Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 20
Sobota, 10. marca 1934
Leto IX
To vendar ni mogoče ?!
Zahtevamo, da se vesti o znižanju plač z merodajnega mesta takoj zanikajo.
V revirjih Trboveljske premogo-kopne družbe se čimdalje bolj širi vest, da namerava TPD svojemu delavstvu znižati plače. Ne bomo se danes podrobnejše bavili s to govorico in ugotavljali, ali je kaj resnice na tem ali ne, čeprav ne izključujemo možnosti, da se kaj takega res namerava. Dandanes v dobi najogab-nejše gonje za dobičkom, je vse mogoče.
Vendar, če vzamemo v obzir, da rudarji ob sedanjih plačali že več let naravnost stradajo ob težkem delu, in če še upoštevamo, da se skoro polovica vseh šihtov praznuje, nadalje, da bodo v marcu t. L napravili komaj 12 šihtov, potem naj ne bo pretirano, če hočemo, da bi bilo naravnost blazno in skrajno nečloveško v takem času misliti na kako znižavanje delavskih plač.
Upamo, da bodo to razumeli tisti, ki se jih tiče. Zakaj brezpogojno se bo moralo enkrat ugotoviti, kdo je več vreden, ali mrtva številka kupona delnice, v rokah sitega bogataša, ali živo hitje. človek s svojo družino.
Proračun načelno sprejet
Podrobna razprava se nadaljuje.
Proračunska debata v narodni skupščini je bila jako dolgotrajna in ponekod ostra.
Zanimiva je kritika gospodarstva, ki so ga zakrivili prejšnja leta razni funkcijonarji. Tako je poslanec Stanič omenjal, da so pogodbe, ki so se sklenile v letih 1929 do 1932 v svrho gradnje železnic, oškodovale državo za okoli 8(X) milijonov dinarjev. Poslanec je rekel, da se pogodbe ne skladajo z ustavo in zakoni. Pogodbe določajo 50 odstotkov višje mezde kakor so se plačevale, dalje so se pričela posamezna dela šele štiri leta pozneje, obresti od zneska pa so tekle od začetka. Pogodbe so bile sankcionirane s finančnim zakonom, zato se da težko kaj ukre-mti. Največ odgovornosti pa nosi do-neni železniški minister.
Predsednik vlade Uzunovič se je soglasil z govornikom ter napovedal razčiščen je zadeve.
Korumpirana francoska reakcija
Tardieu in njegov prijatelj Laurent sta dobila .SO milijonov.
Pariški »Populaire« prinaša sen-zacijonalna odkritja, da sta voditc-•jv reakcijonarue francoske desnice, ;>rdieii in Laurent, prejela, prvi 7 mlijonov frankov, drugi pa 5 mili-za volilno borbo pri zadnjih Mitvah. od družbe »Metro (pariške Podzemne železnice), da sta v njeno v(,rist intervenirala pri vladi, da je ‘ la dobila koncesijo. Za njo se je 1 amreč potegovala še neka druga družba in obe sta trošili za propagando in podkupnine ogromne vsote, vsega skupaj 50 milijonov frankov, ki so povečini izginili v žepih Politikov, ki so v letih 1930 do 1932 imel odločujočo besedo. (Takrat je vladal Tardieu.) V zvezi s tem se imenujeta tudi prefekta Rcnard in Chiappe, miljenec desničarjev.
300.000 brez zaslužka in brez
kruha
Anketa o n«
V sedanji gospodarski krizi prirejajo po vsem svetu ankete, oziroma posvetovanja, na katerih preiskujejo na podlagi statističnih podatkov stanje gospodarstva in stanje nezaposlenosti. Take ankete sklicujejo kapitalisti, vlade in tudi delavske ustanove, ki so v prvi vrsti in-teresirane zaradi delavskega in na-meščenskega socialnega položaja, ki ga tako silno poslabšuje gospodarska kriza ali bolezen kapitalističnega gospodarstva. Ankete pa nimajo samo naloge, da ugotove stanje, marveč je njih glavni namen,
da iščejo pota in sredstva s
katerimi bi se dalo zlo omejiti in preprečiti oziroma odpraviti.
Sklepi in predlogi takih anket so direktiva, po kateri naj bi se ravnali odgovorni faktorji in prepričala javnost, da postaja zlo le hujše, če se ne bi ukrenilo potrebnih korakov.
Pri nas se o nevarnosti nezaposlenosti le malo piše in govori. Vprašanje se smatra kot pastorka, vendar je aktualno, ker je naraslo število nezaposlenih pri nas skoraj
na 300.000.
V državi, ki je večinoma agrarna, je to število ogromno.
Socialno zavarovanje je štelo največ članov leta 1930. in sicer 654.966. Lani oktobra pa je bilo zavarovanih le 549.461. Število zavarovancev samo v socialnem zavarovanju
se je znižalo za 141.090
članov. Razen teh imamo naraščaj in neevidentirane delavce (ki niso podvrženi socialnemu zavarovanju ali pa so izločeni iz evidenc), katerih število nedvomno daleč preseza število iz socialnega zavarovanja izločenih članov. Iz gospodarstva so torej bili izločeni delavci, ki so postali nezaposleni in velika večina onih, ki so v zadnjih letih dorasli. Med temi so ročni in strokovni delavci, poljedelci in razmeroma velik naraščaj absolventov raznih šol.
Enako
žalostno sliko nudi borza dela.
Leta 1930. se je priglasilo v borzah dela 150.939 oseb za zaposlitev, leta 1932 pa že 309.354. Tudi pri posredovanju dela se kriza uveljavlja. Leta 19.30 je dobilo še dela pri borzah dela 44.872 oseb leta 1932 pa komaj še 35.321.
Samo teli par številk dokazuje, da se gospodarske oziroma socialne razmere pri nas poslabšujejo ter da so resen opomin vsem onim, ki imajo možnost, da nekaj ukrenejo za izboljšanje razmer.
aposlenosti
Kako odpraviti brezposelnost?
Mnogo je potov, po katerih se dajo te razmere omiliti. Potrebna je gospodarska poživitev doma, ureditev mednarodnega prometa, uvesti odgovarjajočo kreditno politiko, znižati bi se morala obrestna mera. revidirati carinsko in davčno politiko, z javnimi deli, načrtnimi gospodarstvom, z uvedbo minimalnih plač in skrajšanjem delovnega časa. Nujno bi bile potrebne stroge odredbe proti prekoračenju normalnega delovnega časa in
absolutno skrajšanje delovnega časa na 40 ur tedensko.
Mnogim delavccm jemlje zaslužek tudi dvojna in trikratna zaposlenost ljudi, ki po socialnem položaju tega niti potrebni niso.
Samo s temi korekturami današnjih metod bi se nezaposlenost zmanjšala, dasi še ne odpravila.
Primeren ukrep ob sedanjem stanju bi bil tudi ukrep podaljšanja šolske obveznosti do šestnajstega leta, kar je pa le trenutnega pomena, če se ne ustvarja pogojev za zaposlitev doraščajočega naroda.
Dokler se te stvari ne izvedejo, pa je potrebno, da vlada zahteva v resortu socialnega skrbstva primeren znaten kredit ter
da se borzam dela votira primeren znesek za podpiranje nezaposlenih. Potrebno je tudi zavarovanje za nezaposlene.
Za primer naj služita dva primera. V letu 1930 je prejelo 45.494 nezaposlenih oseb 3,408.584 Din podpore, leta 19.32 pa 168.190 oseb 10,486.637 Din pri borzah dela. Pri vsemi tern pa polovica nezaposlenih sploh ni dobilo podpor.
Da se razmere poslabšujejo, kaže tudi povprečna višina mezde. V letu 1930 je znašala povprečna dnevna mezda 26.76 Din, leta 1932 pa že samo 22.79 Din. Padec v dveh letih znaša torej dnevno 4.07 Din, kar mora na socialne razmere neglede na naraščajočo nezaposlenost, silno slabo vplivati.
Anketa delavskih zbornic, ki se je vršila v Beogradu, je s svojimi ugotovitvami pokazala jasno
resno sliko razmer.
