St. 41. V Gorici, 8. oktobra 1886. ,,Sofia" izhaja vsak petok in velja popo&ti prejemana ali ˇ Gorici na dom poftHjana: V5e Icto.....f. 4.40 Vo] lota ....... 120 Cutvrt Iv'ta - . . . ..1.10 l'ri osmanilili in tako tudi pri ,.po- aiimicah" se placujc za, uavaduu tristop- mo vrsto: 8 kr. «e ae tiska 1 krat 7 o •:::;;: ;; 5;; • Z* v»(e &rUe po prostoru. Tedaj XVI. Posamezne sfevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakariiicah v gosposki ulici Mi/u ,.freh Li-mi", na starero trgu in v nvr.ski ulici ier t Trstu, via Ca- !l"! i i nnj 1. Irtagovoijiio' j)o3iljnjrt •11-t-iiiiiStvii .,P«fi|.» v fJnrici, Via Moronto 12,1., tiai'ucuinn pa opravnifitvn „Sftfo* Via dcltn Croce St. 4. tl. iiukopi&i se lie vracajo; dopisi naj sc lilagovQljn;- franknjpjo. — Ooinlrrm in (Irnpiiu tn'pri'ninfciiim «o niirern'im /liifcn, jtkoHo nj(li»f»> pri opravnifctvo Taj6 - Esterajh. TajcVBsterajh (Deutsch-Ooesterreich) imonujejo nekateri politiki one kraljevine in deielo, ki so za-Btopaoe v drzavnem zboru dunajskem, izvzemfii Ga-liojo (z Bukoviuo) in Dalmaoijo. Da bi naSi ustavo-Terni Nemci in centralist! radi imeli tako, to ,Jj nem&ko Avstrijo, kazali so do zdaj z vsem svojim delovanjein, ce tudi niso tega povsod izrocno pou-darjaii. Galiciji in Dalmaciji pustili so, da smote ka-zoti svoj slovaoski obraz, mod torn ko po vseh dm-g»h ktaljevinah in dezelah povzdigujejo nomitvo (na Primorsketn nemstvo in italijanstvo) proti siovanstvu, fie tudi ste edini Solnograika in Goreuja Avstrija popolnoma nemski. V Dolenji Avstriji biva tudi ne-kaj Slovanov, ki se v statist!kah navadno prezirajo, a pred katerimi se liboralni Nemci in centralisti tro-Bejo. Vse drugo deiole takraj Litave im.ijo po dve petioi do dveh trotjio slovanskih oziroma iialijanskih prebivalocv, doSiui je vojvodiua kranjska slovenska, in vendor se ne sramujejo nekateri Nemci imonovaii Vbe te dezelo skupaj Nerusko Avstrijo ter staviti jo y nasprotje z Galieijo in Dalmacijo. Italijanom more biti vbo eno, kako imenujejo dezole, v katorih oni prebivajo, ker v resnioi uiivajo vse uarodno pravico ; * druguce je za Slovane, ker nam privosttjo ali kra-tijo narodne pravice po imenih, katera nam izmifilju-jejo. 0 resnienosti tega prepricati nas morajo de-janske razmere v kraljevinah in deielah, po katerih bivajo Slovani, posebno Slovenci. Na Koroikem in dtajerakem draiyo centralist! Nemce proti nam, v Primorji pa poitalijaooenoe, kar jira dela veliko za* bavo. Kakor je krivo zgore navedono ime, tako tudi postopanje centralistov v dezelah, katere i njim za-znamnjejo. Ono je pla86, kateri naj bi pokrival stq-letne-krivico, ki ao vsak dan huje in ocitnejse. Ali bo s to politiko silila Avstrija na vzhod? Kaj bo delala nemska Avstrija v Solunu, v do-movtni av. OiriJa in Metoda? Nemski politiki naj pustijo, da se bo Avatrija razvijala na avstrijski podlagi,kije spostovanje prirojenik pra-v i o i n v a r a t v o s i b k i h n a r o d o v. To daje Avstriji pravico do balkaoskega poluotoka; poudar-janje nemStva jo pa spravi v nasprotje z obstojocimi politidnimi rasmerami, kajti narodne uloge so ie oddane: nemstvo zaatopa Prus, siovanstvo Kus, ro-manstvo Prancoz in Italijan itd. Avstrija mora imeti drago podlag^, razlicoo od one, ki se nahaja drugod, intaje: k tolicanstvc in pravica. Nasi Nemci centralist!, ki iraajo seilaj krmilo v rokah, naj torej ne delijo Avstrijo tako le: 1. Cislajtanija: a, Tajfi-Esterajh, b. Galicija in Krakovo, c. Dalma-cija; — 2. Ogerako: a Ogersko, b. Hrvasko, c. Bosna s Heroegovino, (kakor dela nekdo v knjigi: »Taschenbuch fur den kath. Clerus auf das gemeine Jabr 1887." Warzburg. Worl.) — ker s tern kazejo, da ne poznajo pogojev, po katerih je Avstrija mo-gocaa, ter rinejo driavno politiko na krivo pot, ki ne pelje v Solun* Balkanski narodi naj zvejo, da v Avstrij» uHva vsak narod svoje pravice nekracene, potem nam je odprta pot do Egejskega morja — brez repetirk, ca latere nam bo treba placati nad 14 miHjoi.ov gold. -__^^_—_ 0 zakajevanji Vina sd gveplom. V nekaterib krajih iraajo pridelovalci vina na-tadot da v kletarstva Lveplo rabijo. Kabijo ga na ta nacin, da zakadijo 2 njim, kar se da moino pri pre-takanji prazni sod, v katere^a mislijo vino presneti ali pTeto^iti, da, zakadijo ie cel6 posodo kupdevo, predno jo z vinom napolnijo. Tudi na Slovenskem se nahajajo taki kraji, kje? — nocem povedati, ker si nocem brez potrebe za praviino stvar sovraStva na glavo nakopavati. Tprasanje nastane ali je zakajevawje vina se ftveplom opraviieno, poiteno in potrebno deto ali neP Ako tistega, kateri iveplo za zakajevanje vina upotrebnje, tako vpraiamo, to pa se v6 da javno, odbjovofii na» iwde, «o «e refi; vMk brez izjeme; | o Bog obvarrj, to se ne sme dolati! In vendar v6 vaa njih okolica, tudi sirSi svet, da tako sami ravnajo, da vino neusmiljono so ivoplom zakajajo. To, da tako odgovarjajo, to uze obsoja njik ravnanje, kajti oemu bi opraviieno, poSteno in potrebno djanje tajilip?? — Ako pa yprasamo umno, u^one kletarsko Btrokovnjako, to jo, moz6, katorih kletarsko znanje in ravnanje je na v6do, na fitudyo, in ne lo na slabo in noumno navado oprto, ali so sme vino so zveploin zakajati odgovorili nam bodo tudi oni odlolno: nel doklorjo vino z d r a v o, doklernizbololo, doklor ga ni treba zakajovati. Pravi klotorski strokovnjak nam bodo pa svoj izrok bvojo trditov tudi pojaanil, opravifiil; on nam bodo povodal, da, dokazal, zakaj bo ne sme zdravo vino ah ^veplom zakajovati, in to tako-le: Ako se pusti gtozdov sok (mont) kipoti (vroti, knhati ho), sprominja bo v njom sladkor vslod vplivajmikro* skopicno miijhni;, pa v strasansko velikom Stevilu, v rniljardah v mostu samom nastajajo^e rastlimuo glivioe v alkobol in v ogloucovo kisliuo. Alkohol ostano v dokipelom moStu, to je v vinu in