Djurica Jojkič, v II. Vladimir Simič in v I. volilnem okraju Moša Pijade. V beograjske volilne imenike je vpisanih 359.109 volivcev, med katerimi je 176.607 moških in 182.502 ženi. Zanimanje za volitev je zlasti veliko v onih okrajih, kjer so postavili po več kandidatov. Tako poročajo iz Hrvatske, da so tamkaj v 26 okrajih postavili za republiški zbor po dva kandidata, v petih okrajih pa po tri kandidate. Skupno je bilo za republiški zbor hrvatskega sabora predlaganih 479 kandidatov, od tega 13, ki so jih predlagale skupine državljanov. Izvoljenih bo od tega števila 156 poslancev. Za zvezni zbor ljudske skupščine je bilo na Hrvatskem potrjenih 76 kandidatur, volili pa bodo 65 poslancev. Ze od včeraj se v mestih, okrajih in vaseh na Hrvatskem pripravljajo, da bi čim bolj slavnostno opravili jutrišnje volitve. Zagreb, Karlovac, Osijek, Sisak in druga mesta ter kraji so okrašeni z zastavami in z zelenjem. Prav tako so urejena tudi volišča, ki jih je na Lrvatskem okoli 9500. Ko zadnjem popisu je v Hrvatski okoli 2,580.000 volivcev ter jih je 133.000 več kakor pa leta 1950. Pred prvo svetovno vojno je imela Hrvatska s svojimi 2 in pol milijona prebivalci zaradi tako imenovanega davčnega cenzusa samo 50.000 volivcev. Primorja ne pomnijo, da bi bilo kdaj toliko zanimanje za volitve, kakor tokrat. Tem volitvam pripisujejo ljudje posebno važnost ne samo zato, ker volijo svoje najboljše zastopnike v parlament, temveč kandidature za republiški zbor. Skupno je bilo za republiški zbor potrjenih 90 kandidatur. Republiška volilna komisija Makedonije je določila Bitolj, Gostivar, Stip in Skoplje kot središče za zbiranje volilnega materiala pri jutrišnjih volitvah poslancev za zvezni zbor in republiški zbor Ljudske skupščine. Volilno gradivo bodo sprejemali v teh mestih člani republiške volilne komisije ter ga takoj dostavljale zvezni volilni komisiji. Tudi vsa Slovenija je v prazničnem razpoloženju. V Ljubljani in vseh drugih krajih so izobešene zastave, v izložbah pa razstavljene slike predsednika republike Tita in drugih naših voditeljev. Zlasti slavnostno je razpoloženje v Slovenskem Primorju in Soški dolini, kjer je vsak tudi najbolj oddaljen kraj okrasen z Čestitka predsednika Tita predsedniku Libanonske republike BEOGRAD, 21. nov. Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal danes predsedniku republike Libanon g. Ca-millu Cahomounu iskrene čestitke in želje x za narodni praznik Libanona. Načrti obrambe proti vsaki napadalnosti Odgovori vodje grške vojaške delegacije na vprašanja novinarjev — Rddiogram grške vojaške delegacije jugoslovanskemu štabu vseh krajih Kotara in Istre, Gor-Hrvatskega Beograd, 21. nov. (Tanjug). — Danes dopoldne ob 10.30 je odpotovala grška vojaška delegacija, ki je z načelnikom operativnega oddelka generalnega štaba narodne obrambe Grčije generalnim majorjem Teodosijo-som Papatanasiadisom sodelovala pri trojnih vojaških razgovorih v Beogradu. Na zemunskem letališču so se od grške vojaške delegacije poslovili namestnik načelnika ge- Veleposlanik FLRJ pri predsedniku francoske vlade PARIZ, 21. nov. (AFP). — Predsednik francoske vlade Joseph Laniel je danes sprejel veleposlanika FLRJ v Parizu Srdjana Pričo. Maurice Thorez bolan PARIZ 21. nov. (Tanjug). — Davišnji pariški časopisi poročajo, da je Maurice Thorez spet hudo zbolel. Pred dvema tednoma je odpotoval v Mou-gins na Azumi obali. Vodstvo kominfdrmovske KP Francije ni teh vesti niti potrdilo niti zanikalo. neralštaba JLA generalni podpolkovnik Ljubo Vučkovič, vodja jugoslovanske delegacije na trojnih razgovorih generalni podpolkovnik Božo Božovjč s člani delegacije, zastopnik poveljstva beograjske vojaške oblasti generalni major Žarko Zgonjanin, jugoslovanski vojaški odposlanec v Atenah polkovnik Radovan Vojvodič in načelnik oddelka za zvezo državnega sekretariata za narodno obrambo podpolkovnik Ranko Pavela. V imenu državnega sekretariata za zunanje zadeve je bil navzoč pooblaščeni minister Viktor Repič. Prišli pa so tudi grški veleposlanik v Beogradu g. Spiros Kapetanides z vojaškim odposlancem brigadnim generalom Epaminondasom Vreto-som in drugi člani grškega veleposlaništva. Vodja grške delegacije generalni major Papatanasiadis je na letališču odgovoril novinarjem na naslednja vprašanja: Vprašanje: Ste, gospod general, zadovoljni z uspehom vojaških razgovorov v Beogradu, in ali so ti razgovori opravičili vaše pričakovanje?. Odgovor: Grška vojaška delegacija je zelo zadovoljna z uspehom vojaških razgovorov v Beogradu. Razgovori so izpolnili vse naše pričakovanje. Program in načrt, ki smo si ga postavili, je v celoti dosežen. Vprašanje: Kako ocenjujete pomen teh razgovor in kako se bodo po vašem mnenju odrazili na varnosti Balkana? Odgovor: Pomen teh razgovorov za vse tri balkanske države je neprecenljivo važen. Bistveno bodo prispevali za utrditev miru in varnosti na Balkanu ter na svetu spldh. Vprašanje: Bi nam mogli povedati kaj natančnejšega, v čem so v glavnem uspehi vojaških razgovorov in kakšne vrste so medsebojne vojaške obveznosti? Odgovor: O vsebini razgovorov in doseženih uspehih ne bi mogel povedati nič določnejšega. Značaj razgovor in sprejeti sklepi pa so popolnoma obrambne narave. Njegov namen je; zagotoviti mir in neodvisnost naših držav ter omogočiti skupno ukrepanje, da se zatre vsak morebitni napad na naše države. Na tem področju sm0 dosedaj dosegli to, da tvorimo enotno telo s koordiniranimi obrambnimi načrti proti vsaki napadalnosti. Vprašanje: Ali so v bližnji prihodnosti verjetni kaki N A II T V E novi koraki za nadaljnji razvoj vojaškega sodelovanja balkanskih držav in kako si zamišljate nadaljnji razvoj tega sodelovanja? Odgovor; V načrtu imamo nadaljnjo razširitev in poglobitev trojnega vojaškega sodelovanja. Glede oblik in načina razvoja tega sodelovanja sodim, da smo na dosedanji skupni poti minili vse klance in nas čaka sedaj samo ravna pot. (Nadaljevanje na 3. strani) Francoski književnik Villard obišče Jugoslavijo Pariz, 21. nov. (Tanjug). Znani francoski književnik Paul Villard, ki je izstopil iz francoskega združenja književnikov po zadevi Slanskega, bo prišel na povabilo francoskega veleposlaništva v Beograd. Iz Pariza bo prispel jutri zvečer. V Jugoslaviji bo imel g. Vil-. lard predavanja v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani o francoskem romanu. V Prav nič ne potrebujemo takih ljudskih poslancev, ki bi svojo odgovornost volivcem tolmačili tako, da je njihova glavna vloga vršiti intervencije v osebno korist tega ali onega posameznega njihovega volivca. Tak način iskanja popularnosti spada v Kategorijo korupcije. Take vrste poslanec nikakor ne spada v socialistično Ljudsko skupščino. Ljudje, ki bi se pečali s takimi stvarmi, bi se spremenili v demagoške politikante in karieriste, ki bi dejansko goljufali .svoje volivce in ne bi bili vredni zaupanja delovnih ljudi. Naloga ljudskega poslanca je skrbeti za skupne interese družbe, biti dosledno nepristranski v vsakem oziru, delati na skupnem blagru VSEH DELOVNIH LJUDI in seveda predvsem tudi na skupnih potrebah kraja in ljudstva, ki ga on predstavlja v Ljudski skupščini. Socialistična demokracija ne trpi na deim'gogiji in osebnih intervencijah zgrajenega lokalnega »prvaštva« in ne trpi »kortesov« starega kova. Osebne probleme tega ali onega državljana lahko ljudski poslanec postavlja samo takrat, kadar to ni samo stvar osebne koristi tega ali onega človeka, ampak stvar državljanskih pravic sploh, z drugimi besedami, kadar je to hkrati skupni interes. Če bodo poslanci tako vršili svoio dolžnost, potem pred naše bodoče državne organe ne bodo prinašali kopice osebnih intervencij. To so plačani politikanti delali v stari Jugoslaviji v korist bogatašev in svojih podrpp-rvkov, medtem ko so pravo državno upravo prepuščali kapitalistom, policajem in škofom. Naš' pravi ljudski poslanci pa bodo pr:ha:ali s predlogi, kritikami in iniciativami, ki jih bodo nanje nrenašali delovni ljudje in ki bodo zares služile splošnemj nanredku naše socialistične skupnosti. Ljudski poslanec mora biti torej aktiven družbeni delavec, uslužbenec svojega Ludstva za upravljanje njegovih skupnih interesov in «kupne družbene imovine. Biti mora daleč od demagogije in karierizma, od volilivh laži in lažnega nrikazovania ali zamazovanja teh ali onih težav v našem družbenem življenju. On mora delovnim ljudem povedati vso resrreo, prijetno in neprijetno. Mora se čutiti odgovornega samo pozitivnim socialističnim stremljenjem našega delovnega liudstva, svojemu socialističnemu prepri-canm in svoji pošteni vesti. Če bomo imeli take ljudske poslance, potem bemo imeli dobro neposredno zvezo med ljudskimi skupščinami ter ljudskimi odbori in delovnim' množicami’ potem se bodo v Ljudski skupščini hitro odkrivale napake in slabosti. ki se po'avljajo na terenu, in se bodo tudi hitro popravljale: tedaj bosta poslanec in naša Ljudska skupščina — zvezna kakor republiška — zares odigrali svojo pravo vodečo družbeno vlogo in naša socialistična Tugoslavija bo s tako «kupščino in s tovarišem Titom na čelu v dobrih delovnih in sposobnih rokah. EDVARD KARDELJ V Trbovljah se pripravljajo na proslavo 29• novembra Praznično razpoloženje v Novi Gorici Nova Gorica, 21. nuv. Praznični ugiea Auve CiuriCfc u.e, s a-asaiun zan.manjem se središče iiovetisnega rranorja — Ivova eiunca, ynpravija za volitve. Ze danes pupuiuiie so po vsem mestu razoots ii sievilne zastave, Lepo so okrasili izložbena okna m razooesili slute najvidnejših predstavnikov. Ste-vam lepaki in gtsia vaoijo pie-bivaistvo na volišča. i\a već kraj.h mesta so montirali zvoč" n.ae, ha bod0 jutri ljudje lahso sproti Siedili poteku volitev po vsej državi. Zvočniki so montirani tudi ob železniškem prelazu na obmejnih hišah v bliž ni goriške postaje, da bodo tudi prebivalci severnega dela stare G-orice iahko slišali, kako volivci v naši državi svobodno vol jo m manifestirajo svojo enotnost. Na vseh mastnih voliščih tekmujejo med seboj kd0 bo najlepše okrasi] svoje volišče 'n čim bolj praktično uredi] volilni prostor. Po vsem mesiu in nič manj tudi v vsej goriški okolici vlada praznično razpoloženje. -jp. Zadnje priprave v Celju CELJE, 21. nov. V Celju je zavladalo danes praznično razpoloženje Že v dopoldanskih urah so s hiš zaplapolale državne trobojnice, izložbena okna trgovskih podjetij pa so dobila novo vsebino — gesla, ki pozivajo na volitve, slike kandidatov, zastave, cvetje itd. Okrog oken ter vhodnih vrat ljudje ves čas pripenjajo smrekove vejice in drugo zelenje. Zelo živahno je tudi na vseh 79 voliščih v mestu ter v drugih občinah, ki so priključene Celju. Člani terenskih organizacij SZDL jih krase in urejajo. Vsi hočejo, da bi bil kraj, kjer bodo jutri volivci izbrali svoje poslance, najiepše okrašen. B. M. V Prlekiji je vse pripravljeno LJUTOMER, 21. nov. Predvolilna razgibanost, ki je razživela v zadnjih tednih vso Prlekijo, je nedvomno nocoj dosegla svoj višek. Če izstopiš na lepo okrašeni postaji v Ljutomeru, te zastave in s cvetjem okrašena okna hiš opozarjajo, da vlada v mestu slavnostno razpoloženje. Zvočniki in številna gesla vabijo volivce k jutrišnji dolžnosti. Nič manj živo ni v drugih krajih in vaseh ljutomerskega okraja. Marsikje, kot n. pr. v Pristavi in Stroki vasi so poskrbele za slavnostno razpoloženje tudi domače godbe na pihala, ki hodijo od domačije do domačije jn opozarjajo ljudi na volitve. Žene in mladina so do mraka okrasili vseh 156 volišč. Točno ob 15. urj so volilne komisije prevzele volilni material, pripadniki predvoiaške vzgoje pa so zavzeli stražarska mesta. Volivci ljutomerskega okraja bodo prihajali na volišča z zavestjo, da bodo za svoje štiri zastopnike v republiško skupščino in enega v zvezno izvolili najbolj predane borce za socializem. Zbor proizvajalcev okraja Šoštanj je krepko prijel za cieio Šoštanj, 21. nov. V petek se je v prvič sestal novo izvoljeni okrajni zbor proizvajalcev. Po poročilu verifikacijske komisije in zaprisegi je bil soglasno sprejet Sklep, da se za vsako naslednjo sejo zbora proizvajalcev izvoli predsedujoči odbornik. Prihodnje zasedanje bo vodil Ciril Grebenšek. Po kratki diskusiji sta bili formirani mandatno-imunitetna komisija ter komisija za družbeni plan. Nato je sledila skupna seja obeh zborov OLO, ki jo je vodil predsednik tov. Tone Ul-rih. Po uvodnih besedah je opozoril na novo obdobje v družbenem upravljanju, v katerega stopamo po novin gospodarskih uredbah, ki bodo vsekakor pozitivno vplivale na svodila volkcem Rok za prijavo sprememb v glavnem volilnem imeniku je po zakonu pretekel že 15. okt. 19.3. Zato po tem roku niso b le vet dopustne spremembe in tudi niso dopustne na dan vo'it»v samih. Zato urad za volilne imenike v Ljubljani na Magistratu ne sprejema nobene stranke, ki bi hotela doseči vpis ali izbris ali spremembo imena ali druge spremembe, niti ne izdaja potrdil o vp:su ali izbrisu iz volilnega imenika in podobno. Kdor ni do 15. oktobra prijavil spremembe, lahko voli s?.mo v onem kraju, kjer je bi' prej vpisan v stalni vol lni imenik. V LJUBLJANI LAHKO VOLI TOREJ SAMO VOLIVEC. ki je tu vpisan v volilni im»nlk ?!i volivec, ki si je na sve'em sta!n*~i bivahš u pravočasno preskrbel potrdilo, da Iz Dolenjskih Toplic V D^pnjekih Torlicnh je knlturno-um^tniško drn*tvo »Maks Henigman* prinravilo narrt predavani Ljudske univerze v zimski sezoni. To bodo v fbvn*m znanstvena in knltnrn« pre-di’-»iT8 — o ♦«hnik'. zdravstvu, o prehrani i" podobno. Km-Hjsks strokovna predavania pa bodo vključili v kmefifsfco.;/nbraževi*lni te*nj. Tndi na Mirni so pripravili načrt. k; n« v *rl*vnem zajema le kmetij-Sk-' vnen^nj,. A. 2. Fožnr na Selah pri Zgornji Polskavi V noči od 19. "n Ul. uti oinbcr jc okrog 1. ure popoinoći zurr t» goreti fospodarsko poslopje, lust kmeta liSeciu Marčič«, po do""*re »Pri T 'i -om»? m prihi’-'i ga- •ilel It Zgornje in Spodnje Polskave Ot.. i opazili šele. ko je mio že vse poslopje v plamenih. Rešili so samo živino. Lastnika je znorela vsa krma za živino, večja količina poljskih pridelkov, več poljedelskih stro-j*i' ter nosoodnrsko orodje, škoda, ki znala nad milijon dinarjev, je le delno krita z zavarovalnino. Vzrok požara še ni ugotovljen. I, B. bo zaradi začasne odsotnosti volM drugje. URAD ZA VOLILNE IMENIKE V LJUBLJANI NA MAGISTRATU SPREJEMA TOREJ SAMO ONE VOLIVCE. KI SO STALNO VOLILI V LJUBLJANI IN SO TU VPISANI V GLAVNI VOLILNI IMENIK, pa so morda pomotoma izpuščeni iz voliščnih izpiskov. Druge stranke naj NE hodijo na Magistrat, ker bodo zaman izgubile čas s čakanjem. URAD ZA VOLILNE IMENIKE V LJUBLJANI Nadaljnja gradnja predora za električno železnico pod Zagrebško goro Zagreb, 21. novembra. Ko je bil prekopan prvj predor pod' Zagrebško goro, je bilo delo ustavljeno, sedaj pa so sklenTi, da ga bodo nadaljevali, ker bo za zgraditev vel'kega 6 km dolgega predora priskočila na pomoč JLA. V predoru bosta dva železniška tira in dvosmerna asfaltirana avtomobilska Cesta. C m bodo gotovi načrti, bodo v prihodnjem letu začeli dela, ki bodo končana leta 1957. S to progo bosta dobila Hrvatsko Zagorje in Slovenija najkrajšo zvezo z Zagrebom. Vedno več vasi v okolici Škofje Loke elektrificiranih Prebivalci okrog Škofje Loke so v vedno večjem številu deležni električne razsvetljave. Tako je bjla nedavno elektrificirana vas Gabrovo pod Lubnikom, sedaj pa napeljujejo elektriko v vas Bodovlje. Istočasno kot v Bodovljah bo posvetila električna luč tudi v Zmincu. delo in vlogo okrajnega ljudskega odbora. Nato je podal poročilo o izvrševanju družbenega piana za leto 1953 predsednik gospodarsKega sveta tov. Jože Turnšek. Sprejet je bil sklep, naj se o izvrševanju družbenega piana dostavljajo odbornikom ze pred sejami v svrho proučitve. Živahno so člani obeh zborov razpravljali o izvrševanju okrajnega proračuna in prevzemanju jamstev za izplačilo 80% plač nekaterim gospodarskim organizacijam. Pri tem se je pokazalo, da aparatu okrajnega ljudskega odbora še manjkajo uslužbenci, ki bi vodili točen pregled nad poslovanjem podjetij: zato naj bi se čim preje ustanovila revizijsko-finančna inšpekcija. Zbor je postavil za vršilca dolžnosti direktorja LIP v Nazarju Svert Ozvalda Imenovani sta bili tudi personalna in stalna invalidska komisija. Po poročilu o osnutku uredbe o obveznem šolanju moške mladine in po razpravi o stopnji amortizacije za tovarno usnja v Šoštanju sta oba zbora zaključila delo. Dne 28. t. m. bo slavnostna seja zdru-žena z delovnim zasedanjem, na katerem bodo podrobneje razpravljali o perečih vprašanjih okraja. B. M. Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« bo v centru Trbovelj uprizorilo na predvečer praznika Gobčeve »Partizanske kantate« s sodelovanjem pevskega zbora »Zarje«, »Slavčkov« in delavske godbe na pihala. Pred začetkom bo slavnostni govor. V zgornjih Trbovljah bo društvo »Svoboda« priredilo celovečerni pevski koncert. Ob tej priložnosti bo prvič nastopil pevski zbor »Svoboda II.«. Na dan Dneva republike pa bo zvečer v Domu »Svobode II.« kinc-predstava pri pogrnjenih mizah. Že 28. novembra zvečer bodo proslave še v Domu »Svobode« Zasavje, kjer bo med drugim nastopil tamburaški zbor društva. Podobne proslave pripravljajo še na Doberm, v Hrastniku in v Radečah, kjer bodo sodelovale vse sekcije »Svobode«. Na Trojanah pa bodo ta dan lepo proslavili z otvoritvijo zadružnega doma in odkritja spominske plošče padlim borcem v narodnoosvobodilni borbi. Tudi športniki ne bodo držali križem rok, temveč bodo proslavili praznik republike s tekmovanjem nogometnih moštev. Sodelovali bodo nogometaši iz Zagorja, Hrastnika in Trbovelj in tekmovali za pokal okrajnega odbora Zveze borcev. Zelo bogat in pester spored pa pripravljajo za proslavo tudi »Svoboda« Toplice, »Svoboda« v Zagorju in »Svoboda« Loke-Kisovec. S. Š. Za ureditev zdravstvene službe v koprskem okraju V letih po osvoboditvi je morala ljudska oblast vložiti mnogo truda jn sredstev, da je uredila zdravstveno službo v koprskem okraju do tiste stopnje, v kateri se danes nahaja. Danes je urejenih trinajst ambulant in so od teh štiri dnevne, osem je enkrat tedenskih ena pa je otroška. Nadalje je koprski okraj pridobil trj protjtuberkulozne dispanzerje, osem otroških posvetovalnic, posvetovalnico za noseče žene 8 zobnh ambulant ter interno, infekcijsko, otroško, kirurgično bolnišnico jn porodniški oddelek V teh zdravstvenih ustanovah dela 11 zdravnikov specialistov. Tudi letos so dosegli v koprskem okraju nove uspehe na Predlog za ureditev stanovanjske najemnine Načrt navodil centralne komisije *a izgraditev novega gospodarskega si- stema Beograd, 21 nov. Včeraj je dala centralna komisija za izdelavo novega gospodarskega sistema na diskusijo načrt navodil za določanje in razdelitev stanovanjskih najemnin. Kot je bilo že objavljeno, se bodo stanovanjske najemnine določale po površini. Določena je osnov na in dopolnilna najemnina. Minimum stanovanjske površine ter tarif0 za osnovno in dopolnilno najemnino .določajo mestni zirorr.a okrajni ljudski odbori. Pri določanju tarif za osnovno najemnino bodo ljudski odbori vodili' računa o tem, da se skupni znesek osnovne stanovanjske najemnine na področju mesta poveča za 50% v primeri s sedaj veljavjio najemnino. Za stanovanjsko površino, ki pride v poštev pri izračunavanju najemnine, se smatra poleg sobe in predsobe tudi kuhinja, kopa'nica in drugi zaprti prostori. N'so pa vračunani prostori kleti, drvarnic, podstrešnih shramb, pralnic. balkonov, teras in podobno- Tarife bodo določene po kategorijah stanovanj, ki jih mora bitj v vsakem mestu najmanj šest. Kategorije stanovanj se določajo z ozirom na material, lz katerega je zgradba zidana, z ozirom na komfort, razpored prostorov, zdravstvene pogoje stanovanja, lege stanovanja v zgradbi in druse pogoje, ki vplivajo na kvaliteto stanbvanja, n. pr. balkone, terase, parke, vrtove itd. Višina tarife bo odvisna tudi od tega. v katerem delu mesta je stanovanje. Stanovanja bliže centru bodo dražja kot stanovanja na periferiji. Za vrtove, parke itd. bodo koristniki plačali posebn0 odškodnino. katere višino določi prav tako ljudski odbor. Podnajemniki bcd0 plaćeva’i najemnme v skladu s stanovanjsko površino, ki jo imajo zase, za druge prostore, ki jih izkoriščaj,, skupno z ostalimi stanovalci, pa bodo plačevali sorazmerni del s številom stanovalcev . Primer: za trisobn0 stanovanje. katerega površina sob znaša 75 kvadr. metrov In površina predsobe, kuhinje in kopalnice 25 kvadr. metrov in v katerem stanuje 5 oseb, se najemnina določa takole: Petčlanslkij družini pripadata po predpisih ljudskega odbora dva stanovanjska prostora (dve sobi), in sicer na vsakega stanovalca 10 m2 stanovanjske površine. Vzemimo, da je za to stanovanje glede pa kategorijo določena najemnina 20 dinarjev za kvadratni meter. Osnovna najemnina bo torej znašala za skutino površino stanovanja 100 ms pa 20 dinarjev 2.000 dinarjev. Dopolnilna najemn;na se v tem primeru plača samo od viška sobne površine, to je od kri hodu j e leto bo 't) Za grebu razstava risb otrok iz vse Ju'joslavije Prihodnje leto bo v Zagrebu svetovni kongres za zaščito otrok. Ob tej priložnosti namerava Glavni odbor društva »Naša djeca« v Ljudski republiki Hrvatski odpreti razstavo otroških risb, ki jih bodo poslali otroci iz vse Jugoslavije. Razstava, ki jo bodo imenovali »Moja domovina« bo predstavljala delo otrok in življenje otrok, otroci bodo narisali kraj kjer živijo, se igrajo, kopajo itd. Otroci po vaseh bodo narisali življenje v gozdu, na polju, v sadovnjaku, na pašu Prav gotovo bodo otrobi izbrali tiste motive, ki jih najbolje vidijo, jih imajo najraje ter jih obenem najlaže prikažejo z risbo. Pogoje za razstavo risb imajp otroci od 5. do 15. leta starosti. Pri risanju lahko uporabljajo vsa slikarska sredstva — olje, pastele, tuš, akvarel itd. Tudi format papirja je lahko poljuben, le da slike ni treba uokviriti. Na hrbtni strani je treba naznačiti ime in priimek otroka, ime šole, razred, starost, kraj, zadnjo pošto in okraj. 