Obrazložila in predočila je pa tudi najnujnejše probleme ter s tem opozorila oblasti, gospodarstvenike, zlasti pa delavstvo, kako je treba ravnati, kaj ukreniti, če imamo resno voljo, da preprečimo najhujše ter prbrodimo gospodarsko in socialno krizo, ki tako silno mori delavstvo, nameščence in narpd sploh.
to odstopil in je hotel obnoviti koalicijo z desnico, čemur se je pa uprl tudi predsednik republike.
Katoliška desnica kuje iz te de-misije kapital. Kljub vsemu temu je moral Lerroux sestaviti novo vlado iz republikanskih elementov.
Socialistična stranka izjavlja, da se ne bo dala pognati v defenzivo. Predsednik stranke Largo Caballero je izdal po strašnih dogodkih v Avstriji proglas, da se mora stranka v bodoče odločiti za čim revolucionar-nejšo taktiko.
Pričakuje, da bo po vseh dogodkih proletarijat v Španiji enotno korakal v nadaljnih borbah.
Nemirna Španija
Za kompromisno vlado je sestavil Lerroux levičarsko
Mlada španska republika ne more priti do mirnega razvoja. Reakcija je po zadnjih volitvah bobnala o sijajni zmagi, toda, če pogledamo številke, dobimo takoj uverjenje, da je bila španska volilna zmaga reakcije le Pirhova zmaga, zakaj v novi zbornici (cortes) imajo ncrepublikanske stranke samo 200 poslancev, dočiin jih šteje parlament 473.
V kompromisni vladi so klerikalci vedno iznova zahtevali razne koncesije. Lerrouxovi radikalci so menili, da se bodo v borbi med klerikalci in levimi socialisti sami utrdili. Socialisti so očitali Lerrouxu korupcionizern in to je povzročilo nejevoljo v levem krilu radikalcev, ki so kategorično odklanjali nadaljnje koncesije desnici. Lerroux je na-
Deiavstvo vendar nima ribje krvi
Reakcija triumiira
Meščansko in kapitalistično časopisje poje veliko slavo kanclerju Dollfussu in njegovemu svetovalcu Mussoliniju, češ, da so socialni demokrati pripravljali revolucijo, kar kaže zidava velikh delavskih stanovanjskih hiš okoli Dunaja. To je neumna demagogija. Dejstvo je namreč le eno, to je, da je reakcija že nad leto dni pripravljala, kdaj bo ugoden trenutek, da oropa delavstvo pridobljenih pozicij in pravic. Tudi v Avstriji delavstvo ni bilo v državi enakopravno z vsemi državljani. Vsaj v temi ne, ker je posestni sloj določal politiko in gospodarstvo še vedno po svoji sebičnosti. Odloče-valnega vpliva torej socialna demokracija v Avstriji še ni imela ter je bila
moralno opravičena, da se bori za enakopravnost delavstva v državi.
Socialna demokracija je hotela to doseči na podlagi veljavne ustave in veljavnih zakonov. In morda bi bila socialna demokracija v kratkem dosegla politično večino, ki bi jo po ustavi in zakonih legitimirala, da odloča o nadaljnji usodi Avstrije. Reakcija se je tega trenutka zbala ter začela bobnati proti marksistom in revoluciji, ki že trka na vrata s
Avstrije. Ljudje pa, kakršni so, so se ustrašili — revolucije, ki bi ne pomenila nič drugega kakor socializacijo Avstrije, v kateri bi imeli državljani enake pravice. To je bil strah za buržoazijo, strah za avstrijski klerus in plemstvo, strah za e. in kr. generale. Zato so rajši prelomili prisego na ustavo in zakone ter porabili nasilstvo.
Na kateri strani je tukaj moralna pravica? Po našem mnenju reakcija ni bila opravičena rabiti sile, ker je s tem imela n a me n, oškodovati one sloje, ki imajo v državi mnogo manj pravic kakor reakcija sama. Nasprotno pa bi bili moralno opravičeni rabiti silo oni, ki so se borili za enakopravnost državljanov. Ti bi bili po zdravem razumu opravičeni boriti se za svoje pravice z vsemi silami, ker je govorila za njih borbo ustava sama. Ni torej težko doumeti, kje je tu moralna pravica.
Drzna izzivanja, sabotažazako-nodaje avstrijske reakcije^ bi bila spadala pred državno sodišče, ne pa, da se sedaj ti elementi norčujejo iz svoje prisege in delavstva.
In končno, kar je moralno za enega, je nedvomno moralno tudi za drugega.
T. G. Masaryk
predsednik Češkoslovaške republike, je doživel v sredo, dne 7. marca, 84 letnico svojega rojstva. Cela Češkoslovaška, zlasti tudi njen nemški del, slavi odkrito pomembne dneve svojega prezidenta. Tudi socialno-demokratična stranka prireja v teh dneh po celi državi razne proslave s predavanji o zaslugah prezidenta Masaryka za osvobo-jenje češkoslovaškega naroda, zlasti pa za demokratično in socialno ureditev Češkoslovaške republike. Prezident Masarvk je sin delavca, svojo življenjsko pot za lasten kruh je začel kot kovaški vajenec in šele nato je prišel v šole, kjer se je izučil za vse-učiliškega profesorja. Kot tak se je do izbruha vojne leto za letom boril za pravice najširših slojev doma na Češkem, na Dunaju proti zatiranju slovanskih narodov in je že takrat odlično posegel tudi v osvobodilne boje Jugoslovanov, zlasti v znanem veleizdajniškem procesu proti srbohrvatskim politikom v Zagrebu. Izredno ostre boje je imel predsednik Masaryk z domačim klerikalizmom in laži-rodoljubi.
Zgodaj je profesor Masaryk razumeval težnje delavstva, njegovo borbo za splošno, enako in tajno volilno pravico, za socialno osvobojenje in je o priliki sprevodov proslave prvega majnika v Pragi stopal v vrstah socialističnega delavstva. Masaryk je bil tudi med ustanovitelji socialnodemo-kratičnega dnevnika in socialistične osrednje ljudsko-prosvetne ustanove »Akademije«. Socijalnodemokratični prvak s. dr. Fran Sou-kup, predsednik senata v Pragi, je z ozirom na to ozko sodelovanje Masaryka s češkim socialističnim delavstvom napisal veliko knjigo: »T. G. Masaryk kot politični bori-telj, socialni reformator in prezident države.« Knjiga ima okrog 400 strani in je izšla že v tretji izdaji.
Tudi zadnje čase je ostal Masaryk dosleden svojem« socialnemu in demokratičnemu prepričanju ter se je ponovno izrazil o raznih slavnostnih prilikah in napram najodličnejšim inozemskim novinarjem*, publicistom, pisateljem in državnikom proti uvajanju diktatur, proti fašizmu in trdno veruje v končno zmago demokracije. V tem smislu vodi prezident Masaryk zunanjo politiko s svojim najožjim sodelavcem in somišljenikom, zunanjim ministrom dr. Benešem in notranjo politiko republike s konstruktivnimi, poštenimi češkimi političnimi voditelji in strankami. Zato vztrajajo v vladi že dolga leta tudi češko-slovaški in nemški socialni demokrati.
Naravno, da se tudi naše delavstvo s simpatijami in radostjo spominja tega socialno čutečega in vseskozi demokratičnega vladarja, velikega prijatelja delavstva, socialistov in zlasti tudi Jugoslovanov.
Iz de2ele avstro-fašiz-ma
Ss. Breitner in Glockl še vedno v policijskem zaporu
V dunajskih policijskih zaporih je še vedno nad 300 socialno-demokratičnih funkcionarjev. Policija jih je nekaj izpustila iz zaporov. a so vedno pod policijskim nadzorstvom. Občinski svetovalci Breitner, Glockl in Emmerling so še vedno v zaporu ter več odvetnikov, ki so se uveljavljali v socialnodemokratič-ni stranki.
Drugod v Avstriji niso boljše razmere.
Izmotavanje iz slepe ulice
Protifašistične akcije v Italiji se
vjavljajo zdaj tu zdaj tam, kar pri-tjo številni procesi pred sodiščem i zaščito države. Ravno te dni so se ršili taki procesi proti fašističnim isprotnikom v Milanu, Genovi in miliji. Torej kljub 12 letnemu vla-anju fašizma Italija še vedno ni to-ilizirana.
»Ostanite mirni, gg. sodrugi!«, reče »Slovenec« in veli pognati. (Prosto po Martinu Krpanu.)
22. februarja 1934.