ga stori opojnega, oglonoova kislina, izpuhti pa voSinomu, in v vinu jo ostano prav malo. Dokipeii modt pa fie ni vino. On nima se vseh tietih prijetnih lastnodti, katero so pri popolnoma dovrfionem, posebno pri ve6 let starem vinu tako cemjo, kajti on nima Se tiste proprijetno vonjave, tiste slasti, kakor popolnoma dovrsooo, po-sebuo staro vino. Da dobi vso Ie mogofio plemenitost v vonjavi in v okusu, potrebno je noobhodao, da se pripusti dokipeli moat, da so propusli mlado'viuo, so dalojemu poditku in razvitku v Bodu, kajti v njeinnikemienegapotiitka, kar nam pa6 projasno to sprifiaje, ker se nam vino od du6 do dti6 glede vonjave, okusa in slasti — kaSe Bpremenjeuo. Da, potrebno je Se celo, da so dokipeli. most, da bo mlado vino v daijnem plemenitem razvitku v sodu podpira, in to s torn, da se b pravem 6asu zopet spravi v dotiko so zrakom, in da se odstrani vse, kar je vino iz sebe vrglo. S kratka, podpirati se more mlado vino v daljsem pleineaitem kcmi(Snom lazvitku 8 pravocaoim in pravilno izvedenim prbsnomanjem. Ako se pa dokipeli most koj pri prvem protakanji iz kipclne kadi v sod uie e6 iveplom zakadi — tudi to so godi! fie so potem vino pri vsakem presnetnanji nouamiljeno se zveploin zakadi, potem unici Lvepleni dim ravno vse tiato, kar bi se lmelo s proBnemanjem doseci, uni ii so plemeniti razvitok viua in vei njcgovi mogofii zsieloni nasledki. ^vepleni dim sam jo nararei, kakor Lveplena soki-slina vsemu ugodnemu razvitku vinav vsled svoje kemidne lastnosti nasproten, razrusljiv. Se neugodnej§i postane pa zvepleni dim ugodnemu, zaieljenemu, pie-menitemu razvitku vina, kedar se v vinu samem v ivepleno kislino spremeni, to je v h u d i c e v o o I j e ali ivepleno vitriolovo olje. Od tod pride, da nimajo &6 iveplom kajena vina resnidno nobene plemenitosti ne v okusu ne v vonjavi in da so, kakor se rede, surovega zoadaja. Ona so sioer uio6na, tudi lepo &sta, ali plemenitosti, ljub;&ti pa nimajo disto nobene v sebi. V koliko more pa pijaca, v kateri se nahaja tudi Uudi6evo olje, zdravju hasljiva ali kvarljiva biti, to presodi lahko vsak ko-lickaj misleii 6lovek. Po teh in teh vinih boli rada glava, slisi se do-stikrat to-iiti. Da more po preobiloui viitku vsakega vina, osobito pa mocuoga, glava boleti, more vsakemu dloveku jasuo biti; da moro. pa po vinu, katero ima hudicevo olje v sebi, tudi po prav zmernem povLitku uLe glava boleti,' to umeti more pa tudi tisti clovek, kateri o kemiji nikakega pojma nima, kateri pa vendar hudicovo olje pozna. R. Doleno. Dopisi. V GoriCl, 6. okt. — *Slo\onsko bralno in pod-porno drustvo v Gorici" ima navado od svojega za-eetka, 4a dw w*ko leto; kol.kor mo^oce, svecano najvisji imendan Njagovoga Voiifianatva preavi'tlsga cesarja, bodisi z doma6b zabavo v svojib proatoviUi bodiBi z izletom in veselioo v kak bli^nji kraj, Lanl jo bilo Mo drustvo o tej prilikiv ]*enee.injeprlredilo a pomofijo obfiino in s6 sodolovanjem rodoljqbov is bliznje okolioe prav lepo veselicp na vrfu.in v 4vo-rani UenSkoga gupana, visokorodnega gonp'oda grofa Anton a Strassolda. Letos hotelo jo drustvo poskusiti sre^o na desuom bregu Sofo proti Brfjom in ei jo izvolilo kot prilo^en kraj k rodoljubni in dpmoljubni sve5ano8ti blizujo Podgoro, v kftteri biva! razon do-mafiih poljedojcov, obrtnikov in kupSevaloov tudi mnogo dolavcov in uradnikov Rittorjevih tovavon. Nogotov kuzal sc jo iz zadotka izid slavnosti, ker onakim voaelicam probivalstvo v Podgori ni bilo so vajono; ali poJirtovolno sodelovanje pudaSnjoga Lu-pann gasp. Ant. Klanfiioa ter veleposestnika in dezol-noga poslanca And. Kocijan(5i6a pripomoglo jo, dale bila BvoSunoBt 3, okt. vefija in lepSa nego bi nil kdo priiakoval Proti dvoma mama popoludne zafipli so priha-jati diuStvoniki iz Oorico, nekateri poiamer,ni, drug! v druzbi in z druiiuami; pvvajki godci doili io s6 svojim orodjem in kdor jih je vidol, moral si jo mi-sliti, da bo za Podgoro kaj nonavadnoga. Ob dveh utah prioela jo cerkvena Blavnost; domaoi„$. g. yikar molil je z navzocimi najprej sv. roim venoo, potom so so pele lavretanske Jitanijo pred izpoitavfjenim Najsvetejfiim; po kratkih molitvah zapel je obredoik pred altarjem slovesno zahvalno pesem, ki ie je na-daljevala, Ko je.organist ubiral cesarsko pesem,, ogla-sila se jo tudi godba pred cerkvijo, katero je bilo Blifiati daled po vasi in 6oz So5o. Z blagOBlovoin z Najsvetejfiim koniala je cerkvena slaynost. Daje,bila ccrkev lepo okrasena in ljudstva prenapolnjena, da ste z zvonika vihrali cesarska in narodna zastava, da se je streljalo in slovesno pritrkovalo, ni mi treba posebe poudarjati. Po koncani slavnosti v cerkvi zbralo so je ljud-slvo zunaj cerkvo. Udje gorftkega podpornega dru-fitva, kakor tudi Podgorske bratov§6iao tor obcinarji iz Podgoro in gosti iz Gorice, na Celu jira obfiinski dostojanstveniki in zastopniki drustev, pripravili so so k odhodu na slavnostni prostor. Godba zasvira in dolga vrsta obSinstva z^tdne poraikati se.izpred oerkve proti glavni costi. Izpred cerkvenih vrat do driavno ceste razobeSene so bilo po slavnom iupanstvu na visokih kolih narodne in dezelne zastave; iznad ob-dinskega urada vihrala je mogodna driavna 6rno-ru-mena zastava. Avstryske in narodne skladbe, katere so godci igrali, ozivljale |so Sivoe slaviteljem najvi-sjega imendana in so poapesevale njih korake. G. Andrej Kocian6i6 priredil je bil svoje zasajeuo in prostorno dvorisce v prijoten prostor domoljubni ve-selioi ter prepustil nayzoiim tudi obSirni vrt y po-Ijubno porabo. Pri yhodu in po yach vzvifiepih me-stih vibrale so na drogih in drevesih cosarake, .