25 m2. V tem primeru se kot višek pojavi ena soba, ker ima stanovanje tri sobe, stanovalcem pa pripadata samo dve Kot višek se torej vzame ena soba. 25 m2. Tako izračunani višek predstavlja 50«/„ od skupnega minimuma in z ozirom na točko 4 navodila se računa 100%. Z ozirom na t0 znaša dopolnilna najemnina 25 m* >< 40 dinarjev, t. j. 1000 dinarjev. Skupno znaša torej najemnina za to stanovanje 3000 dinarjev, 2000 din osnovne in 1000 din dopolnilne. Ce vzamem0 isto stanovanje kot v prejšnjem primeru, toda s to razliko, da pripadajo stanovalcem tri sobe, ni treba plačati dopolnilne najemnine, ker družina n;ma viška sobne površine, izraženega v prostoru, na katerega nima pravice. zdravstvenem polju, V kratkem bodo končana dela za ureditev porodniškega oddelka koprske bolnišnice. V to prcured.tev 36 Svet za zdravstvo pri MLO Koper investiral tri milijone dinarjev. Poleg tega bodo v Kopru še letos začeli graditi nov protituberkulozni dispanzer. V ankaranskem zdravilišču so pred kratkim dobili nov rentgenski aparat, v Sečevljah pripravljajo novo splošno, v Piranu pa zobr.o ambulanto. Po vseh večjih krajih pa nameravajo odpreti posvetovalnice za matere. V kratkem bo zdravstveni dom v Kopru prevzel v upravo in osredotočil okulistično, dermatološko, otorinološko, neurološko in stomatološko specialistično službo. Razvoj in napredek zdravstvene zaščite v koprskem okraju se odraža tudi v stalnem padanju umrljivosti prebivalstva, zlasti dojenčkov, Leta 1950 je umrlo od 1000 dojenčkov 47, lanj pa samo še 13. Predvojna umrljivost otrok pa je bila še znatno večja. Okrajni ljudski odbor je vnesel v letošnji proračun za brezplačno zdravljenje nekaterih bolezni, zlasti pa brezplačno zdravriško pomoč pr! porodih in zdravljenje otrok do treh let starosti nad 20 milijonov dinar- jev. E. K. Taki> je prav: sami n-ij poravnalo gospodarsko škodo! O tem, da se plačuje boljše blago draže, slabše pa ceneje, pač ne bi bilo potrebno razpravljati. Vendar tega očitno ne razumejo — morda pa v lovu za provizijami nočejo razumeti — nakupovalci raznih podjetij za promet z živino.' Ne glede na njeno kakovost plačujejo namreč kmetom vso živino kar po najvišjih cenah. Tu zanje ni važna ne kiavnost ne razred. Posledice takega ravnanja so slabe za potrošnika, ki predrago plačuje slabo meso, pa tudi za kmeta. Cernu bi se le trudil, pitati živino, ko pa dobi za nespitano (od kilograma) isto ceno! In končno trpi družba kot celota, ker klanje nespi-tane živine nikoli ni bilo, niti ne more biti gospodarsko pametno in koristno. Da bi se to stanje izboljšalo, so članj pododseka za živino pri Trgovinski zbornici za Slovenijo svoj prejšnji dogovor o maksimalnih odkupnih cenah živine na nedavnem plenarnem sestanku izpopolnili, in sicer tako, da so se dogovorili za cene ne le po razredu živine, temveč tudi po odstotku klavnosti v posameznem razredu. Seveda, če bi se nadaljevala sedanja praksa, da deklarirajo odkupovalci nr odkupnih blokih recimo tretjerazredno živino za drugorazredno ali drugorazredno za prvorazredno in še naprej tako prikrivali dejansko preplačevanje, novi dogovor ne bi imel nobenega učinka. (Bralce spomnimo na primer z odkupom vina, kjer so prav tako prikrivali preplačevanje s tem, da so mešanice deklarirali za sortna vina; stara, že neučinkovita metoda!). Zato določa dogovor za podjetja, ki bi ga kršila, tudi kazni, in sicer: za prvi prekršek denarno Kazen v višini aeseueratnega zneska preplačane vsote na račun sklada za plače, ki ga mora kaznovano podjetje plačati v sklad za dvig živinoreje, za arugi prekršek pa odvzem Kreaitov za 1U dni ao enega meseca. Razstava živine v Bujah Koper, 2U. nov. V Bujah oo 24. novembra velik živinski sejem in hkrati tudi prva razstava živine, ki jo organizira poljedelska postaja. Na razstavo bodo pripeljal; zadružniki ia drugi kmetje iz bujskega okraja svojo najboljšo živino. Razstavljene živali bo ocenila posebna strokovna komisija m razdelila med razstavljalce najlepše živine 40 nagrad, za katere je OLO v Bujah prispeval 230.000 dinarjev. Kulturni dom v Izoli Koper, 20. nov. V polastitev 10. obletnice zasedanja AVNOJ v Jajcu bodo v Cetorah v Izoli odprli nov kulturni dom. Oto tej priliki bo v novem domu tudi slavnostna akademija. Občinski ljudski odbor v Izol» je investiral za zgraditev doma 1.5 milijona dinarjev, vaščani pa so prispevali prostovoljno delo v vrednosti okoli 4 milijone dinarjev. Konferenca zastopnikov tovarn vagonov BEOGRAD, 21. nov. Danes je bila v Beogradu konferenca direktorjev tovarn vagonov iz Kruševca, Smederevske Palanke, Rankovičevega in Slavonskega Broda, na kateri so razpravljali o dobavi vagonov Turčiji. Te štiri tovarne so nedavno sklenile s Turčijo pogodbo o dobavi 1509 vagonov v vrednosti skoraj 7 milijonov dolarjev. Poleg navadnih tovornih in potniških vagonov so naše tovarne izdelale tudi vagone 28 ton nosilnosti, ki so edinstvenega tipa v Evropi. Znane in renomirane evropske tovarne so doslej Sodražica bo dobila moderno telovadnico in kinodvorano V Sodražici so pred vojno radi telovadili. Po vojni pa je telovadno življenje zamrlo, ker ni bilo primernih prostorov. Vas je bila med vojno požgana in se šele polagoma dviga iz ruševin. Med stavcami, kj so zrasle po vojni, je šola, ki pa še ni dograjena in bo treba še mnogo sredstev, da bo res v celoti služila svojemu namenu. V sklopu šolskega poslopja se je letos dvignila vehka dvorana — telovadnica — za šolsko mla-djno in za društvo Partizan-. Te- lesna vzgoja bo tako lahko zaživela. Ista dvorana bo služila tudi za kinopredstave. Urejen ima tudi oder za razne prireditve in igre. Od mnogih strani slišimo pomisleke, da kinopredstave v telovadne! niso primerne, vendar v kraju, kot je Sodražica, kjer je še toliko ruševin, ni še mogoče misliti na kinodvorano. Za Praznik republike — 29. novembra bodo dvorano slovesno odprli. M. izdelovale edino orototipe teh vagonov, dočirn je našim tovarnam uspelo preiti na serijsko proizvodnjo teh vagonov. Naše tovarne so imele na licitaciji v Turčiji težko stališče, ko so se morale boriti z znanimi tovarnami vagonov iz Francije, Nemčije in Avstrije. Kljub njihovi ogromni konkurenci in kartelu so naše tovarne dale ponudbo 4250 dolarjev za vagon namesto 5500 dolarjev, kolikor je znašala ponudba drugih evropskih tovarn. Združene tovarne Francije, Nemčije in Avstrije so ponudile našim tovarnam 200.000 dolarjev, če se ne udeleže licitacije. Poleg '500 vagonov, ki morajo bits dobavljeni do konca prihodnjega leta, so naše tovarne sprejele tudi naročilo za dobavo specialnih vagonov-cistern v vrednosti okrog 1500.000 dolarjev. Prebit vlajniški predor v Mavrovem « Mavrovo, 21. nov. Graditelji tr.avrovskega hidrokombinata so prebili vlajniški predor, ki bo povezal mavrovsko jezero z glavno dvoira.no velike hidroelektrarne v vasi Vrutok. Prvi izmed štirih velikih agregatov v Vrutoku mora začeti obratovati že prihodnje leto. Risba naj predstavlja izključno otroški doživljaj, ki ga bo otrok narisal sam brez vsakršne pomoči odraslih. Natečaj za otroške risbe začenja sedaj in bo trajal do 30 IV. 1954. Vsa dela naj pošiljajo otroci na Glavni odbor društva »Naša djeca« Zagreb, Trg republike 8/1. Gospodarske vesti Kitajci bodo zopet lahko kupovali male angleške osebne avtomobile. Britansko ministrstvo trgovine je namreč ukinilo doslej veljavno prepoved tega izvoza. Razgovori med SZ in Indijo o kompenzacijskem poslu indijski čaj — ruska pšenica so doživeli neuspeh, in sicer zaradi tega, ker se stranki nista mogli sporazumeti glede cene pšenice. Ob zaključku neuspelih razgovorov poudarjajo, da se bodo kasneje morda vendarle nadaljevalk Železarski obrati v Varešu so doka] veliki, vendar je pomen te železarne spričo gradnje velikega železarskega kombinata v Zenica čedalje manjši. Varešu pa pripada bodočnost tudi v pri. hodnje in sicer zaradi bogatih nahajališč Selan« rude. od koder se bo oskrbovala tudi zen iška železarna Za evropsko obrambno skupnost ali proti !Do te odločitve mora priti tudi v Veliki Britaniji in Italiji — V Italiji ni , pri tem soglasja niti v vladajoči L stranki vlada, ki je v notranjih vprašanjih in tržaškem vprašanju vezana na desnico, sedaj po posredovanju degasperijevcev in nekaterih političnih sil iz tujine, obrača za podporo glede ratifikacije pogodbe o evropski obrambni skupnosti na manjše stranke centra, ki se nu notranjem političnem področju čedalje bolj oddaljujejo od Pellovega kabineta. Republikanci in liberalci so že pripravljeni podpreti ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti, pa tudi socialni demokrati so na zadnjih sejah izražali, da so pripravljeni glasovati za to. London, 21. nov. (AFP). Dobro obveščeni britanski krogi, razen uradnih, zanikajo danes vesti, ki so se pojavile v nekaterih britanskih časopisih, da se je Velika Britanija zavezala, da bo imela svoje čete na evropski celini in jih odpoklicala samo z odobritvijo zahodnoevropske obrambne skupnosti. Z uradne strani pa potrjujejo samo, da skuša britanska vlada v okviru sporazuma, za katerega se sedaj pogaja s članicami evropske skupnosti, doseči čim najtesnejšo zvezo s skupnostjo, ne da bi se neposredno priključila tej skupnosti. V uradnih krogih opozarjajo tudi na izjave zastopnikov vlade v Spodnjem domu, da Velika Britanija nima namena v bližnji prihodnosti umakniti svojih čet, ki so trenutno na evropski celini. Rim, 21. nov. Dopisnik Tanjuga poroča: Predsednik italijanske vlade Pella bo odpotoval 23. novembra v Haag, kjer bo ostal najprej na uradnem obisku, nato pa se bo 26. in 27. novembra udeležil konference ministrov za zunanje zadeve držav evropske skupnosti, na kateri bodo sklepali o pripombah k statutu evropske politične unije. Italija je dala svojo privolitev k št~tutu, ki je bil izdelan na nedavni konferenci namestnikov ministrov šestih držav v Rimu. Rimski politični krogi ne pripisujejo posebnega pomena konferenci v Haagu, Ker sodijo, da mednarodni položaj in razpoloženje vlad šestih držav nikakor nista takšna, da bi haaški sestanek lahko pomenil korak naprej k politični integraciji Evrope. S tem v zvezi je treba omeniti, da je italijanska vlada že začela pripravljati tla med strankami in parlamentarnimi skupinami za parlamentarno debato o ratifikaciji evropske obrambne skupnosti, ki je ne bo mogoče več dolgo odlašati. V vladni stranki so vodilni položaji v rokah De Gasperi-jevih pristašev integracije Evrope. Zato in zaradi pritiska Vatikana Pella ne bi mogel do evropske obrambne skupnosti zavzeti odklonilnega stališča ali pa stvari odlagati. Pomoč strank, na katere se opira v parlamentu, pa je zelo dvomljiva v tem pogledu: monarhisti in neofašisti zahtevajo, da postavi Italija kot pogoj za vsak svoj korak k vojaški ali politični integraciji Evrope izpolnitev svojih zahtev. Tako je prišlo do paradoksa, da se Rim, 21. nov. (Tanjug). Ravnateljstvu krščansko demokratske stranke se je, kakor kaže, posrečilo ustaviti nadaljnji razvoj nesoglasij v svoji parlamentarni skupini, ki se je začel z zahtevo bivšega predsednika skupščine Gron-chija, da naj bi pregledali vso vladno politiko. Po posredovanju ravnateljstva stranke so mnogi govorniki, ki so se prijavili za be- sedo o zunanji politiki vlade, to opustili. De Gasperi je ob zaključku razprave na sestanku ravnateljstva krščanske demokratske stranke govoril o položaju Italije v Atlantski skupnosti in dejal, da ta skupnosti še ni začela učinkovito delovati, ker prevladujejo v njej vojaški elementu Obtožujoč zahodne sile, je bivši predsednik vlade še enkrat zagrozil »s težkimi posledicami v Italiji«, če z rešitvijo tržaškega vprašanja ne bo zadovoljeno italijanskim zahtevam. O Trstu v diskusiji niso govorili, ker prevladuje mnenje, da je treba vladi »pustiti proste roke v diplomatski akciji.« Do hujših nasprotij pa bi utegnilo priti, kakor pričakujejo, pri razpravi o notranji politiki vlade, ki jo bo začela krščansko demokratska parlamentarna skupina v torek. V tem pričakovanju poziva danes vladni »Messaggiero« v uvodniku skupine in frakcije krščanske demokracije, naj se zedinijo, češ da »nesoglasja koristijo sovražniku«. »Nihče ne- bi mogel danes opravičiti prevladovanja osebnih koristi in drugih teženj v stranki, piše »Messaggiero«, »kajti resnost dobe zahteva umerjenost in razsodnost.« Sestanek vojaške komisije “ za korejsko premice ■ IVovi spori med predstavniki Zdm ienega poveljstva in predstavniki Severne Koreje PAN MUN JOM, 21. nov,— (AFP). Na današnjem sestanku vojaške komisije za premirje v Pan Mun Jomu so zastopniki Združenega poveljstva zahtevali, da se vnovič izvede pojasnjevanje ujetnikom. Združeno poveljstvo je tudi obtožilo Kitajce in Severne Korejce, da imajo v svojih taboriščih še vedno pripadnike sil Združenega poveljstva. General Lacy, zastopnik Združenega poveljstva je po današnjem sestanku izjavil, da Združeno poveljstvo obtožuje Kitajce in Severne Korejce, ker so pridržali vojne ujetnike, ker so v pas,vki je pod skupnim poveljstvom, poslali preveč vojakov, in ker Združenega poveljstva glede niso hoteli poslušati pritožb teh vprašanj. Severni so si izgovorili čas, da bodo proučili obtožbe Sporočilo italijanske vlade o udeležbi na konferenci o Trstu. Rim, 21. nov. (AFP). Italijanska vlada je danes izdala uradno sporočilo, v katerem izjavlja, da se je pripravljena udeležiti konference petih držav o Trstu. Sporočilo je bilo objavljeno po sestanku, ki ga Tretji dan demonstracij za delo in kruh v Trstu Prebivalstvo je na strani demonstrantov, proti njim pa so iredentisti, fašisti in ko minformovci 21. nov. Brezposelni strantov je odšlo potem pred je Imel predsednik italijanske vlade Pella danes z veleposlaniki Francije, Velike Britanije in ZDA. Sporočilo pravi: »Ti razgovori spadajo v okvir tekočih proučevanj položaja glede tržaškega vprašanja. Predsedniku vlade so dali priložnost, da je sporočil pozitivno in konstruktivno stališče Italije do zavezniških predlogov z dne 13. novembra glede konference petih, na kateri naj se dokončno v celoti reši vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja«. TRST, 21. nov. delavci že tretji dan spontano demonstrirajo p0 tržaških ulicah ter zahtevajo dela in kruha. Ze tretji dan so se zbrali na Ober-dankovem trgu ter odšli pred občinsko palačo. Tudi danes so nosili transparente z napisi: »Hočemo delo«, »Lačni smo«. Na velikem trgu so demonstrirali več kot dve url. Po trgu so odmevale njihove zahteve, po asfaltu pa so izpisali parole »Dajte nam kruha, dosti je obljub!« Pred občinsko palačo je prišlo do manjšega spopada s policijo in brezposelnimi delavci, ki so skušali vdreti v občinsko palačo. Demonstranti so ponovn0 zahtevali, da jih sprejme župan, ki ga imenujejo »župan lakote in taks«. Toda tudi danes ni imel časa za delavsko delegacijo Okoli enajste ure s0 breposelni odšli po ulici Cavana v smeri ulice Marttri, kjer je skladišče občinske menze. Policija jih je prehitela in jim preprečila, da bi vdrli v skladišče. Končno pa so vdrli v neko »katoliško« skladišče živil fn jih precej odnesli. Nekaj brezposelnih demon" Geeeralni podpolkovnik Salih Dzoskun podpisuje v imenu turške vojaške delegacije za,pisni k o razgovorih Obramba prijateljskih balkanskih držav (Nadaljevanje s 1. strani) Predi odhodom je vodja grške vojaške delegacije generalni major Papatanasiadis v spremstvu generalnega majorja Žarka Zgo-rjanina pregledal častno četo beograjske garnizije, ki je bila postrojena na letališču. Beograd, 21. nov. (Tanjug). — Grška vojaška delegacija, ki je sodelovala na vojaških razgovorih v Beogradu, je ob odhodu poslala generalnemu štabu Jugoslovanske ljudske armade radiogram, v katerem sporoča: ■Ko zapuščamo jugoslovansko ozemlje, čutimo dolžnost, da se Se enkrat zahvalimo jugoslovanskemu generalnemu štabu za ustrežljivost in ljubeznivost, ki smo jo uživali med bivanjem v Beogradu pri vseh oficirjih herojske Jugoslovanske ljudske armade. — Člani grške delegacije«. Skoplje, 21. nov. (Tanjug). »Povod našega sodelovanja je zagotovitev miru na Balkanu«, je izjavil nocoj med krajšim postankom na skopljanski železniški postaji vodja turške vojaške delegacije generalni podpolkovnik Salih Džoskum, preden je zapustil Jugoslavijo. »Varovanje miru v tem delu sveta koristi tudi splošnemu miru na svetu«, je pripomnil. Na vprašanje, kako si zamišlja nadaljnji razvoj sodelovanja med podpisnicami ankarske pogodbe, je dejal, da se bo to sodelovanje po podpisu sporazuma o ustanovitvi stalnega sekretariata treh balkanskih držav razvijalo na vseh področjih v še večji meri. Na koncu je izjavil, da odhaja iz Jugoslavije, v katero je prišel kot njen velik prijatelj, zadovoljen in v veliki bratovski ljubezni do te države. Po krajšem postanku je delegacija turških oboroženih sil nadaljevala potovanje proti Ankari. občinsko menzo na ulici Dvajsetega septembra, del pa se jih je vrnilo pred občinsko palačo na velikem trgu. Po dvanajsti url pa so se zbrali pred občinsko menzo v ulici Gambini, kjer sta bila že dva kordona civilne policije. Okoli 14. ure so začeli spuščati majhne skupine brezposelnih v menzo, kjer so jim začeli deliti brezplačno kosilo. Odmev tridnevnih demonstracij brezposelnih delavcev je med tržaškim prebivalstvom velik in ljudje s simpatijami in odobravanjem spremljajo demonstrante. Demonstracije pa ne gredo v račun iredentistom, Vidalijev-cem In fašistom. Ne gre jim v račun, da je prišlo nezadovoljstvo zaradi težkega ekonomskega stanja do izraza v spontanih demonstracijah, ker se s tem zavira njihova politika priključevanja Trsta Italiji. Korn inform istični in žolti sindikati zahtevajo, da bi morali delavci vprašati njihovo vodstvo, če smejo lačni demonstrirati. Ce pa so demonstrirali navzlic njihovim pozivom, potem so te demonstracije brezposelnih »provokacija«. Današnji popoldanski klerofašističmi list »Ulitime No-tizie« piše, da so te demonstracije organizirali »titini«, da bi pokazali, kako tržaško prebivalstvo noče italijanske uprave. Da tržaško prebivalstvo noče povratka Italije, to ni nič novega. O tem so se že prepričali številni novinarji in tudi pisali, da večina 'prebivalstva ne želi povratka Italije. Prebivalstvo samo pa je že mnogokrat pokazalo, da je proti povratku Italije. Po osmooktobrskem diktatu je postala v Trstu najbolj popularna parola: »Trst —; miseria«. Sedanje delavske demonstracije brezposelnih pa »o izraz nezadovoljstva tudi proti osmooktobrskem diktatu, ki je samo poslabšal že itak težki gospodarski položaj v Trstu. Demonstracije brezposelnih »o naletele na odmev tudi v tržaškem občinskem rvetu, kjer so Zahteva koroške deželne skupščine Dunaj, 21. nov. (Tanjug). Na zasedanju koroške deželne skupščine v Celovcu so poslanci soglasno zahtevali, da se zemlja v Karenskih Alpah na italijanski strani, ki so jo že pred vojno odvzeli njenim lastnikom, vrne koroškim agrarnim skupnostim. Ta posestva je bivši italijanski fašistični režim odvzel koroškim Slovencem za neznatno denarno odškodnino, čeprav je bilo to vprašanje rešeno z določbami pogodbe, sklenjene 1925 med Avstrijo in Italijo. Koroškim Slovencem so s tem odvzeli 1100 ha pašnikov in gozdov, kar je v veliko škodo za avstrijsko živinorejo. Ker tudi sedanja italijanska vlada ni vrnila te zemlje njenim pravim lastnikom, je koroška pokrajinska skupščina zahtevala posredovanje dunajske zvezne vlade in pripomnila, da bo, če ne bi prišlo do sporazuma z rimsko vlado v smislu pogodbe iz 1. 1925, predložila spor mednarodnemu sodišču v Haagu. Za ta primer nimamo navodil signori Viđali, a Moskve? bili prisiljeni priznati, da je gospodarski položaj mesta kritičen in da se pričakujejo iz dneva v dan novi odpusti. Ko-minformovec Radich je govoril o provokacijah, Viđali pa je grajal kominformistične enotne sindikate in žolto delavsko zbornico, ker niso znali preprečiti demonstracij, ki niso v skladu z iredentistično politiko. Bartoli je zahteval, naj bi policija »posredovala« bolj energično proti lačnim delavcem. Tako stališče proti zahtevam brezposelnih je samo logično nadaljevanje protiljudske politike. Tržaško delovno ljudstvo s svojo slavno borbeno preteklostjo pa je v teh dneh spontano dvignilo svoj glas odpora ter ne vprašuje nikogar, ko zahteva po tržaških ulicah delo in kruh. Stane Lenardič StavKe v Italiji se, bodo razširile Rim, 21. nov. (AFP). Generalni sekretar italijanske generalne konfederacije dela Di Vittorio je napovedal danes, da ho v vsej državi sindikalno gibanje širokega obsega, če vlada in organizacije delodajalcev ne bodo spremenile svojega stališča do zahtev sindikatov za zvišanje plač. Stavkovnemu gibanju se bodo pridružili ne le uslužbenci javne uprave, temveč tudi delavci v zasebnih industrijah. Izjava viceadmirala "Wrighta DAMASK, 21. nov. (AFP). Ameriški vlceadmiral Gerault Wright, poveljnik ameriških pomorskih sil v vzhodnem Atlantiku tn Sredozemlju, je Izjavil na tiskovni konferenci, da je njegov obisk v Siriji vljudnostni obisk in da v nasprotju s tr" ditvami nekaterih ni njegov namen, zvedeti za razpoloženje arabskih držav glede sklenitve dvostranskih sporazumov med njimi in ZDA. Ta pakt naj bi zamenjal načrt o obrambi Srednjega vzhoda, za katerega je znano, da so ga arabske države od" klonile. Wright je dejal, da je p0 mnenju ameriških voditeljev sodelovanje med prizadetimi državami velikega pomena, ker bo področje Srednjega vzhoda v primeru vojne predmet velikega zanimanja sovražnika. Zato ameriški voditelji upajo, da se bodo te države med seboj sporazumele. Pella sprejel zahodno-nemškega veleposlanika - RIM, 21. nov. (Tanjug). — Predsednik vlade Pella je sprejel nemškega veleposlanika v Rimu Von Bren tana in se z njim dlje časa razgovar-jal. Politični krogi poudarjajo s tem v zvezi, da bi kancler Adenauer želel, da bi se italijanska vlada dokončno izjavila o svojem stališču do evropske obrambne skupnosti in evropske politične unije pred konferenco v Haagu. Italijanska vlada pa bi hotela, da bi nemška vlada s posebno izjavo pojasnila svoje stališče do pisanja nemških časopisov, ki zagovarjajo nemške koristi v italijanski južni Tirolski. Indijski general K. S. Timaja. predsednik nevtralne komisije za repatriacijo korejskih ujetnikov Združenega poveljstva, zlasti kar zadeva trditev, da zadržujejo ujetnike, ki so pripadniki sil Združenega poveljstva. Zastopnik poveljstva Severnih je izjavil danes na predhodni konferenci v Pan Mun Jomu, da bi bila naloga nevtralnih držav na politični konferenci vodstvo diskusije. Po njegovem mnenju ne bi mogla konferenca za primer, da bi nevtralne države zahtevale razpravo o umiku tujih čet iz Koreje, razpravljati o nobenem drugem vprašanju, dokler nevtralne države ne bi odločile, da je diskusija o tem vprašanju končana. Vodja delegacije Združenega poveljstva Arthur Dean je zavrnil ta predlog kot popolnoma nesprejemljiv. V izjavi, ki jo je dal po končani seji, je izrazil mnenje, da bi hoteli Severni pridobiti na času do prihodnje seje Generalne skupščine, ki je sklicana za 24. novembra, ker so prepričani, da bo skupščina pritisnila na delegacijo Združenega poveljstva, naj sprejme predlog Severnih glede udeležbe nevtralnih držav na politični konferenci. Napovedana stavka v Londonu LONDON, 21. nov. (Tanjug). Predsednik združenja sindikata strojnih in ladjedelniških delavcev Brotherton je poslal danes pismo britanskemu ministru za delo Walterju Monc-tonu, v katerem ga obvešča o enodnevni stavki 2. decembra. Pogajanja med zastopniki sindikata in delodajalci niso uspela. Ni še