Lepa reč; zdaj vemo mi in vsi drugi, da se je tragedija v Avstriji izvršila samo zato, da bi mogli sodrugi v Jugoslaviji opazovati, kako bo »Slovenec« registriral te dogodke. In, glejte, ker jih ni tako, kakor so sodrugi v svojem slepem sovraštvu pričakovali, niso naši marksisti naperili svojo z zmagami in junaštvom ovenčano sulico proti rušilcem avstro-marksizma, ampak proti — čujte in strmite — »Slovencu«!!
Prav čedno se »Slovenec« izmotava iz slepe ulice.
v katero je zašel po prezgodnjem obvestilu svojih bravcev o potlačenem uporu marksistov. Zdaj, ko je pa ta boj ustavovernih ■ec	j res odločen s po-
razom prvih, »Slovencu« ni več važen način, kako je bil potlačen upor — čeprav celotno evropsko javno mnenje ravno načjna potlačitve ne odobrava, temveč — najbrže njegovo lastno izkustvo, da je vsak zmagovalec nekoliko objesten in da bi marksisti v primeru njihove zmage sigurno obešali. Na podlagi mehikancev, Špancev in boljševikov nam je dokazal, da smo hinavci mi in da bi obešali mi in je samo izid avstrijskih dogodkov kriv, če bingljajo danes marksisti namesto politikov z močno primesjo. (Slednje samo za en vzgled »Slovenčevih« citatov, ki jih tako obupno pogreša!)
Z naglico kretnje izvežbanega reporterskega akrobata je vjel žogo, ki jo je vrgel v svet Doll-fuss.
žogo, da je Bauer itak napovedal diktaturo proletarijata za slučaj zmage marksistov. Pristaviti je seveda treba, da je bilo to baje leta 1926!
Ni kazno, da bi sledili »Slovencu«, kamor bi se on hotel rešiti, da se izmota iz klešč njegovih lastnih poročil. »Delavska Politika« verjetno tudi nima sredstev, da bi ponatisnila »Slovenčev« drobni, mastni in najmastnejši tisk, po zaporednem naštevanju. Tudi ne bi bilo primerno opaziti, da je ta odlični, dosledno krščanski list na prvi strani z zadoščenjem registriral
»konec sežiganja mrličev«
in par dni preje slovesno izjavil, da z »Delavsko Politiko« ne polemizira in da je to storil le izjemoma, ker je D. P. povabila
svoje bravce, naj »Slovenca« shranijo. Komaj 48 ur nato že spet — polemizira, pa kako!
Vsakomur, ki je zasledoval avstrijske dogodke v zadnjem letu in v teh krvavih dnevih ter »Slovenčevo« stališče pa njegova poročila, bo prav gotovo jasno, da je hvalisal zdaj tega, zdaj onega vidnega človeka predvsem* s stališča,
Koliko krščanstva ta človek izkazuje.
In čim bolj je dotični človek javno nastopal v religijoznih vlogah, tem mastnejši je bil »Slovenčev« tisk. Ni treba posegati preveč daleč v preteklost, pa bi se našel »Slovenčev« uvodnik, nazvan »Centrum docet«. Ali si ga upa »Slovenec« še danes objaviti doslovno? Ni treba posebej povdariti in opozarjati na igravo pisanje tega dosled-neža o stališču cerkvenih krogov v Nern-čiij napram sterilizaciji danes, včeraj ali jutri; v teh predmetih je bil »Slovenec« notorično kratkočasen. Posebno tista je bila dobra, ko je sporočil sklep cerkvene oblasti, da prijava sterilizacijske potrebe še ni — sodelovanje pri sterilizaciji!
Po teh migljajih nam bo razumljivo,
da je »Slovenec« izrazito nervozen spričo naših kritik že radi svoje mentalne (misel-nostne) sorodnosti z onimi, po katerih smo pozabili pasti zato, da smo lahko padli po »Slovencu«, če smo ga prav razumeli.
Ugotovili smo, da so politiki, ki so po-vdarjali svoje krščanstvo in v korist katerih je tudi »Slovenec« dopovedoval brav-cem njih krščansko nrav in krščanske cilje, politiki s sočnim njegovim pristavkom, da
so možje z močne	jrimesjo,	spra-
vili v sklad s svojo vestjo odredbo,
da se prinese pod vešala težko ranjen obsojenec.
težko ranjen, ne samo obsojenec, ; * rf‘
Ugotovili smo na podstavi takih dejstev, da smo po njih spoznali, da v teh ljudeh in v onih, ki jih hvalisajo, pač ne more biti — krščanstva proletarca iz Judeje. Tega pravega krščanstva D. P. še nikdar ni napadala, vedno pa je in še bo tiste,
ki krščanstvo politično izrabljajo,
pa naj bodo kjerkoli in kdorkoli.
»Slovenec« sprejema z ljubko prijaznostjo nase nalogo, da nam dopoveduje, kako postopa zmagovalec s premagancem, najsi bo to desničar ali levičar. V tem pogledu nas je »Slovenec« zopet enkrat streznil: saj je po njegovem pisanju tudi pri ta-kozvanih krščanskih ljudeh samo po sebi umevno,
ako po zmagi obešajo, ker so pač — zmagali;
in mi tega priznanja vsekakor nismo pričakovali. Slično je bilo še nedavno samo po sebi umevno, ako so	Judje	kup-
čevali s sužnji. Navedeno priznanje »Slovenca« je najlepše zadoščenje »Delavski Politiki«, čeprav se »Slovenec« morda tega še ne zaveda. Priznamo pa še mi od svoje strani, da bi nas »Slovenec« še bolj kratkočasil, ako bi bil tudi to priznanje natisnil — mastno.
S posebno jezo pa »Slovenec« razpihuje nekak ironije vredni patriotizem stališča »Delavske Politike« k avstrijskim, dogodkom. In ta jeza je zagonetna tembolj, ker piše še na prvi strani iste izdaje prav razločno o tem,
kako je z zmago močne (■ primesi nad marksisti ogrožena mirovna težnja srednje in jugovzhodne Evrope.
Mar naj ta jeza znači, da ne sme delavstvo simpatizirati z onimi, ki bi verjetno utrdili mir v Evropi, ako bi imeli vsaj toliko vpliva, kolikor bi jim ga šlo po — ustavi? V tem oziru je »Slovenčeva« polemika z nami preveč slična njegovemu mastnemu tisku iz leta 1914.
Zavedamo se, da smo zoper dialektični »idealizem« teh ljudi pravzaprav brez orožja, ker razpolagamo samo z naravnimi viri našega razuma in ne moremo po potrebah razpolagati z nadnaravnimi pripomočki. Hoteli pa smo pribiti,
da to pot »Slovencu« ni uspelo,
zanesti v resnični predmet različnega gledanja zmedo. Zato naj »Slovenec« svoj voziček doslednosti kar požene.
Proti avstrijskim Cehom
Obe češki socialistični stranki razpuščeni.
»Pravo Udu« od nedelje poroča, da je . Dollfussova vlada v Avstriji razpustila poleg češke socialnodemokratične stranke tudi češkoslovaško narodno socialistično stranko, ki je bila ustanovljena v Avstriji po vzoru češke (Klofačeve) demokratične socialistične stranke v Pragi. List je mnenja, da bo avstrijska vlada izrabila sedaj v času omejene zakonitosti tudi za preganjanje češkoslovaške manjšine v Avstriji.
Duh demokracije pa ni zlomljen.
K celotnim razmeram v Avstriji pa poroča isti list, da moralni duh začasno potlačene demokracije in socialističnega delavstva nikakor ni zlomljen. Poprej se kažejo znaki stalno hujšega položaja
Vlada hoče prevesti socialno-demokra-tične strokovne organizacije v okvir krščansko socialnega strokovnega pokreta. Poskus pa lahko postane usoden onim, ki domnevajo, da bi mogli imeti od tega koristi.
Uspehi slo2nega nastopa papirniiarjev
Vevški papiruičarji zopet na pozorišču
Pred kratkim smo poročali o akciji papirniških delavcev v Vevčah za izboljšanje njihovega položaja. Pod pretnjo delavstva, da stopi v protestno stavko, je predstavništvo podjetja pristopilo k pogajanjem, ki so se vršila v navzočnosti inšpektorja dela ing. Borage.