^narodne in dezelne zastave. Doti6oi krdmar priredil je bil na dvoriSci mnogo mis, a kmahi je spozoal, da njegovo delo je bilo pomapkljivo, ker je.prijjlo veC obdinstva nego je pricakoval. Gpspodu Kooijanciou spraznili so v kratkem vso prostpre miz in stolic, potem so jih morali pa Se donaiati iz bliznjih {gostilnic. Nabralo se je toliko obSnstva, daje bilo fiudo; mnogo jih je bilo iz Gorice in is Podgoro, pa tudi iz sosodnjih vasij priili so v obilnem Stevilu. Zraven Sloveacev sedeli so mirno in dostojno tudi itajl'anski delavci in uradniki iz Podgore tar.se vidno radovali nad prelepo svecanostjo. Lb za^otka iteli so 800 do 400 deleznikov, a Stevilo je redno raslo, poskofiilojjo v kratkem na 5-600 in h koncu se je sploSoo sodiio, da z blj^njimi gledaloi vred jo bilo vsega vkup nad 800 ljudij. GoriSko podporno druStvo ima to posebno sre5o, da so njegove svedanosti in veselice nayadno prav obilno obiskovane, iz cosar bi bilo sklepati, da je s prav dobrega testa. > -¦¦ /, Po treh urah zacela je zabava; godci so se/ prvi oglasili ter zaigrali marsikatero .lepo skladbo; vmes odmevali so se topi5i po naredbi in na stroSke g. zupana. Ko je bilo doSlo mnogo odliSoih drustv.)-nikov io prijateljer drui^a iz Qnte*, poF*flgo*#w>j glaa podpredsednik draftvu g. Jul. p ter opi&e v lepem, navdnSenem govoru pomen in namen avedanosti, Na sjegov poziv zagrmi trikratni iivio! preavitlemu cesaxju, godba zasvira eesarako pesem in topidi cmnanjajo dslee okolo ndanost sbra-nega obdrostva do preavitlega vladarja. Med torn so bill atopili tudi pevci na poxorisce s nekaterimipe-¦mimi in kmalu so tudi oni zapeli navduSeno Hri-barjevo cesarako kantato. Sledile so potest razne todke, katere so izvr-sevati godci in pevci Zadnji bill so zbrani v jako obilnem atevilu, kajti raten goriikih droStvenih pev-C6T doSIi so bi!i pevci is Prvaeme, is St Petal, is Mima in is at Androia. Koliko obcinatva je bilo Bavzocega, spoznati ae more is toga, da sta pola vdatih dva pevaka star* ob enem: eden skupen rosea 8t Anderienov in drag St Anderiki pod vod-•tvora g. F. Bajta as nasprotai atrani, ne da bi so bila motila. Sploh sattrinjo petei radi njih poirto-valnosti, hrarjenoati in veselja do petja tso hyalo. Toliko pevakih raoc^j ia is toliko krajev uie dolgo alamo videli adruaenifi; posebno naa veaeli, da je tudi St Andrei dobil avoj nevoid sbor po vzgledu drugih obdin. Ko je aolnce zahajalo, jeli so ae raxprodajati liatki sa sredkanje, a prej ae imel je predsednik dr. Gregordid kratek goyor, t katerem je israsU svoje veaelje, fda ae je avedanost tako krasno isvrSila, ter isrekel t iraenu druitva zahvalo g. inpann Klandicu, del poslancu Kocijandidr, vaoj obeini, godbi, peveem in deleioikom, ki ao Task po svoje pripomogli, da se je svedano alavil nsjviSji imendan preavitlega ce-earja. Obdinatvo je mole's in pazljivo poslosslo kratki goyor do sadnje besede ter je sopet navduSeno sao-rilo trikratni iivio svitiemu vladarja. Potem je bilo aredkanje. O mraka smdeli so se navzodniki razhajati; a peyci bili so vedno glasnejSi in vedno milejSe glasile so ae njih pesmi. limed bliinjih plant sadeli ao spaSdsti rakete v srak in slavnostni proator, kakor tudi hrib Karvarijo, razayitljeyal je bengalidon ogenj. GoriSki in san&jji goati odSli so po sedmi uri; do-maemi oatali so pa Se dolgo na razsvetljenem dvo-riSdi, polni htale o prekraaoi avedanosti. Se tiati veder odpoalal se je v imenu draStva in obdino Pod-gorske Njegovema Velidanstvu telegram, v katerem se uraiajo dun' najglobokejSe udanosti in neomah-Ijive s?estobe. _____________ Iz Gdrice, 6. oki — (BoIniSnioa ysmiljenih bratov.) Predraga ,Soca*. Tvoji apiai o tukajsnji (bolniSnici milosrdnih bratov in vestni protests prott na-meram nalega dei. odbora so me moLno ssanimali in jih popolnoma odobrujem* Samo kar se tide prehra-nitnine, ti moram povedati, da ni resnifino, ako pra-viS, da dobiya boIniSnioa od nasih, to je od GoriSko-Gradiseanskih nayadnih bolnikov y III. razreda po 40 kr. na dan in, ako so blazni, po 50 kr. Temn je yse dragace in sicer tako le: bolniSnica vsmiljenih bratov, za nas oatanovljena po nsiih filoyekoljubih pradedih, je naT6zaoa vzdr^evati iz onih zapuicin Tsak dan 27 bolnikor brezplacao. Odkar je pa po-stala javna bolnifinica, mora sprijemati ne Is 27, ftmpak yae bolnike, ki se prijavijo in so sposobni za tiolniSnieo, naj ai bodo od koder Sefa in. dobiya aa ysakega bolnika III. razreda, ako ni iz na8e dezele po 70 kr. na dan, t kateri ysoti je tso zapopadeno: stanovanje, poatelja, perilo, kurjava, svefiava, jed, sdrayljenje, zdravila in poatrezba. Torej tuiec III. razreda donasa oskrbniku reanicno le 70 kr., bodisi da jih plafia sam ali njegoya obiina. UTas bolnik pa do-naia bolniSnici tamiljenili bratov razlicen dobodek, in sicer prav yelik, ako bolniinicM podjetnik na leto pray malo nasih. sprejme, in manj — pa vender zmiraj nad 40 kr. za navadnega bolnika in nad 50 kr. za blaznega -— ako jib 6ez leto Teliko aorejme. m Tnkaj se krlzajo interest bolnianidni in dezelni in ker je podjetnik ˇ tern obzirn brez prave kontrole, lahko to okoliatayo za se izkoristi, ako hoce, in polni boIniSnico s ptnjci, ki mm donaSajo 70 kr. na dan, ali pa a takimi bolniki, ki ae prehranjajejo ? H. razreda s 140 kr. na dan, ali pa z onimi ˇ I. razredu, ki ma donaSajo 2 gld. na dan. SaSa dezela da mn Se tako vaakoletne nevadne doueske, tudi ce ne bi niti jednega nasih bolnikoy prehranil. Ako bi pa imela biti bolnifinica prazna, labko tndi mnogo nasih sprejme; saj tudi 40 ali 50 kr. je nekaj in morda Se preyed, ako so reaniene pritozbe nekaterih naiineev, ki ao bili v HI. razredn. j-x »Bomi5Dica awmljenih DratoT dobiya namred od dezeleJetnih 1800 gold, iz glaynega zalogaza uboge, Btaro bolmimcno poslopje in yrt na Studenei (Yia Alvarez), kateremu je dezela dozidala (brezpogojno) Se za 21.864 gld. iu 42 kr., dalje yzdrzuje defela v dobrem ataBu one proatore, katere podjetnik potre-buje yedinoma za tujce in za bolnike