znano, če bo minister za delo posredoval v tem sponi. AngioamensKo sodišče v Trstu, ki je od vseh aretiranih fašistov obdržalo v zaporu le 6, proti katerim, še vedno ni končan proces, je 17. t. m. kar na hitro obsodilo 7 ljudi iz cone »B« Tržaškega ozemlja, ki so bili obtoženi, da so »ilegalno« prišli v cono »A«, razdeljevali »nedovoljene« letake in pisali propagandne parole. Vsi obsojeni so Tržačani, ki bi ob normalnih razmerah lahko svobodno hodili iz ene cone v drugo, ker sta vendar del enega ozemlja. Obsojeni so bili torej zato, ker jim je položaj, ki je nastal po 8. oktobru, preprečil svobodo kretanja po Tržaškem ozemlju. Ni pa ostalo samo pri obsodbi. Angloameriška vojaška uprava je zaradi te obsodb* poslala tudi protestno noto Vojaški upravi JLA v jugoslovanski coni STO, katero poziva, naj v bodoče poskriti, da se podobni dogodki ne bi ponavljali. Ni težko uganiti vzroka obsodbe omenjenih sedmih prebivalcev Tržaškega ozemlja, niti vzrokov, ki so vodili an-gloameriško vojaško upravo, da je poslala omenjeno noto. V zadnjem času, zlasti v zadnjih treh mesecih, je prišlo v Trst mnogo ljudi iz Italije, ki niso le delili »nedovoljener letake, temveč so metali tudi bombe in organizirali nerede, ki so imeli tudi izrazit proti-britanski značaj. Teh prišlekov, ki niso prekoračili le meje med dvema conama enega ozemlja, temveč državno mejo med STO in Italijo, angloameriška vojaška uprava ni postavila niti pred sodišče, niti ni zaradi njih poslala note italijanski vladi. Nasprotno — angloameričke oblasti so se potrudile, da so tudi tiste prišleke, ki so bili med neredi ranjeni, na skrivaj odpremili v italijanske bolnišnice, da bi čimbolj zabrisali dokaze o tem, kdo je organiziral nerede v Trstu. Kljub temu pa ni bilo mogoče prikriti odgovornosti italijanske vlade pri tržaških neredih. Zato je bila torej potrebna obsodba Tržačanov, ki žive v coni »B«, in zato je bUo potrebno poslati noto na napačen naslov, da bi omilili krtv. do Italije in pokazan $ prstom na nekega tretjega, ki pri vsej stvari ni imel nobenega opravka. Na bermudski konferenci bodo razpravljali tudi o Indoneziji Poplave v Španiji Murcia, 21. nov. (AFP). Moč" ni nalivi v španski pokrajini Murciji So povzročili naglo naraščanje rek Šegule, Mule in Guadalentina. Poplave so v Li-brili in Alcantarili, kjer so morali iz več hiš izseliti ljudi. Poginilo je več živine, o človeških žrtvah pa še nimajo podatkov. Washington, 21. nov. (UP). Kakor se je zvedelo iz pooblaščenih krogov, bo avstralska vlada pozdravila predlog, da bi na bermudski konferenci neuradno govorili o vprašanju In" donezije in varnosti jugovzhodne Azije. V teh krogih poudarjajo, da vlade ZDA, Velike Britanije in Francije ne bodo razpravljale o Indoneziji ločeno, pač pa v okviru problemov jugovzhodne Azije. Po njihovem mnenju bo vprašanje Indokine verjetno najvažnejši problem jugovzhodne Azije. Prav tako poudarjajo, da tri velesile ne bodo izrazile želje, da bi se na kakršen koli način vmešavale v notranje zadeve Indonezije. Seveda pa bi pozdravile sestavo nevtralne indonezijske vlade s pogojem, da bi bila to močna vlada, ki bi uživala ugled v vsej državi in dosegla politično in gospodarsko uravnovešenost. V britanskih krogih izjavljajo, da jim ni nič znanega, da bi amerlšlki minister za zunanje zadeve Dulles zahteval, naj bi notranji položaj v Indoneziji proučili na bermudski konferenci. T0 sprav!jaj0 v zvezo z zadnjimi neredi na severu Sumatre, za katere pravijo, da so Jih izzvali kominformovci. V krogih, ki so blizu Bel; hiši, izjavljajo, da se je položaj zadnje mesece nekoliko zboljšal in sedaj hi povoda za bojazen, da bi nastala nova fronta v jugovzhodni Aziji. Bivši predsednik Britanske Gvajane v Indiji New Delhi, 21. nov. (Tanjug). Sinoči je prispel v New Delhi bivši predsednik vlade britanske Gvajane dr. Chedj Jagan. Ob prihodu je izjavil, da trna njegov obisk namen, indijskemu narodu in vladi razložiti težave njegove dežele. Izrazil je upanje, da se bo Indija, ki se uspešno bori za pravice kolonialnih in podrejenih narodov, zavzela za Gvajano, ter mnenje, da bi Indija utegnila predložiti to stvar Združenim narodom. V Bombaju Je Jagan dejal, da bi britanska vlada mirno rešila vprašanje Gvajane. Britanski minister za kolonije Littleton, je pripomnil Jagan, nas ni hotel niti poslušati. Po njegovih besedah ni našel razumevanja uiti v vrhovih laburistične stranke. Davi se je Jagan sešel s predsednikom indijske vlade Nehrujem. O razgovoru ni bilo izdano uradno sporočilo, računajo pa, da je Jagan opisal Nehruju položaj, ki je nastal v Gvajani, odkar so ga odstavili. Dr. Chedi Jagata V četrtek je pet aretiranih vodij narodne progresiv. stranke Gvajane začelo gladovno stavko. Po besedah generalnega sekretarja stranke Jagana stavkajo iz protesta proti težkemu življenju v zaporu in ker ao Britanci poslali bombnike proti prebivalcem Keniji-:. Obravnava proti dr. Mosadiku Teheran, 21. nov. (AFP). Danes se je pred vojaškim sodiščem v Teheranu nadaljevala razprava proti bivšemu predsedniku vlade dr. Mosadiku. Vojaški tožilec je dokazoval, da ima šah po perzijski ustavi zelo široka poblastila v državnih zadevah. Obtoževal je Mo-sadika, da je dovolil visoke potne stroške za svoje svetovalce, ki so potovali v tujino, T nebaj vrstah TEHERAN, a. nov. Danes Je bil dvanajsti dan razprave proti bivšemu ministrskemu predsedniku dr. Mosadiku. Dr. Mosadik je z zasmehom zavrnil poziv da naj prizna svojo krivdo. Sodišče Je danes nazivalo dr. Mosadika: — »Njegova ekscelenca gospod dr. Mosadik«. To se je zgodilo na Jtei. rečno zahtevo perzijskega šaJha, ker Je sodišče doslej imenovalo Mosadika veleizdajalca in zločinca. NEW YORK. a. nov. Kanadski zunanji minister bo te dni podali uradno izjavo v zadevi White. Kanadska vlada namerava prote, stiraitäi ker so ameriške oblasti objavile tajne podatke iz preiskave o Whiteovi vohunski aferi. Senator Me Carthy bo v torek zvečer v govoru po radiu odgovoril bivšemu predsedniku Trumanu, ki Je v svojem zadnjem govoru obdolžil vlado ZDA. da stoji pod Mc C artli vjevim vplivom. LONDON. 21. nov. (AFP). Pet laburističnih poslancev Je spono" čilo danels. da bodo predložili Spodnjemu domu resolucijo, s katero bodo izrazili »globoko zaskrbljenost ker v Snaniji preganjajo ljudi. ki ne pripadajo rim-......... vezi«. Volimo za politiko dosledne obrambe in nedotakljivosti naših nacionalnih piavic, naših meja in bogastev naše zemlje (E. Kardelj ) D V kupeju za mater in otroka Od pariške do naše modistinje Vse pohvale vredna je v vlakih uvedba posebnega oddelka za potujoče matere z dojenčki. To bo potrdila vsaka mati, ki je bila primorana potovati z dojenčkom v oddaljen kraj in se je zatekla v ta oddelek. Niso pa pohvale vredni za to določeni oddelki v vagonih, saj je videti, da so ti oddelki le hladen odmev dobro mišljene uredbe in nič več. Prva pomanjkljivost je v tem, da mora mati z dojenčkom v eni roki, ter z vso potrebno prtljago v drugi roki, obhoditi včasih vso dolžino vlaka, da iztakne oddelek za mater in otroka. Ali bi ne bilo prijetno, če bi bil oddelek že zunaj označen, kot so označeni razredi, jedUni in spalni vagoni? Ko končno mati nekako pripleza v vagon, odkrije še celo vrsto pomanjkljivosti. Izmed vseh oddelkov vagona je le en sam določen za mater in otroka. Tudi ta ni dovolj vidno označen. Listek z besedo »Rezervirano« pod katero je včasih še z bledim svinčnikom zapisano »za mater in otroka«, ne zadostuje. To dokazuje dejstvo, da na vsaki postaji vsak peti potnik z ropotom odsune vrata in mora mati kot papiga ponavljati vso pot: »Oprostite, to je ...«, nakar sliši včas'h še zelo neumestne pripombe. Na vratih ni zavese in mati mora kot na odprtem odru razgaliti svoja prša kadar hranj dojenčka. Samo en oddelek je za potujoče matere z dojenčki premalo, Ce pa se stisne vanj šest mater — ali pa tudi samo štiri — je to dvanajst oz. osem ljudi. Da je to v vsakem pogledu neprimerno in nepravilno, o tem ni treba govoriti. Ce mora mati sedeti stisnjena z dojenčkom v naročju, jj je s tem oddelkom pač malo pomagano, če pa pomislimo, da potujejo matere z zdravimi in morda že pogosteje z bolnimi dojenčki, je en sam oddelek že sploh premalo. Ker so y zadnjem času pri dojenčkih zelo pogosti izpahi kolkov oz. nerazvitost kolkov in je zdravljenje možno le v ljubljanski ali zagrebški krniki, potujejo matere z dojenčki, razpetimi na abdukcijskih šina-h ali v mavcu. Taksna mati potrebuje po! oddelka zase, ker otroka nikakor ne more držati v naročju in ker je oskrbovanje takega otroka zelo težavno. Oddelek za mater in otroka določajo službujoči železničarji. Ti ne gledajo zmerom na to, če so vrata in okna v redu in če ni ta oddelek opremljen s pripravami za kadilce, še poln du- ha po tobaku itd. Neprimerno je tudi, če določijo službujoči Železničarji ta oddelek v vagonu, kjer se najmočneje čut} delovanje zavor, kar povzroča, da dojenček pred vsako postajo obupno zakrili z ročicami, preplašeno razširi svoje oči, jn ko ga mati do prihodnje postaje komaj nekoliko pomiri, se ponovj isto. Ker so ti oddelki v naših vlakih nedvomno nekaj stalnega, mer.jm, da bi bilo dobro, če bi se pričelo razmišljati o tem, kako bi se vse zgoraj navedene nedostatke odpravilo, ter v okviru zdravstvenih jn higijenskih predpisov ustvarilo nekaj kar bi res v polni meri služilo potujoči materi in dojenčku, našo zdravstveno in socialno politiko pa v očeh vsega sveta silno dvignilo. — Ali ne bi razmišljali o izdelavi posebnih vagonov, sodobno urejenih za potovanje mater z dojenčki? M K. Morda vas bo zanimalo koliko je star dežnik. Ima že svojo zgodovino in marsikatera ne bo verjela, da je ta predmet današnje gavderobe v sedanji obliki star samo okrog sto let. Prvj moderni dežnik in sončnik je namreč izdelal leta 1852 Anglež Samuel Fox. Vendar pa je pojem dežnika star precej več-Ze kitajski spisi iz XI. stoletja omenjajo dežnike. Tud} na reliefih kraljeve palače v Ninivah in na fveskah nagrobnih palač v Memfisu in Tebah najdemo slike dežnikov. Dežnik in sončnik sta bila v tistih časih privilegij kraljev in najvišjih duhovnikov. Neki indijski kralj je nosil naslov »Gospodar belega slona in 24 sončnikov«. V resnici je imel 24 sončnikov, ki so bili razpeti drug nad drugim in so imeli skupni ročaj. To je bil simbol 24 provinc, kolikor jih je imelo njegovo kraljestvo. V XV. stoletju so italijanski bogataši nosili neke vrste baldahin, katerega ročaj so držali v roki in ga naslanjali na koleno. V XVII. stoletju se je dežnik udomačil v Angliji, kjer so ga sprejel; * velikim nezaupanjem. Neki zdravnik je izjavil, da je zdravju škodljiv. Kdor ga je takrat nosil, je moral biti pripravljen, da ga bodo množice napadle in zasramovale. Zlasti so v tem prednjačili lastniki nosilnic jn izvoščki, ki so v no-V; iznajdbi videli zakletega sovražnika svoje obrti. Tudi v Nesrečne smo. ko opazimo n> obleki madeže ki .‘ih .1* zapustil znoj. Take madeže najprej zmočimo s špiritom, nato pa Jih počasi mencamo m izpiramo z alkoholom. Osušeno mesto dob-ro skrtačimo s ščetko ki smo jo namočile v mrzli vodi. Mnogim Je vonj po zriju, ohrovtu in repi zelo neprijeten. Da ga ublažimo, vrzimo v lonec, kjer kuhamo, skorjico kruha. P'efena hipa s kimono rokavi jopa ima kimono rokave, stoječ ovratnik in 3 cm širok rob. Material: 650 gr srednje-dsbele volne, pletilke št. 3. Vzorec /.: gladke desne na zunanji strani. Vzorec II.: 2 pentlji desni, 2 pentlji levi, neparno število pentelj. Vsako pletilko pričnemo z dvema desnima pentljama, vzorec se premakne sam. Zadnji del: Nasnujmo 130 pentelj in pletemo za rob z vzorcem I 6 cm visoko. Potem nasnu-jemo porazdeljene čez vso pletilko še 10 pentelj in pletemo dalje z vzorcem II. Pri 20 cm višine nasnujemo na vsaki strani za rokav 2-krat po 1, 1-krat po 3, 2-krat po 6 in 10-krat po 7 pentelj. Zdaj imamo na pletilki 314 pentelj in pletemo z njimi do višine 14 cm. Posnemamo na vsaki strani najprej 16-krat po 5 pentelj, potem pa po 8 pentelj, dokler nam ne ostane v sredini na pletilki še 40 pentelj, ki jih nasmejemo na pomožno pletilko. Sprednji del. Nasmejemo 70 pentelj in pletemo takoj z vzorcem II (rob napletemo nazadnje) do višine 14 cm. Ko smo napletli do višine 14 cm, pletemo dalje kakor pri zadnjem delu in preostale pentlje nasmejemo na pomožno pletilko. Izdelava: Jopo sešijemo. Ob vratnem izrezu snamemo s pomožnih pletilk vse pentlje in pletemo dalje Še do višine 8 cm. Posebej napletemo z vzorcem 1 6 cm širok rob, ki ga preganemo na polovico in našijemo okoli sprednjega dela in vratnega izreza. Ameriki je prvi dežnik povzročil pravo revolucijo. Leta 1772. je neki nogometaš v Baltimoru sprejel za davilo indijski dežnik. Ko je ob prvem dežju korakal z odprtim strašilom po ulici, so ženske vse prestrašene zbežale- Razburjen; meščani so ga napadli in mu dežnik poteptali v cestnem blatu. Pariški klobučki, ki so jih pokazali na modnih revijah, predstavljajo tako pisano zbirko, da bi površen opazovalec komaj utegnil izbrati nekaj najznačilnejših oblik. In vendar imajo vsi klobuki kljub raznolikosti nekaj skupnih potez. Predvsem so izredno mehki. V vsej pisani zbirki ne opazimo nobenega modela, ki bi bil količkaj podoben še v letošnji pomladi tako priljubljenemu ži-rardi trdemu ploščatemu klobuku. Modeli za jesen in zimo so mehko nagubani, valoviti in jih nosimo strogo na čelu ali potisnjene rahlo nazaj, vendar vedno tako, da občutimo sredino klobučka. Klobuk po modi torej ne sme biti nagnjen na levo ali desno, temveč mora biti potisnjen točno v sredino. TRI ZNAČILNE OBLIKE Novi pariški modeli so zasnovani v treh značilnih oblikah. Prvič: So podobni drapirani ali pa gladko in preprosto oblikovani okrogli majhni čepici. Takšne če- pice so potisnjene na čelo in jih pogosto krasi kristalni obesek. Ta oblika čepice je mnogokrat oblikovana iz krzna, ki spada med letošnji modistkin material. Majhne krznene čepice nosijo k jesenskim, zimskim kostumom in plaščem, pa tudi h koncertni obleki. Druga značilna oblika je mehek valovit klobuček, ki bi mu skoraj lahko rekli čepica, saj v prav ničemer ne spominja na nekdanje resne ženske klobuke s krajci. Ta novi model je potisnjen nekoliko bolj nazaj, torej ne globoko na čelo, in je oblikovan tako, da pokriva lase od ušesa do ušesa, kratko pristrižene lase nad tilnikom pa pušča proste. T ret ja oblika še najbolj zasluži ime ženski klobuk. Seveda pa ga bo marsikatera imenovala »čelada*, saj ji je precej podoben. Ta globoko v oglavje potisnjen klobuk skoraj pokriva ušesa in se bo zato najbrže še najbolj uveljavil v mrzlih zimskih dneh. IZ ČESA? 2e nekaj časa uporabljajo modistinje pri oblikovanju novih modelov predvsem volnen jersej, ki je za oblikovanje mehkega klobuka zelo primeren. Letošnji klobuč-ki so sp oh pogosto oblikovani iz modclov> mcd kj. blaga ali vsaj okrašeni z blagom ali krznom. Okrasek je v drugi barvi. Za barvno kombinacijo najraje uporabljajo modno konjak barvo. t is SEDEM VARIACIJ NA ENO OBLEKO ali georgeta 1. S puloverjem za dopoldne. 2. Z lahko bluzo iz svile, musellna za zvečer. 8. S kratkim bolerom in ob strani zavezanim Širokim pasom za popoldne. 4. S širokim pasom iz satena v barvi obleke za razne družabne prireditve. 5. —6. Okrašena s krznom, žametom ali štolo za koncerte in gledališče. 7. Z vezenim vložkom iz tila za zvečer. Vt: / / ' A. V '% '-t Takšni so novi pariški modeli. Če izvzamemo »čelade*, bi skoraj lahko rekli, da si je letošnjo ljubko modo izmislila modistinja iz Orienta. Vendar bomo najbrže bližje resnici, če bomo rekle, da se je pariška modistinja domislila teh orientalskih klobučkov zato, ker so letošnji orientalski vzorci na tkaninah ženskam zelo ugajali. Kakorkoli že, modistinje so 'letos dobro izbrale in ker je letošnja kolekcija raznolika, praktična, nežna in športna, si bo v njej vsaka lahko izbrala klobuček, ki ji bo dobro pristojal. PRI NAS Na obisku pri vodilnih ljubljanskih modistinjah najdemo klobitč-ke, ki po obliki prav nič ne zaostajajo za letošnjo pariško modo. Klobuki so mehko oblikovani in v glavnem sledijo trem oblikam erimi pa za sedaj pač največ oblikujejo prej opisan drugi tip klobučka. Čepica, potisnjena na čelo, ali pa celo prava »čelada* je za nas le še nekako prenova oblika, da bi jo mogle, navajene na čepice, ki so potisnjne na teme, navdušeno sprejeti. Seveda se bomo tudi teh oblik boli ali mani privadile, žal Pa jih ne bomo mogle okrasiti z vsemi tistimi značilnimi dodatki, ki jih napravijo še bolj ljubke, nežne in moderne. Kolikor nam bo uspelo tudi to, je odvisno od iznajdljivosti in domiselnosti naših modistinj. D. P. Drobni nasveti Zima se bliža in z njo velika neprijetnost, na kateri trpi mnogo ljudi — mrzle roke in noge. Tej neprijetnosti se izognemo tako, da prste dvakrat na dan masiramo s toplim o-iivnim oljem od koncev prstov navzgor. Od večnega sedenja se nam obleka začne svetiti. Sveteča mesta bomo odpravile, če jih bomo skrtačile z mešanico amonijaka in vode. Ce nam je dež namočil klobuk še ni vse izgubljeno. Moker klobuk napolnimo z zmečkanim tankim papirjem, ga obrnemo tako, da so krajci klobuka zgoraj in ga pustimo v topli sobi, toda nikoli ne blizu peči, da se posuši. Ce je potrebno, bomo krajce nato prelikali, v večini primerov pa je dovolj, če klobuk skrtačimo z mehko krtačo. Jopice in puloverji bodo pri otrocih dalje trajali, če jim komolce pojačamo z isto volnn. Da se bodo stekleni in porcelanasti predmeti lepo svetili, jih operite v krompirjevi vodL KRIŽANKA Kako pripravimo kislo reljr Vsaka gospodinja naj si zapomni, da za kuhanje kislega zelja ni primeven vsak lonec. V starem železnem loncu, ki ima lošč ali glazuro že okrušeno. zelja ne kuhaj, če nočeš, da bo zelje izgubilo svojo lepo barvo in dober okus Ce hočeš. da b0 kislo zelje okusno, potem vzemi za kuhanje velik lonec, da se bo zelje kuhalo narahlo in ga zalij s kropom. Ce ga v lonec gosto natlačiš, potem zelje ne b0 okusno. Prekislo zelje pred kuhanjem operi ali pa odcedi In ponovno zalij. Kuhano kislo zelje ni nikoli postano. Kar je ostalo od enega dneva, prekuhaš lahko drugi dan. Zelje bo tem boljše, čim večkvat bo prekuhano. Ljudski pregovor pravi, da je zelje najboljše takrat, ko je devetkrat prekuhano. Zdaj pa nekaj okusnih jedi s k's'irr- zeljem: Kislo zelje s svežo svinjino, krompirjem in paradižnikom. Na vroči masti preDraži drob-koščke zrezano mastno svinjsko meso. To počasi duši. da se malo zmehča, nakar ga potresi z žlico moke in zalij Posebej skuhaj enako težo kislega zelja. kakor je bilo mesa in ga pridaj mesu, da se z zeljem vred kuha, da postane mehko. Ko si ea odstavila od ognja, primešaj mal0 na drobne koščke zrezanega krompirja, ki si ga posebej kuhala, nekoliko paradižnika, ščep stolčene kumine, dva zrnca zdrobljenega česna in žlico kisle smetane. Mešanico previdno premešaj, da krompirja ne zdrobiš, pristavi k ognju, da enkrat pre- vre, stresi v skledo in daj kot samostojno jed na mizo. Popečeno zelje k pečenki. Ko sl pečenko vzela iz kozice, stresi v pečenkin sok ocejeno kuhano 'zelje in ga nekaj minut na vročem mešaj. Tako popečeno zelje je kot priloga ali obloga k svinjski pečenki prav primerno in tudi zelo okusno. Ce narediš zraven še kruhove cmoke, je kosilo že kar izdatno. Kislo zelje s kašo. Kuhaj skupaj zelje in kašo, ko je to kuhano, zabeli z ocvirki, zaseko ali prežganjem fn večerja je gotova. Kislo zelje s krompirjem. Kuhanemu kislemu zelju "priden; zmečkan krompir, dobro premešaj in zabeli. Mešanica kislega zelja, fižola in malo krompirja je prav okusna in tečna samostojna jed- Treba jo je pa dobro zabeliti in po okusu dodati še česna. Kislo zelje kot solata. Sveže kisl0 zelje malo posoli, pridaj olja. ščep stolčene kumine In zrno sesekljanega česna ali čebule. dobro zmešaj in daj kot solato na mizo. Namesto kumine lahko daš poper. Dobra večeria iz kislega ze-lia. V prime-mo kozico deni žHc0 masti. Na vročo mast daj žlico drobno zrezane čebule, ki jo pokrlj s plastjo zelja. Na to plast naloži na kose zrezanega mladega prašička s kostmi vred in ga zopet pokrlj s p'a-stio zelia Ko si zelje v kozici z žlico poravnala, ga polij s kislo smetano, pokrij in poštari v pečico, da se du*i do mehkega. Ce se sok preveč posuši, prilij nekoliko juhe. Ce je mogoče, daj to jed v isti posodi na mizo. Lahko pa tudi jed previdno zvrneš na globok krožnik, čez katerega povezneš drug vroč krožnik in obrneš tako, da pride gornja plast, ki je nekoliko zapečena in °d smetane porumenela, zopet zgoraj. Ce se je jed pravilno dušila, se mlado meso z zeljem kar spoji, tak0 da drobne koščice z vilicami pobiraš in jih pri jedi odlagaš na rob krožnika. Ista Jed na drug način. Pripravi zelje in meso kakor poprej. Med zelje pomešaj pest riža, kaše ali ječmenčka ter dobro premešaj. V kozico vloži po Istem vrstnem redu: zelje na dno, nato meso jn zopet zelje, polij s paradižnikovim sokom. kateremu zaradi boljšega okusa pridaj malo smetane, stolčene kumine, v prah stolčen lovorjev list in speci, oziroma d0 mehkega duši. 1 1 3 M 5 6 7 8 9 to ti 12 '3 <5 a 16 17 a <6 a <9 a 20 11 a 22 25 a 25 a 2b a 27 a 28 2? 5o a 31 52 a 53 a 35 a 36 37 □ 58 39 a ^0 42 a a 43 a * 45 <<6 a M7 4ft A9 I 50 Tudi madeže, ki Jih Je zapustila trava se dajo lepo očistiti. Umazana mesta zdrgnemo z glicerinom in nato izue^-mo s špiritom. Madež bo izginil. Oken nikdar ne čistimo, kadar se vanj upira sonce. Od sončnih žarkov dobi steklo modrikasto barvo In se ne očisti tako lepo kot če bi umivali okna kadar ni sonca. Vodovodna školjka v kuhinji se vsak dan zamasti in umaže. Ker gospodinja ne utegne, da bi jo vsak čas očistila, je dobro, če med kuhanjem namažete školjko s terpentinom in ostala bo čista. Vodoravno: 1. miren, ravnodušen človek, ö kopije, dvojniki, H. mitološki kralj Cipra, ki se je zaljubil v ženski kip, ki g a je sam naredil, 16. narodno moško ime, 17. površina (tuj.), 18. kemični element, rabljen v medicini, 20. čep pri sodu, 21 zbor, 22. ozkosrčne?, nravno strog človek. 25. pesniška oblika veznika, 26. drugo ime za Apolona, 27. beležnica, 28. predlog, 29. prebivalec rimskega mesta v naših krajih, 51. tanku bombažna tkanino, 52. začetnici francoskega klasicističnega dramatika (1606—1684), 55. ime, 35. reka po špansko (v zemljepisnih imenih), 56. okrajšan podredni veznik, 58. starogrški naziv za Dardanele, 40. reka v Bosni, 41. ne bos, 43. vrsta noja, 44. eno od imen češkega pedagoga Komenskega, 45. dajem sadike v zemljo, 47. postavnost, 49. letoviški kraj z jezerom v Hrv. Zagorju, 50. ime kozmetičnih sredstev tovarne Ilirije. Navpično: 1. strašilo, pokveka, 2. prebivalec avstrijske gorske pokrajine. 3. Madžar, 4. poseduje, 5. ime črke, 6. pariški modni salon, 7. francoski kipar-impresionist (Poljub. Mislec), 8. angleška kratica za »Združene narode«. 