Končala so pogajanja z uspehom za delavstvo,
pri čemer je treba pribiti enoten in energičen nastop vseh papirničarjev, ki so se pokazali sposobni braniti svoje ogrožene pravice do skrajnih mej.
Ponovni sestanek delavstva, ki se je vršil dne 4. marca, je to nedvomno tudi potrdil. Delavci so v gručah prihajali že pred napovedano uro, tako da je bila velika dvorana Anžurjeve gostilne v Vevčali nabito polna že pred določeno uro, kljub temu, da se ni za sestanek napravilo nobene reklame.
Delavstvo je sledilo pazno vsem izvajanjem od začetka do konca. Referati glavnega zaupnika o poteku pogajanj in vseh ostalih, ki so iznašali razne druge potrebe, so bili z odobravanjem vzeti na znanje.
Govorniki, ki so bili sami delavci, so točno orišali položaj, v katerem žive danes delavci, ki jih tare kapitalistična kriza, ki pa jo kapitalisti, če le morejo, prevalijo na delavstvo. Res je, da delavcem* v papirnici niso bile reducirane plače, ob kar se vedno obregajo predstavniki podjetja, a vednar je delavstvo prizadeto v veliki meri. Vzel se jim je akord in uvedli so se novi moderni stroji, ki zahtevajo od delavcev mnogo večjo storitev, tako da je z manj zaposlenimi in omejitvijo obratovanja dosežena ista produkcija kot prej, dočim je delavstvo prikrajšano za eno tretjino zaslužka. Medtem pa je bil povišan dohodek gotovine vodilnim osebam, ki so bile že prej sijajno^ plačane in ki seveda krize ne smejo občutiti.
Delavstvo, ki danes po par letih mrtvila dviga glavo, vidi. da krize ne občuti vsakdo in da ni taka, kakor mu jo slikajo razni meščanski ideologi in njihovi tnešetarji. Vidijo, da je to kriza sistema, ki io je zakrivil kapitalistični pohlep po profitu na konto izmučenega in sestradanega delavstva. Zato se je delavstvo strnilo, da enotno brani in pribori svoje okrnjene pravice. Kajti, le enoten je proletariat zmožen boriti se in žeti uspehe svojega dela. - tati pa mora budno na straži proti vedno napadajočemu kapitalistu, ki ne zamudi nobene prilike, da okrne pravice delavcev. Zato naj živi enotnost zavednega delavstva!
Doma in po svetu
Narodna skupščina jc poslala predsedniku čehoslovaške republike Masaryku k rojstnemu dnevu brzojavni pozdrav. Enaki pozdravi so mu došli iz vseh civiliziranih držav
Občni zbor Narodne banke. Dne
4. t. m. sc je vršil v Beogradu občni zbor Narodne banke. Banka bo praznovala letos petdesetletnico obstoja. Tudi Narodna banka ima težkoče s krediti nezanesljivim firmam in ima banka mnogo dvomljivih terjatev. Pri zavodu je vplačane 180 milijonov glavnice, toda v zadnjih dveh letih je zavod izgubil celih 108 milijonov dinarjev. Zaraditega je bila kritika delovanja uprave ]>recej ostra.
Hrvaški producenti mleka, ki prodajajo mleko v Zagreb, so podvzeli korake, da se izločijo prekupčevalci mleka. Kmetje so dobivali za liter mleka 25 do 50 par, a v mestu so ga morali konzumenti plačevati j>o 2 d°
Tone Maček:
51
Sčužaf
»Se ne izplača. Bi stalo tudi preveč truda, 'deri se nahaja na D-polju, eden pa na osmi taži, a preden bi ga privlekli tu sem, se bo že amo razkadilo. Tisti vrag je pa tudi težak h> eroden, ga dva moža komaj neseta, pa še skozi akele luknje.«
»Pa da ne‘ skrbč za boljši prepih ?«
Kaj hočeš, to bi stalo. Ko bi vsaj spuščalu! aht bil prazen. Skozi njega bi hitro ta smrad ictegnito. Pa se mi zdi. da je do vrha poln. Tudi ri tem ni nekaj v redu.«
»Kaj j)a naj delamo dotlej?«
»Kar hočete. Jaz grem gori na prvo etažo, a se bom zleknil po deskah. Tudi za vaju bo to ajbolje. Les imamo ves pripravljen, drugega pa imamo kaj početi. To se pravi, bi že bilo: tale >v je itak že ves stisnjen in polomljen in bi ga ilo treba nanovo podkrepiti in ta zverižen tir reložiti. če bi nam uprava hotela za to kaj pla-ati. Zastonj pa ne bomo garali.«
Stari Kurent je jezno pljunil, se oprijel
lestve in zginil skozi luknjo navzgor v prvo etažo, kjer danes niso streljali in je bil zrak znosnejši. Tudi Janez in France sta mu sledila.
Kurent se je oddahnil in se usedel na kup okrajkov, ki so bili zloženi ob steni. Iz suknjiča, ki ga je vzel s seboj, je potegnil steklenico črne kave in kos rženega kruha in je pričel jesti.
»Bolje, da pospravim sami, kakor pa da bi mi podgane snedle.«
»Ali so podgane tukaj?« se je začudil France.
»In ti še tega ne veš? Fant, potem pa malo paziš na svojo okolico, če jih še nisi videl.«
»Zadnjič sem imel s seboj košček sira,« je pripovedoval Janez. »S kruhom vred sem imel zavezanega V rdečem robcu in sem to malo culico obesil v rovu na žebelj. Ko jm sem šel, da ga pojem, sem našel na žeblju samo še ostanke skle-ščene rute, ki so mi jo podgane zgrizle. Na tleh je bilo še košček oglodane kruhove skorje, o siru j>a nikjer več sledu.«
»Da,« je pripomnil Kurent, »ko smo nekoč doli na A polju; obnavljali opaž v izsipalnem) sali-tu, smo se morali resno braniti pred to golaznijo, ki je imela svoja gnezda za starimi ostanki opaža, ki smo ga morali odstraniti. Stare podgane, velike ko mlade mačke, so kar pihale m se
zaganjale v nas, če smo jim porušili gnezda. da smo se jih morali vedno otepati.«
»Pa bi ugriznila?«
»Se vprašaš? Tu poglej na moji roki tole malo brazgotino. Tu se mi je nekoč podgana^za-grizla v meso, ko sem jo spodil v neki kot m jo hotel prijeti za vrat. Ni prej izpustila, jo zadavil.«
»Pa vas je dolgo bolelo?«
»Ranica se mi je tedaj hitro zfccl‘,a•	^
pa zgodi, da nastopi zastruiplJenje krvi to postane lahko nevarno.«
»Pa iili ni mogoče pokončati?.
»Slo 1)1 2o. l,ri™,r- 5o bi ves rudnik uacu-t._.,f UpratJzirali. napolnili s kakim strupenim plinom ki bi jih pokončal. Ali to bi stalo denar in v tem slučaju bi morali rudnik tudi za več dni zapreti, dokler bi se plin iz njega ne izkadil. To l>a bi za upravo pomenilo seveda veliko izgubo in zato se ona za to ne bo nikdar odločila. Na drug način bi se jih dalo pokončati, če bi se jim na več krajih naenkrat nastavilo kakih zastrupljen"* jedi. Ampak proti temu pa nastajajo pomisleki radi higijene in nevarnosti za človeška življenja.
(Dalje prihodnjič)
Ali si 2e poravnal naročnino ? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
3 Din za liter. Zato so kmetje vpri-zorili mlečni štrajk in je nekaj dni ostal Zagreb brez mileka. Sedaj je banska uprava posegla v spor in maksimirala cene mleku. Producent dobi mleko plačano po 1 dinar za liter. Ustanovile se bodo mlekarske zadruge. ki bodo posredovale prodajo mleka, da se izločijo številni prekupčevalci, ki so doslej z mlekom ravnali zelo nehigijensko. Podobno gibanje je v teku tudi v Ljubljani in v Mariboru.
Kadar gre za denar, se L:ia. ■: tWTa iBiilščii	Prve dni po zmagi
režima na Dunaju se je poročalo, da je ’	Dollfusso-
va vlada ukazala zapreti vse avstrijske krematorij in da ne bo dovoljevala nobenih vpepeljevanj več. Sedaj pa razglaša novi dunajski upravnik, vladni komisar Schmitz, da se bodo kljub negativnemu stališču cerkve vpepeljevanja še nadalje dopuščala, vendar le proti gotovemu plačilu. Doslej so bili vsi revni delavci člani delavskega društva za vpepeljevanje mrličev, »Ogenj«, ki je za nizko mesečno članarino preskrbelo vpepeli-tev svojih umrlih članov. To društvo je sedaj seveda prepovedano, da bi se ideja vpepeljevanja ne mogla širiti med širokimi plastmi ljudstva.