I. in II. razreda, ki muveS donaSajo, in oproSdajo botniSoico vzdrzu-vati 27 bolnikov na podjetaikove attoSke. C'eae ^orej zradunajo obreati od atarega poalopja, ee se jim pn* Ste^jo obreati od 21.864 gl. 42 kr.s 8e ae temn zne-aku pniteya Se letnth 1800 gl. 10 kr. in pa onizne-S& ^^>Lg$*lM*kmoe* fefotf2a«drzevenje Stevilko dni, katbte so rabili naii navadni ia nasi blazni bolniki, in ee se priatcva Se yaakdanjih 40 osiroma 50 kr., katere dobiya podjetnik Se poaebej za ysakega nasih bolnikoy, potem ae le se zve, koliko stane v tnkajSnji bolniSnici nsmiljenih bratov eden nasih bolnikov, kar je prav gotovo mnogo ve5 od 70 kr., torej mnogo vec* od vsote, kateropIaSajetajec, in sicer tern vec", eun manj je nasih v bolniSnici v primen a tnjci. Vsota, katero atane naa bolnik t tnkajSnji bol-nici, se po slabih innepopolnih bolnisnic'aih poroSilih ne more isvedetL — Ako bi bila letna poroSUa po-polna, bi lahko vsakdo raxyidel, da naa bolnik vaaSi bolniSnici atane ve6 nego 70 kr., torej veS kakor tujoc... Tega pa ne ve samo pisee teh vrstie, ampak vedd dobro tudi drogi gospodje, ki so poatavljem, da bi varovali deselni blagor. Teh dat pa deiela ne more zvedeti, ker jih po-roSevalec ni hotel dati niti del. glavarju niti &&. odbora. Torej smo podjetnikovi robovi. Povsem tern bo braleo vpraSal, kako je to mogode? To je prav lahko mogoSe, ker je podjetnik (osmiljeni bratje) dejanako popolnoma neodfisen od deiele, ki mu je na avojo Skodo lata 1876 po avojem del. odbora v sporazamljenji z vis. c. kr. nameatnistvom od c. kr. ministerstva za notranje aadeve priskrbelajavnost. Saj bi bilo dovolj, da bi bila ostala bolniSnica, kakor od 1, 1863, le javnim ekviparirana, to je le za «aio de-Selo javna (in samo s III. razredom), ker bi potem podjetnik no bil urimoran sprejomati tujih bolnikov in a njimi potnitt naSe prosiore. Tako je priSlo, da je sdaj v rcanici podjetnik popolnoma neodvisen od dezele, ki mu je pnstila ataro poalopje in dozidala Se za 21.864 gl. 42 kr., neodvisen od deiele, ki ma drzt ono poalopje v dobrem 8tana, neodvisen od dezele, ni ma aaje iz svojega glaynega zaloga za uboge letnih 1800 gl. 10 kr., neodvisen od uboge dezele, ki ga o-proScuje od vzdrzevanja vsakdanjih 27 bolnikov itd. In to neodvisnoati podjetnik ui zahteval, ampak de-zelni zastopniki vrgli ao mu jo v naroeje. Kje ao imeli glavo P Podjetnik je izdal 1. 1882 neko poro&lo, v katerem javda, da ma sltbo giro in meri na to, da bi se ma prehranitnine morda Se zvisale in vender mu je del poslaneo dr. Kojio v seji 15. julija 1884 1. zracunil po ravno onem pomanjkijivem porocilu, da je imel onega leta najmanj 5496 gl. 48 kr. 6iatega do-hodka. Pri vsem tern so se pa naSi bolniki potoze-vali, da so notte trpeli. Zaloatno je, da naSi bolniki raji doma trpijo ali celo umirajo, kakor da bi Sli v to boIniSnico, ali da poinijo trzasko bolniSnicd na pre* veliko Skodo naSe uboge dezele. Menim, da na vsem svetu se ne dobijo take bolniSniSne razmere, kakerine so v Gorici, da bi nam-re6 dezela vzdrSevala boIniSnico, oziroma da bi ji da-jala vsakovratno podporo in poroStvo, da ji bodo pla-cane do zadnjega vinarja yse prehranitnine, in da bi pri tern ne imela niti najmanjsega upiiva v boIniSnif-nih zadevah: ni gled6 gospodaratva, ni gled6 apreje-manja bolnikov, ni giede* njih zdravijenja, ni gied6 njih odpnScenja, ni glede racunov in izkazov, z eno beaedo: v nobenem ozira. Goriaka deiela imavdeja-nji samo to pravico, da bolniSnici prepuSca proatore, da ji novo zida, daji jih vzdrzuje, da ji daje denarno podporo, da ji je priakrbeia javnoat, da ji predpla-6uje za vse one, ki nimajo a cim placati, da jo z eao beaedo vzdrzuje; a v vseh drugih zadevah je bolniSnica neodviana. Tako dalec ao jo zavozili mozje, ka-terih oljnate podobe kraaijo bolniSniLne proatore. V-smiljeni bratje tega niso zahtevali; dezela jim je to proatovoljno dala. Ali smejo te razmere Se dalje osta-jati? Po nobeni ceni! Kdor piaduje, mora od-lodevati, kdo in pod kakimi pogoji se ima aprejeti v boIniSnico, kako se imaSnjbn ravnati, kedaj in kako so ima odpuatiti. Dezela placuje, dezela naj to odio-iuje, izvrSaje in nadzoruje po svojih zdravnikih. Kdor je pi a dan, naj izvrSuje doiznosti, ki ae ma naluzijo. Ako meni, da more izvraevati, kar ae ma nalozi, naj izvrSuje; ako miali, da ne more izhajati. nikdo ga ne aili. Deiela preaodi, kaj je storiti v tern aittcaji. Da bi podjetnik odloceval brez uphva in brez kontrole deiele, ki piaduje, ne ame ia ne more biti, Ce so naSi dezelni oceye zakrivili, da se je do zdaj to godilo, bodo gotovo vsmiljeni bratje blago-hotno k temu pomagali, tda ae uredijo razmere tako, kakor zahteva <5ast deiele, blaginja bolnikov iu novo zdravstvene naredbe. pa je zapisal bolniku dobre juhe in vina, ter mu po-molil v ta namen cesarako podobo. Bil je vrlina, kar je dal gledati posebno v prijateljskem krogu. Le jedne lastooati ni imel, in to ga je kazilo v oSeh oholib mogotoev. Kle5eplaz ni bil, bil je — inoz! A maS6e-val ae je s tem, da je podaril par stotnio za dobre namene; za drugo — pocajmo, no! Zatd pa so ma bili napravili prijatelji in spoStovalci za odhodnjo prijazen sestanek, kjer ae je maraikaj govorilo, kar se dozdaj ni izpolnilo. Med drugim onaenjeni goapod ni Se dobil naslednika, najai se je uze nekaj atorilo v tej atadevi. i Bog daj .dobro vreme*! Zdaj smemo aicer po - Palovenako kihati in pihati; v oatalem pa „vreme 1 maji*; ne ve* se, kaj bo. In pa So ta BKornj61B piba I Godi se nam pad, kaker potniku, ki stoji na gorskem grehenu; a doli v nizavi jela sta ae vlegati ?negla in mrak. BZgubljen, vtopljen je, ao bojim !