9. predlog, 10. slama za povezovanje snopov, 11. prebivalec evropske države. 12. droben, vitek, 15. otok v Jonskem morju, 15. čustvo močne naklonjenosti, 19. tovarna kovinske embalaže v Ljubljani, 22. kazenski strel v nogometu. 25. zvezek ‘pri knjigah v več delih), 24. slov. ime za pelikana, 26. strokovnjak za glasoslovje, 28. veda, 30. zvišana glasbena Dota. 52. svoboden, ”4. vkovana, 37. družbeni razred v Indiji, 58. jezna, Ijuia, 39. država t Arabiji, 40. uboj, 42. nočno zabavišče, 44. oče, 46. znak za kem. prvino, 47. dva soglasnika (naš in srbo-hrvatski), 4S. veznik. REŠITEV Vodoravno: 1. kolofon, 8. pelikan, 15. oligocea, 17. Merauo, IS. lavor, 19. gos, 21. sirov, 22. Omar, 23. rabat, 25. bana, 26. Bur, 27. Pacifik, 29. Tit, 30. ac (aktiuij), 51. defile, 32. op., 34. mo (libden), 55. morije, 56. planer, 3S. dalija, 59. progon, 40. inaiaga, 41. Bradač. 43. E(dvard) G (regorin), 44. re, 45. kroniit, 46. le, 47. fes, 49. jenisej, 51. kat.; 52. ista, 54. kinin, 55. gage, 56. stepa, 58. non, 59. silur, 60. talina, 62. veterina. 64 onestep, 65. celofan. A'aopično: 1. kolobar, 2. Olomuc, 3. livar, 4. ogor, 5. for, 6. oc, 7. negacija, 9. em (eritus), 10 les, 11. iris, 12. karat. 13. ano-nimen. 14. no-vator, 16. Nobile, 20. safe, 25. rafija, 24. ti, 27. perigej, 2S. kolodij, "1. dolar, 53. pagat, 55. Mal, 36. pramen, 37. noč. 3S. Dagestan. 59. prosinec, 40. Mefisto, 41. brinov, 42. veteran. 45. Knin. 46. laguna. 48. Stele. 50. E(tbin) K(ristan), 51. kalif, 53. Apis. 55. giro, 57. Ant, 59. sel, 61. ae, 63. te. Zena, mati, tvoja prva pot naj te danes vodi na volišče! o za kulturni razcvet naše domovine! Tržaško pismo Nušičev „Narodni poslanec“ na Kontoveiu in še kaj Po uvodnem gostovanju članov ljubljanske Drame s Sha-wovo komedijo »Pygmalion« konec septembra je tržaško Slovensko narodno gledališče naštudiralo za otvoritveno predstavo letošnje sezone Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ki bi se bila morala dajati 10. oktobra v tržaškem Avditoriju, v mestnem središču. Dva dni pred premiero je bil objavljen zloglasni sklep o prepustitvi Trsta in cone A Italiji in angloame-riška vojaška uprava je odpovedala Slovenskemu narodnemu gledališču Avditorij, izgovarjajoč se, da potrebuje dvorano za druge namene. Do da- mlji kakor brezdušne vsiljiv-ke, ki skrunijo skladnost in lepoto naše kraške pokrajine. Ko sem se peljal v nedeljo, 8. novembra, popoldne z avtobusom iz Trsta proti Kontove-lu po poti, ki se pne od Bar-kovelj ves čas nad morjem, je pozdravljala že od daleč prišlece velika slovenska zastava s peterokrako zvezdo vrh kon-tovelske strmine, ki pada skoraj navpično do morja. Ponosno je plapolala v vetru naša trobojnica, lepa v svojih živih barvah, simbol naše zemlje in našega človeka, ki je t0 zemljo v stoletjih trdega boja s kra- nes te odpovedi še ni preklicala, čeprav se vodstv0 gledališča ne-prestano zavzema, da bi dvorano dobilo. S to novo diskriminacijsko potezo proti slovenski kulturi nadaljuje zavezniška vojaška uprava s svojim pouščanjem v prid italijanske šovinistične nestrpnosti do našega življa. Ta italijanska nestrpnost do vsega, kar je slovensko in slovansko. je postala med tržaško iredento že nekakšen folklor, nekakšen narodni običaj. Angleži in Američani, vajeni z neko nonšalantno ležernostjo upravljati kolonialne narode, so očitno že leta 1945, ko so prevzeli naše kraje pod svojo upravo, širokogrudno upoštevali ta »folklor« in »narodni običaj- tržaške iredente, ki so ga ne samo dopuščali, marveč naravnost velikodušno gojili. Zato so tudi odrekli našemu gledališču Avditorij, da bi s tem zadostili italijanski šovinistični nestrpnosti. Tako ni Slovenskemu narodnemu gledališču v Trstu, če je hotelo zadostiti intenzivni želji Slovencev v coni A po kulturnem življenju, preostalo dru' gega, kot da nada'juje s svojimi gostovanji po vaseh v coni A z 2ižkovo »Miklovo Zalo«, dokler se ni končn0 odločilo, da uprizori drugo za to sezono naštudirano igro, Nušičevega »Narodnega poslanca«, in sicer 6. novembra na Opčinah. Toda 3., 4., 5. in 6. novembra so organizirali iz Italije pripeljani fašisti izgrede, ki so dosegli prav 5. in 6. svoj višek s šestoric0 mrtvih in ranjenih. Dovoljenja za uprizoritev ni bilo. vsaj pravočasno ne, in tako je bila premiera Nušičevega »Narodnega poslanca« preložena na 8. november in sicer na Kontovelu. Kontovel je lepa slovenska vas, ki čepi kot orlovsko gnezdo na vrhu hribovite strmine, ki se pne nad Barkovljami in Miramarom nad tržaškim zalivom. Pogled s te vasi pada naravnost na Jadransko morje. Nekoč s0 bili njeni prebivalci pretežno ribiči in skoraj samo za domačo uporabo obdelujejo nekaj njivic, ki so jih izgrebli lz kraškega kamenja. Pač pa pridelujejo iz svojih vinogradov okusno kapljico. Komaj dobrih pet minut od Kontovela je večja vas Prosek, ki ima tuđi železnišk0 postajo. Ne čudim se, da so te slikovite vasi. ki so kakor same od sebe zrasle iz kraškega kamenja, iz kraške skale, navdahnile številne naše slikarje, še posebej tržaške (Spacal, Černigoj, Lukežič, Cesar, Grom itd.), da jih s takim veseljem in zano-sorft upodabljajo. Kdor je videl nova italijanska naselja pripravljena za sprejem ezulov, v coni A, dalje neokusne stanovanjske »kasarne«, ki jih je fašizem zgradil po tržaški okolici za svoje iz Italije priseljene »huzarje« med obema vojnama, ta bo moral občutiti, kdo je v teh krajih resnično doma, kdo je zrasel z njimi, kd0 je vložil v gradnjo svojih vasi in hiš ne samo svojega znoja, marveč tudi svojo ljubezen, Kontovel se pne iz skalovja nad morjem kot njegov prirođen, z velikim občutjem za lepoto in skladnost z okollc0 zgrajen podaljšek. Nekaj bajnega in starodavnega diha iz te čisto slovenske vasi. Hiše ezulov in »kasamiške* »tanovanjske stavbe fašistov pa Učinkujejo na naši kraški ze- italijanski šovinisti nad slovenskim življem v Trstu in na Primorskem. Ne smem0 pozabiti, da se svet le malo in sam0 od časa do časa zanima za naše obmejne zadeve, da so ljudje v svetu skoraj totalno neinformirani o našem trpljenju in naši pravični stvari In da je zmerom njihov glavni informator — italijanska šovinistična propaganda, ki je razširjala in še širi o nas glas, da smo narod barbarov in kozjih pastirjev, ki jim je šele Italija prinesla luč omike in civilizacije. O tem, kako spretno ume skrivati italijanski šovinizem pred svetom svoje pravo in nečloveško lice, sem se pogo' stoma spomnil resničnega dogodka iz svoje mladosti v Trstu, o katerem so veliko pisali lokalni časopisi in sta tudi moj oče in moja mati o tem doma razpravljala. Neka ugledna tržaška gospa, vdova brez otrok, je vzela za svojega nekega dečka, siroto brez staršev, in je žela za svoje člo- vekoljubno dejanje splošno hvalo. Deček je hodil z gospo, ki ga je peljala za roko, na sprehode v lepih oblekah, skrbno počesan in negovan, vendar nekam bled, upadel in plah. Kmalu so se sosedje te gospe pritožili na avstrijsko žandarmerijo, da slišijo ponoči pogostoma brezupno tuljenje otroka in da se jim zdi, da otroka nekdo pretepa. Žandarji so vljudno potrkali pri gospe na vrata, se opravičevali na vse načine za motnjo — gospa je bila ugledna dama — in končno prišli z besedo na dan. Gospa je v odgovor poklicala dečka, ga vpričo žandarjev vprašala, če ga kdo ponoči pretepa, nakar je sirota plaho odkimal. Žandarji so se gospe (bilo je zunaj mesta) ponovno opravičili in jo vprašali, če želi, da vložijo tožbo zoper njene sosede. Blaga in plemenita gospa se je temu odrekla. Čez kako leto je deček nenadoma umrl. Zdaj so sosedje zahtevali, da se izvrši temeljita preiskava. Na truplu sirote so ugotovili nešteto podplutb od udarcev, telesce je bilo od lakote shujšano do kosti in kože in zdaj ni bilo nobenega dvoma: na zunaj fina in ugledna dama je vsem sosedom in žandarjem nakljub izmučila zaupano ji siroto do smrti. Sapienti sat! Vladimir Bartol PABERKI IZ TUJINE Dva o mladinski literaturi Razstava risb Nikola Martinoskega sao skalo in proti vsiljivim čo" žotskim ribičem od onstran tržaškega zaliva vzljubil in si j0 osvojil. Ko smo prišli v vas, smo videli, da plapolajo tudi drugod, na vseh koncih vasi slovenske in jugoslovanske trobojnice z zvezdo. Kontovelska dvorana je bila ne samo polna, marveč prenatrpana z občinstvom. Ljudje, ki nis0 dobili sedežev, so stali ne samo ob straneh tja do odra, marveč tudi v sredini, v prehodu med obema stranicama s sedeži. Prostor med sedeži in odrom je bil poln otrok, ki so potrpežljivo in disciplinirano sledili poteku igre. To je že peta Nušičeva komedija, ki jo je uprizorilo tržaško gledališče. Nušič se je tržaškemu občinstvu priljubil, vzljubilo je njegov vedri, opoprani humor in njegove jasno in ostr0 začrtane tipe in karakterje. Užitek ni bil0 samo gledanje naših igralcev na odru, ki so uresničili v Crnoborijevi režiji Nušičevega »Narodnega poslanca v posrečenih karakternih ln karakterno komičnih likih, marveč tudi poslušanje trenutne reakcije občinstva na Nušičeve duhovitosti. Naše občinstvo v Trstu in v coni A je ob delovanju slovenskega gledališča, šol, predavanj, pevskih zborov in raznih tečajev v osmih letih dohitelo kulturno raven v svobodni domovini, od katere je bilo odtrgano tudi glede kulturnih vezi celega četrt stoletja. • Kljub temu, da je Kontovel vsem Slovencem in zlasti še tržaškim nad vse draga domača vas ip da so njeni ljudje vredni katere koli premiere katerega koli velikega in umetniško visokega gledališča, ostane dejstvo, da smo bili prisi-lejni, ponovno se dati izriniti iz samega mesta Trsta, kjer je imela biti že 10. oktobra otvoritvena predstava SNG z znamenito Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« in kjer je slovenske besede in slovenske misli željno občinstvo že nestrpno pričakovalo napovedano premiero. O kulturni ravni slovenskega občinstva v samem mestu Trstu dajem čitateljem v premislek sledeča fakta: Vsa ta leta spremljam kot recenzent tudi gostovanja italijanskih dramskih skupin v gledališču Verdi (kot je znano, tržaški Italijani nimajo kljub šestorici ali sedmorici za gledališče uporabnih stavb in dvoran svojega lastnega gled. ansambla). Povedati moram to: kljub veliki številčni premoči italijanskega življa nad slovenskim morejo dajati tudi zelo renomirane italijanske gledališče skupine vsako delo samo po enkrat in le redkokdaj p0 dvakrat. A tudi te njihove premiere so velikokrat komaj do polovice zasedene, o čemer sem imel priložnost prepričati se ponovno tudi letos ob gostovanju skupine Calindri - Zopelli - Volpi -Valeri. V nasprotju z italijanskim pa napolnjuje slovansko občinstvo obsežno dvorano Avditorija Po dva in tudi po trikrat za isto delo, o čemer so se mogli prepričati tudi gostje iz ljubljanske Drame in Mestnega gledališča. Mnogi dobromislečl Slovenci v svobodni domovini pogostoma mislijo, da more ves svet vedeti, kakšno diskriminacijo vršijo in so od nekdaj vršili Te dni razstavlja v Ljubljani v Mali galeriji okoli šestdeset svojih risb (in en lesorez) Nikola Martinoski, ki spada poleg Lazarja Ličenoskega med najvidnejše makedonske slikarje. Njegovo ime pri nas ni neznano, saj sm0 ga srečali že na raznih zveznih razstavah, zadnjikrat na razstavi »Petdeset let jugoslovanskega slikarstva«, kjer je pokazal dve oljnati sli- ■ ki; označevali sta ga kot krepkega kolorista, ki zna tanko prisluhniti človeškemu utripu. Risbe, ki jih razstavlja zdaj, pa so za njegov umetnostni izraz prav tako zgovorne, saj so zajete večinoma v skrajno subtilni potezi svinčnika, ki je za našega umetnika značilna. Ce bi zapisali, da s0 zrasle te risbe iz neke surrealistične oblikovne volje, bi rekli premalo. Otroški primitivizem, ekspresionizem, melodična linija — vse se prepleta v skladen izraz, ki bi ga najlaže označili kot nekak surrealistični li" rižem. Lahko bi iskali ob nje-, govi formalni strani zahodnih pobud, pariških odmevov — toda s tem bi stvari kaj malo koristili. Obratno, formalna stran, se ml zdi, pri Martino-skem ni odločujoča. Risbe so mu bolj skice, dahnjene na papir, nežne in sanjave — celo tedaj, kadar so družbeno kritične. Tedaj zadobi njih melodija le nek trpek priokus, ki pa ni niti žaljiv, niti rezek. Imam občutek, da ustvarja Martinoski iz neke centralne misli, da je človek lep, dober, da mu je treba tihe radosti. Zlo se mu spreminja bolj v žalost kot v jedk0 obsodbo. Ni izključeno, da moramo pri tem iskati odmeve same makedonske psihe, ki je po svoji lirični ubranosti v marsičem zel0 sorodna slovenski. Zena. ljubezen, ples — to so slikarju le razni simboli dobrotnega principa. 2e naslovi risb so zgovorni: Simfonija, Večna Eva, Ritem, Življenje, Mir, Velika žalost, Bolečina, Cvet, Labodja smrt itd. Človeku se zdi, kakor bi slikar komaj še verjel v ta krhki, prividni svet, ki ga lušči iz enoličja vsakdanjosti. To je humanizem prav posebne vrste; lahko bi mu rekli »vizija dobrote in zla«, pretisnje-na skozi zelo subjektivno občutje. Saj ne gre tolik0 za lepoto, ki jo komaj slutimo v teh deformiranih in eteričnih telesih — in vendar nam zveni v pritajeni melodiji kakor s samotne piščali na pastirjevih ustih, ki igra k plesu. Makedonija je čudovita dežela. Helenska? Da, če hočete. Njena tla so prepojena s starogrško kulturo. Bizantinska? — Tudi. Slovanska? Pa prav močno! Orientalna? Tudi oriental-na. Ima svojo lepoto, ki pa ji moramo prisluhniti na prav poseben način. Dežela, ki jo je izmučila in ranila zgodovina, tako da njenim otrokom niti jezika nis0 več priznavali. Ce se vsega tega zavedamo, nam utegne postati umetnost Martinoskega še bolj razumljiva. Je krik iz naroda, ki tiplje za svojo podob0 in ki je rodil ples »Teškoto«. V njej še ni mesta za prešemost, da, niti zemlja sama še ne more prav zapeti v sliki. Kakšno bogastvo bi lahko nudila Makedonija slikarju — dežela v spomladnem cvetju, z vijoličnimi griči, s Sarom, z nenavadnimi prelivi barv na nebu, s slikovitimi starimi mestnimi predeli — toda podoba je, kakor bi vse to še ne vstalo v zavest makedonskih umetnikov. Življenjska sla, kristalno prečiščena, otroški primitivizem in prastara kulturna usedlina — to so glavne silnice umetnosti našega mojstra, čigar življenje se nagiblje že k petdesetemu jubileju. Vedno znova zazveni iz nje bakhanski krik in muzika ji je zvesta spremljevalka; zat0 nam bo razumljivo, da podrhteva mnogokrat na pragu abstraktnosti, ki pa nima ničesar skupnega s kakšno ge-ometrizacijo. Realističneje občuteni sta le risbi »Petkoviča« ter »Fantek ln deklica«, s sugestivno, karikaturn0 močjo pa so zajeti bežno skicirani portreti likovnih umetnikov s kongresa v Ohridu 1953. Zapišem naj samo še, da bi si želeli videti v Ljubljani v bližnji prihodnjostl tudi večjo kolekcijo Martinoskijevih oljnatih slik, prav tako pa kako kolektivno razstav0 makedonskih likovnih oblikovalcev, saj bi se s tem ne utrdilo samo kulturno sožitje med severom in jugom naše države, ampak bi ob njej lahko premerili tudi prizadevanje celotnega makedonskega umetniškega rodu. RAVNATELJICA MEDNARODNE MLADINSKE KNJIŽNICE V Münchenu, jella Lep-man, je poudarila, da je duševni glad otrok druge svetovne vojne mnogo večji kokot telesni. pospeševanje dobre ml&dinske literature v vseh deželah je nujno potrebno sredstvo proti vsemu, kar ogroža duševni otrokov razvoj. Na zborovanju so obravnavali odgovore na anketo, ki jo je razpisala maja letos Mednarodna mladinska knjižnica. Odgovore je postalo 24 dežel. V Indiji z veliko vnemo ustanavljajo mladinske knjižnice, v Sao Paolo v Južni Amervci so prav tako ustanovili zgledno mladinsko knjižnico, v katero imajo dostop psi narodi in razredi, in izdaja tudi svoj mladinski časopis. Tudi Nova Zelandija ima krasne mladinske knjižnice; v Avstriji je močna tradicija knjižnih klubov. Nemška zvezna vlada prispeva na leto dva in pol milijona mark zn mladinske knjige in podeljuje vsako leto nagrade za najboljša dela mladinske književnosti. Na. zoorovanju so poudarili, cta časopisi v vseh deželah mnogo premalo podpirajo mladinsko knjigo, premalo pišejo o njej itd. Pomembno pionirsko delo na področju mladinske knjige opravljajo skandinavske dežele. Zivafa.no je bilo zlasti razpravljanje o problematiki zakona proti manjvredni literaturi, proti literarni plaži in proti tako imenovanim »comic strips«, v splošnem so sodili, da ameriški stripi ne pomenijo nobene kulturne obogatitve za Evropo in da jih je treba zaradi tega odklanjati in se proti njim boriti. Na zborovanju je bila soglasno sprejeta resolucija, ki med drugim naglasa tudi naslednje: Zagotovitev zdravega razvoja duševnega in telesnega življenja naše mladine pred nevarnostmi literarne plaže ln umazanije v besedi in sliki je nujna kulturna naloga sedanjega časa. »Mednarodni Kuratonj za mladinsko knjigo« je zaradi tega sKienil na svojem zborovanju v Zbrichu, da bo te nevarne pojave temeljito proučeval in se z vsemi možnimi sredstvi boril proti njim. Predvsem gre za puhlo kolportažno. literaturo in za zlorabo komičnih stripov kakor tudi za mladinski film. Mednarodni kurato-rij poziva vse prijatelje mladine, katerim gre v resnici za mladino in kulturo, da pri tem sodelujejo.« Udeleženci so si ogledali več razstav: razstavo izvirnih Knjižnih ilustracij in razstavo »Mladinska knjiga v službi mednarodnega sporazumevanja«. Znani mladinski pisatelj Erich Kästner je obširno govoril o mladini, literaturi in mladinski literaturi. Kästner je ostro obsodil težnjo za dobičkom in kič, ki sta razširjanju dobre mladinske literature mnogo škodovala. Rekel je: »Cim bolj se bodo pisatelji zanimali za mladino, tem več zanimanja za dobro literaturo bodo vzbudili v njej. poudaril je hujno potrebo mednarodne zamenjave mladinske literature, govoru je o nalogah prevajalcev in založnikov, pisateljev in ilustratorjev in zaključil z besedami: »Bodočnost mladine bo prdv takšna, kakršna bo jutri in pojutrišnjem njena literatura.« »JU tir JO V KRATKIH HLAČAH« so imenovali francoski listi skupino panskin šolskih otrok, ki je odločila o podelitvi tudi za francoSKe razmere velike literarne nagrade v znesku pol milijona jrankov za najboljšo mladinsko povest. Nagrada je bila podeljena letos prvič in sodi poleg nagrad »Prix Goncourt« in »frix temma« mea najgoij pomembna literarna priznanja v franc:ji. Mimo tega je zamisel te nagrade hudo izvirna in je njena podelitev privabila na stotine reporterjev in jotograjov. francosko ministrstvo za šolstvo je izbralo izmed najboljših deset učencev iz departementa Seine, ki so kot člani jury je priznan nagrado knjigi, ki je po njihovi sodbi najbolj privlačna za mladino. Organizatorji »Salon dfnjance« so se odločni, da vsako leto podelijo nagrado za knjigo, ta. jo bodo otroci sami izbrali. Razpisa Se je udeležilo zelo mnogo pisateljev, poslanih je bilo 380 del, izmed Katerih pa je v ožji izbor prišlo samo devet del. Ta izbor so že pretresli zastopniki ministrstva za vzgojo, saj bi otroci tega ne zmogli, čeprav bi brali med vsemi počitnicami. JMajstarejši član jury je je bil štirinajstletni deček, ki je predsedoval, pomagala sta mu dva enajstletna »sekretarja« in sedem drugih članov juryje, ki prav tako še hodijo v šolske klopi. Po dveh glasovanjih je bilo z osmimi glasovi proti dvema razglašeno za najboljše delo roman »Kapitan Paša«, ki ga je napisala Jeanne de Recquevuie. pisateljica je ona psa zmeaena, ko so ji sporočili novico m ko ji je francoski gospodarski minister izročil ček za pol milijona frankov, zanimivi so podatki o pisateljici de Recquevuie. Njen oče je bU rojen v uangradu, mati v Sinji, ona sama pa v pariškem predmestju uuer. zgodbo svojega romana je postavila v Turčijo; dvanajstletni deček skuša vrniti sultanu prestol, ki mu ga je odvzel uzurpator. V boju za sultana podleže ta deček m njegov pes, premagani so zarotniki in sultanu ne uspe, da bi pnsei spet na prestol, pisateljica je roman napisala ze pred leti in ji je petnajst let ležal v miznici. Ob razpisu nagrade pa se je opogumila m delo, ki ga je napisala za svojega vnuka, poslala juryji. Po podelitvi nagrade je nagrajenka poljubila vseh deset članov juryje in naročila vsa> k emu kozarec oranžade. Prihodnje leto bo v juryji dese z deklic. IA V .1 I e El BEVKOVE NOVELE V HRVAŠČINI Kliub precejšnjim neošečnostim, ki jih. našim zaiužoam prizadeva sedanji položaj, se od časa do časa o izLožoenih oknih zagrebških in beograjskih knjigarn le pojaoi ta ali oni prevod iz slovenščine, iako je zagrebška >Zora* te dni izdala >Nooe-le* Franceta Bevka. Knjiga je izšla v zbirki >Jugoslavenski pisci*, kjer so pred časom izšle novele Cirila Kosmača in izbor iz >Mask* Jusa Kozaka in v kateri bo čez nekaj mesecev izšel izbor eseistično-kritičnih spisov Josipa Vidmarja. Bevk je zadnja leta, se pravi po zadnji vojni, prodrl med Hrvate in Srbe bolj s svojimi mladinskimi kakor ostalimi deli. Tako je zagrebško »Aovo pokoljenje* izdalo njegovo mladinsko povest >Tonček< v prevodu Čire Culiča in *Mladost< >Ma-lega upornika* v prevodu And jelke Martič, medtem ko bo *Matica Hr-vatska< najbrž čez nekaj mesecev izdala njegova *Otroška leta< in še nekatere najboljše Bevkove obsežnejše mladinske stvari. Ze pred vojno pa so Hrvati prevedli povest >Zasta-na o vetru*, ki je izhajala v nadaljevanjih v listu >Istra<, in pa dramo >Kajn*, ki so jo diletanti Istrskega akademskega., kluba iz Zagreba uprizorili v zagrebškem Malern gledališču - in tudi :iy . Subotici (1932). Razen tega so po .vojni prevedli tudi Bevkove >Tovariše*, novelo >Štefa se vrača* in nekaj odlomkov iz knjige >Pot v svobodo<. V Beogradu je pred vojno izšlo reoialno nekaj njegove krajše proze in pa novela *Gra-nata< v knjigi >Savremeni slovenački novelisti*. Ista novela je po vojni izšla o novem prevodu Djuze Rado-Đića^ pri >Prosveti*, medtem ko je založba >Novo pokolenje* izdala v prevodu Vide Pečnik obsežen izbor BevkoPih mladinskih spisov pod naslovom >Cobančiči* (1950). Razen sedmero črtic iz >Otroških let*, je p knjigi, ki ima 35? strani, prevedenih še šest daljših Bevkovih mladinskih povesti, in sicer >Tovariši*, >Grivar-jeoi otroci*, »Pastirci*, > Jagoda*, >P ester na* in >Tonček*. Pravkar izšla knjiga Bevkovih novel, ki obsega 274 strani, pomeni prvi izbor njegove leposlovne proze o srbohrvaščini. Obsega vsega skupaj sedem novel, ki jih je prevajateljica And jelk a Martič izbrala zvečine iz Bevkove knjige >Obračun<, ki je izšla ob pisateljevi šestdesetletnici. Tako so v knjigi po vrsti prevedene >Tuje dete*, >Obračun*, >Na prelomu*, >Greh pogoniča Zidorja*, >Baj-tar Mihale* in >Oče«, razen tega pa je v knjigi še daljša povest *Morje luči*. Na koncu knjige je Ante Roj-nič na desetih straneh informativno prikazal Bevkovo življenje in delo. Tako bo s to knjigo vsaj del najboljše Bevkove pripovedne proze dostopen hrvatskim in srbskim bralcem. Čas, v katerem je knjiga izšla, je naravnost ugoden in kakor nalašč izbran za uveljavljanje del tega pisatelja Slovenskega Primorja med hrvatskimi bralci. O prevodu lahko zapišem, da je sorazmerno tekoč in po veliki večini tudi točen. Nekaj večjih spodrsljajev gre pač na rovaš jezikovne sorodnosti oziroma Še vedno nepopolnega znanja slovenščine (n. pr.: >Tvoja glava, tvoj svet* Martičev a prevaja s: >Tvoja glava, tvoj svijet*, namesto: savjet, kar pa seveda dobesedno v hiuaščini prav tako nič ne pomeni). Andjelka Martičema se je namreč zadnja leta uvrstila med najplodnejše hrvatske prevajalce^ slovenskih književnih del, posebej še mladinskih. T. P. E. M. FORSTER: POPOTOVANJE V INDIJO Kot eden izmed prihodnjih odločilnih faktorjev »svetovnega ravnovesja« je Indija po svoji osvoboditvi v središču splošnega političnega pa tudi gospodarskega in kulturnega zanimanja. Dasi se je evropska javnost zlasti v zadnjih desetletjih precej seznanila s problemi te velikanske in preobljudene ter prastare dežele, zbuja njeno ime praviloma še vedno fantastične asociacije na pravljično bogate in skrivnostne maharadže, na fakirje s kobrami, na čipkaste templje, bele slone in zatohle džungle, polne krvoločnih tigrov. Indijo dalje pavšalno poznamo kot domovino najstarejših mislecev, zagonetnih Petdesetletnica umetniškega dlela skladatelja Antona Dobronića V Zagrebu proslavlja 75-let-nico svojega rojstva in 50-letni-co svojega umetniškega delovanja hrvatski skladatelj in glasbeni vzgojitelj profesor Anton Dobronič, senior jugoslovanskih komponistov. — Sin sončnega Hvara se je rodil 1878. leta v Jelši. Menda sta mu njena sočna pesem in pojoča govorica začrtali življenjsko pot. Postal je ljudski učitelj. Maturiral je v Arbanasih pri Zadru, potem pa širil prosveto po Dalmaciji in njenih otokih. Kmalu se je ves posvetil edinole glasbi. Dovršil je nauke pri prof. Vitez-slavu Novaku na praškem konservatoriju. Spočetka je poučeval glasb0 na nekaterih hrvatskih srednjih šolah, dokler ga niso poklicali v Zagreb na konservatorij in končno kot profesorja kompozicije na tamošnjo glasbeno akademijo. Jubilanta prištevamo med najplodnejše jugoslovanske skladatelje z vseh področij glasbene produkcije. Kot dosledni borec narodnih stremljenj v jugoslovanski glasbeni proizvodnji je Dobronič bjl težke borbe, ni pa nikdar klonil niti se ni podal. Zakladnica njegovih opusov je izredno bogata. Izkazuje okoli 140 del. Celovečernih glasbe-' n0 - scenskih ima sedemnajst, med njimi dve 0Peri. napisal je nad trideset velikih simfoničnih in okoli štirideset komornih skladb raznih oblik, ostalo pa so skladbe za klavir, pesmi in zbori. Uglasbil je tudi Gundu-ličev0 Dubravko. Mnogo se je ukvarjal z glasbeno folkloro. Zbral je blizu dva tisoč zapiskov iz Srednje Dalmacije in domačega otoka Hvara. Slovenska glasba mu ni bila tuja. Kritično jo je motril. Z našimi vidnimi skladatelji starejše generacije so ga spajale mnoge vezi. Kot glasbenika ge je zelo mikalo vprašanje, ali obstoja možnost obdelave slovenske glasbene folklore na glasbeno nebanalni osnovi, bolje, na povsem umetniških načelih. V njegovih številnih in raznovrstnih zbirkah ljudskih napevov naletimo na več takih bolj ali manj posrečenih poskusov. 