Brezplačna učila dunajskim otrokom se ukinejo. Vladni komisar za dunajsko občino, Schmitz, je razglasil, da se izdajanja brezplačnih uč nih predmetov, kakor knjig, zvezkov, pisal in tudi kosil, kakor so bila pod socijalistično upravo v navadi, na dunajskih šolah ukinejo. V bodoče se bodo dala brezplačna učila samo v posameznih slučajih najbolj revnim in po zanesljivih instancah priporočanim otrokom.
Avstrijski kancler dr. Dollfuss potuje v Rim v četrtek v gospodarskih zadevah. V avstrijskih krogih zanikajo, da bi se pripravljala carinska unija med Avstrijo in Ogrsko.
Italijanski parobrod »Sant Antonio« je potonil v Ornem morjui v bližini Konstance. Silen vihar ga je treščil ob skale, kjer se je prelomil na dva dela. Iz enega dela so se mornarji z velikimi napori in žrtvami rešili v čolnu, medtemi ko je v drugem delu prelomljene ladje ostalo 2 mornarjev brez hrane.
Petdnevni delovni teden v Rusiji Ruska sovjetska vlada je odredila, da se zaradi naraščajoče industrijske krize uvede petdnevni delovni teden.
Na zamrznjenem Kaspiškem morju se
ie približno 80 ruskih ribičev, opremljenih z vsem potrebnim orodjem in lirano odpravilo Po ledu daleč ven na morje, kjer so na gotovih mestih izsekali led in iz morja zajemali bogati ribji plen. Za prevažanje rib na suho so imeli seboj tudi več sani in konj. Nenadoma pa je nastalo južno vreme in le-vena plošča, na kateri so taborili, se je odtrgala od ostale ledene mase. Pretila jim je velika opasnost, da se utope. Ko ni bilo Ve\ njihovih pošiljk na kopno, je postalo Prebivalstvo vznemirjeno. Več letal je bilo Poslanih, da jih poiščejo in skušajo pomagati. Ponesrečence je struja več dni gonila po (Jiorju, vendar so srečno pristali po daljšem ensu ob obrežju. Ledena plošča, na l^ateri ®?a,se nahajali, je pa tekom tega časa po-nmln,•*! čis‘<> majhna in so se nazadnje
ran že vsi tiščati na enem kupu.
dilo nnv°.l> Beringovem zalivu se je zgo-»Celjuskhf Robnega. Ruski ledolomilec poškodovati Ue mziskaval Arktido, je bil D?1 1Posadk “d tletlenih mas in se je poto-
n-i led k imor *e prei POsrečil° re5ltl SC na led, Kamor so spravili tudi vso opremo
in živila m tudi radlo-oddajni aparat. Sedaj čakajo na ledu rešitve. Led baje že nevarno poka. Sovjetska letala p« radi goste megle še ne morejo do njih. Podvzeta je obsežna akcija, da se brodolomce z ledu reši.
PRAVA KATHREINER KNFIPPOVA sladna kava se ne prodaja odprta, temveč samo v zavitkih s sliko in podpisom Župnika: Seb. Kneipp-a!
Maribor
Krajevni medstrokovni odbor v Mariboru
sklicuje za nedeljo, dne 11. marca t.
., ob 9. uri dopoldne svoj
redni letni občni zbor
d se bo vršil v dvorani Delavske zbornice z običajnim dnevnim' redom.
Dolžnost vseh zaupnikov svobodnih strokovnih organizacij je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
Pritožbe delavcev proti nekaterim zdravnikom OUZD v Mariboru se vedno bolj množijo. Zaenkrat omenimo samo to, da se bo morala uprava pričeti bolj intenzivno baviti s tem, da bodo delavci, ki plačujejo prispevke Okrožnemu uradu radi tega, da se jim nudi v slučaju bolezni '	zdrav-
niška preiskava in pomoč, iste tudi deležni. Da navedemo samo en slučaj, ki je drastičen za postopanje nekaterih (pripominjamo izrecno samo nekaterih) zdravnikov. Ne gre, da se v teku petih minut odpravi kar po šest bolnikov. Ako je to v korist ustanove same, prepuščamo, da o tem predvsem razmišlja ravnateljstvo OUZD. Daleč smo od tega, da bi hoteli napadati ustanovo, tudi nimamo namena, da bi branili one, ki hočejo izkoriščati OUZD, brezpogojno pa bomo vztrajali na stališču, da bodo delavci prišli do pravic, ki jim po zakonu pritičejo. Želimo, da se oni, ki odločajo v upravi OUZD, pravočasno zganejo in odpravijo ne-dostatke, ker bomo sicer primorani zavzeti v tem vprašanju povsem, drugo stališče.
Čemu smo tlakovali ceste? Vendar ne zato, da bi še nadalje gazili po njih blato. Ce imamo blato po cestah, ki niso tlakovane, je to razumljivo in do neke mere oprost-ljivo, če pa moramo do gležnjev gaziti v blatu no cestah, ki so bile šele pred nedavnim tlakovane, je pa to vendar več ko nemarnost. Sodna ulica je bila med Aleksandrovo cesto in Marijino ulico lansko leto tako na debelo posuta z blatnim peskom, da bi trajalo še par let, preden bi se strošil. Špranje v tlaku so že davno zaposute, pa je še vedno za več prstov na debelo blata po tlaku. Ali ga res ni mogoče postrgati? In pa vreči par lopat suhega peska po hodnikih v Tattenbachovi ulici, na Meljski cesti ob Vlahovičevem dvorišču in še ponekod, bi menda še ne spravilo mestne občine na kant?
Zastopstva mestnih avtobusnih podjetij iz Maribora, Celja, Zagreba in Novega Sada nameravajo ustanoviti posebno zvezo mestnih avtobusnih podjetij, vendar nameravajo še nadalje ostati v zvezi avtobusnih podjetnikov. Na ta korak so bila prisiljena, da bi se mogla uspešneje boriti proti visokim davščinam, ki ogrožajo obstoj mestnih avtobusnih podjetij. Podvzeti so potrebni koraki, da bi se doseglo znižanje državnih in banovinskih davkov, ki vsebujejo poleg
Ljubljana
raznih drugih dajatev tudi 25 odstotni davek na avtomobilski promet.
Preskrba mariborskega prebivalstva z mlekom je bila predmet razpravljanja na posebnem zborovanju v nedeljo v krčevinski šoli, ki so se ga udeležili zastopniki okoliških občin in mestni podžupan Golouh. Prekupčevalci plačujejo kmetom mleko po 40 in 50 par, v mestu ga pa prodajajo po 2 dinarja in še višje. Poleg tega je pa mleko sklobudrano in nehigijensko spravljeno. Sklenilo se je ustanoviti kmečko mlekarsko zadrugo, ki naj dostavlja mestu res dobro in čisto mleko po zmernih cenah, brez prekupčevalcev.
I. delavsko kolesarsko društvo sklicuje za sredo, dne 14. marca, svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil v društvenem: lokalu.
Prihodnja seja mestnega občinskega sveta se bo vršila v četrtek, dne 15. marca, ob 18. uri.
»Svoboda«, podružnica Maribor. V sredo, dne 14. marca 1934, ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, Sodna ul. 9/11., diskusijski večer pod vodstvom s. prof. Teplyja o »morali in etiki«. Vabljeni vsi.
Koncert v prid pomožni akciji. Pevski zbor Počitniške zveze priredi 14. marca t. 1. ob 20. uri v veliki unionski dvorani koncert v prid pomožni akciji za siromašne sloje mesta Maribora. Z ozirom na dobrodelni namen prireditve, priporočamo, da se je mariborsko občinstvo udeleži v čim večjem številu.