¦ Godi se nam kot bribolazca v atrmi polici; ttStena spredaj, zadej zrak jo ainji Pod nogami pa brezdaoje irelo '* Ali izleze arednoJ1 BV6di ga vragl" glasil so jo refrea (ponavljajod se konec) v neki napitnici. Kaker cujera, degradovati menijo sedanje gg. vikarije za kapoiane. Nu, jaz ae no6em vtikati v du-hovske zad6ve, naj imajo, kaker morejo. A to pre-miSIjujem vSaaih: Ali obeaijo ti gospodje, ki imajo sploh pravico uositi vso pezo dueva, kaker gg. Lup-niki — v prihodnje na kol vsaj tvikarijaki uradi,a ali pa se bodo odprli skaplanijaki uradi8 f Vedi ga ˇ'tt«c! Trtar. Z Bolskega, dne 20. septemb. — (Zdravjo f>g daj in ,lepo vreme" t In pa-hm!) Zdravje Boir daji to je gotovo lep, kriatjanak pozdrav. ki je pri jas v navadi. In to. je tem bolj opraviden, ker oie cez leto in dan nimamo zdravnika. (Jlovek se mora Jedaj Se posebno ogibati, da ne zboli. Ta ni zdravo, biti boinemu. Se ve, yaem 8.79a duSam to ni prav lahko. Imoli amo p?ej dobrega veatnega, dareSIjivega Jdravmka, vrlega Ceha g. K.-a, ki sedaj boravi (biva) Jam nekjd na Kraujskein. Bil je dober, ker se je po-nudil z boluikom, kakor Bern cul (akuSal ne, hvala Bogu!) Bil je ve&teu, ker je Sel — daai star, de je trebalo — tudi v Lepeno; in se iarazil: ,Kaj bi mi dela vest, do bi amrl Lepeucan biez mojo pomodil^ I m je taejijrr, Podaril $ je zdmilo ia sklttuco. Ali I S Cerkljanskega, 5. okt. - Koliko daaa smo trkali na vrata visoke vlade na Danaji, da je nam konedno dovolila rabo elovenskega jezika po uradih. Kmalu bi bil kdo od vesolja poskodtl, ko je dul, da so naSo proSnje ualiSane. Da je pa visoka vlada v rosnici jemala ozir na nas, nodejo in ne morejo sliSati nekateri ljudjy naSega okraja, posebno zadoji das. — Ni mnogo let od tega, ko je bil vodja sodniji v Gerknera moi ne naiega rodu, ampak nam vdasih naaprotaega italijanskega. Cuditi se je pa moral vsak, ko so prihojale iz urada vse uloge, vsi dopiai v diati sloveoSdioi. Se ved je bil tedanji sodnik, bil je navduSen za Slovenee in bkozi ono leto predsednik nasi ditalniet. &il, da nam ga je vzelo le prekmaiu nebo. Za njim priSel je moi slovenakega rodu, ki pa je skoro prej odSel, nego jo priSel. Todaj pa nam poSljejo moza plave krvi, ki pozna dobro slovenScino in je tudi zmoien slovenakega uradovanja, kakor je dokazat, ko je prosit za sodnikovo sluibo v Oerknem, spisi iz njegovega urada so pa, kakor da bi biii na Svabikem, vai v blaieni nemadini. Imel je sodnik pred letoin dni pamagada, moia slovenakega, ki je domade pisal in domade go-voril. To pa ni bilo viSji goapodi prav, in Sel je, od koder je nriael. In sedaj smo j: n«<; pd starem ; in do prasamo zakaj, pokaie «.& ? m — v Trst. Kar nam Dunaj dovoli, nam Trat podrobi. Oj ti ubogi kmett Koliko pladujeS, da imaS avoje obiastnije; a ni Se dovolj t Pladati boa moral sedaj Se tolmada, ki bode dopiae alavne sodnije prelagal v domadi jezik. To nameravajo menda viaji krogi. In je tudi prav 1 PriSlo bode tako yaaj nekoliko ljudij do kruha in ne bode jim treba boriti se za obatanek. Svetovai bi pa, da bi au vpeljalo tudi slovensko uradovanje kje na Tirolakem, Avstrijakem in sploh v neinSkih dezelah; ta bi bilo se ved toimadev potrebno in ved ljudi bi bib prhkrbljenih. Menim, da je le to uzrok nemSkega jezika v naSib uradih; da bi bilo kaj dro-zega, ne morem verjeti. Imamo pa tuui davkarijo v Cerknem. Teiko mi je piaati o nji. Niti mozje naSega jezika nodejo govoriti ia piaati, kakor jih je mati udila! Bea dav-Jkar v Cerknem je Slovenee in celo Gorki) an, a ne dobiS od njega, dragi ditatelj, Blovenakega dopisa, nego vae v SvabSdini. Prav ima! Gotovo bode a daaom ficandni minister! Se ved imam pri srei, a danei bodi dovolj J dragid govoril bodom dalje. Boiodiuoalav. Politicni razgled V torek, 5, t. m., bil je skupni ministerski svet na Danaji pod vodstvoui tesarjevim, v katerem se je kcuecno doloCil skupni finanfiai pro-rafiun za prihodnje leto ter se je odrediio, da se deiegacije sklieejo v dau 11. novembra. Pred sv. Martinom konca torej diiaviii zbor avoje poslovanje za to leto ter se snide vnoviS se le v letu 1837. Sedaj pefia se zboraica z novelo k postavi o eksekutivnih prodajah, ki naj bi brauila dolznika pred ineusmiljenim upnikom iu ki skusa tozne siroske zmanjsati. Po tem na-fcertiij ki bode skoro gotovo sprejet, ne bode dovoljeno upoiku, da bi dolznika do cistega sle-kel. To pa zidom in levicarjem ne ugaja, zato je to sttmofct noil min mo&io$raj&la, desnjjm pa zagovarjala. Med slovenskiini poslanci je g. Pfeifer postavo toplo priporocal. V zadnji seji, v kateri se je ze vrsila podrobna obravnava o tej noveli, prefcitala se je tudi peticija trzaske kup&ijske in obrtnijske zbornice, naj bi se Trstu oliranila slobodna laka, kar pa ne bode n|S ko-ristilo, kajti dognano je zc, da se ima hika od-praviti do leta 1889. Dalje so interpelirali Nemci vlado, zakaj je v Pragi oficirjem prepovedala zahajati v neraski kazino; strain krik zagnali so levifiarji in vsi 2idjc ter njihovi blapci—po-interpclaciji y zbornici in po casopisih zaradi jezikovne naredbe, katero je odposlal minister Prazak nadsodniji v Pragi in deloma tudi oniv Brnu. Ysled te naredbe morajo se vse odloSbe in nagibi v senatih pri visjih sodnijaH pisali ? tistem jeziku, v katerem se imajo izdati. Ysled tega odpali hi vsi prevodi, in ko bi bila dvo-jezifina odlofcba potrebna, tcdaj je Rmatrati tisti jezik kot izvirni, v katerem sejc to/ba vlozila, a referent je v tern slucaji odgovoren, da je prestava pristna in dobra. Ta naredba je za Moravsko le pogojno vcljavna, ker je tam mnogo uradnikov, ki cesfiine ne umejo. Lovicarji radi tega — kakor ret'eno — kar besnijo. Njih glav-no glasilo „N. fr. Presse" pravi, da ako je to naredbo vcs ministerski svet odobril, pomeni to temeljno premembo dosedanje politike, ter da je bilo nemsko-liberalno tcrpljenje (?) dosedaj le priprava k temu, kar ima priti. 