1950. leta pa ga je doletelo veselje, da je en tak primer: samospev s klavirsko spremljavo — o priliki glasbenega natečaja v Ljubljani našel razumevanje med slovenskimi glasbeniki in mu pridobil umetniško nagrado. Neodvisno od tega pa je Dobronič s svojim ustvarjalnim delom vezan na slovenska tla s svojo opero »Vdova Rošlinka« po Istoimenski veseloigri Cvetka Golarja. Z znatnim umetniškim uspehom je bilo delo izvajano v Zagrebu in Bratislavi. Vipi verstev in nekaterih novejših piscev, ki pa smo jih verjetno pretežno doživljali z romantiko eksotike. Slišali sm0 še o katastrofah neverjetnih dimenzij, o lakotah, povodnjih in epidemijah. Pri vsem tem pa je Indija nujno ostala nekakšna skrivnost, ravno prav dražljiva, da je inspirirala pustolovske romane in filme. Seveda je bila ta »skrivnostnost« zelo dobrodošla angleškim kolonizatorjem. Toda literatura ima pač svojo revolucionarno usodo in tako so bili prav nekateri angleški pisatelji tisti, ki so prvi z ljubeznijo in resnicoljubnostjo začeli prikazovati realno in v svoji bridki realnosti fantastično podobo Indije. Mednje se je zdaj v slovenskem prevodu uvrstil Edward Morgan Forster s svojim romanom Potovanje v Indijo. Glavni motiv knjige je prav ta »skrivnost« Indije, dežele in ljudi. Forster jo raziskuje in odkriva pošteno in rahločutno, in kjer njegov evropski »ratio« odpove, to tudi odkritosrčno prizna. — Kajti ta velika dežela, ta svet zase, je v marsičem resnično nedostopna sodobni evropski psihi, pa četudi je oborožena z znanstveno sociologijo in najboljšimi metodami kulturne zgodovine. Vendar je Forster na svoj tankovestni in poetični način ustvaril v svoji knjigi podobo, ki je nenavadn0 stvarna ter prepričljiva in ki nas Indiji približa za dober korak. V tem je poleg njenih splošnih literarnih odiik^njena posebna privlačnost in pomembnost Napisana je bila pred tremi desetletji — Indija je med tem doživela svoj zgodovinski prelom — in je v tero formalnem pogledu zastarela, daleč pa prevladujejo njene trajne odlike. Mnogo nam bo koristila pri razumevanju sodobnih dogodkov. Indija, katere razvoj mnogo obeta naprednemu človeštvu, nam bo podala bližja. Cankarjeva založba je s Popotovanjem v Indij0 smotrno obogatila svoje kvalitetne izdaje, priznanje gre pa tudi prevajalcu Janezu Gradišniku. Icl je svoje delo vzorno oDraviL > J. Seja mestnega ljudskega odbora Škofja Loka Na zadnji seji ljudskega odbora mestne občine v Škofji Lo^ Jci so obravnavali investicijski načrt za leto 1954. Odborniki so razpravljali tudi o investicijah. v letošnjem letu in o investicijskih delih, ki jih bo treba 'izvesti v prihodnjem letu. Iz poročila predsednika za go-soodarstvo je bilo razvidno, da so letos veći del investicijskih sredstev porabili za graditev nove ceste, gimnazijskega poslopja. vodovoda ir.- za druga manjša' dela. Predvidenih investicijskih sredstev je ibilo v znesku 48 milijonov dinarjev, investicije same pa so presegle to vsoto za 4 milijone. Zaradi primanjkljaja v postavkah investicij se 'e razvila živahna razprava. Sden izmed govornikov je grajal nakuo vodovodnih cevi. ki jjh v tem letu niso uporabili, čeravno je bilo zadnje porabljenih precej denarja. Nato so obravnavali predlog investicij za prihodnje leto. ki je bil volivcem že dan v pregled. Predlog predvideva graditev štiristanovanjske hiše, ceste od kolodvora do glavne ceste Ljubljana—-Kranj, odstranitev stavb, ureditev prostora pri Balanto- vi hiši, ureditev glavnega trga itd. Važna točka dnevnega reda je bilo vprašanje električnega omrežja, ki je precej zastarelo. Zaradi slabega toka nastaja tudi občutna škoaa, ki jo zlasti občutita tovarna klobukov in predilnica, prikrajšani" pa so tudi lastniki radijskih sprejemnikov, ki oddaj ne morejo poslušati zlasti zvečer. V živahni razpravi s0 odborniki povpraševali, kdo do povrnil nastalo škodo. Navzoči so med drugim ugotovili, da bi moralo biti pri vzdrževanju električnega omrežja v škofjeloškem okolišu zaposlenih več kvalificiranih delavcev. IZ ŠKOFJE LOKE Pretekli teden je bila v območja Škofje Loke vrsta volilnih sestankov, kjer je govorila tov. Mira Svetinova, kandidat za republiško Ljudsko skupščino. V petek zvečer je bilo v btari Loki zborovanje volivcev. Pred prepolno dvorano je tovarišica Svetinova govorila o našem gospodarstvu, novem družbenem planu, zunanji in notranji politiki ter o vrsti drugih vprašanj. V podrobnostih je pojasnila najnovejši položaj v tržaškem vprašanju. Razprava, ki je sledila njenemu govoru, je bila zelo živahna. B. P. Po škofjeloškem, tednu Tradicionalni škofjeloški teden so Skofjeločani zaključili v nedeljo z otvoritvijo novo asfaltirane ceste Škofja Loka “ Trata. Z dograditvijo prve etape cestnega omrežja v tem delu Gorenjske je pridobila Škofja Loka važn0 oporo za razvoj turizma, ki lahko sčasoma postane dober in bogat vir dohodkov za nadaljnji razvoj kraja. V načrtu imajo še gradnjo več dobrih cest, med njimi avtc-ir.cbhske ceste Ljubljana Kranj in tudi ceste v obe škofjeloški dolini — Poljansko in Selško. V Škofjeloškem tednu So sodelovale vse množične organizacije. kulturno umetniška društva in tudi slepi niso hoteli zaostajati, temveč so sodelovali s svojo godbo. Skofjeločani so zlasti v tem tednu pokazali veliko prizadevnosti, da bi bila Loka čim privlačnejša za turiste. Zat0 je treba prav kmalu preurediti hišne fasade starih hiš ter urediti škofjeloški grad. T0 bi bila najprimernejša zgradba za škofjeloški muzej, Večji tovor na ladjah Jugoslovanske linijske plovbe Reka, 21. novembra. Ladje Jugoslovanske linijske plovbe, ki plujejo po stalnih rutah, so imele v letošnjem prvem polletju za prevoz okrog 20 odstotkov več tovora, kakor v drugem polletju lanskega leta. Zlasti so se povečale količine tovora za Bližnji vzhod, in sicer šestkrat. Do tega povečanja je prišlo zaradi vse večjega našega izvoza v države Bližnjega in Daljnega vzhoda, delno pa tudi zaradi povečanja avstrijskega tranzita. Na teh linijah je Jugoslovanska linijska plovba dobila stalne stranke, zlasti v Severni Afriki in Siriji. Ker se je povečal naš izvoz lesa v francoski Maroko, je vzpostavilo podjetje na linijah za severno Evropo v Maroku štiri nove postaje, dve, in sicer v Genovi in Casablanci, pa sta na novo vzpostavljeni na linijah za Severno Ameriko. ki poseduje bogato zbirko zgodovinskih predmetov in se zaradi neprimernih in pomankljt-vih prostovov v puštalskem gradu ne more prav razvijati. Poleg tega bo treba misliti tudi na zgraditev velikega hotela, ki bi obratoval tudi v zimskem času, saj Ima Loka vse pogoje za zimski šport. Enak0 potrebna bi bila tudi ureditev modernega kopališča. G. Poizkusna proizvodnja v Jugokeramiki Zagreb, 21. novembra: Veliki keramični kombinat »Jugokera-mika« v Zaprešlču pri Zagrebu je začel poizkusno proizvodnjo keramičnih ploščic za sanitarne potrebe. Poizkusna proizvodnja je povsem uspela in bo naša država postopno postala neodvisna od uvoza keramičnih plošč. Tuji strokovnjaki pravijo, da je ta tovarna najlepša te vrste v vsej Evropi Doslej so začele obratovati modelarna, mlin za mletje surovin, krožne Peči in velik laboratorij. Ta teden bodo vžgali prvo veliko tunelsko peč. Z obratovanjem te tovarne se bomo postopoma osvobodili Y tej panogi industrije ter tako prihranili vsako leto 100 milijonov deviznih dinaTjev, ki smo jih dajali za uvoz keramičnih ploščic. Začeli bodo izdelovati kartonske vžigalice Osijek, 21. novembra. Osiješka tovarna šibic »Drava« bo ta mesec začela izdelovati kartonske šibice. S tem bomo dosegli ne samo pocenitev izdelka tenu več rešili tudi pomembno vprašanje, s katerim se je tovarna vseskozi borila, namreč preskrbo s potrebnimi količinami lesa. »Drava« je letos izvozila v države Južne Amerike in Afrike nad 200 vagonov šibic, za katere je prejela več kot 400.000 dolarjev. Spričo dejstva, da je s tem zadostila vsem pogodbam s tujimi kupci, bo pošiljala osiješka tovarna sedaj vso svojo proizvodnjo na domači trg. KOLEDAR Nedelja. 22. novembra: Cecilija Zoina. Pooedoljok. 23. novembra: Milivoj. Kiemen. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Ljubljana, za n-ujne primere — Pol klinika. Miklošičeva c. 20. telefon 23-Oftl; sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16. do ponedeljka do 6. ure: nočna dežu-r-ca služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj Celje: dr. Joče Fišer. Kržišniko-va uiJioa 7. — od sobote ob 18. ure datlje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. Na medicinski visoki šoli sta 21- novembra promovirala za doktorja med; ene Poznič Breda in Setina Mitoš. — Čestitamo! Zlati ljubilej praznuje danes Sternova mama iz Ilirske ulice Čestitajo poljanski prijatelji. V .Klubu kulturnih delavcev govor v v ponedeljek. 23. novembra ob 26.30 uri francoski književnik Paul Viilard: O sodobnem francoskem romanu. Daaes sveže morske in sladkovodne ribe v ribarnici. Nabavite »Našo modo« — ZA OTllOKE 1033 z več kot 60 raznim modeli Za otroke od 1 do 16. iet. V njej boste našit otroške modele za spcmlad. poletje, jesen in zimo. kakor tudi modele za pletenje in otroško perilo. Kroj pr lož n Cma BO din. Izid natečaja za opremo Hra. n i T -1 ii knjižic Mestne hranilnice ljubljanske. Sklep žirije: Prva nagrada se ne podeli. Dve drug; narca.ji ä 5070 d n prejmeta: — arch. Trpin Peter iz Ljubljane in Preac Janko iz Maribora. — Dve odäeuca ä 2000 din sta določena za osnutke z gelom: »SV 13« in »TIM 53«, OKULISTIČNI ODDELEK POLIKLINIKE v Ljubljeni od 1. do Sl. decembra ne bo predpisoval očal. ker bo ta mesec zaradi dopusta zdravnika okulista oddelek ordinira! v r krni čerem delovnem česu to je le od 12 do 16. ure. Nabavite »Našo modo« — Otro-Sko š*rv 1S33 v upravi »Naše mo-d r — v, tt Republike 8. tek ta.. ----I-1.&. Dom Podutik. — Najbolj pri-*uemo aost šče za družabne večer PUTNIK LJUBLJANA Vnedeljo 20. novembra izlet z nedeljskim vlakom na Jesenice. Otvoritev umetnega drsališča s pestrim sporedom. Vse informacije daje Putnik Ljubljana. Prijave istotam. konger; B II. abonmajski koncert oTke-stna in zbora Slovenske filharmonije bo v ponedeljek 23. t m. za abonma' A. v torek 24. t. m. za abonma B. Dirigent Jakov Ciip-cj, solist Jernej Plahuta. DRAMA Nedelja. 22 nov. ob 20: Shaw »Pygmalion« Izven jn za podeželje — (Elizo igra I>uša Počkajeva. Higginsa Stane Potokar.) Pom-deljek. 23. nov.: Zaprto Torek. 24. nov.: Zapirto. Sreda. 25. nov. ob 20: Torkar »Pravljica o smehu«. — Krstna predstava Pr-miera. Izven. Četrtek. 26. nov. ob 20: Torkar »Pravljica o smehu«. Red K. Petek, 27. nov. ob 29: Torkar »Pravljica o smehu«. Red D Sobota 28. nov. ob 20: Shaw »Pygmalion«. Izven in za podeželje. Nedelja. 29. nov. ob 20: Cankar »Hlapci«. Izven. V proslavo državnega praznika. , OPERA Nedelja. 22. nov ob 1S.30: Massenet »Werther« Gostovanje Rudolfa Francla. Izven m za pode-želje Ponedeljek. 23. nov.: Zaprto Torek, 24. nov. ob 15: Verdi »Ri-.goletto*. Zaključena predstava za gimnazijo na Jesenicah. Sreda. 25. nov. ob 19.30: Gounod Faust«. Red F. Četrtek. 26. nov. ob 19.30: Rossini »Seviljski brivec«. Zaključena predstava za s'ndikata Uiri/\*&r-zo in TVS. (Veljajo vstoumnce od 13. novembra). Ponovno opozarjamo da 1e začetek vseh večernih opernih in baletnih predstav točbo ob 19.30 in je dostop v avditorij zamudnikom zabranjen, čim se ugasijo iUičii v a-vditoriju, MESTNO GLEDALIŠČI LJUBLJANA — ded. Nedelja. 22. oov. ob 20.30: Arista. fanes: Lisisttata. Izven. Ponedeljek. 23. nov.: Zaprto. Torek. 24. nov.: Zaprto. Sreda. 25. nov. ob 19: H. Tagoira »Gh iitra«. Zaključena predstava Za LMS. Četrtek. 26. nov. ob 20: Vfflbaitfa- ve šaloigre (Večer čitalnici), -t Prem era. Loven. Šentjakobsko GLEDALIŠČE LJUBLJANA Mestni dom Nedelja. 22. nov. ob 1530: Tavčar-Marinc »Otok in Struga«. Romantična igra z godbo. PodoL danska predstava, ob 20: Nestroy-Likair »Ah ta ljubezen šmentana«. Igra * godbo. petjem din plesom. Prodaja vstopnic v Mestnem domu od 10. do 12. in od 15. do 17. Rezerviranje tel. štev. 20-923. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Nedelja. 22. nov ob H: Taufer-Novy »Mojca in živali«. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Nedelja. 22, nov. ob 17: »temml« »Čarovni klobuk«. Ponedeljek. 23. nov. ob 15: Gostovanj© v Šmarjah. Torek, 24. nov. ob 12.30: Gostovanje v Višnji gori. ob 16: Gostovanje v Trebnjem. Sreda. 25. nov. ob 16: Gostovanje v Polhovem Gradcu, ob 19: Gostovanje v Lučinah. Vstopnice za popoldansko predstavo se dobe od 11.30 do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališč« v Gledališki pasaži jn pol ure pred predstavo pri gledaliških blagajnah. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Rokodelski dom Nedelja ob 16: »Peggy, «rček moj«. Nedelja ob 20: »Okence«. Blagajna 2. uri pred pričetkom predstav. — Komenskega ulica. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja. 22. nov. ob 16: J. Zemljan »Odločitev«. Izven. Torek. 24. nov. ob 20: J. Zemljan »Odločitev«. Red Torek in Iz-veiru Četrtek. 26. nov. ob 16: A. Gehii »Šesto nadstropje«. Red Popoldanski in Izven. S-obota. 28. nov. ob 20: J. Zemljan »Odločitev«. Red A in Izven. Nedelja. 29. nov. ob 15: J. Zemljan »Odločitev« — Slavnostna predstava v or oslovo dinteva Republike. Izven. RADIO 6.00 — 20.00 Slovenske narodne, pa rtizeinske in delovne pesmi ter koračnice — vmes vsako uro po-ročila z volišč — med glasbo literarni odlomki, recitacije -in posnetki s terena: 12.30 — 12.45 Napoved časa poročila in objave; 15.00 — 15.10 Napoved časa :n poročila; 19.00 — 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 — 21.00 Večerni simfonični koncert: 21.00 — 22.00 Skladbe domačih avtorjev: 22.00 — 22.15 Napoved časa. poročila in pregled sporeda za naslednji dan; 22.15 — 23.00 Nočna koncert del slovenskih avtorjev; 23.00 — 24.00 Oddaja Radie Jugoslavija za tujino ne valu 327J. m (prenos iz Zagreba). OBVESTILA LEKSIKON KRAJEV, NASELIJ IN ZASELKOV LRS. Slovenci smo pred letom 1918 imeli le repert-orije za posamezne razkosane pokrajine našega narodnostnega ozemlja. V Stari Jugoslaviji je sicer izšel leta 1939 Splošni pregled bivše dravske banovine, ni pa bilo v njem velikega dela naše domovine, Slovenskega Primorja. Zato bo ta leksikon tem bolj pomemben, ker bo po skoraj pol stoletju nudil vpogled v gospodarsko in socialno strukturo velikega dela prebivalstva Slovenije. Med drugim bodo v leksikonu, po popisu prebivalstva iz leta 1948, za vsak kraj, občino oziroma okraj podatki o površini, številu in socialni strukturi prebivalstva, o upravi, šolstvu, železniških postajali in pošti, o nadmorski višini itd. To bo naš^prvi priročnik po vojni, ki bo združeval praktične podatke za vsakdanjo rabo o večini slovenskih naselij. Splošnemu delu leksikona bodo dodani^ še statistični podatki o šolah in učencih, o zdravstvenih ustanovah, železniških postajah, poštah, planinskih postojankah itd. Knjigo bodo poživile tudi lepe pokrajinske slike in slike naših razvijajočih se industrijskih podjetij. Obsegala bo nad 600 strani. Kdor plača znesek do 30. novembra 1953, prejme knjigo v prednaročilu za 250 din. Ta izredno nizka cena v prednaročilu je določena zato. da si lahko leksikon^ nabavijo čiroširši sloji, zlasti ^ šole, ustanove in podobno, na kar še posebej opozarjamo. UVOD V KMETIJSTVO Kmetijstvo je pomembna panoga našega gospodarstva. Desetletni perspektivni načrt o razvoju kmetijstva to dokazuje. Za izvedbo tega načrta pa so nam strokovne knjige z najnaprednejšimi izsledki umnega kmetovanja tembolj potrebne. Knjiga >Uvod v kmetijstvo« bo omogočila vsem, ki imajo opravka s kmetijstvom, enostaven, pa zelo učinkovit vpogled v eno prvih panog narodnega gospodarstva. Tudi praktičen gospodar bo našel v njem mnogo napotkov za obogatitev svojih izkušenj. V besedi in sliki bodo v knjigi prikazane vse lastnosti obdelovalne zemlje in podnebja, življenje rastlin, vseh vrst i\*a. in krme, travni-štvo in pašništvo, sadjarstvo, vinogradništvo, dalje reja konj. govedi, prašičev, ovc, perutnine, čebelarstvo itd. Knjiga bo obsegala nad 400 strani. s slikami, razpredelnicami in diagrami. Prednaročniki dobe knjigo za 420 din, če jo plačajo do 30. novembra 1953. Predplačila za obe knjigi sprejema uprava »Uradnega lista LRS«, Ljubljana. Erjavčeva lin. poštni predal 336. ček. račun št. 601-T-157. Ljudske odbore, gospodarska podjetja, zavode, urade, ustanove in posameznike opozarjamo na dve pomembni knjigi, ki jih bo izdal Zavod za statistiko in evidenco LRS v založbi »Uradnega lista LRS«, Ljubljana, in sicer: POZIV VSEM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM NA PODROČJU MESTA LJUBLJANE PRIJAVE POTREB PO CEMENTU V L. 1954 Tajništvo za gospodarstvo pr! Mestnem ljudskem odboru glavnega mesta Ljubljana poziva vse gospodarske organizacije na področju mesta Ljubljane, da v zvezi s pripravami predloga družbenega plana za leto 1954 (okrožnica Mestnega ljudskega odbora. Svet za gospodarstvo štev. 7691/53 z dne 24. 10. 1953). prijavijo svoje potrebe po cementu v letu 1954 za dela kapitalne izgradnje in drnžbenega standarda in sicer: 1. za vsa investicijska dela. kj jih bodo podjetja opravila na področju mesta iz svojih lastnih sredstev (upoštevati samo dela za katera razpolaga podjetje z ekonomsko dokumentacijo ^er i^ia zanje zasigurana finančna srodstvaj, -e»; _ ^£ S. h vadrftrranje «fcitojifll •*“ jektov. 'i~ „ 3. xa ndrfcmji uhftejeHh W«* atrijskih noprtf. Na prijavi Mi navesti kvaliteto cementa in tovarno. Is katere naj bi te cement šebavU. Prijave je treba oddati najkasneje do 24. 11. 1958 na Mestnem ljudskem odboru, Tajništvo za komnnalne zadeve, Mačkova ulica 1, soba Štev. 37, II. nadstropje. Nepravočasno oddane prijave ne bomo mogli upoštevati pri dodelitvi cementa. TAJNIŠTVO ZA GOSPODARSTVO PRI MLO LJUBLJANA. RAZPIS ZDRAVNIŠKIH MEST Zdravilišče TopolSioa razpisuje dvoje zdravniških mest ze sDeci-aiiz&cijo Iz ftiziodogije. Natančnejša «pojasnila daje ravnateljstvo zdravilišča. ZAPORA MOSTU Obveščamo, da bo most v Lipnici. na cesti Podnart—Kron« zaradi popravila mostu, od 25 novembra do 2. decembra zaprt za ves promet. — Okrajna cestna uprava. KINOPRED STAVE O CESTNEM PROMETU Združenje šoferjev in avtomehanikov v Ljubljani priredi serijo kimopredstav o cestnem prometu v prometno razvitih državah. on sicer v novembru: 23. no^ vembra v Kranju. 24. novembra v Tržiču. 25. novembra v Trbovljah, 26. novembra v Celju. 27. novembra v Mežici. 28. novembra v Marilboru. 29. novembra dopoldne v Murski Soboti, popoldne v Lendavi. 30. novembra dopoldne v Ljutomeru, popoldne v Ptuju, ter v decembru: 1. decembra v Brežicah. 2. decembra v Novem mestu. 3. decembra v Straži. 4 decembra v Črnomlju. 5. decembra v Kočevju in 6. decembra v Ljubljenih — Predstava je sestaviljena iz več krajših filmov, deloma tudi v bafrvah. ki prikazujejo navede in razvade ter nerodnosti pešca, vozmiika motornih vozil itd. — Kor ni vstopnine (pobirajo se 1© prostovoljni prispevki za kriitje režije, pričakujemo primeren odz:v. Kraj in ura bosta naznanjena v vsakem kraju na .posebnih plakatih. Pošljite tudi šolsko mlado no! REDKA PRILOŽNOST Ce nimate vseh številk »Naše mode« jz 1952 1. ali komu želite podariti praktično darilo, naročite kompletno v upravi: »Naše mode« Zagreb. Trg Republike 8. Komplet vsebuje 5 številk (spomlad. pletenje, j-esen. zima. in perilo), a dobite ga po znižani ceni za 180 diin. Denar lahko nakažete na tekoči račun 401-T-1039 ali ’ po poštni nakaznici, ali po povzetju. NOVO Najnovejše modele za zimo 1953-1954 boste našli v Vašem modnem lastu »Naša moda«. Zagreb. Trg republike 8. Kroji s številnimi modeli so preloženi. — Cena 80 din. Denar lahko nakažete na tek. račun 401-T-1Q39. po poštni nakaznici ali po povzetju. RAZPIS DELOVNEGA MESTA Okrajni ljudski odbor Kočevje razpisuje 1 mesto magistra farmacije upravnika za Okrajno lekarno v Ribnici. Nastop službe s 1. januarjem 1954. — Prošnjo s potrebnimi dokumenti je treba vložiti na tuk. tajništvu OLO Kočevje. MARIBOR DEŽURNA LEKARNA Nedelja. 