Prispevek hišnih posestnikov za pomožno akcijo. Na poziv Društva hišnih posestnikov v Mariboru, je bilo dosedaj od predpisanih Din 67.990,— vplačanega pri mestni blagajni za pomožno akcij® za siromašne sloje mesta Maribora Din 20.400.—. Mestno načelstvo apelira tudi na ostale hišne posestnike, ki prispevka še niso nakazali, da z nanje odpadajočim prispevkom podpro pomožno akcijo, ker je potreba baš sedaj največja. — Taka je zadeva s prostovoljnimi prispevki (op. ur.).
Radi hudobnih jezikov je šla v smrt 16 letna, v Pobrežju v Gozdni ulici stanujoča delavka Eliza Gupfleitner, ki je izpila večjo količino oetove kisline in je nato v bolnici umrla. V njenem žepu so našli listek, na katerem je bilo zapisano, da so jo pognali v smrt hudobni jeziki.
Mariborsko gledališče. Repertoar: Petek, 9. marca ob 15. uri: »Deseti brat«. Dijaška predstava ob 90 letnici Jurčičevega rojstva. Cene od Din 10.— navzdol. — Sobota, 10. marca ob 20. uri: »Vijolica z Mont-martra«. Gostovanje Erike Druzovičeve. Red B. — Nedelja, 11. marca ob 15. uri: »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Otroška predstava pri najnižjih cenah. (Sedeži po Din 10, 8, 6, 4; stojišča po Din 3 in 2.) Ob 20. uri: »Vijolica z Montmartra«. Gostovanje Erike Druzovičeve. Red C.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
»Ronny«, krasna filmska opereta po
Kalmanovi glasbi s Kato Nagy in Vilijem Fritschem v glavnih vlogah bo igrana v soboto in nedeljo ob 8. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) v zvočnem Kinu Radio na Jesenicah, nasproti tovarni. Dodatka Foxov zvočni tednik in običajni domači film.
Ptui
Kaj pravite k temu. V četrtek, dne 1. 111.
1934, se je vršila občinska javna seja, h kateri si dovoljujemo nekaj pripomb, če gledaš in poslušaš naše gosp. občinske svetnike, boš opazil prav čudne temperamente. Tako se je namreč med drugim debatiralo tudi o tem, ali se podeli tukajšnjemu brezposelnemu delavcu A. Pfeiferju koncesija za izvrševanje obrti »nosača« ali ne. Imenovani delavec je rodom iz Ptuja, pristojen v Ptuj, torej jugoslovanski državljan, ima družino s tremi nepreskrbljenimi otročiči, a kljub temu so bili nekateri gospodje, ki so ugovarjali podelitvi koncesije, in to celo brez utemeljenih razlogov. Seveda ne smemo pozabiti, da se baš ti gospodje štejejo za največje in najboljše rodoljube. Torej taka nekako bi bila po mnenju teh gospodov rodoljubarska ljubezen do bližnjega. Nadalje smo na seji izvedeli tudi o krasnem načrtnem gospodarstvu, imeli so sicer lepo namembno panogo v gospodarstvu pri avtobusnem podjetju. Pri tem podjetju beležijo gospodje nič več in nič manj kot četrt milijona dinarjev deficita. Sedaj si tarejo glave, kako priti iz te zagate in kako in kdaj je sploh mogla nastati ta prelepa ali vendar v temi slučaju neprijetna številka. Če je treba najti sredstvo za kritje deficita, ga imajo takoj.	***■.
- z"1 .v: ‘—71.Drugo je, če drvi eno ali drugo podjetje v deficit. V takem slučaju je stvar malo bolj nerodna. Sicer pa, četrt milijona dinarjev. Kdo bi si razbijal glavo, davkoplačevalci?
Krepko na pot izobrazbe. Preteklo zimo naša »Svoboda« ni mogla delovati. Ko ie bila sedaj zopet omogočena obnovitev dela, je šele delavstvo Ptuja pokazalo, kako potrebno in željno je izobrazbe. V četrtek zvečer je bilo drugo predavanje s. dr. Reis-mana o socialni zaščiti delavstva še bolje obiskano kot prejšnji teden. Posebno razveseljivo je bilo, da je prišlo še več sodružic. Delavstvo je slišalo to pot celo vrsto svojih zakonitih pravic, ki jih doslej ni vedelo in zato tudi ne uveljavljalo. Predavanje ie otvoril pevski zbor »Svobode«, katerega so tudi sklenili okrepiti. Uvodno besedo pa je podal s. Gabrijel, a po predavanju so se oglasili tudi drugi sodrugi, ki so nagla‘šali potrebo še intenzivnejšega našega dela v »Svobodi« in strokovni organizaciji. Koncem je bilo razprodano lepo število »Delavskih Politik«. Prihodnji četrtek bo predaval s. Šegula o »Zgodovini delavskega gibanja«, nato pa sledi zopet predavanje s. dr. Reis-mana o socihlnih zakonih. Naše delavstvo ie torej stopilo zopet krepko na pot kulture. Zal, da ne najde podpore pri mestni občini, ki še ni ničesar darovala za naše kulturno društvo.
Trbovlje
Občili zbor podružnice »Prijatelja prirode« v Ljubljani se bo vršil v petek, dne 23. marca 1934 ob pol 8. url zvečer v mali dvorani Delavske zbornice, vhod Jz Čopove ul. (bivši prostori Borze dela), z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in nadzorstva. 3. Izpremcmba pravil. 4. Volitev novega odbora in nadzorstva. 5. Slučajnosti. — Vse člane pozivamo, da se udeleže občnega zbora. — Odbor.
Zopet blamaža »narodnih«. Pri nas obstoja »Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb«. Dne 4. marca se je vršil občni zbor tega društva. K društvu obvezno prispeva med drugim tudi delavstvo z Din (1.50 mesečno. Pri točki o volitvah odbora so marksisti stavili predlog, da se naj stari odbor izpopolni s tremi odborniki, ki so v poslovni dobi bili upokojeni, oziroma so preminuli. Dosedaj je bil odbor sestavljen iz vseh grupacij in bi tudi naprej ostal, če bi ne glasovali »narodni« proti. Ker so zahtevali »narodni«, da se naj vršijo nove volitve in celo z listiki, se jim je s strani predsedstva ugodilo vzlic temu, da je bila večina za to, da se odbor samo izpopolni. Na ta način so »narodni« izzvali marksistično delavstvo, da je tudi ono moralo vložiti listo. Pri štetju oddanih glasov se je izkazalo, da so »narodni« popolnoma pogoreli. Marksistična lista je prejela 12 glasov več kakor »narodna«. Da bi prikrili blamažo, ki so si io nakopali na glavo, so takoj po volitvah moledovali, naj bi ostal prvi predlog v veljavi, proti kateremu so poprej glasovali. Da je blamaža »narodnih« popolna, je tudi dejstvo, da se za potel^ občnega zbora, poročil o delovanju društva in o bodočih nalogah društva sploh niso zanimali, pač pa so hoteli »narodno« naskočiti društvo, pri čemur so si polomili čeljusti in si povečali število blamaž.
Prireditev »Svobode«. V nedeljo, dne 11. marca ob pol 4. uri popoldne bo priredil tukajšnji dramski odsek »Svobode« gledališko igro »Sin«. Sodeluje delavski orkester. Igra se vrši v dvorani Delavskega doma.
Občni zbori. Protitubcrkulozna liga bo imela svoj redni letni občni zbor dne 12. marca ob 4. uri popoldne v dvorani Delavskega doma. Občni zhor bo zanimiv in se delavstvo vabi k obilni udeležbi. — Zadruga »Počitniški dom« ima svoj redni letni občni zbor dne 25. marca t. 1. v prostorih Delavskega doma ob 3. uri popoldne z običajnim dnevnim redom.
Zagorje ob Savi
Strašno jih boli...! Nepričakovan po-I. so ga doživeli« nacijonahsti« pri zad-nllh volitvah zaupnikov v II. skupino med rudarji jih Je tako zmešal, da se zaletavajo s svojimi pritožbami zoper volitve na vse strani kakor vešč« okrog vroče žarnice. Posrečilo se jim je, da so dosegli razveljavljenje volitev v Zagorju m Libojah. V Zagorju baje zato, ker niso bi e glasovnice žigosane in v Libojah pa zato, ker baje niso imeli gotovi kandidati na listi ZRJ pravico do izvolitve. Nič zato! Mi se ponovnih vo-
litev nič ne bojimo. Kot dobri ljudje se samo bojimo, da bo »nacijonalce« po ponovnih volitvah še bolj bolela glava, kakor pri zadnjih.