0 farizeji, vi! Hrvatski sabor snide se 00. t. m. Srbski kralj Milan bavil se je nekoliko dnij na Dunaji, kjer je Ml od naiega cosarja, od prestolonaslednika in od nadvojvod slovesno spre-jet Od tod vrnii se je zopet v Beligrad, Najbolj zanima politidni svet «e vcdnobol-garsko vpralanje, Od kar je prisel ruski odpo-slanik, general Kaulbars, tje, zaslcdujejo angle-iki in drugi ovaduhi vsak ujcgov korak terpo-rocajo potem svojim listom. V nedeljo je bil v Sbfiji velik tabor, kjer je bilo zbranih okolo 4000 Ijudij, ki so deloma ngovarjali ruskemu melanju v bolgarske zadeve. Ker je Kaulbars 6ul, da je bil tam ruski podanik ranjen, |Sel je tje, da bi dalje izgrede preprecil. Ti podkup-Ijeni kridadi so geuerala neprijazno sprejeli ter mu rekli, da hocejo voliti kneza v osmih dneh in ne v dveh mesecih, kakor Rusi zahtovajo, ter da ne izpustijo castnikov-upornikov, temu5 da jib hocejo kaznovati. Kaulbars pa je zaklical ranozici, da bode odgovornost one zadcla, ki na-rod §untajo, ter je odsel. Sedaj pa potuje po deceit, da bi se prepriSal, ali vlada tudi drugod tisti dub kakor v Sofiji. NovejSc vesti pravijo, da se bodo volitve vsaj za osera dni odlozile, kar zmanjsa napetost med Rusijo in rcgentstvom; tudi zaprtt castniki da se izpustijo, sploh dase regentstvo z Rusijo popolnoma sporazume. Domafie in razne vesti NajVifii imendan Njegovega VelicanBtva pre-eviilega cesarja praznpval se je tudi lotos sloveano v inesta in na de&elt. Sole v mestu iraeie so tisti dan asuzbo boijo rpdi zacetka Solskega leta in cesarjevega ; godu ob eaem. Ob 10. uri sluzil je mil. g. knezo-nadikof v veliki cerkvi pontifikalno maSo, katere so te udeleiili vsi uradi in mnogo obcmstva. VolitQV farlanskih kmeLkih obcia v drzavni ftbor zanima nze bliza pol leta mnoge kroge na Go* rigkem. Y pr?i yrstt atoje italijanski goriSki patrijoti, Jidi in nekateri odvetniki v zvezi z malim stevilom poseatuikov na dczeli, kateri bi radi videli na Dunaji zastopaika svoje baie, n. pr. dr. Yenutija, dr. Maranija, grofa Paceja ali katerega slidnoga patrijota (italijanskega narodnjaka). — Tern stoje naaproti bitalijanski katoliki" v Gorici, katerih nekateri eo agitovali in glasovali pred dvema Ietoma za grofa Coroninija in kneza Hohenloha. Zadnji bil je kan-didat trzaSke vlade, ki si je v najvecji aili priboril glasove ffUnioncev* 8 tem, da ee jim je v 2boru javno izrazil: nJaz sovraziui Slovane". S tern gaslom atopil je t drzavnem zbora v Coroninov klub. Gori-bki nkatolikiM muzali so se dolgo in mnogo okolo koezo-nadbkofa, da bi dobili ad njega potrjenje in moraluo podporo za avnjoga kandidata mons. A. Jordana; ali prebitel jth je drug gospod, ki se po* naia, da je slisal iz uat viijega paatirja beaede, da bi mu bilo Ijubue, ako bi kak sretni xnoi nasledoval fa }f$twy* v drfanie* iboca, in jker, Samgoia, prav tisti, ki je o tem praSal. Tem beaedara do zdaj i nikdo ni ugovarjal, da bi mi vedeli, in nkatolikoma ! slo je nekako hripavo z razgla&enjom n]\h r.oga kandidata. — Tretja v volilnah zadevah . o, kakor na-vadno, trzaska vlada po svojih zaupniii rao2eh, ki bivajo v Gorici. Njenemu uplivu pMpisnjo so Xelja, ki se je zbudila v viteza(j Catiaelli-ju, da bi postal drLavni poslanec. Tudi r/katolikift so ga &q pt'aiali, ali bi hotel prevzeti kandidaturo; ali stavili so mu pogoj, da bi moral stopiti v Hohenwartov klub. Pra-lanec je odgovoiil, da tega no more storiti, da on bi stopil v Coroninov klub, ako bi bil voljen. Na tem so so bill dogovori razbili,------------------------------- Zdaj je afopila zopet Trzaika Modrost na po-zorisSe in prepnduje goriSke konsei-vativce z vso zgovomoetjo, katero ima, da med Hohonwartovim in Coroninovim kluboni ui v verakih zadevah nobeno razlike ter da po spridovaoji kne7a Hoheuloba je colo prosvitlomu coaarju ljubo, ako maogo poslaneov (namre8 z levioe) sfcopi v Coroninov klub, Ako so posrecl propritfati BkatolikoH, da si no oto^ijo vosti, ce postavijo kandidata Coroninovo in Hohenlohovo barvo, opuatl so najbr/.o kaudidatura inons. Jordana in proglasi se kot kandidat, 5e tudi pozno, vitez Ca-tinolli, ki je no vsem, kar so opazujo zadnja leta, znupni mo^ trlalkega gospoda namoatnika. — Govo-rilo so je tudi o kandidaturi barona Sommanigo; a tega so v Trstu bojo. Gospod baron jo pa tudi v resuici dovolj neprovidon, da uutnrof, razen kato-liAkopa imena nosi popolnoma javno tudi katolifiko propri<5anjo in katoliika dejanja. Taka srodnjovelka Sara so ne ujema z eahtevaini novega wian; zato no bo poalanec, — Slovenski yoliloi, ki volijo s furlan-skimi obdinami, naj so no navozujcjo na nobeno stran. Ako prido do boja mod wUnioncoma in „Co-mtdnovcom", naj pustijo, da so Furlaui sami mod seboj zlasajo. Ako se bo pa imenoval kak v rosnici katolilki mo^, ki obe6a, da so bo tudi v politiki drzal katekiztua, in ne visokih pokrovitoljev, odd a jo naj mu svoje glasove. Predno bo volitov, naj so do dobra prepricajo, Legav jo kandidat in kdo jo njcgov program. Nove izpraSevalne komisije ra Ijudnko in meioansko Sole imenoval jo to dni naucm miniHtor. V g o r i 1 k o komieijo so imonovani slododi goapodjo: dr. Tilth Sohroibor, ravnatolj vile roalko (ravnn-tuljem komisije); Frauo Hafnor, ravnatolj zonskoga ucitoljiHca (ravnatoljovim namostnikom); profoaorja na realki Fr. E r j a v o c in Fr. P1 o h 1; okrajna Solska nadzornika Fr. V o d o p i v e o iu Jos. 0 u 1 o t; glavnt u&telji dr. Fr. Kos, mons. Jos. Mar us 16, Jos. M o t z in J.v. T r o j a n h o k; vadnidna u&tclja Vine. I) i 11 r i o h in Iv. M o r c i n u. Izpraievalui jezik je slovouaki iu italijanski. O poddruznici tukajfinje norifinice ogla-tdla sta se dva goriska lista. „Ra88egoatt, kateri radi njeuih razmer do dezelnega odbora ne pristuje sodba v tej re6i, videla bi poddru^nioo rajsi danes ko jutre ter pravi, da si „SocaB nasprotuje, ko toft, da Ee blazni ne sprejemajo dovolj hitro