22. nov.: Lekarna »Center«. Gosposk« ul. 12. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja. 22. nov. ob 15: Čajkovski »Labodje jezero«. — Po znižanih cenah. Izven-Ob 19.30: Roland »Obdelujmo v miiru svoje vrtove«. — (»štirje šoferji«). Izven Namesto napovedanega »Beneškega trgovca« bo m or ibarska drama uprizorila to nedeljo ob 19.30 Rolandovo komedijo »Obdelujmo v miiru svoje vrtove«, ki bi brez dvoma lahko imela dosti bolj mikaven naslov »štirje šoferji«. Ta komedija, ki je že ob premieri In prvih reprizah navdušil« publiko, bo gotovo tudi nocoj privabila v dramo številne gledalce. RADIO MARIBOR Nedelja. 22. novembra: od 6 do 12 prenos sporeda iz Ljubljane; ob 12 oddaja v madžarščini: od 12.20 do 23 prenos iz Ljubljane. KINO MARIBOR PARTIZAN: amer. film »Makao«. udarnik: angl. film »Trenutek obupa« POBREŽJE: franc film »Pastoralna simfonija«. STUDENCI: angL film »Bell hod* niki«. MURSKA SOBOTA MESTNI KINO: meh. film’ »Cacw tiflas mušketir«. PTUJ MESTNI KINO: tugoslov. film »Nevihta«. Ülmria ja nag& dobra W»ta mama. štora «nama in tata NEŽA BAC. Pogreto bo ir nedeljo 22. novembra. — 2all>udoöe družine Bač. Sovine. Škorjanc. Guzej. — Šmarje Pri Jelšah. Dravograd. Ceüje. V Imenu varit sorodnikov sporočamo vsem. ki ©o poznali našega predobrega moža in zlatega očeta ANTONA ZAJEC (Martinca), da nas je 17. t. m. nenadoma zapustil. Pokopan Je bil 19. novembra pri Sv. Križu. Tisočkrat hvala vsem. ki ste pomagali ob času smrti, sosedom, pevcem iz Smart-na. gasilcem, prečastiti duhovščini. darovalcem vencev, vsem. ki ste • ge v tako obilnem številu spremili na njegov poslednji dom. — Globoko žalujoči ostali. Šmartno Ljubljana. Vrhnika. 20. novembra 1953. Naznanjamo Žalostno vest. da nas je zaradi krute n zahrbtne bolezni v cvetu mladosti zapustil naš edini ljubljeni sin. brat. stric in svak DANIJEL KURALT. Globoko žalujoča mama. sestra Zofija z možem in hčerko Jamči Pogreb dragega pokojnik« bo v nedeljo ob 15. z Zal. Po dolgem trpljenju je umrl naš ljubi mož. oče. sn. stari oče. tast MIRKO ROZMAN. železostrugar. Pogreb bo v ponedeljek. 23. novembra 1953 ob 15.30 uri z 2el — Andrejeve mrliške vežice. — Žalujoči ostali. Sporočamo žalostno vest. da nam je umrl naš ljubljeni mož in zlati očka BABIC FRANC, krojač v pokoju. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 22. novembra 1953 ob 15. uri z Zal — kapelice sv. Petra. — Žalujoči: žena RozaLija. hčerka Mimica, brat. sestre, sestrična. — Ljubljana. Pueblo Minesota. 20. novembra 1953. V globoki žalosti sporočamo, d« nas je nenadoma zapustila naša VREME Napoved za nedeljo, dne 22. novembra 1953: Lepo vreme s postopno oblačnostjo. Ponoči im dopoldne. predvsem v ljubljanski kotlini megla. Temperatura ponoči do —6 sitopinj. čez dan do 13 stopinj, v Primorju p« do 16 stopinj. •»••• ZA PRODAJO ČEVLJEV IŠČEMO STROKOVNO IZVEŽBANE TRGOVSKE MOČI, ki so že samostojno vodile trgovino s čevlji, ali ki bi se mogle v kratkem usposobiti za samostojno vodstvo take trgovine Ponudbe z izčrpnim opisom dosedanjega dela poslati v oglasni oddelek pod — »DOB ER POLOŽAJ* 7514-A RAZPIS DELOVNIH MEST Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane razpisuje naslednja delovna mesta v upravnem aparatu: 1. mesto upravnega jurista z gospodarsko prakso 2. mesto upravnega jurista s prakso iz področja komunale 3. mesto ekonomista s prakso za analitsko-planski odsek 4. mesta več inšpektorjev za finančno in tržno inšpekcijo Pod točko 4 je potrebna strokovna izobrazba po predpisih Temeljne uredbe, predpisana za uslužbence finančne službe in trgovinske inšpekcije. Kolkovane prošnje z življenjepisom se vlagajo pil Tajništvu MLO — Kresija, soba št. 6/1. ANGOLA KONJEDIC, roj. GraSič. Pogreb bo v fied*efljo. 22. novembra ob 15.30 z 2a'l — Jožefove mrliške vežice. — 2alujoči: hčerka Mirna, vnuka Jernej in Andrej, zeit Viljem Stnmecki. Umrla Je naša ljuba mama. stara mama. sestra ELIZABETA SUŠNIK. Pagrreb bo v ponedeljek 23 novembra 1953 ob 14.30 uri z Zal — Marijine mrliške vežice. — Žalujoči: hčerka Štefka, vnuk Tonček, in ostalo sorodstvo. — Ljubljana. Kamnik. 21. novembra 1953. Ljudska tehnika Zel. strojne delavnice Ljubljaina-ši.ška. sporoča žalostno vest. da je umeri njen zvesti' Član MIRKO ROZMAN. N® njegovi zadnji poti ga bomo spnemidi v ponedeljek, dne 23. novembra ob 15.30 uri z Zal. Dobrega člana bomo ohranili v trajnem spominu. Po dolgi mučni bolezni nas Je zaipustil naš dragi mož. oče. stari oče in brat MATIJA KOS. žel. strojevodja v pokoju. Pogreb bo v ponedeljek, dne 23. novembra 1953 ob 15. uri z Žal — Krištofove mrliške1 vežice. Do 12. uire istega dme leži na svojem domu. Ciglerjeva 33. — 2alujoöi: žena Fani. sin Martin, hči Olga. por. Pustawrti. vnuki: Matjaž. Andrej. Roman. Lenčka ter družina Kos. Herman in Zorc. Umri je MIHAJLO KASTOVSKY. železniški uradnik v pokoju. Pogreb bo v nedeljo 22 novembra ob 16. uri iz Jakobove mrliške veže na Zalah. — 2alujoči prijatelji. Vmo, ki mo mojega wHübci mote. KARLA ZMAZEK. višjega knjigovodjo - iz VodoDoa. prepeljanega v IMfetribor. «premili na njegovi zadnja poti. zasuli sroto z venci dn cvetjem, govornikom V Vodniku, učitelju Šinigoju, godbi Železničar in pevskemu društvu v Mariboru ter vsem. ki so mu izkaizoli poslednjo čast. se udeležili maše zadušnce in na kakršen koli način sočustvovali z menoj, moja iskrena hvala — žena Pepca. Vojnik. Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža. očeta brata, strica dn svaka JOSIPA MRAVLJAKA. prof. jz Vuzenice, se zahvaljujemo vsem. ki so ga v tako lepem številu spremili do groba, poklonili cvetje in vence. Iskrena hvala tov. dr. Guliču za požrtvovalno zdravniško skrb. šolam Vuzenice iz Raven na Koroškem, gasilskim društvo, vsem govornikom za poslovilno besede ob odprtem grobu, pevcem Vuzenice in »Sa-morastnikem« iz Raven ne Koroškem in vsem za pismeno izrečena sožalja. — 2alujoča žena Marija otroka in ostalo sorodstvo. Oto nenadni izgubi našega dragega DUŠANA smo sprejeli toliko izrazov sočutja. da se s tem zahvaljujemo vsem. ki so ga spremili do zadnjega bivališča. Posebno zahvalo dolgujemo množičnim organizacijam. Avto-enoto društvu. Gasilskemu društvu. S KUD Postojna, podjetju »Petrol«^ V5*m darovalcem cvetja in vencev, tovarišem za ganljivo slovo in čč. duhovščini. — Ožalošćene družine Milavec. Rihtar. Oto bridki Izgubi našega moža In očeta RUDOLFA CIMOLINIJA se najtopleje zahvaljujemo vsem. ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, mu poklonili cvetje in spremili dragega pokojnika na njeigovi zadnji poti. — Žalujoča žena z otroci. Vsem. ki so počastili spomin našega nepozabnega očet« RUDOLFA DIDEK geometra v pokoju, na njegovi poslednji poti se naj.iskrenejše zahvaljujemo. Srčna hvala njegovim zvestim življenjskim tovarišem. tov. Kasiču. zastopniku geodetskega društva za poslov. Ine besed-e. tov. Gojzdnikarju za ža-lostinko. vsem za izraze sožalja darovalcem vencev, doktorjem in bolniškemu osebju celjske, bolnice za nadvse požrtvovalno skrb za našega predragega očeta — Nina Didek. prof. Zoran Didek. ing. Jože Didek in ostalo sorodstvo. — Celje. Ljubljana, dne 22. novembra 1953. K S N C »UNioft«:_________________ »Amerikanac v Parizu«. TataOct Okroglica v barvni koplji. Predstave oto 16. 16.30 in 2L Ob M. matineja istega filma. »SOCA«: franc, film »Zlata Mada«. Tednik. Predstave , ob 26. 18 in 20. — Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9. do 11. ter od 15 dalj«. »KOMUNA«: amer. film »Trinajsto pismo«. Tednik. Predstava ob 15. 17. 19 in 21. Ob 10. matineje istega filma. »SLOGA«: amer. film »Rdečelask« in kovboj«. Tednik Predstave ob 15. 17. 19 An* UL. Ob 10. j# matineja istega filma. — Proda* ja vstopnic v obeh kinematografih od 9. do 11. ter od 14. dalje. »SISKA«: em«r. barvn! film »Veselo in brez skrbi«. Tednik: Bo. gastvo lužne Afrike. Predstav« ob 16 18 in 20. Prodal« vstopnic od 9. do 11. ter od 15. dauje. »TRIGLAV«: ital. film »Jutri bo prepozno« in tednik ob 16.. 18. in 20. Prodaja vstopnic ob 10. do ll. in od 15. dalje. »LITOSTROJ«: švic. film »Kralj kegljačev« in tednik ob 19.30. — Prodaje vstopnic eno uro pred pričetkom. CELJE »UNION«: italijanski flkn »Tri prerxyvedane zgodbe«. CELJE »DOM«: amer. fUm »Taj* ni tovor«. BLED: angleški film »Mreža». KAMNIK: francoski film »Frizer za dame«. ZADOBROVA: amer. fUm »C« noč rojena«. VEVČE: italijanska barvna risanka »Bagdadska roža«. DOMŽALE: ameriški film »Pat prstov«. RADOVLJICA: pmniera švedskega filma »Plesale je eno samo poletje«. NOVO MESTO »KRKA«: emeri ški barvni film »Kapitan Horatio«. ROGAŠKA SLATINA, amer film »Carrie«. 2ALEC: angL film »Hitrejši od zvoka«. Tedmtik: Fiimske novosti 35. KRANJ »STOR2IC«: amer. film »Afera na Triniidadu« ob 15. 17. 19 in 21. Matineja ob 8.30 »Ostr-žek« ob 10. »Afera na Trinlda-du«. KRANJ »SVOBODA«: amer. barvni film »Ostržek« ob 16. 18. Ob 20. amer. film »Afera na Trint-dadu«. Matineja ob 10. »Ostržek«. Podjetje AVTOOBNOVA v Celju sprejme nujno več avtoličarjev. Stanovanja za samce preskrbljena Kolektiv pekarskega podjetja »CENTER« MARIBOR, ČESTITA OB DNEVU REPUBLIKE/ SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIRcc - Novo mesto išče za direkcijo oziroma gradilišča In stranske obrate za takoj ali s 1. januarjem 1954: 2 gradbena inženirja (operativca in verziranega kalkulanta), 2 gradbena tehnika, 3 gradbene delovodje Pogoj; večletna praksa na visokih in nizkih gradnjah, odslužen vojaški rok. 3 strojne ključavničarje; 3 mehanike za Diesel ln bencinske motorje; 3 terrazzerja — preddelavca (samo prvovrstno moč); 1 absolventa trg. tehnikuma z večletno prakso. Plače po dogovoru ozir. tarif, pravilniku. Samska tn družinska stanovanja na razpolago v zidanih zgradbah .••••»•• .»..»M». •••.«.< • * ••••»• Vsemjki ste oto Izgubi naših nepozabnih staršev IVANE ki ANTONA BUNC z nama sočustvovali in izrekli go-žaije. pokojna starše tolažili v trpljentju. jih spremili na zadnji poti in Jim darovali cvetje in vence, se najiskrejene zahvaljujeva Prav tako tudi za poslovilne besede oto odprtem grobu. — Žalujoča otroka Stanko in Danica. TOVARNA SARDIN ,EX AMPELEA* IZOLA Išče: 1 RAČUNOVODJO, 1 KNJIGOVODJO, 2 STROJNA MEHANIKA, 2 ELEKTROTEHNIKA. Za stanovanje preskrbljeno. Plača po tarifnem pravilniku, odnosno po dogovoru. Ponudbe poslati na naslov: »Ex Ampelea*, tovarna sardin. Izola (cona B). • •»•••••»• •••>•#«•• «•* • •»•••••»• ••—••••• *••«••••• ••—•••»• •»••»•••• .••«•«.•* ••••••••• •»••»•••• ••»••••• «•«••.••* «•*••« »KEMIKALIJA« VELETRGOVINA S KEMIKALIJAMI MARIBOR — PARTIZANSKA C 34 Vsemu delovnemu ljudstvu po nali domovini čestita K DNEVU REPUBLIKE DELOVNI KOLEKTIV •»••»••»• •»•••••»• •«••»••»• ••••»••»• ••••»••»• •»■•»•••• ■•«.•*••• •••••*.•• ■ •■•••a#- ■••«••••• ••#••• • -•«•••••• ••••••*•• ••«*••••• ■••••■ • •»••»•••• •»••••••• ••■■•••»• •»••#•••• ••»••*••> .••«•<»•• •••••« RAZPIS ; i Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane • razpisuje mesta direktorjev — upravnikov na- • slednjih gospodarskih organizacij: T 1. »ROG« — tovarna koles ! 2. »OLJARNE« — tovarna jedilnega in tehničnega olja ■ 3. »LES« — Ljubljana , ! 4. »TOVARNA KONZERV« — proizvodnja mesnih ! Izdelkov , ! 5. »ZVEZDA« — ročno Izdelovanje modnih čevljev < t 6. »NASA ČEVLJARNA« t 7. »1. MAJ« — pleskarstvo ln soboslikarstvo t 8. RESTAVRACIJA »SESTICA« j 9- RESTAVRACIJA IN SLAŠČIČARNA »FIGOVEC« , j POTREBNA KVALIFIKACIJA: ! ? .1- d° 3. srednja strokovna Izobrazba ali ■ i fakulteta in praksa ter primerna gospodarska raz- • j gledanost. ; • Od točke 4. do 9. specializacija v stroki in potrebna • praksa. ‘ • j i Kolkovane prošnje z življenjepisom je vlagati pri i : Tajništvu za gospodarstvo v Kresiji, soba št. 2"" : ur STRANKE, ki zahtevaj« pismeno nalove cd malih oglasov ali kakrširieko-li 'informacije naj priložijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. — Uprava »SP«. VERZIRANEGA KNJIGOVODJO spre/,m* državno gospodarsko PCKij^tie Kom« n s takojšnjim n-aslopom službe Interes* n ti raj se jev jo pismeno ai, osebno na obe^mkt»n DO Kem»n. 19423-1 GOSPODINJO UPOKOJENKO iščem. Živ ne nimam. Sun sam Kavčič Jožef. Vičava štev. 38. Ptuj. 19390-1 A\ I oAIEHANIKA mojstra šoferja za os boi voz sprejmemo tau-voi Naslov v oglasnem oddelku. 19394-1 Oi-v NI Z DR A V S TV EN 1 DOM LJ OKOLICA. Ljubljana Palmova 37 razpisuje: l. nvsto la-boranita-ike za a e.-inostiön ■ laboratorij v Kamniku. Kandidat mora imeti 6-mcsečn laborant-sk: tečaj. 2. mesto babice za Gabrov ko LO MO L t, G. 19441-1 STAREJŠO GOSPODINJO iščeta dva moška. M. Džoioževič. Gradsko sokać- 7. Požarevac. 19368-1 DEKLE SREDNJIH LET. vajeno kuhanja in vs^-h gospodinjskih d i. spr-une v službo šestčlanska cli. užina Ponudbe pod »Takoj« v ogi. odd. 19419-1 KMET. ZADRUGE POZOR! Po-s.ovodja starejši, organizator, veizuzn v odkup h t- r ostalih pos-h. želi sprem‘i.nn ti mesto. Nastop 1. I. 1954. Ponudbe naj-kasm-je do 28 t. m na podr. »Slov. Poročevalca v Celju. pod »Uspeh garamtiiran*. 19432-1 Pisarniškega referenta, ki se razume tud. na iačunovod-*kf pose. iščemo takoj. Plača po mc-dbi. samska soba zasigu_ rana. Pistu* n*- ponudbe poslat. r.a upravo Instituta za tuberkulozo na Ge n ku. 19400-1 KORESPONDENTKO z znanj* m strojepisja in slovenske stenografi;- išče podjetje v Ljubljani. Ponudb»- poslati ood »Nastop takoj« v ogl. odd 19457-1 PRAVNIK. šče primerne zaco-sl.tve v Ljubljan ali na Gorenjskem. Ponudbe pod »Vesten* v ogi. odd. 19466-1 KNJiGOVODJO-KINJO spi me takoj Kmetiijska zadiug« Pr»m. Slov. Primorje. Plača po ured-b:. ostalo po dogovoru 19472-1 V ZtfO bi’H L j Al h MO: 4 avlo kleparje. > galanterijske kleparje, 2 strojna ključavničarja, 1 mizarja in j karoeriste. Javiti •*> o-ebao »Karoserija«, Ljubljana, Kamniška 25. 10-70-1 MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Naslov v ogl. odd. 1'>55D-1 INVALIDSKO PODJETJE »TORAK« v Ljubljani potrebuje « 1. decembrom dva uslužbenca komercialne stroke za vodstvo skladišč tobaka na Dolenjskem. Prednost imajo 0- ebni invalidi. — Imalid-sko pod- jetje > Jugoreklam«, Ljubljana, potrebuje (iv a vajenca /a litografsko in grafično stroko. Pogoj: uspešno do\ ršem 4 razredi gimnazije. Pred-no>t imajo sinov» padlih borcev. Pismene ponudbe pošljite na upravo navedenih podjetij. 19546-1 TAKOJ SPREJMEM 10 soboslikar-skih. pleskarskih pomočnikov. Ignac llatra. laško. I946S-1 TAKOJŠNJO ZAPOSLITEV pri /n-nan jetrgovin-sken» podjetju v Ljubljanu dobi perfektna stvnodaktilo-grafka. po možnosti z daljšo prakso. * popolnim znanjem nemščine te- vsaj pasivnim obvladanjem angleščine in francoščine. Lastnoročno napisane prošnje z navedbo wh potrebnih o-ebnih podatkov in priporočil poslati ogla-sneinu oddelku pod »šifra \xx\«. 19510-1 OBKA 1'OVODJO za lesni obrat v okraju C rti o tuelj iščemo. Nastop takoj, plača po dogovoru, stanovanje in hrana preskrbljena. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zadružni sektor«. 19511-1 GOSPODINJSKE POMOČNICE, do bro izvežbanc, z lastnim stanovanjem. sprejme Gospodinjski biro. Trg revolucije 1-11., od 14. —18. ure. 19514-1 IZ VEZ R \ NA KUHARICA išče službo pri dobri družini. Gregorič, Mestni trg 4-11 1950-1 GRADBENO PODJETJE »Tehnika« v Ljubljani sprejme za dela v Ljubljani gradbenega delovodjo z večierno prakso. Interesenti naj se ja-ijo v sekretariatu ptvdjetja al; pa pošljejo pismene ponudbe. 19516-1 INŠTITUT ZA ELEKTROZYEZE -Ljubljana. Linhartova '5, sprejme: perfektnega industrijskega kalku-lanTa, po možnosti elektro- ali radijske stroke, z daljšo prakso; samostojno korespondentko in ko-respondentko-začctn.co, absolventko Ekoinomskega tehnikutna. Za ko-respondentki znanje tujih jezikov (nemščine, angleščine) zaželeno, popolno obvladanje srbohrvaščine, stenografije in strojepisja pogoj. — Interesenti naj se zglase v poslovnih prostorih od 8.—14. ure. 19548-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, staro od "0 do 40 let. katera zna kuhati in nekoliko šivati, iščemo za takoj. Petek, Cojzova 2-1., Ljubljana. 10488-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, najraje začetnico, sprejmem takoj v «ta!no zaposlitev. Naslov v ogl. oddelku. 10406-1 MIZARSKEGA POMOČNIKA, lahko urx>Voienec. sprejmem. Mišvelj — Kavčičeva "7. Ljubljana. 10502-1 SPREJMEMO strojne ključavničarje in strugarje. Informacije pri Strojno kovinsko industrijskem podjetju, Ljubljana. Vižmarje 170. 19505-1 GRADBENEGA TEHNIKA z večletno prakso, samo-tojnega v detajlih in veščega kalkulacij. sprejme Slovenija projekt«, podjetje za projektiranje v Ljubljani, Cankarjeva 1- V. nadstr. 19505-1 TRI UR \I)NICE iščejo kakršno koli poooldnnsko zaposlitev. Ponudbe v ogl. odd. pod »Delo». 19500-1 PEC' RSKEGA POMOČNIK \ - za mo-nriranfp r>eči išče Rožič. Ižanska 46. T.iubUana. 19491-1 MF^TO MEHANIKA - MOJSTRA je razr>i*ano na fizikalnem inštitutu Univerze v Ljubljani. Interesenti naj se do 28. t. m. zglasijo v pisarni Inštituta, Jadranska 26 (Mirje). 19551-1 ELEKTROMOTOR »AEG«. 8.5 KS, 1440 obratov z avtomatom in žagan jačem, štiricevni radio prodam. Ogled pri Gričar, Ponikve, Do- GOSPODIN JSKO POMOČ N T GO - sprejmem takoj. Prijateljeva t8, prirličje «lesno. 195.?-! KVALIFICIRANO TRGOVSKO POMOČNICO tekstilne stroke sprejmem za delo v poslovalnici. — »Labod«, kemična čistilnica, Ljubljana. Poljanski nasjp 6. 19567-1 ABSOLVENTKA Srednjo ekonomske šole. po možnosti začetnica, dobi službo v finančnem knjigovodstvu večje gospodarske organizacije v Ljubljani. Ponudbe v ogl. oddelek pod »1. december«. 19560-1 SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJO BILANCT5TA z daljšo prakso iščemo za grosistično podjetje v Ljnb-Jiani. Naslov v ogl. odd 19557-1 SEDLARSKI POMOČNIK išče službo s 1. decembrom. Naslov v ogl oddelku. 19450-1 SPREJMEMO samostojne ključavničarje in elektromonterje z večletno prakso zu montažo industrijskih inštalacij. Ponudbe pod »Elektro« v ogl. oddelek. 19565-1 GOSPODIN j S KO POMOČNICO, pošteno, sprejmem takoj. — Vuga Irma. Dražgoška ulica 29. 19564-1 STAREJŠO samostojno gospodinjsko pomočnico sprejmem. Naslov v ogl oddelku. 19566-1 UPOKOJENKO K OTROKU za 4 ure dnevno v opoldanskih urah iščem. Naslov v ogl. oddelku. 19449-1 IŠČEMO perfektno strojepisko z zna-.tj«-m stenografije za Ljubljano in 'erziranega skladiščnika za Britof pri Kranju. Nastop takojšen, pla ča po tarifnem pravilniku. Naslov v ogi. oddelku. 19655-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno, zdravo, tudi začetnico, išče zdravnik k tričlanski družini. Naslov v ogl. oddelku. 1965'=i-i KMETIJSKA ZADRUGA MOTNIK sprejme kovača-moj>t ra za stalno zaposlitev, prednost imajo kovači z lastnim orodjem. Prijave poslati do 15. decembra 1955 na KZ Motnik. 19628.1 SPREJMEMO 2 DELAVCA, vojaščine prosta, z a elekt roinštalacijsko obrt. Pismene pon ud Ih* p*>d »Vesten 1. december« v ogl. odd. 19M5-1 PLESNI ORKESTER, odličen, z izbranim programom, s«* priporoča. E. Švara, Ljubljana, Tavčarjeva 4 1900-1 VEC LESNIH MANIPULANTOV sprejmemo. Trg. podjetje »Kurivo«, Ljubljana, Musarvkova cesta 15-11. 19599-1 BRIVSKO - FRIZERSKO POMOČNICO, samostojuo v damski stroki, sprejme v stalno službo Mihelin . Ivan, Straža pri Novem mestu. 19592-1 SAMOSTOJNO GOSPODIN JSKO POMOČNICO iščem. Ponudbe z opisom dosedanjih služb in starosti na podružnico »Poročevalca« v Trbovljah pod »Miren dom«. 195N8-1 LN/.INLK JA KEMIJE ali elektroteü-nika išče podjetje v Ljubljani. — Naslov v ogl. oddelku. 19585-1 SOBO DOBI OSEBA, ki bi bila pripravljena {»omagali v gospodinjstvu v popoldanskem času. Ostalo oo dogovoru. Naslov v ogl. oddelku 19492-1 HONORARNO ZAPOSLITEV v fin. knjigo vodstvu nudimo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Začasno«. 19497-1 VEC POHIŠTVENIH IN STAVBNIH MIZARJEV sprejme mizarska delavnica »Krim«, Ljubljana, Linhar-tova ulica. Plača po tarifnem pravilniku. 19493-1 PRTKROJEVALM IN ŠIVALNI TE-CAJ nudi salon »KUCLER«, Tomšičeva 4. 1S596-2 UČITELJA HARMONIKE po dogovoru iščem. Naslov v ogl. odd. 19489-2 INŠTRUIRAM predmete za gimnazijo. Ponudi)« pod »Center« v ogl. oddelek. 19444-2 !»1» NEMŠKO MOŠKO KOLO poceni prodam. Vprašati od 15—16 ure. Pred škofijo 6-11, Knap. 19404-4 10-CE\NT BLAUPUNKT, primeren za večje prostore naprodaj. Ogled v>ako popoldne. D. R. Podlimbar-skega 54-i. 19456-4 ŠVICARSKE INJEKCIJE proti krčnim žilatn poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 19442-4 AUREOMYCIN, 16 kap. po Ogr 2>0, prodam. Šimenc, Sojerjeva 10b, Dravlje. 19446-4 BENCINSKI MOTOR, prenosljiv, brezhiben, prodam. Berčan, Gozd 8. Prežganje, žel. postaja Višnja gora. 19429-4 SAMSKO POHIŠTVO prodam za 20.000.— din. Tome, Krušica 25. 194*5-4 KOMPLETNO OTROŠKO POSTE L JO. leseno, v dobrem stanju prodam. Starv, Študentovska ulica št. 5-1. ' 19477-4 MOTOR 500 ccm, odličen, prodam ali zamenjam za lažjega. Naslov v oglasnem oddelku. 19479-4 KRZNEN BI7.AM PLASC prodam. Naslov v ogl. odd. 19476-4 AVTOMATSKO HLADILNICO na električni pogon 220 W, velikost 1 40 X 0.65 X 0.60 prodam. Naslov v podružnici »Sloven, poročevalca«, Kranj. 19475-4 PSA. NEMŠKEGA OVČARJA, črnega iz rodovnika, sTarega šest mesecev prodam za 10 000.— din. Cater Milan, Cesta na Rupo 20, Kranj. 19474-4 5-CEVNT RADTO APARAT, dobro ohranjen, prodam. Naslov: Kova- čpc Mirko, Ljubljana, Medvedova ulica 10. 19475-4 PISALNI STROJ, brezhiben, prodam za 20.000 — din. Laibl, Maribor -Orož'iova 1. 19471-4 »KIPPER« (Thea) komplet nova dvigalna naprava 6-7 ton na tri strani in »Dunlop« special gume 11.00 X 20. nova. naprodaj. Informaoijc: »JugoTchnika«. Gelte. 19469-4 SEPARATOR ALFA-LAVAL. 150 litrov na uro menjam za večjega od 400 JiTrov dalje ali ga prodam, a nad 400 litrskega kupim. Ponudbe: Rakijaš Branko, mlekar, Bizeljsko. 19467-4' NOV RVDIO in skoraj nove ZENSKE ŠKORNJE poceni prodam. Ogled: Vodnikova 85. 19455 4 MUT STF.DIIN1K IN GEVI naprodaj. Naslov v ogl. odd. 19450-4 ČASOPISNI PAPIR PO 48.- DIN za kg dobite v oglasnem oddelku. Kardeljeva 5. 4 OTROŠKO STAJICO prodam. Zaloška 10. 19512-4 ZENSKO ITAT.T JANŠKO KOLO, športno, prodam. Vratar tovarne »Zmai«. Smartinska. 19518-4 KRZNEN PLASC. lep, rjav murml. prodam. Kolezijska 19. 19520-4 KLAVIRSKO HARMONIKO priznane znamke. 24 basov, odlično ohranjeno. ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 19519-4 ZENSKO KOLO. skoraj noro, poceni naprodaj. Česen. Smartinska 62. Gesta na letališče. 