Ali spada to v njih delokrog? Po nesrečnem naključju, ali pa po neprevidnosti prizadetih, nam je došlo v roke pisano poročilo, katerega je poslal g. Lavoslav Mr-nuh, trgovec z mešanim blagom v Zagorju, svojemu političnemu prijatelju g. 1. Prosencu, preddelavcu IPD v Borovniku pri Kisovcu v zadevi namestitve bodočega rudarskega glavarja Dravske banovine.
Poročilo, katero nosi lastnoročni podpis g. L. Mrnuha, se glasi:
Hrastnik
Podružnica Splošne del. strok, zvezo
sklicuje za nedeljo, dne 11. marca 1934, ob
1.	uri pop. v gostilni Domitrovič občni zbor. Dolžnost vsakega člana je, da se sigurno občnega zbora udeleži. — Odbor.
Jesenice
To pa ni samo smešno, marveč nerazumljivo in zločinsko. V zadnjem času si je neki jeseniški delavec v »Del. Pravici« vzel socialno demokracijo na tarčo. Pogreva stare fraze in grehe in hoče najbrž ob avstrij ski tragediji potolažiti svojo slabo vest s tem, da vpije »primite tatu!«, da bi sam lahko pobegnil in njegova slaba vest z njim. Krščanske socialce in klerikalne stranke sploh, zagovarja kot najvnetejše zagovornike delavstva in ljudstva sploh. Mi bi samo radi vedeli: zakaj je klerikalizem povsod na strani reakcije, zakaj ga najdemo v vrstah borcev za stanovsko državo, pri kateri je vendar Jasno, da nima drugega namena, ka» kor ljudstvu vzeti ono moč, ki mu jo je dala demokracija, zakaj ie nemški centrum prostovoljno dal Hitlerju pooblastilo, zakaj, je avstrijski kancler Dollfuss dal	‘ts
un’ itsjSJcr*'	in
po demokraciji pridobljene pravice, zakaj je na Španskem klerikalizem na strani fevdal-skih in cerkvenih veleposestnikov in izže-malccv ljudstva, zakaj je v Mehiki klerikalizem pomagal kapitalistom desetletja izže mati ljudstvo in ga zatirati, zakaj je v kle rikalni Madžarski, v deželi, katere ‘j»'A ->y*	najmanj svobode in največ	dasi	vsi	»Sloven-
čevi« članki o tamošnjih volitvah in volilnih sleparijah S " **■»»-* - bistva teh sleparij ne zakrijejo? Zakaj .ie vse to tako, če ste tako delavstvo- in narodo-ljubni. To naj »delavec z Jesenic predvsem odgovori, potem bomo pa debatirali —- dalje.
Črna pri Prevaljah
Podružnica »Svobode« bo PTiredila v nedeljo, dne 11. marca t. 1., ob 2. uri popoldne v dvorani gostilne Knez v trni skioptično predavanje o Novem Dunaju. Predavatelj pride iz Ljubljane. Predavanje bo z ozirom na zadnje dogodke na Dunaju prav zanimivo, zato naj nikdo ne izostane. Vstopnina prosta. Pridite vsi!
Mednarodna konferenca dela 1934
Prvotno je mednarodni urad dela sklical 18. mednarodno konferenco dela na dan 11. maja t. I. Kakor na javljajo iz Ženeve, se bo vršila konferenca šele 4. junija t. 1. in naslednje dni. Urad je o tem obvestil mednarodne strokovne organizacije in vlade.
Po avstrijski borbi za svobodo?
Kdo je vse za Dollfussa? Ena izmed zadniih številk »Neue Freie Presse« poroča, da je celotna zveza avstrijskih trgovcev korporativno pristopila k Dollfussovi patriotski fronti. Kaj, ali ni vse to nad vse značilno? Morda so trgovci to napravili zaradi tega, ker so avstrijski delavski konzumenti izgubili svojo zaščitnico socialno demokracijo, ker so njih zadruge zdaj oslabljene in sploh zato, ker je njih glavni konzument delavstvo — premagano?	u>..
Jullus Meinl A. G. daruje za preostale Dolllussove vojake In Dolllussove žandarje.
V znanem hujskaškem listu proti delavskemu gibanju, v »Neues NViener Joumaiu«, * dne 18. februarja t. 1. čitamo, da ie med kapitalističnimi tvrdkami, ki so darovale večja darila za preostale po padlih Heimvvehrov-cili, vojakih in žandarjih, tudi tvrdka Julius Meinl A. G. Dali so: Jullus Meinl. delniška družba 5000 šil., gospod generalni konzul Julius Meinl 3000 šil., gospod “Pravm svetnik Julius Meinl ml. 2000 šil. hi gosimd ko-
Kf S!iliuSVeMein|R AO. M00 ’ šil.. To je skupno 15.000 šil., okroglo 130.000 Din. Toliko so gospodje okrog tv. Meinl s tvrdko Meinl vred plačali za poraz dunajske borbe za svobodo in pravice delavstva. O tem, da bi tvrdka Julius Meinl, ki ima vendar tudi
v Jugoslaviji in drugje po svetu mnogo podružnic, dala za preostale po padlih in umorjenih delavcih in za tisoče delavskih družin, ki so zdaj v Avstriji pahnjene v bedo, samo en sam šiling, nam ni znano ničesar. Kapitalisti vedo, kaj delajo; upamo, da bodo delavci tudi vedeli.
In »Domoljub« tudi prispeva svoje. »Domoljub« ne zna drugače braniti svojega kanclerja Dollfussa in njegovega i • feya, kakor da govori o	Seitzu,	Rennerju
in Bauerju, kako in kaj so se nameravali boriti proti branilcem svete katoliške cerkve. Čudimo se, da je moral »Domoljub« liki Hitler iti k Irjism. w
VlSll M- •••*•.! •«	>	i,	po	ar-
gument, kako bi branil avstrijsko
/	-	* i in sramoto, ki sta jo povzročila nenasitni	U kapitalizem in izko-
riščevalska pohlepnost njegovi sveti veri. Mi dobro vemo in tudi »Domoljub« dobro ve, da so vsi naši avstrijski sodrugi dali i katoliški i židovski veri že davno slovo in se pokašljajo na vse vere, razen vere v boljšo bodočnost ljudstva, razen vere v svobodo in pravico, razen vere v to, da mora pravica zmagati nad krivico, da mora zmagati delo nad izžemanjem, svoboda nad suž-nostjo in svetloba dneva nad temo noči in klerikalizma, čeprav jih branijo in ščitijo vsi svetniki in zaščitniki od Rima do Carigrada, od Jeruzalema in Berlina in Meke z Del-hijem. Naj si »Domoljub« najde pač drugih argumentov, kakor z Židi blati tudi samega sebe in svoje svete in najsvetejše prednike.
III. Češkoslovaška delavska olimpijada
v Pragi od 5. do 8. julija 1934.
Ogromni telovadni nastop Češkoslovaškega socialnodemokratične delavstva pod imenom, »111. delavska olimpijada«, se naglo bliža. Predslavnosti bodo že junija, a glavni slavnostni dnevi so od 5. do 8. julija t. 1.
Tudi Poljaki pridejo.
Iz Varšave so sporočili upravi, da se bo sta udeležili te slavnosti tudi dve poljski delavski telovadni in športni zvezi, ki pošljeta na olimpijado v Prago skupno večja zastopstva. Če ne bodo med izletom nastale kake nenavadne zapreke, bo prišlo iz Poljske okrog 100 telovadcev in športnikov.
Radio za olimpijado.
Za to velikansko delavsko slavnost se zanimajo v veliki meri tudi vladni krogi. Radi tega sodeluje pri propagandi in reklami
za delavsko olimpijado tudi češkoslovaška radio-oddajna postaja v Pragi, ki je določila še posebne redne oddaje za olimpijado. Prihodnji mesec pa bo praška radio-oddajna postaja v zvezi z vsemi ostalimi češkimi postajami oddajala poročila o delavski olimpijadi vsako sredo ob 22.15 uri, deloma pa tudi po 18. uri zvečer. Oddajali bodo tudi z godbo za proste vaje. Nadalje poroča o olimpijadi celo šolski radio, nadalje mladinski radio in tudi v nemški uri praške radio-oddajne postaje posvečajo olimpijadi vso pozornost.