v noriinico, in ko je po drugi strani proti poddruznici. ffSo5a„ si no nasprotuje, ampak samo trdi, da ce je p o m o c" res nujna, jo je del odbor zakrivil, ki ni sprozil o pra-vem dasu potrebmh nasvetov, dasi je bil posredno pozvan, in da kot morebitna nujna p o m o I ni ne-obhodno potroboa poddruznica, ampak davta namen zadostuje tudi kaj drugega, n. pr. hiralnica. Menimo, da z nami se ujema v tej zadevi tudi „Corriere", ki pravi, da je treba zbrati Nvsaj onih 30 do 40 malo-umnih krelinov, ki ne potrebujejo posebne postreibe, katerim zadostuje hrana in nadzoratvo." Za tako noroe ni potrebna poddruznica, in za nje je imel do-ielni odbor za <5aaa skrbeti. ffSoLatt pisala jo L& pred trerai leti o tem in takrat so jo brali v s i dezelni odborniki. | Popolnoma se ujemamo z sRassegna,H ko pravi, da je de2. odbora eveta dolznost skrbeti 7\ nesre^nike o pravem caau (a tempo); a moti se, ako misli, da zdaj je pravi cas, ki je zo davno potekel. Zamuda se pa ne bme v to porabiti, da bi nam zdaj deL. odbor na vrat na nos brez doz. zbora stvaril poddruznico, ki ni niti potrebna. Topnidarska kosarna v Gorici, ki jo bila conjena ua 183.000 gld., ni uaala pidjotnika. Edini Fr. Pavletid iz Zagraja, ki so je bil oglasil za dolo, zahtoval je 15% nad dolofrno oeno. Mestni zastop nalo&l je finan^nemu in stavbenemu odseku, naj na^rto ge enkrat pregledata, oziroma sedanje stevilke zvisata. „Corr.a je svetoval iz zacetka, naj bi sprejelo mesto to podjetje; a temu tveba jo oporekati, kajti bi ne imeli najmanj§ega poroatva, da bi se proraSan ne prekora5il, in ako bi se prekoraLil, moralo bi mesto placevati, ker bi ne imelo kaj vzeti tega dela upraviteljem, voditeljem in nadzornikem. Ce tudi se morda narsikomu aline ccdijo po vsotak, ki bi se dale pri takem podjelji ^pneluziti," ostal je naS slavni meatni zastop pri svojm sklepu, da odda delo po posteni ceni na dra^bi. Ker prva oena ni bila pre-poStena, zvisali so jo na 187.670 gld. in ra?.pisana je nova drazba za dan 18. oktobra ob 10. uri !pred-poldne. Glavna stvar pri tem velikem podjetji bo ¦ veatno nadzoratvo. Ako se ho^ejo nasi mestni o6etjo \ f*$Qtf>jiti Mmto%* mdw&v*, n») |afUyj;o w4-\ Bornika Slovenca, temu naj dajo nadzornika Italijana patrijota, temu Italijana kleiikalca, temu zopet Slovenca itd. JiTi vrag, da bi tako nadzoratvo no bilo natanfao, da bi ne gledalo na vaak kani^n in vsako lopato malte, ki se porabi. Poskusite! Mosto bo imelo pri tem dobi^ek in lepo kosarnn. Ako ao izrogi nadzor-stvo knki klapi, nas obrije, da no bimo vedeli kedaj. O zviganji duhovskih plad govorilo se je mnogo let in marsikedo je te^ko priCakoval, dabise ta zadeva uredila. Zdaj je urejena in pomeni za one gospode vikarje, ki dobivajo svojo plaoo ali pa del plaSo iz veiskega zaloga, zgubo 50 gld. Do zdaj se jim je racuuila pla6a s 350 gld. na leto; a vsled no-vih plafi postavila jih jo vlada v vrsto kaplanov z lot no plaeo 300 gold., tako da kaplan in vikar bota imola enako plafio z neonakimi broraeni, Ako bodo hotoli zdaj lokoga kaplaaa kaznovati, imonujojo naj ga vikarja, pa bo hitro kaznovan, ker so mu da vec" dola in veS odgovoruosti z isto pla mmmsm bregovib, do&ra je v nizroi peronoapora uuicila ves pndelek. — Yai vojaSki kontrolni ibon so letos na Piimorskem uatavljeni radi alabih zdra?at?e-nib raxmer. —V bogoslovsko aemeniSce oglamlo se je letoi wlno veliko raladenicev, posebno a Ce-Skega in Meravakega. Pravijo, da web bo okolo 100 in da napolnijo we proatere. — C. k. kmetijaka droi-baknpifcjesa 1600 gold. 6 bikov friburlkega piemen*, ki ao se oddali posestoikom v Furlamji. — C. k. okrajno glavaratvo goriSko razpoalalo je vaem iapenijam svojega okraja okroznico o poSiljanji divjacino na tujc, imonora v Svico, 0 pnliki vec o tern. Ktatoftnkft druiba sa .Narodni Dom.« Odbor j« ekltiul iii. iwkaterjm poaebno marhi-tim poverjenikora aa njih vtpeino ta po-da* labfiW riant m jib protiti, najb. ie ˇ pnbodnje ottali dratbi jedmako nakloaieni. Odbor wel io ave-aeljen aa auojt, da je dobiU draiba ed telega ftttvila odMnih •loveoskih veljakov jako wmpatieue pismeue petdiave. Sktenil je ottati pri doBedanjera obt<5aji, da draft* objavjja aaoeikom vaaeega mweca Ukai o doilth doneakih iadajega neaeca; team iskasa aaj vaelej tied! kratko potocilo o popolnoma raapro-danih knjiiicah in o ataoji razprodajanja aploh. IV ziro raoatalim poverjenikom bo treba tmdaljevati. Doalej je bilo raspedanik 105 taeth pozivov s 36 ugodnimi in 2 aeugodnima odgovoroma. Poverjeuike, ki t dolofenem jint obroku niao poalali odgovora, odbor vnovii poaove, Raxpoalanih jo bilo doalej 575 knjiiic, ixmed ajib 491 Krajearakih in 84 deaetkraj-earakjh; pepolaoma raaprodamh 117, deloma raapro-danih 64; t prometo ie 458. Zahvala. Podpiaane predaedniStvo .Slovenakega bralnega in podpornega dra&tva t Gorici* wreka v imfinu draStva najtopiejio zahvalo slavnemu zupanstvu in ftipana goap. Ant. Klantiieu ˇ Podgori, del. po«lancu goap. And. Korijajtciou, PervaSki godbi, gg. pevcom ia Gonce, is St. Petra, iz Pervacme, is Mima in iz St. Andieia za njih poirtovalno in jako vapesno ao-deloTftnje pri avecanoati, katero je prirodilo lraenovaoo draStvo 3. t. m. v Podgori, da bi doatojno slavilo najvtSji imendan Njegovega Velicanatva preavitloga cesarja. Y Gorki, 4. oktobra 1886. Za sSlovenako bralno in podporno druStvo y Gorici* Dr. A. GBEGOR&O, predaedaik. Poslano. "V Gabrijab pri Mirnu 23. aept. — Mtnulo jo osem lei, od kar naSe male orglje niao bi'e poprav-Ijene; zdaj pa jib je popravil, preSistil in izvrstno nglasil Janez Iapascek s Pe&n iz Tolminskega okraja po prav nizki ceni. Zato se ma jatno zahvaljujomo in ga priporocamo alov9nakim ob^inara, ker dela do-bro in vestno. _____________ OBCINABJI. Ocetom dru^iu. Z zaiSetkom Solskega leta moram vpisati tri