19524-4 ELEKTRIČNI TERMOFOR, dvoplošč-ni kuhalnik in leseno stiskalnico prodam. Rožna dolina 15-20, T. nadstropje. 19525-4 KOMPLETNA SAMSKA SPALNICA, špa.nska breza, ugodno naprodaj zaradi selitve. Stara Pravda št. 1. 19550-4 5 OBROČE (feltne), 20 coli, 6 lukenj prodam za gumi voz. Naslov v ogl. odd. 19552-4 UGODNO PRODAM vrtalni stroj in ročno ključavničarsko orodje. Tin hartova 16a. 19555-4 SKORAJ NOV RADIJSKT APARAT, nemške znamke. 6 cevni z reklen kami prodani. Ogled v nedeljo od 8 ure dalje. Ižanska cesta št. 18. Gorišek. 19554-4 KOUPTFTNO FTFKTRTCNO ZE LEPNTCO »MAR KLIN« prodam Naslov v ogl odd 19557-4 PRODAM 19 g ZDRAVILA »Aureo-mvcina«. Kos. Poljanska cesta št 29. 19555-4 MOŠKO IN ZENSKO KOLO v do Krem s*anju poceni prodam. Pr-žanjska ulica 10 — Dravlje 'pri cerkvi) 19538-4 PRODAM: ogrodje 4 foteljev, 4 stolov in raztegljivo mizo. v«e orehova korenina. Koseze, Podutiška 26, Mrhar. 19540-4 PRODAJAMO DEBELE SVINJE -Špeharja — od 30% ma*ü in na več, uou> iunkaše, v poštev pridejo samo vagoinske količin«, in to 1)0 ceni od 115 do 130 din za kg. Dnevno razpolagamo s 500 do 1000 kosi. Nadalje sveže, soljen« in prekajene slanine, kakor tudi prekajeno meso. Imamo ponudbe /.a česen in čebulo (za prezimovanje), nadalje orehe, vojvodinski fižol (vse vrste), suhe slive in vse vrste sira. Nadalje slamo vsake količine, mesne konzerve, uvoženi in domači riž. pimaranče in rozine. — Vojvod jaška agencija, Ljnbljaa«, Tavčarjeva 3, telefon 20-392 in 21-659, 19602-4 ZIMSKI PLASC. primeren za prodajalko na prostem (za srednjo postavo), prodam. Lombar, Huje 9. Kranj. 19597-4 PRODAM: diferencial Steyer 3T brez osi, krilni črpalki štev. 3 jm o. Naslov: Slovenski poročevalec. Novo mesto 10594-4 DVA TRAKTORJA v brezhibnem «tanju prodamo. Informacije na 077 Ptuj. Trstenjakova 7. 19591-4 RAZNE AVTOMOBILSKE DELE za Dodge, 3 fone 80 PS, prodam Nado v v ogl. oddelku. 19590-4 OSE M CEVNI RADIO APARAT >Te-lefunken« z magičnim očesom prodam. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Trbovlje. 19589-4 TRANSFORMATOR za izmenični tok od 580 na 220 Volt, znamke Oriean, Trst K. V A. 25, V. P. 5S0-5R, V S 220 X A. S, 67 proda Avto-podjetje A dri ja — Koper. 19587-4 OTROŠKO POSTELJO in neka.j starega pohištva zaradi selitve prodani Zarnikova 12-1. PECI NA ŽAGANJE, brzoparilnike, ročni voziček, samokolnico, kisikove jeklenke prodam. Hrome Franc, Šmartno 58, Ljubljana I. 19541-4 STRESNO OPEKO - bobrovec, prodam. Debeljak, Sojerjeva 16, Dravlje. 19544-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK z žimnico, dobro ohraujen, prodam. Rojina, Streliška 24-1. 19498-4 F 1C» E ZA ŽGAN J EK UHO si nabavite v neomejenih količinah in najceneje pri Trgovskem podjetju Sadje-Zelenjava, Ljubljana, Pogačarjev trg. 19547-4 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, poceni prodam. Glinška 6, priti. 19580 4 VODNO 2AGO VENECIANKO, turbino, Diesel traktor, električne motorje, razne poljedelske stroje proda R^alitetna agencija, zastopstvo Škocjan. 19421-4 HARMONIKO, 2-tonsko. prodam. — Cankar, Vižmarje 155, St. Vid. 19354-4 2ELEZNO VELIKO BLAGAJNO proda Klemenčič, gostilna. Gornja Radgona. 19524-4 UGODNO PRODAM dobro ohranjeno omaro, dve postelji in visoko lončeno peč. Naolov v ogl. odd. 19408-4 KI A VTR PRODAMO za 30.000 din. Informacije pri Delavsko uslužben- ski restavraciji »SKIP«. Trata 9. 19504-4 ŠTEDILNIK PRODAM. - Cerkvena 21-11.. vrata 38. 19507-4 PSA ČUVAJA, lepega, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 19506-4 S K O R \ J NOV ŠTEDILNIK ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 19494-4 OTROŠKO POSTELJICO z žimnico prodam. Naslov v ogl. odd. 19572-4 NOVO SPALNICO, orehova imitacija, ugodno prodam. Bolgarska 22. 19578-4 USNJEN PLASC In radio »Tesla« prodam. Križcvniška 2—TI., vrata 20. 19580-4 RADIO »KOSMA J 49« ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 19581-4 KRZNARSKI STROJ prodam. Keuk, Jurčičev trg 3-II. 19551-4 RADIO nemške znamke poceni prodam. Petkovškova 15. 19552-4 ŠIVALNI STROJ SINGER ugodno prodani. Stara Vrhnika 7. 19554-4 OTROŠKA VOZIČKA, globokega (6.000.—) in športnega (3.000.—) prodam. Zvan, Zupančičeva 10. 19553-4 RADIO »OMOTER« prodam. Bučar, Rudnik 113 — pod cerkvijo. 19556-4 PRODAM: zokonAki kavč, 3 omare, 2 mizi, jahalnega konjička, kuhinjsko kredenco. pisalno mizo, usnjen fotelj. — Levstikova 4-T. — od 8—9 in od 15—16. 19572-4 ROČNI VOZ IN PEC na žaganje prodam Radovan, Cankarjevo na brež je 23. 19637-4 OBLOŽENO PEC, 80 visoko, prodam za 5.000 din. Milčinskega 76. 19632-4 ELEKTROMOTOR 7 KS, 1420 obratov, malo rabljen, naprodaj. Vič-Glinoe, Gregorinova 8 (nasproti nove gimnazije) OTROŠKO POSTELJICO, dolžina 1.50 m, žični vložek in staro pohištvo (trd les) prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 19630-4 2ELEZNO PEC (H 105) prodam. — Naslov ▼ ogl. odd. 19627-4 RABLJENE BOJLER JE po 1500 litrov v dobrem stanju, uporabni tudi pri kmetijstvu, ugodno prodamo. Ogled in informacije Kurilnica kopališča, Celovška 3. 19626-4 RADIO »KOSMA J 49« prodam. — Ogled od 18. ure dalje. 2abjak št. 6, pri tli., vrata 5. 19624-4 MOŠKO ITALIJANSKO KOLO prodam. Shramba koles Union. 1965S-4 GLOBOK TAPECIRAN otroški voziček prodam. Pavlič, Petkovškovo nabrežje 71. 19625-4 HARMONIKO 3 t prodam. — Lamovšek, Titova 48 19622-4 CRNO SUKNJO, predvojno blago, za večjo postavo, poceni prodam Mihelič, Friškovec 4, LjubLjana. 19621-4 GUMI VOZ 3 t, 16 col, prodam. — Dragomelj 10, p. Domžale. 19611-4 DVA BIKCA simondolca za pleme prodam. Jakob Vidmar, Ižanska cesta 282. 19710 4 MOŠKO IN 2ENSKO KOLO pro dum. Naslov v ogl odd. 19608-4 SPALNICO IN KUHINJO, dobro ohranjeni, poceni prodam. Vratarič, Linhartova 32 'za številko 4). 19606 4 ŠTIRICEVNI RADIO prodam. Pengov, Dermotova 21, Bežigrad. 19605 4 2ELEZNI ŠTEDILNIK, dobro ohranjen. proda Bemat Marija, Sneber-je 47. 19601-4 NOVO LEPO KOLO prodam. Naslov v ogl. oddelku. 19600 4 KAMION CHEVROLET, 4-tonski, še v zelo dobrem stanju, prodamo. Za pojasnila naj se javijo pri trgovskem podjetju »Progres«, Izola, telefon št. 7. 19586-4 VOZ ZAPRAVLJIVČEK kupi Rcali-tetna agencija, zastopstvo SKOCI-JAN, Dol. 19422-5 PISALNI STROJ, pisarniški, boljše znamke, ohranjen, kupim z gotovino. Ponudbe z znamko in ceno v oglasni oddelek pod »Pisalni — Gotovina« 19372-5 DOBRO KRAVJO KRMO kupim ali dam zanjo gnoj. Naslov v oglas nem oddelku. 19497 5 PIANINO ALI KLAVIR, dobro ohranjen, kupim Ponudbe pod »Prvovrsten« v ogl. odd. 19375-5 ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno, kupim Pismene ponudbe v oglasni oddelek pod »Originalno«. 19456-5 MOŠKO ŠPORTNO KOLO, kompletno, novo ali dobro ohranjeno, ku pim. Ponudbe pod: »Kolo-gotovi na« v ogl. odd. 19458-5 NOV RADIO, inozemski, kupim Ponudbe pod: »Gotovina« v ogl oddelek. 19460-5 OMARO ca 180 cm dolžin« kupim Ponudbe: »Za galanterijo« v ogl. oddelek. 19680-3 B TUBO LUPIM. YÜrtor MaÜf, Idrijska 11. 19418-3 STRU2NICO nad 1000 mm ttmin« dolžine kupimo. Pomid« na: Sport-oprema, Vižmarje 1. 19616-3 POTREBUJEMO ZA NASE KLIENTE: Novoletne jelk«, vsakovrstni gradbeni material, jamski les, desk«, odpadri« deske, telefonske in telegrafske drogov«, krompir, jabolka, žvepleni prah za trte, drva, kostanj in slovenski fižol. — Vojvo-djanska agencija, Ljubljana, Tavčarjeva 3, telefon 20-392 in 21-650. 19605-5 SVINEC, star, rabljen, v vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani, Krojaška 6. 18373-5 SREBRO v vsaki obliki in količini kupimo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Srebro«. 19569-5 OMARO KUPIM. Ponudb« pod »Tro-delna« v ogl. odd. 19531-5 MIZARSKO STISKALNICO za furnirana dela (prešo) kupimo. Ponudbe s ceno poslati na: Le*ma galanterija in mizarstvo, Borovnira. 19579-5 KLAVIRSKO HARMONIKO, ca 80 basov, v dobrem stanju kupim. — M. K., Cesta na Rožnik 57, Ljubljana. 19585.5 KUPIMO moško in žensko slovensko narodno nošo. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Kompletno«. 19568-5 ROČNI VOZTCEK. štirikolesni, z dirco, nosilnost nad 500 kg, v brezhibnem sta-njn kupimo. Ponudbe Da postni predal št. 575. 1Q60"-5 RJUHE. KAPNE. BT AZTNE. ODETE, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe s ceno v ogl. odd. pod »Posteljnina«. 19570-5 easisKiiKj TOVORNI AVTOMOBIL FIAT 654, 7-ton.ski, Diesel, z rezervnimi deli, zamenjamo za lažja vozila ali prodamo, plačilo {H) virmanu. Vozilo je najboljše ohranjeno v intakt-nera stanju. Naslov v ogl. odd. 19588-6 littaM KUPIM STAVBENO PARCELO ca 1000 m* ali enodružinsko hišo z vrtom v Ljubljani ali okolici v bližin,i tramvajske postaje. Naslov v oglasnem oddelku. 19412-7 PARClLO, ENOSTANOVAN JSKO HIŠO, tudi nedograjeno, z vrtom kupim. Šentvid — Medvode. Naslov v ogl. odd. 19387-7 ENO ALI DVODRU2INSKO HiSO kupim v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudb« v ogl. odd. pod »Vseljivo«. 19406-7 DVOSTANOVANJSKO HISO - VILO, z vrtom v Ljubljani kupim (lahko nedograjeno) ali zamenjam za hišo na uliličnem kraju v Kamniku. Ponudbe pod »Periferija Ljub-Ijaue« v oglasni oddelek. 19410-7 HlsO IN PARCELO v mestu v Brežicah prodam po zmerni ceni zaradi bolezni. Preskar, Cruc 27, Brežice. 19599-7 STAVBENA PARCELA 1500 m2 naprodaj. Poizve se Ljubljana, Polj« št. 141. 19465-7 ZAZIDLJIVO PARCELO 1000 m«, blizu postaje Sevnica, ugodno prodam. Pojasnila: Homan, Tvrševa 69a, Ljubicama. 19459-7 DVOSTANOVANJSKO ALI POLOVICO VILE takoj kopi solidna družina dveh starejših oseb za takojšnje plačilo. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Mirna družina«. 19754-7 PARCELO V VI2MAR JIH prodam. Ponudbe poslati podružnici »Slovenskega poročevalca« Kranj pod »Postaja«. 19598-7 STAVBNO PARCELO NA KLANCU prodam. Naslov v podružnici »Slovenskega poročevalca« Kranj. 19596-7 POSREDOVALNA PISARNA za pro met z nepremičninam: in premičninami v Ljubljani, Pražakova 15, prodaja in kupuje eno in d v od nižinske hiše, posestva, kakor tudi razne stroje in druge premičnine. Zamenja lepo enodružinsko komfortno vilo v Opatiji za enako v Ljubi jami. 19659-7 POSESTVO V LJUBLJANU severna stran, z gospodarskimi poslopji in 5 ha arondirane zemlje zat*ndi izselitve zelo ugodno prodam. Ponudbe pod »Arondirano« v ogl. oddelek 19640-7 HISO t gospodarskim poslopjem in 1200 m* vrta v okolici Ljubita ne pri Vevčah prodam. Ponudbe pod »750.000« v ogl. odd. 19641-7 HISO Z VRTOM OB KRKI v sredini mesta prodam. Naslov: Slovenski poročevalec Novo mesto. 19593-7 PRODAM HIŠI: enodružinsko in d vodnižinsko s trgovskim lokalom sredi mesta Kranja. Ponudbe v ogl. odd. pod »1954«. 19523-7 STANOVANJE PRODAM. Ponudb« podružmioi SP Kranj pod šifro »Separirano«. 19527-7 STAVBNO PARCELO prodam. Naslov v ogl. odd. 19559-7 HIŠICO ali polovico dvostanovanjske kupim. Ponudbe pod »Nudim prevžitek« v ogl. odd. 19577-7 DVOSTANOVANJSKA HIŠA z vrtom ob glavmi cesti v Radečah, takoj vseljiva, naprodaj. Informacije pri Stih, mesar, Radeče. 19584-7 pri železniški postaji otoce (na Gorenjskem) j« naprodaj 7.600 kvadratnih metrov zemljišča. Obsega stavbišče, njivo, travnik in majhen gozd. Na Mavbiščti je elektrika in priključen vodovod. Interesenti naj se zglasijo do 31. decembra pri Potočniku L., Kropa št. 1 na Gorenjskem. 19558-7 ENOSTANOVAN JSKO HISTCO. potrebno popravke, med Opatijo in Lovranom, krasna pozicija, vodovod, elektrika, takoj prodam. Naslov v ogl. -Jd 19555-7 STAVBNO PARCELO v Črnučah kupim. Naslov v ogl. odd. 19559-7 HISO S TRGOVSKIM LOKALOM v Kranju prodam. Naslov v ogl. odd. 19571-7 PRIMEREN LOKAL za krojaško obrt iščem. Naslov v ogl. odd. 19612-8 5.000 DIN NAGS A DE Tamo tistemu, ki nam priskrbi garažo za dva poltovoma avtomobila. Naslov v ogl. oddelku 19642-8 GARAŽO oddam v najem. Ponudbe pod »Garaža« v ogl. odd. 19618-8 LOKALA v bližini gl. kolodvora, l«pa, večji in maujši, delavnica in skladišče, primerna za vsako obrt, tudi za gostilno, oddam v najem Ponudb« t ogl. odd. pod »Zelo prometna točka«. 19549-8 ■STANOVANJE komfortno Štirisobno rt«- nov an je v centru zamenjam za ene.ko dvosobne* Naslov v ogl oddelku. 19463-9 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za dvosobne al, enosobno p ka-bmetem. k Jerko! v Ljubijan.i. r^iiid'be pod »Nul-no* v ogi odd 19357-9 MLADA ZAKONCA jščeto proz. no sobo. brez otrok. Ponudbe v ogi odd pod »Naredim razna deua ne strehi«. 19379-9 SOBO V CENTRU zamor.lam za enosobno stano^ramde kjerkoli v LJubljam-. aL okolici. Naslov v Ogj. odd 19416 9 OPREMLjČNO SOBO išče mlad trgovski zastopnik. Plača prvorazrednu r den irju ali blagu. Ponudbe j oigl. odd. pod »Prvorazredno«. 19636-9 SOBO 3 X 6 na Taboru zamenjam ta večjo. Ponudbe pod »Marta-ruta« o ogi. odd. ^ 19835-* D i o i Ai» O V AN J E b rivi* TlKLiiNAMl v Kranju zameujam za enako v Ljubljani takoj. iNa-*k>v v ogi. od ti. 19392-9 ZA VELIKO PRAZNO SOBO v bližini centra dam najviajo nagrado. Ponudb« pod »Nagrada« v oglasni oddelek. 19443-9 SOBICO IN HRANO nudim ? Ljub Ijam upokojenki, ki bi kuhala kosilo eni osebi. Ostalo po dogovoru. Ponudbe v. ogl. odd. pod »Zanesljiva« v ogl. odd. 19414-9 SOBO NUDIM UPOKOJENKI za pomoč v gospodinjstvu. Poizve ve: Krajnc, Pod hribom št. 3, Ljubljana (Siska). 19481-9 VELIKO, LEPO ENOSOBNO stanovanje s kabinetom, zamenjam za veliko enosobno. Ponudb« v ogl oddelek pod »Ugodno za üviljo«. 19464-9 SOBO IŠČETA dva skromna študenta. Plačata zelo visoko ceno. Vselitev takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mirna in skromna«. 19625-9 TRISOBNO STANOVANJE v centru Beograda zamenjam za dvosobno v Ljubljani. Ponudbe pod »Beograd« v ogl. oddelek. 19617-9 SOSTANOVALCA v centru z lastnim perilom sprejmem. Ponudbe pod »Geometer prednost« v ogl. odd. 19604-9 CEL JE—LJUBLJANA zamenjam komfortno trisobno stanovanje. Ponudbe pod »Rožnik« v ogl. odd. 19521-9 MLAD GEOMETER in kulturni delavec išče opremljeno sobo kjer koli v Ljubljani. Ponudbe pod »V glavnem odsoten« v ogl. odd. 19315-9 MIREN STUDENT išče sobo. Plača odlično za uekoUko mesecev naprej. Pouudl>e pod »Najvišja cona« v ogl. odd. 19522-9 MIREN STUDENT išče opremljeno sobo. Stanodajalec dobi dobro nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vljuden«. 19526-9 OPREMLJENO SOBO išče mlad, >u-lideu inženir. Plačam dobro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Soba takoj« 19517-9 NAGRADO DOBI, kdor mi priskrbi prazno sobo. Naslov v ogl. odd. 19529-9 BUKOVA DRVA dobi, kdor mi priskrbi enosobno stanovanje v mestu ali izven. Naslov v ogl. odd. 19528-9 ISCEM OPREMLJENO SOBO, imam lastno posteljnino. Mirna, solidna, celodnevno odsotna. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nameščenka«. 19536-9 SOBO v pritličju pri Tromostovju iščem za svojo mater. luž. Preželi, Wolfova 3. 19545-9 OPREMLJENO SOBO ODDAM. Ponudbe v ogl. odd. pod »Rabim denar« 19508-9 VELIKO NAGRADO DOBI. kdor priskrbi večjo prazno sončno sobo v visokem pritličju ali I. nadstropju starejšemu zakonskemu paru — Naslov v ogl. odd 19375-9 SOLIDNEMU MOŠKEMU ODDAM opremljeno sobo — center. Ponudbe pod »Miren« v ogl. odd. MANT5E KOMFORTNO STANOVANJE r Liubljani zamenjam za enako na Reki. Naslov v ogl. odd. VDOVA ŠIVILJA s hčerko študemko išče prazno sobo. Priiazne po-nudbe v ogl. odd. pod »Možnost kuhe«. 19561-9 IMsUliWisßM VSEM POSTAJAM LJUDSKE MILICE! 5.000 din nagrade dobi za izsleditev 17. XI. v Ljubljani ukradenega ženskega kolesa »Diamant«, črn, Bo«ch dinamo, tov. številka 1,163.321 — Kajzer, Malejeva ulica 4, Ljubljana. 19651-10 20. XI. 1953 je bilo od 18,— 21. ure izgubljeno kompletno rezervno kolo znamke Mercedes na relaciji 5i-Ijevica—Reka—Postojna. Vrniti ra nagrado na Reševalno postajo — Ljubljana. Zaloška 25. 19629-10 IZGUBIL SE JE PSIČEK, bel, dolgodlak. v Sneberjih. Kdor ga najde. na; ga ’ vrne za nagrado: Šimenc, Beričevo 56. 19614-10 OSER\. ki mi je vzela denarnico v trgovini »Na-Ma« 20. XI. 53. popoldne. naj mi prosim vrne vsai do k amen te na naslov v osebni izkaznici. 19565-10 .••«•••••• ••..«M«. •«••••*«• •«•••»• i DRŽAVNO j TRGOVSKO PODJETJE j »SNEŽNIK« j ILIRSKA j BISTRICA • čestita vsem kolektivom j OB 10. OBLETNICI : USTANOVITVE f REPUBLIKE Podjetje se je v tem polletju preselilo iz prostorov MARIBOR, PREŠERNOVA ULICA 3 v ULICO TALCEV 20 (v bivšo socialistično tiskarno). istočasno Čestitamo K DNEVU REPUBLIKE! Državn* 1 * * * 5 * * 8 obrtni mojster Klinar Stanko, kleparstvo, vodovodne in strelovodne naprave MA I B O R, Ulica ‘a’cev 20, telefon ’3-57 ......... RAZNO POGREŠANI ČUDEN FRIDERIK: nazadfije se je jaivi*! 1843 iz HaL bwrt4t*.t — Nemčija. Kdor kaj v» o n ;em naj javi materi »roti nagrad . Čuden Neža Ljub ljMl* TržaSki 45« 19484-11 SOLIDNEMU SAMCU srednjih let nudim 9kupno gospodinjstvo Ponudbe pod »Dom« v ogl. oddelku. 19411-11 NAslu \ NAJDITELJA ZLa i lo.-\ PRSTANA d n« 15. novembra v Litiji dobite v podružnici »Slovenskega poročevalca« Kranj. 19595-11 KDO POSODI KNJIGE »J utro ve knjižnice« za odškodnino? Dvomi trg I-I1I levo 19574-lt * V oglasnem oddelku dvignite naslednje ponudbe: Abstinent 18>40. Bližina HUV Borgward 1SW1. Center ......... .... 19374. Cisto center 18394, Gimnazijka 18927, Gotovina, Gospodinjska pomočnica, Garnitura, Jedilnica 18886. kot član druiine, komfori, kaiku-laai 19013. Lepa soba 19120, Moderno 16998, Mlada 17562, Marka. November 18548, Obrabnina 18804, Olimpija 18309. Pedagog 1»249, Posebni vhod 18067, Pianino, Pred zimo 183-0. Rabuden 18019. Razna dela 17259, Starejši knjigovodja 19190, Servis 19071, StružDica. Strogi center 18439, Siguren, Skrbna 18505, Strogo^ zaupno, Součnu 2261, Stroj, Skladiščnik 17633, Srebro, Sachenwerk 19366, Štedilnik 17695. Takoj 19091, Takoj 17867, Tajnik, Ugodno. Udobno 17258, Univerzitetni profesor 2570, Velika nagrada, plačam selitev 18369, Vrt 19042. Vestna poštena 1S347, Zdravnik 18162. Zamenjava 18592. Zaslužek 2216, Zamenjam — center 1SS57. 1950, 590.000.-. 1. december, 1953, 16582. 5,000.000.-. 460.000. 18478. ..«..•..•..••«•••••s 1. DECEMBRA • — vsi v CELJE NA ANDREJEV SEJEM! | Zadovoljni boste s kvaliteto in cenami! • «-S..S-S..S. .S-S.S..S-S-S" ■•“•■ ■•• Podjetje »SLOBODAN PRINCIP SELJ0« i VITEZ • • • bo od 25. do 30. novembra letos sklepalo • • pogodbe sa dobavo 7 • • j zažigalne eksplozivne vrvice \ • • ; sa leto 1954. i « Sklepanje pogodb bo v podjetju, lahko pa tudi po i f pismenih naročilih j • • <«s ••H«S Stss«a*». INDUSTRIJSKA PODJETJA, KMETIJSKA POSESTVA, ZADRUGE IZVOLITE NAM POSLATI SVOJE PONUDBE IN CENO ZA VZPOSTAVITEV TRGOVSKIH ZVEZ »VELEPROMETcc VELETRGOVSKO PODJETJE Z MEŠANIM BLAGOM NA VELIKO VISOKO TRGUJEMO Z VSEM INDUSTRIJSKIM BLAGOM IN POLJEDELSKIMI PROIZVODI NA VELIKO TER OSKRBUJEMO PODJETJA IN MALOPRODAJNO TRGOVSKO MREŽO VISOŠKEGA IN SOSEDNJIH OKRAJEV OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POSTOJNA SPREJME TAKOJ V SLUŽBO: 1 PRAVNIKA 2ia upravno službo 1 GRADBENEGA INŽENIRJA za visoke gradnje 1 GRADBENEGA TEHNIKA za visoke gradnje 1 GRADBENEGA TEHNIKA za nizke gradnje 1 GOZDARSKEGA INŽENIRJA za okrajnega gozdarja 1 INŽENIRJA AGRONOMIJE za okrajnega agronoma 1 EKONOMISTA za biro za planiranje 6 ABSOLVENTOV EKONOMSKEGA TEHNIKUMA za finančno, tržno in proračunsko-administrativno inšpekcijo. POGOJ NAMESTITVE JE ODSLUŽITEV KADROVSKEGA ROKA, NE GLEDE NA LETA PRAKSE. — REFLEKTANTI NAJ VLOŽIJO PROŠNJE NA TAJNIŠTVO OLO POSTOJNA >••••«• .«••••••• •«••••••• ••••«•••• ••»•••«• *«• KUPUJTE \ m PRIZNANE IZDELKE ! TOVARNE MESNIH IZDELKOV ! MARIBOR-KOŠAKI 1 • TELEFON 2C-52 — BRZOJAV: TOVMES | KATERE NUDIMO V VELIKI IZBIRI t PO ZMERNI-H CENAH i ☆ I K DNEVU REPUBLIKE * • čestitamo ? VSEM DELOVNIM LJUDEM! | • •«•P. *•*>••••* ",*.••••. k”- VSEM ČLANOM NAŠEGA KOLEKTIVA IN DRUGIH DELOVNIH KOLEKTIVOV, VSEM ODJEMALCEM IN OSTALIM POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITA ZA PRAZNIK 29. NOVEMBRA GOZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA ROKE PROČ OD NAŠE ZEMLJE! ST 276 / 22. NOVEMBRA 1953 Jugoslovanski krogi stališču italifanske vlade «j? Beograd, 21. nov. Diplomatski urednik Tanjuga piše: Jugoslovanski uradni krogi so sprjeli nocoj z zadržanostjo in brez posebnega optimizma tiradni komunike, ki ga je objavila italijanska vlada Po današnjih razgovorih g. Pelle z diplomatskimi predstavniki zahodnih sil v Rimu. V teh krogih poudarjajo, da bi se ta komunike lahko tolmačil kot italijanski načelni pristanek na konferenco petih sil 0 Trstu. Toda, ker se italijanska viada v uradnem komunikeju sklicu’ je r.a predlog zah. sil z dne 13. novembra, smatrajo v Beogradu. da je s tem samo potrdila Evoje prejšnje stališče, ki ga je že vpčkrat izrazil predsednik italijanske vlade g. Pella, po katerem je italijanska vlada pripravljena sodelovati na konferenci pod pogojem, da se međ’era, to je pred in za časa konference začne izvajati angloamerički sklep z dne 8. oktobra. Ce današnji italijanski komunike pomeni, da Italija sprejema konferenco pod takimi pogoji. potem je to popolnoma nesprejemljivo za Jugoslavijo, ki ne bi mogla sodelovati na nobeni konferenci, na kateri bi se znašla pred gotovim dejstvom izročitve cone »A« s Trstom Italiji, ali ki bi prejudicirala tako, za Jugoslavijo nesprejemljivo rešitev. jugoslovanskih h nocoj ponovno na jugoslovanski Nemški socialisti in današnje volitve v Jugoslaviji o preliminarnem sestanku strokovnjakov petih držav kot edin0 možnem postopneem pristopanju rešitvi tržaškega vprašanja. Edino talk predhodni sestanek brez kakega določenega dnevnega reda in brez kakršnih koli pogoje\r. na katerem bi se srečala različna gledanja in ki bi lahko pripravil poznejšo konferenco na višji stopnji, predstavlja realno in uresničljivo možnost za sporazumno in enakopravno rešitev tržaškega vprašanja.« RIM, 21. noo. Dopisnik Tanjuga poroča: Kakor poudarja nocojšnji rimski tisk, sklep, ki ga je sprejela italijanska Dlada, ne pomeni, da le-ta odstopa tudi od soojih zahtev do STO. Kakor pišejo nocojšnji listi, je Pella dejansko že preje iznesel pred Dlado zahteve Italije, pod katerimi pristaja na konferenco: prvič, potrebno je najti rešitev za ves STO in ne samo za cono >As; drugič, italijanska Dlada ima še nadalje plebiscit za najboljšo rešitev in meni, da dnevni red konference ne sme izpustiti tega predloga: tretjič, priprave za konferenco se morajo dokončati po diplomatski poti, da bi se izognili neuspehu, in četrtič, angloamerički sklep 8. oktobra ne sme biti o nobenem primeru preklican. Bonn, 21. nov. (r) Organ nemške socialistične stranke »Neuer Vorwärts« piše o jutrišnjih volitvah v Jugoslaviji med drugim tudi sledeče: »Bistvena sprememaa jugoslovanskega parlamentarnega sistema je tudi v tem, da poslanci ne morejo biti več državni uradniki in da so avtomatično člani okrajnih odborov, kjer so izvoljeni. Tem ofcrajnim parlamentom poročajo 0 svojem delu v skupščini in dobivajo od njih svoje na- poslance Atene o tropi vojaški konferenci* v kror jajo uradnih opozar- predlog ATENE. 