Velikanski koncert delavcev.
Med tem je bil oddan v tisk že tudi glavni olimpijadni plakat, katerega bomo dobili tudi k nam, v kinematografih pa predvajajo za olimpijado propagandne diapozitive.
Za dan 7. julija pa je določen v okviru glavnih olimpijadnih dni reprezentančni koncert »Zveze delavskih pevskih društev Češkoslovaške«, na katerem bo nastopilo okrog 800 delavskih pevcev.
V narodnem gledališču bo pa prejšnji dan dne 6. julija slavnostna predstava Smetanove opere »Prodane neveste«.
Književnost
Friedrich Engels: Gospoda Eugena Diih-ringa znanstveni prevrat. Založba »Nova Knjiga«, Ljubljana. — Razveseljiv pojav zadnjih let je nagel porast marksistične književnosti pri Slovencih in če bo šlo tako naprej, bomo kmalu imeli vsa temeljna dela marksizma prevedena v slovenščino. Dragocen prinos je brez dvoma prevod Engelsovih polemičnih spisov proti Diihringu, ki so izhajali najprej^' obliki člankov v nemških delavskih listih, kot knjiga pa 1. 1878. Poleg Marxovega »Kapitala« pomeni Engelsov »An-ti-Diihring« najvažnejšo in najuspešnejšo listino znanstvenega socializma. Kmalu po ustanovitvi enotne socialnodemokratične stranke v Nemčiji 1. 1874 se je pojavil v njenih vrstah Diihring in povzročil veliko idejno zmedo. Splošno so mu pripisovali veliko znanje in znatne sposobnosti. Ubog in že zgodaj popolnoma slep je postal docent na univerzi. Ni se dobrikal vladujočitn razredom in nikdar ni zatajil političnega radikalizma, ki je .šel tako daleč, da je javno slavil Marata, Babeufa in može pariške komune. Vse to mu je pridobilo znatne simpatije med delavstvom in kmalu so njegovi zmešani nazori postali prava nevarnost za delavski pokret, kajti Diihring je bil izredno samozavesten, smatral je, da obvlada skoro vse znanstvene panoge in da je po-
fflaribor
Kvalitetni Čevlji za vsakogar 2e od Din
Pristopajte k zadrugi
r. z. z o. z. v M a r ib o r u
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske za dr a g e.
Hranilno In posojilno druitvo delavcev v Mariboru
registrirana zadruga z omejeno zavezo
Frankopanov« ul. 37, v lastni hlil
Poštni čekovni račun št. 13.143, podružnica Ljubljana
Telefon štev. 2635
Vabilo k
62. letnemu občnemu zboru
ki s« vrli v pondeljek, 18. marca ob 8. url dopeldna v Gambrlnovl dvorani
Dnevni red:
i'	zapisnika zadnjega občnega zbora
2.	Predložitev računskega zaključka za leto 1933
4 Volitve*zorstva ln od°brltev računskega zaključka
5. Določitev najvišjega zneska, do katerega se dajejo posojila in sprejemajo hranilne vloge g. Predložitev poročila o reviziji Zveze gospodarskih zadrug 7. Razno
Peter Brauchardt, predsednik
V slučaju nesklepčnosti ob napovedani url se vrši občni zbor eno uro pozneje, to je ob 9. uri, pri vsakem Številu navzočih članov.
vsod odkril zadnje večnoveljavne resnice, pred katerimi morajo obledeti v filozofiji Ficte in Hegel, v gospodarstvu pa klasična ekonomska veda in Mara. Engels, soustanovitelj znanstvenega socializma, je končno sklenil obračunati z »znanostjo« gospoda Dtihringa. Storil je to v ostri polemični obliki in pri tem ni samo zavrnil Diihringove nazore, temveč je na nedosežen način osvetlil več ali manj vse probleme znanstvenega socializma, kakor n. pr. dialektiko, historični materializem, politično ekonomijo, zgodovinski razvoj, cilje in taktiko socializma. Navzlic temu, da je Evgen Diihring že davno mrtev, je knjiga še sedaj aktuelna, kajti mnoge laži-znanstvene nazore Diihringa je obudil k novemu življenju narodni socializem v Nemčiji. Upoštevati je sicer treba, da so nekateri izsledki prirodnih znanosti, kakor jih navaja Engels, že zastareli in to tudi ne more biti drugače, vse ostale ugotovitve Engelsa, zlasti o družabnih vedah, pa ostanejo snovna podlaga vsakemu delu v duhu znanstvenega socializma. Knjigo toplo priporočamo, dala bo vsakemu ključ za poznavanje mnogih perečih problemov sedanjosti.
Iz uprave
Vsem društvom in organizacijam!
Z ozirom na novo povišanje taks na oglase, od na pr. Din 3.— na Din 20.—, od Din 5.— na Din 40.— itd., opozarjamo vse društvene funkcionarje, ki nam pošiljajo v objavo notice o raznili društvenih prireditvah da jih bomo objavili le proti takojšnjemu plačilu. — Taksa se mora plačati za vse objave o javnih prireditvah, čeprav se pri prireditvi ne pobira nobena vstopnina. Niso pa podvržene taksi društvene vesti, ki se nanašajo na seje, sestanke itd. Društveni odbori se naprošajo, da gornje obvestilo upoštevajo.
KUPUJTE | j/AMO
ŠOTO
HI
/TEKLO
IH
ZRCAlAI
Iz uredništva
Uredništvo našega lista dobiva v poslednjem času ogromno gradiva, katerega bi naj pravočasno objavilo. Ker pa so domala vsi dopisi preobširni z ozirom na majhen obseg našega lista, vljudno naprošamo vse cenjene dopisnike in sotrudnike, da nam pošiljajo kratke in jedrnate dopise, ker le na ta način bomo mogli pravočasno objaviti poslane dopise in tako ustreči čita-teljern in čitateljicam v posameznih krajih. Društvene vesti v obliki dolgih člankov so često zanimive samo za dopisnika, uredništvu pa so v hudo nadlogo. Iz vseh krajev, kjer se godi krivica delovnemu ljudstvu, bi morala »Delavska Politika« prinašati vesti in bičati razmere:	to pa bo
mogla le, ako bodo posamezni dopisniki pri poročanju uvaževali obseg našega lista.
Družnost!	Uredništvo.
Odgovor uredništva:
Zaščita posojila Din 3000.— obrtniku-posestniku. (F. P. v. S.) Tvoja žena je prejela izplačano doto Din 3000.— januarja 1931 od posestnika, ki je tudi obrtnik in mu je denar v par dneh zopet posodila. Prejemnik je obljubil, da bo povrnil denar, kadar ga bo žena zahtevala in tudi 6 odst. obresti. Sedaj pa se brani plačati, češ, da je pod zaščito kmeta. Na vprašanje, kako je s to zaščito, Ti odgovarjamo: Če je prejemnik O. obrtnik in posestnik, je zaščiten le tedaj, ako* so njegovi glavni dohodki iz posestva, katero sam obdeluje, kot pa dohodki, iz obrti. V tem slučaju je zaščiten, drugače pa ne. Potrdila o tem daje občina in sresko načelstvo in na tej podlagi šele odloča o zaščiti sodišče. Zaščiteno je seve tudi posojilo, ki ga je žena dala iz denarja, prejetega za doto. Ravnotako so zaščitene tudi obresti. Ako je podana zaščita, ne moreš do 23. novembra 1934 ničesar zahtevati, po tem roku pa 6 odst. od cele terjatve, prištevši 6 odst. obresti. Advokat Ti torej v tej stvari ne more ničesar pomagati.
Svila, platna
sukno i. t. d.
se dobi poceni v
Trpinovem bazarju
Maribor, Vetrinjska ulka
r
i
Znižujemo cene damskih plaščev
prel 490-—,	590 —,	690’—	790 —	890-—
seda] 450'-, 490'-, 590*-, 690'-, 750'-
O
Še ni prepozno! Zima se traja, izkoristite priliko, dolgo se boste veselili tako ugodnega nakup«;
Prepričajte se o starih cenah na tovarniških etiketah!
TIVAR-OBLEKE
rtska: Ljudska tiskarna, d. d. f Mariboru, predstaTlteil Josip Oilak t Maribora. - Z« konzorcij izdaja la w«W. Viktor Erte* ▼ Maribor«.