ai-nove v srednje Sole in gotovo ni lahka rec priakrbeti mi Tse potrebno za Solo. Po nakljnSbi, ko aem bil te doi v Gorici, vsto-pim k bnkvoTeza goap. Ivanu Logar-ju v Solskrh nli-cah, kder dobhn Teliko zalogo trie rabljenih Solakih knjig za srednje Sole, a vender v popolnoma dcbrem Btanu. Nisem torej zamadii te lepe prilikc, da aem ?ae tri ainove s potrebnimi kojtgami po zelo nizki ceni pieskrbel. Od moje 8trani ae moram gg. ravnateljem in profeaorjem, ki ao goap. Logar-ja k tenia podjetja apodbnjali, prav iskreno zahraliti, kajti na ta nacin je o5etom in atariSeoi mogoce za arojo deco pjtrebae knjige za polorico cene nakapiti, in ker me je goap. Logar z*gotovil, da je pripravijea, co bi katera koli knjiga ne mkcczala, iato z drugo zam:nitif pripqrocam atariSem, naj si potreboih aolskih kojig priskcbe pri omenjenem bukvoveza. OSe droiini. pri Soikem O zacetku solskega leta priporoca papirarnica ii lijipria M. COPPAG v Gorici svojo popolno ssalogo solskih knjig za vse javne in zasebne Sote v mesta in na deieli kakor tudi svojo velikansko zbirko vsakovrstnih re6ij, ki se dotilcajo Sole, po najni^jih cenah. *«» ,ViaCordaiuolI5t.4, V GOMCI, izdelnje vsakovrstne vrvi (Strike) in vr-dice z roko iz same konopniue, modne, trpeziie, po najniijih cenah, ki se ne bojijo tekmecev. tntast^ro w Dr. Luigi Pontoni I zdravnik, ranocclnik, porodni^ar stanuje j v Magistratnih ulicah (Via Municipio) I h. §t. 4. in zdravi od 8.-9 zajutra in I od 24/»—4 popoladne. (l PIC COLT >U-'v Ljiibljaffc ¦Ozdravlj* kakor je ratvidno u zahvalnth pisem] ¦in zdravniiklh aprlSeval bofaznl v ZeUh-n i> Itrehuhn, bod«n|0, kr6, lefedeSna fa premen-llaynaiarzlieo, zabatanje, hemeroJWe, zlatewleo, 1 ltd. in je najboljU pripomefek zopct gliste pri otrocih. ¦PoSUJa izdelovatelj po poSti v ikatljicah I po 12 steklenlc za 1 gld. 36 novc. I Pri veSam itevllu doW ae prfmeren otfpust. 6osp- GabrieluPiccoli-ja, lekarjuv Ljubljani ITa zahtevanje potrjujem, da sent Vai cvat za ielo-dec, kojega doli so mi dobro znani, v vclikih sladajib vspeano rabil proti boleznim r zclodcu in zlati iilu Ljubljana, mesec {anuvar 1884. Dr. Emit vitez StocJcl, c. k. vl«dni «TatuT»lfio in deielao-nanitetni poro2«r*!ee. UspeSnost tega izvrstnega zdravila spriLujejo tntfi j. dr. D. Agosrini, dr. Cambon, vitez dr. Goracuchi, ir. Pardo — »1otc6i trzaiki zdrayniki. Podpi3ani potrjuje. da ima zelodecna esenca Ijub-Jjanskega lekarja Piccoli-ja bitre in prefiudne /dravilne moti. & njo ozdravelo je mnogo ljudi moje in aoaedne zupnije; komaj pretefe dan, da ne bi kdo priSei k meni, ki me prosi za jedno steklenico idodefine esence, kojib imam vedno nekoliko pripraTljenih. A. Wltusich, iupnik'kanonik. Plomin, Primorsko. Po 15 kr. steklenico prodaja v Gorki Iekarna Pontoni, v Tolminn Palisca, v Korminu Franzoni, t Gra-disfii Coassini, t Qradeii Pasqualis in nuhaja se Tc<5i-nom t Tseh lekarnak na Tirolskem, r Trstn, Istri in Dalmaeiji. If: Steklenica a podukom 30 kr. Glarna zaloga v lekarni Q. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri & B. BoTia, t KOBMINU pri A. Franzonl, t TOLMINU pri C Palisca. BS8 Zelodcne bolezni SB hitro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepreaegljivo 2elod6ao zdrarilo. ;. Izbrati ˇ raznib zelodLnib boleznih zdrariIot katero bi v resnici odgorarjalo nameno, ni lahka stvar dandanes, ko se prodajajo Tsakovrstna taka zdrarila. Vecji del onib kapljic, izl>Lkov itd itd., ki se ozoanjajo in priporoiajo obdinatru 2 risoko leteLimi besedami, ni druzega ko preTarp, pogoato se ikodljiva. Same jeruzalemski balzam, uze darno ztian po SToji priprosti sestavi in po oiW^ajoSi RToji moLi na ieiodene zirce, si je pridobil predaost prcd Tsemi dra> gimi do zdaj znanimi pomoCki, kar potrjuje njegova razprodaja, ki redno xaste. Ta balsam, bogat krepJSajoSo moot kineikega ra-barbara, korenike, ki je sploh znaua po srojeta p r e-bavnem aspeho, daje gotOTO eredsUo proti zelodinim slalostim, izrirajoiim iz nerednega prebavljanja. Zato se priporoCa, ko jesti ne disi, proti neprqetni sapi, gnjnsn, riganjn, zabasanju, bemorojdalnim teiaram; u proti zlateniei, glistam in boleznim t drobu. s h m ^ Knj%arna in papirarniea PALLICH priporoca svojo bogato za'iogo vsako*-vrstnih Solskih knjig in Solskih potreb-Hin za c. k. gimnazij, c. k. viSj rcalko in za vse drugc uLne zavode v mestu in na -de^eli. I Ig. Heller na Dunaji W II. Traterstraaao 78. M Kmetijski stroji. BflittUnire % pepljcni, triji*rjo, Matilnier* iurilniics re/ilniie, drohilnikc, vin»ke stiskaliiice najnovejSe izborno sestare, z najboljo trarinc, kar je najizvrstnejie t tcj stroki, prodaja imenovana trrdka Plafia se po volji; ilustrovani coniki po zahteti brezpla^no in prosti poatnine. *TH Prekupci in poSteni posredniki sprejmejo se pod najugodnejSiiiii pogoji. 1 ¦1 ,— uj,.^juii-ju ac j;uu iiaju^uuuvjsiiin pvguji. JW Cudovite kapljice Sv- Antcna Padovanskeya. To priprosto in itafamo zdrarflo je prp,va dobrodejita pomofi in ni treba rano-gih l>p->edi, da se dokaie njihova cudovita •jii.c. be se to rabijo nekoliko dni, olajiajo in prezenejo prav kwalu najtrdovratnise it-totfone bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zo* per hcmorojde, proti boleznim na JltriR in na vraalol* proti crovesnim boleznim in proti gliatam, pri ienskib mmotnih nndteznoitih, /«per belt tok, bojatt, zoper bitje urea tor clsttjo pokvarjono krt. One ne pregin.iajo santo omonjenih bolezni, atnpak das obvamjejo tudi pred vsako bolezoijo. Prodajejo se v vseb glavaih lekarnieab na svetu:z nt:voLbe in poiiliatve pa edino v lekftr-nici Oriatofolettl V Gorici, v Tratu v lekarni C. Za&etti in Q. B. Rovis is v lekarni Alia Ma-donna v Kormiaa. Kna steklenica atane 30 novcev. I M \a prodiij je v Oseljanu dempaake zupanije j^ IjPOSESTVO, r^ay%nyiirv^'^^l>i