21. nov. (Tanjug). Pozno sinoči se je lahko zvedelo za prvi odmev grških vojaških kro' go v na vsebino komunikeja o vojaških razgovorih -držav Balkanskega pakta v Beogradu. Ti krogi so poudarjali, da predstavlja beograjska konferenca zelo pomemben napredek v vojaškem so-delovinju treh diržalv in da bo do-sefteui sipo-fazum o obr vfcmcfm sodelovanju v primeru agresje. čeprav ne predstavlja vojaške zveze. priključen Balkanskemu paktu kot posebni dodatek, kakor je predvideno s pogodbo. Poudarjajo. da je do-seženj sporazum treba smatrati za končni akt. kii ho v primeru potrebe takoj stopil v veljavo, čeprav morajo nje- Teheran, 21. nov. (AFP). Teheransko sodišče je oprostilo danes 10 oseb. ki jih je bivša Mosadikova vlada obtožila za udeležbo proti umoru nekdanjega prefekta teheranske policije Afšartusa. Holandski social isti o Trstu HAAG. 21. noo. (Tanjug). Največ-ji holandski dneonik, uradno glasilo holandske socialistične stranke >Het Vrije Volk* piše o današnjem uvodniku o Trstu: > Jugoslavija je pripravljena storiti napor za dosego ra-zumnega kompromisa. Preteklo nedeljo je gozforil predsednik Tito o pomirjevalnem tonu o vprašanju Trsta. Postavil ni ultimata niti neuresničljivih zahtev, temveč je predlagal kompromisno rešitev, ki ie dovolj realna. Judo slovansko gledanje je povsem razumljivo in praktično. Zelja Italijanov, da dobijo Trst, izhaja iz nacionali stičnega prestiža. V tem oziru jih ni spametovala niti druga svetovna vojna. Jugoslavija je predlagala konferenco, da bi se našla pot in izhod iz tržaške slepe ulice Rangun, 21. nov. /IJP). Pripadniki kuonii.tranških sil, ki jih evakuirajo iz Burme, «o včeraj prvič izročili oro'ir in strelivo. Vendar vse orožje, ki -o ga doslej izročili, popolnoma neuporabno. brez krvi, brez vojne med Jugoslavijo in Italijo, ki bi prišla kot izključna posledica skrajne italijanske nepomirljivosti. Res bi bilo bolje pogasiti ta nacionalistični požar, pred-no si italijanska demokracija tudi drugič umaže roke.< Ukinitev potnih dovoljenj Berlin, 21. nov. (r). Vzhodno-nemško notranje ministrstvo ie nocoj objavilo, da bodo od srede 25. t. m. ukinjena medeo-nska potna dovoljenja za vse prebivalce Vzhodne Nemčije. Od tega dne bodo prebivalci sovjetske cone prvič po letu 1945 lahko prosto potovali v zahodne cone in iz njih. Zahodne okupacijske sile so ukinile medeon-ska potna dovoljenja natančno pred tednom dni. Nekaj dni pozneje pa so oblasti sovjetske cone izjavile, da ne morejo storiti enakih ukrepov. govo veljavnost po klavzulah trojne pogodbe odobriti vse tri vlade. V teh krogih ornem jatio. da so v Beogradu dokončali delo tako, kot s-e j*e predrvldervaloi on da odločitve trojne konference niso samo dale kemični pečat tripartitnemu sodelovanju ter pokazale enotno gledainje in trdnost odnosov med tremi državami, temveč so razbile vse zlobne in v kenčmi liniji sovražne glasove o slabitvi Balkanskega sporazuma. Vladni list »Kaftimercimii« piše, da sporazum. k.i so ga podpisali v Beogradu, določa po vsebini in uradni obliki obveznosti podpisnic balkanske pogodbe v primeru napada na eno iizmed njih. Poseben značai tega dokumenta, čigar ratifikacija s strani treh vlad ne ho zafeiujecia. ie v tem. da je dosedanje že ozko sodelovanje spreuKrrtijfho v normalno zvezo. Sedaj je izpopolnjena pra-zn'ma v trojni pogodbi, obramba treh držav .pa predstavlja za mrih enotno skupno dolžnost, ki jo diktirajo skupne obveznosti. Dokument, ki so ga podpisali v Beogradu. razblinja vse neodgovorne glasove, ki so jih nedavno širili zahodni listi o slabitvi zvez med tremi države!ni zaradi spora med Italijo in Jugoslavijo, kakor tudi] nastale komplikacije po angl oa m erišiketm sklepu 8. oktobra. »Nasprotno, tem glasovom se sedaj balkanska enotnost kaže ne-razrušena in bolj močna kot kdaj koli prej,« ugotavlja list. Bist »Vilna« pi‘še. da je v Beogradu storjen pomemben napredek v iztvajataju Balkanskega pakta, ki je bil dosežen zaradf očuvanja skupne vamo-sti. Zato je logično in normalno, da slomi ta obramba sedaj na bolj precizni vojaški antanti. »Btmikos Kfi-rix« poudarja. da je postala obramba treh držav s sklepi beograjske konference tako močna, da lahko odbije vsak napad, pa naj pride od koder koli. »Etnos« trdi. da je z beograjskimi razgovori trojna pogodba spremenjena: v zvezo, čeprav te besede tli v uradnem komunikeju. Ne samo tri države, katerih varnost je s tem sporazumom zagotovljena na najučinkovitejši način. temveč tudjj vsi prijatelji miru občutijo živo zadovoljstvo, ker predstavlja sporazum, ki so ga podpisali v Beogradu, pozitiven prispevek svobodnemu svetu v ča/tu. ko leta sistematično organizira obrambo na tem, morda najbolj pomembnem sektorju skupne fronte. loge. Volivci svoje lahko odpokličejo.« List daje tudi prognozo za jutrišnje volitve in piše med drugim: »Tita so že med partizansko vojn0 okitili s slavo borca za svobodo. S svojim zadržanjem v spopadu z Moskvo Pa je še bolj potrdil, da je varuh nacionalne neodvisnosti. S sedanjim stališčem giede tržaškega vprašanja pa dokazuje, da je pripravljen pogajati se z zahodnimi velesilami. Tito je vnovič dokazal, da je ustvarjalec in čuvar nacionalne neodvisnosti.« Po mnenju omenjenega lista b0 jutri velikanska množica volivcev sodelovala na volitvah in glasovala za politiko maršala Tita. Los Angelos, 21. nov. (AFP). Nacionalni svet za letalstvo v Los An-gelosu je danes objavil, da je včeraj popoldne ameriško letalo >Duglas Skyrocket« letelo tri minute s hitrostjo 2110 km na uro na višini 8.000 m in pri tem porabilo v tem čarni tri tone goriva. Letalo je vzletelo z leteče supertrdnjave v višini 11.000 ra nad oporiščem Edwars v kalifornijski puščavi. Pariz, 21. nov. (AFP). Francosko ministrstvo z.a zunanje zadeve je sprejelo danes noto poljske vlade, ki se nanaša na »nevarnost«, ki bi nastala zaradi ratifikacije sporazuma o evropski obrambni skupnosti. Slične note so poslali vladam Belgije, Norveške. Holandije. Danske, Luksemburga in Zapadne Nemčije. Žoga je res okrogla Drugi finalist za pokal - it$K Po skoraj štirih urah igranja je slednjič v polfinalu za jugoslovanski pokal zmagala beograjska enajstorica Zagreb, 21 novembra. — Ze dolgo nobena nogometna odločitev ni povzročila toliko in tako edinstvenih zapletlja-jev, kakor letošnja druga polfinalja tekma, v katero sta prišla zagrebški Dinamo in beograjski BSK. Nič manj kakor 21 dni je bilo treba, da smo po prvem terminu za to odločitev, v katerem se je za prvega finalista kvalificiral spl.t-ski Hajduk izvedeli še za ime njegovega nasprotnika, ki bo zdaj konec koncev — BSK. Zanimivo je, da je imel njegov nasprotnik Dinamo medtem že enkrat zmago v rokah, in sicer po slovitem streljanju tretje serije enajstmetrovk, ki se je končala z njegovo zmago. Zaradi doslednosti se je proti temu izidu tudi sam pritožjl. nakar je bila — kakor bi bilo moralo biti pravzaprav od vsega začetka — odrejena ponovna tekma, v kateri je danes beograjsko moštvo izvo-jevalo svoj do sedaj največji uspeh v tem lekmovanju. Združitev CIO in AFR? New York, 21. nov. (Tanjug). V Clevelandu je bil končan kongres sindikalne organizacije — Kongresa industrijskih organizacij. Walter Reuther je bil ponovno Izvoljen za predsednika. Po volitvah je Reuther izjavil, da bodo »sredstva za proizvodnjo izkopala naš lastni grob in grob celotnega sveta«, če jih bodo uporabljali v korist nekaj ljudi. V zelo ostrem govoru je VIEKAJVRSTAH Fekissg « volnili o efniiiih Peking, 21. nov. Kakor javlja »Nova Kitajska«, piše današnji »Peoples Daily«, da je sedanja kriza pojasnjevanja vojnim ujetnikom direktna posledica »terorja, ki ga izvajajo ameriški agenti« v taboriščih. katere čuvajo indijske čete. Ust obsoja zlasti švicarskega delegata v repatriacijski ko-m's'jl zaradi njegove popustljivosti. da podvzame kar koli proti tem agentom. Po mnenju tega lista vojni ujetniki ne odklanjajo repatriacije, marveč ne morejo izraziti svoje volje zaradi tega, ker jih »ovirajo ameriški agenti s svojimi grožnjami z nasiljem in uboji«. List poudarja, da se ne postavlja vprašanje uporabe sile, da bi ujetnike pripeljali na mesta za pojasnjevanje, marveč vprašanje ukrepov, da bi se vojni ujetniki osvobodili kontrole in pritiska, katerega vrše nad njimi. Pariz. 21. nov. (r) Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da je zunainji m L n iste r Bidauilt prebil noč mimo in da sedaj počiva ter je pre-prilčan. da bo prisostvoval zaključku skupščinske razprave v torek. London. 21. nov. (ir) Angleška kraljica Elizabeta je sinoči ime-novaüia 5 svetn tikov. ki jo bodo nadceruščali. dokler bo s svojim soprogom vojvodo Edinburškim r.a potovanju. Svetniki so kraljica mati. kneginja Margareta in trije drugi dietni kraljevske rodbine. v ponedeljek bosta kraljica Elizabet« in vojvoda Edinburški odpotovala z londonskega letališča na Bermudske otoke, ki so prva etana r.iuirvetsin potovanja, med katerim bosta obiskala drža. ve Britanske skupnosti narodov. Po obisku na Jamaici bo kraljevski par nadaEjeval potovanje z ladjo v Novo Zelandijo in v Avstralijo. Potovanje bo trajalo več kakor 5 mesecev. London. 21. nov. (r) Skupna britanskih antropologov je objavila danes senzacionalno ugotovitev. da je del enega naibolj zna-n»ih najdb — tako imenovana piL da umska lobanja — falsifikat. Arheologi, ki so odkrili njene dele. za katere se je smatralo, da pripadajo ljudskemu bitju, ki je živelo v Veliki Britaniji pred kakimi 50.000 leti. so bili žrtev zelo vešče prevare. Ottawa, 21. nov. (UP). Na današnji tiskovni konferenci, ki so jo sklicali na hitrico, je kanadski zunanji minister Lester Pearson izjavil, >da so starili na razpolago ameriškim oblastem vse,« kar je bivši šifrant sovjetskega veleposlaništva v Kanadi, Guzenko, svoječasuo izjavil kanadskim oblastem pred osmimi leti, ko je zaprosil za politično zatočišče. Pearson je dodal, da kanadska vlada sedaj proučuje drugo prošnjo ameriškega zunanjega ministrstva, naj se preiskovalcem ameriškega senata omogoči zaslišanje Guzenka. Moskva, 21. nov. (UP). Delegacija japonskega Rdečega križa, katere bivanje v Moskvi je pripeljalo do sklenitve sporazuma o repatriaciji dela japonskih ujetnikov, je izjavila, da bo v ponedeljek obiskala eno izmed taborišč, v katerih so tisti ujetniki, ki za enkrat ostanejo v Sovjetski zvezi, ker so označeni kot vojni zločinci. Delegacija je omenila, da je od Moskve do taborišča 12 ur vožnje z vlakom. Manilla, 21. nov. (AFP). Po poslednjih uradnih poročilih o predsedniških volitvah na Filipinih, je dobil Ramon Magseisej večino 1.600.000. bivši predsednik Quirino pa 1,500.000 glasov. Torin, 21. nov. (AFP). Sindikalne organizacije prometnih služb v Turinu so objavile 48-nmo stavko, ki se bo začela v ponedeljek. Stavko so organizirali zaradi podpore zahtevam osebja prometnih služb v Turinu za zvišanje mezd. Reuther izjavil, da ZDA v družbenih odnosih niso dosegle tistega napredka, kakršnega so dosegle v tehniki. Kongres je sprejel resolucijo, v ksiteri pozivajo delodajalce, naj pristanejo na razgovore o utrjevanju zajamčene letne dnine. S takim sporazumom bi bil delavcem zajamčen letni zaslužek brez ozira na število delovnih tednov. V resoluciji zahte- J vajo prav tako spremembo j; Taft-Hartleyevega zakona, spre- | jetje »pozitivnega programa za J ozdravljenje ameriškega gospodarstva in popolno zaposlitev«, socialno zavarovanje, program izgradnje stanovanj, zmanjšanje davka za siromašnejše sloje in povečanje davka za bogataše. V resoluciji zahtevajo tudi sprejetje programa o agrarni politiki. Kongres industrijskih organizacij je prav tako izglasoval sklep, s katerim pristaja na sporazum z drugo veliko sindikalno organizacijo ameriške organizacije dela (AFR), da posvetita ti dve zvezi vso energijo organiziranju še neorganiziranih delavcev, namesto, da bi vplivali na članstvo ene ali druge zveze. Ta sporazum smatra kot enega prvih korakov k razgovorom o fuziji CIO in AFR. Kongres je prav tako sprejel resolucijo, v kateri obsoja napad ministra pravosodja na bivšega predsednika ZDA Trumana. V isti resoluciji kritizirajo Eisen-howra, ker je »dovolil članom svoje vlade storiti ta neodgovoren napad na bivšega predsednika«. Za današnjo polfinalno tekmo za pokal med Dinamom in BSK se 1 e na stadionu Dinama v Maksimiru zbralo okrog 20.000 gledalcev Sodil ie Leo Lecneš č iz Splita Domačin* so v prvem im drugem delu igre izvedli m z napa dov. vendar med njim. nobenega niso znali izkoristiti za realizacijo. Ze v 9. minuti le Dvomič lepo dodal Čajkovskemu, ta pa ostro streljal na Cvetkovičev© vrata, kjer pa je bil slednji ne mestu i«n le žogo vrni! daleč v aut Dinamo .ie napadal kar naprej. toda odlični Cvetkovič v vratih je ob pomoči obeh branilcev Radoviča in Jurička onemogočil vsak zgodi tek. Tako je prišlo skoraj samo po sebi da so prvi prišli do vodstva gostje, ki so v 23. minuti izkoristili nesporazum domače obrambe ter s Ka-loperovičem dosesli vodiln- gol. Tudi ta sprirnesmba ni uplašila zagrebških nasprotnikov ki t>a do odmora vzlic stalnim napadom niso prišli do uspeha V drugem delu tekme je Dinamo v 58. minuti vendarle požel sad svoje premoči in dosegel gol in izenačenje. Strelec in bil Čajkovski- Pri remiju oa ni ostalo dolgo, kajti že minuto kasneje ie isti Kaloperovič ušel Cim^rman-č:ču in s približno 10 m daljave poslal žoigo na gol Majeroviča. Tako se je drugič zatresla mreža Zagrebčanov, toda to ie bil tudi končni izid tekme. Domač m so imeli v 65. minuti idealno priložnost za ponovno izenačenje, ker je sodnik prisodil zarad» nepra- Odreti : Zagreb 3:3 (0:0) Od redovo moštvo je sprejelo včeraj (in ne danes, kakor je bilo v našem listu pomotoma objavljeno) v goste vodilno, enajstorico v II. zvezni ligi Zagreb, ki je skupaj z Ljubljančani izkoristila prost termin prvenstvenih tekem v I. oziroma II. zvezni ligi. Odred je nastopil v dveh postavah. V prvem polčasu so igrali tile: Bencik II., Rupar, Pisk ar, Palati-nus, Berginc Žižek, Zivotič, Cuban, Zdravkovič, K^mpoš. Belcer; drugi polčas: Bencik L, Zivotič. Pelicon, t-im'vir. I p«tnk. Boramo. Zdrnvkovič, Toplak, Hočevar, Hacler, Belcer. Zagreb: Majdič, Jurič, Dubravčič, Petrič, Vidoševič, Joksimovič. Benčič. Dulčič. fianlek. Cvetan. Devčič. Vodstvo Odreda je imelo v tej tekmi namen preizkusiti v«se tiste igralce, ki bi utegnili v prihodnjih prvenstvenih tekmah zastopati barve svojega moštva. Druga izdaja domačega moštva v prvem polčasu ni kdove kako zadovoljila gledalcev, «aj se je v v^eh 45 minnfah videlo, da nj vigrana celota, medtem ko «o «e nekateri posamezniki-novinci odlikovali z individualno igro. Mesto desnega branilca ie po dolgem ča«ii spet zardel Rupar. kateremu ce pozna, da še ni v svoji nekdanji formi. Od novincev bi lahko pohvalili krilca Palatinnsa in Kompoša. med tem ko Cuban nikakor še ni dorasel svoji nalogi. Toliko pričakovani nastop Zdravkoviča ni zapustil med gledalci nobenega ugodnega vtisa Zanimivo je. da ?e ligaško moštvo Ljubljančanov prejelo v prvih minu ‘ tab igre kar dva rola (po precejšnji zaslugi vratarja Bencika), fiele ta izdatna prednost eostov ie razgibala in »ogrela« domačine ,ki so kmalu nato s tehnično boljšo, toda ne dovolj učinkovito igro orevzeli pobudo, tako da so‘ se morali fizično kreo kerši 7a«rrebčani v glavnem samo braniti. NaV7R0 hudemu odporu «ta Hočevar in Rele«r okanila vratara Maidiča V nričab-ovanhl. da bo Odred ce nadalie i-*»*n7il evoio premoč v golih, so prišli gostie po nenadnem n rodom ponovno v vodst.vn (n «elr» ffte pred koncem igre fe rjene-Tn Belter»’* v teku zabiti trn*ti rol Gole 73 7-»~rn>» na so dali Devčič. Benčič in Cvefan. Pred r»nUt:-/no i»nn gledale! dobro sndil Crarirnn?:? T.TtVKTiane. vilne igre Radoviča prosti strel z neposredne bi žitie vret od koder je Benko poslal žogo svojemu soigralcu. vender so Bskovci tudi to pot izvrstno ubranili s/ojo mrežo V splošnem je b:!o v tel tekmi na obeh straneh orecei priložnosti za večjo bero golov vendar so vse zaigrali posamezni napadalci al sla jih uspešno razčistila oba vratarja Pri Dinamu so bili dobri Cajkovsk in do daljšem času tudi Cone. medtem ko je imel BSK najboljše moč: v vratarju Cvetkoviču branilcu Ju-ričku ter Kaloperoviču jn Markoviču. BSK se bo kot drugi finalist sestal v fetalni tekmi v nedeljo 29. t m. s Hajdukom v Beogradu. Prvi športni dan črntnn eljski h dijakov Z uvedbo tretje ure telesne vzgoje tu s pur m egu u:i. . u i:u »itu-ji.i šolali je naša mladina precej pridobila. Novost »športnega dneva« je nadvse ugodno vplivala na dijake črnoir.eljske gimnazije. Pred dnevi so vsi dijaki s profesorskim zborom na čelu odšli pr«- 1 h km oddaljeni vasi Rodine kjer je biia že pripravljena proga za kros. Po teku čet drn in strn so bila še tekmovanja v tnalom rokometu in namiznem tenisu, kjer je sodelovalo nad 50 udeležencev. Rezultati: kros — pionirke — 600 m (72 tekmovalk): 1. Marija Žuuičeva (111.b) 1:32, 2. Dragica Cajnarjeva (V.) 1:34, 3. Anica Žuničeva (V.) 1:57; mladinke — 800 m — (48 tekmovalk): 1. Ivanka Brodaričeva (V.) 2:47, 2. Amalija Filahova (Vlil.) 2:49, 3. Ljuba Belapavlovičeva (VI.) 2:51; pionirji — 1000 m — (51 tekmovalcev): 1. Janez Strmec (111.b) 3:12, 2. Alojz Grahek (I.a) 3:16, 3. Jože Stefan (III.) 3:18: mladinci — 1509 m — (69 tekmovalcev): 1. Vlado Simonič (VI.) 4:38, 2. Janez Ivanušič (Vil.) 4:3S.6, 3 Vlado Mušič (VI.) 4:41. Med pionirkami se je odlikovala predvsem 13-Jetna Marija Žuničeva, med mladinci pa je bila lepa borba med izkušenim Simoničem in Ivanušičem. Rezultati tekmovanja v rokometu: moški — VII. razred : VI. razred 11:7; ženske — VIII. razred : VI. razred 9:3. V namiznem tenisu je osvojil prvenstvo gimnazije Janez Klopčič, med pionirji pa Zvonko Rostohar (II.a razred). Po končanem tekmovanju je direktor gimnazije tov. Petek razdelil posameznikom iu razredom lepe nagrade. Šport v kratkem Danes ob 10.30 bo tia igrišču Slovana (Kodeljevo) prijateljska nogometna tekma Slovan : Slavila (Lj.). Smučarska zveza Slovenije obvešča. da je preditremmg skakalcev A. skupine na Črnem vrhu. ki b- se moral začeti v ponedeljek 23 t. m., zaradi pomanjkanj^ snega preložen. Smučark c — mladinke po/.or! — šriurn- 'A I. MOTNOST vabi smučarke-mladinke letnikov 1956—40 ua üoiaiKN, ki bo v torek 24. t. m. ob 18 v telovadnici klasične gimnazije. Po sestanku smučarska gimnastika. Vabljene tudi še neorganizirane mladinke. Vsem članom SP ENOTNOST! SK ENOTNOST obvešča vse svoje članstvo, da ima na zalogi prvovrstne jesenove smuči po zmernih cenah. Člani lahko dobe tudi ostali smučarski pribor. Opremo je proti plačilu možno dvigniti vsak dan od 18. do 20. ure v klubskih prostorih, Li-kozarjeva 8 Na mednarodnem te.riškem turnirju najboljših profesionalnih igralcev sveta je Avstralec Franck Sedgman v finalu premagal Gonzalesa (ZDA) 6:1, 6:2. 6:2. Volimo za vsestranski napredek in za krepitev jugoslovanske socialistične skupnosti v • ioci nase (E. Kardelj) „SLAVOLOK ERICH MARIA REMARQUE ZMAGE3 Človek, ki se je zavaroval z vsem tem pred nočno roso in zgodnjo lučjo, je spal globoko in spokojno. Imel je ponošene, razdrapane čevlje iz jadrovine, sive volnene hlače in precej razcapan suknjič. Njemu vse to ni bilo mar. Bil je že tako na dnu, da mu ni bilo ničesar več mar — kakor riba na morskem dnu ne čuti ničesar o vihrah na oceanih. Ravic je krenil nazaj proti Internationalu. Bil je čist in svoboden. Ničesar ni pustil za seboj. Tudi ne bi mogel več rabiti. Ničesar ne bi mogel več rabiti, kar bi ga še begalo. Se danes se je hotel preseliti v Prince de Galles. Dva dni prezgodaj. Toda bolje je, čakati Haakeja prezgodaj kakor prepozno. XXVIII. Veža v Prince de Gallesu je bila prazna, ko je prišel Ravic dol Na sprejemni mizi je tiho igral prenosni radio. Po kotih je bilo zaposlenih nekaj snažilk. Ravic je naglo in neopazno prekoračil vežo. Pogledal je na uro nasproti vežnim vratom. Bilo je pet zjutraj. Se! je po cesti George V. navzgor in proti Fouqnetu. Nihče ni sede! tam. Restavracija je bila že davno zaprta. Za trenutek je obstal Nato je ustavil taksi in se odpeljal proti Šeherezadi. Morozov je stal pred vrati in mu gledal naproti. »Nič,« je rekel Ravic. »To sem si mislil. Saj tudi ni bilo pričakovati danes.« »Pač. Ze danes. Danes je štirinajst dni.< { »Z enim dnevom ne smeš računati. Si bil ves čas v Prince de Gallesu?« »Da, od davi do zdajle.« »Jutri bo poklical,« je rekel Morozov »Lahko da je imel danes kaj opraviti, ali pa se je dan pozneje odpeljal.« »Jutri zjutraj moram operirati.« »Tako zgodaj ne bo poklical.« Ravic ni odgovoril. Ozrl se je na taksi, iz katerega je izstopil gigolo v belem smokingu. Bleda ženska z velikimi zobmi je stopala za njim. Morozov jima je odprl vrata. Cesta je mahoma zadišala po chanel cinque. Ženska'je rahlo šepetala. Gigolo je leno stopal za njo, potem ko je plačal taksi. Ženska ga je čakala pri vratih. Njene oči so bile zelene v svitu svetilk. Punčice so bile močno skrčene. »Ob tem času gotovo ne bo klical,« je dejal Morozov, ko se je vrnil. Ravic ni odgovoril. »Ce mi daš ključ, lahko grem tja ob osmih.« je dejal Morozov. »Potem lahko počakam, da se vrneš.« »Ti moraš spati.« »Neumnost! Saj lahko na tvoji postelji zaspim, če hočem. Nihče ne bo klical, vendar pa lahko storim to, če te pomiri.« »Do enajstih bom operiral.« »Dobro. Daj mi ključ. Ne bi hotel, da bi iz razburjenosti kakšni dami jz Faubourg St. Germaina prisil jajčnike na želodec. Potem bi čez devet mesecev izbljuvala otroka. Imaš ključ?« »Da. Tukaj.« Morozov je vtaknil sobni ključ v žep. Nato je potegnil škatlico z mentolnimi pastilami in jo ponudil Ravicu. Ravic je zmajal z glavo. Morozov jih je nekaj vzel in si jih vrgel v usta. Izginile so v njegovi bradi, kakor majhne, bele ptičke v gozdu. »Osveži,« je izjavil. »Si že kdaj ves dan presedel v kakšni plišasti luknji in čakal?« je vprašal Ravic. »Ze. Dljč. Ti ne?« »Da. A ne kaj takega.« »Si nisi vzel kaj branja s seboj?« »Dovolj. A nisem bral. Kako dolgo imaš opraviti tukaj?« Morozov je odprl vrata taksija. Bil je poln Američanov. Spustil jih je skozi vrata. »Vsaj dve uri še,« je rekel, ko se je vrnil. »Saj vidiš, kakšna reč je tukaj V.ibolj noro poletje že dolgo vrsto let. Joan je tudi notri.« »Tako?« »Da. Z nekom drugim, če te zanima « »Ne,« je rekel Ravic. Obrnil se je, da bi šel. »Potem te jutri vidim.« »Ravic,« je zaklical Morozov za njim. Ravic^se je vrnil. Morozov je potegnil ključ iz žepa. »Tukaj! Saj moraš vendar v svojo sobo v Prince de Gallesu! In jaz te ne bom videl pred jutrišnjim dnem. Pusti vrata odprta, ko odideš.« »Jaz ne spim v Prince de Gallesn.« Ravic je vzel ključ. »V Internationalu spim. Bolje, da vidijo tam moj obraz tako poredkoma kot le mogoče.« »Vseeno bi moral spati tam. Človek le stanuje v hotelih, katerih ne spi. Bolje, če bi povpraševala policija pri recepciji.«