OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM ' SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne liskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIIL—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JUNE 19, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 119
NOVI GROBOVI
joseph codosky
V četrtek popoldne se je pripetila avtna nesreča na cesti med Eddy in Coit Rds., na Lake Shore Freeway v Bratenahlu, v kateri sta Mr. in Mrs. John Bud-Kar iz 16224 Huntmere Ave. dobila težke poškodbe. Odpeljana sta bila v Emergency Clinic bolnišnico, kjer je Mr. Budnar podlegel poškodbam v soboto.
Pokojni je bil doma od Kamnika, odkoder je prišel v Ameriko pred 36 leti. Bil je član društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, društva Novi dom, št. 7 SDZ in podružnice št. 5 SMZ. Tukaj zapušča soprogo Anno, ki se še Vedno nahaja v bolnišnici, in prosi se prijatelje, da ji ne povedo o smrti moža, ter dva sinova Johna in Edwarda, v stari domovini pa sestro. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9.30 uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Sve-tek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 10.30 uri
in nato na pokopališče Calvary. *
john budnar
Po kratki in mučni bolezni je preminil Joseph Codosky, star ^7 let, stanujoč na 15310 Holmes
Jugoslovanski zunanji minister Kardelj je izjavil, da hi vse vlade morale podpreti Lia
NEW YORK, 15. junija—Jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj je včeraj v Beogradu izjavil, da bi vse vlade morale podpreti napore, ki jih vlaga glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie, da bi se končalo tako zvano "mrzlo vojno."
Kardelj je v jugoslovanskem parlamentu v zvezi z mirovno misijo Trygve Lia med ostalim rekel:
"Nobenega dvoma ni, da jugoslovanska vlada pozdravlja z dobrodošlico vsak iskren napor v pravcu konsolidacije svetovnega miru in jačanja Združenih narodov kot mednarodnega orodja za mir in sodelovanje med narodi. Jugoslovanska vlada smatra, da napori Trygve Lia služijo tem namenom. Vsled tega so pozitivni prispevek miru in zaslužijo podporo vseh miroljubnih vlad in vseh miroljubnih ljudstev sveta.
"Trygve Lie je v zvezi s tem naslovil memorandum na vse države včlanjene v Združenih narodih. Ta memorandum vsebuje nekaj osnovnih točk, ki so po njegovem mnenju nujno potrebne, če se želi najti izhod iz tekoče mrzle vojne na svetu. Mislim, da njegova priporočila, če jih ne obravnavamo v detajlih glede katerih lahko imamo različne vpoglede, predstavljajo
Ave. liojeii bil iia	Svojem bivstvu dobro in ko-
Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Okicki, dve hčeri Marie i" Barbara Ann, tri brate: John, Michael in Vincent, dve sestri: Mrs. Mary Kransavage in Mrs. Julia Yoncoski ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, ^58 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in nato
pokopališče Calvary.
*
Anton kiren
Družina Anton Logar iz E. 74 je prejela brzojavno sporočilo, da je umrl v Strabane, Pa., ■^nton Kiren, doma iz Koritne Knežaku blizu Št. Petra na ^^asu. Tu v Clevelandu zapušča pokojni sestro Mrs. Frances Lo-Sar, ki pa se je eno uro, predno dospelo sporočilo, odpeljala k Sinu v Indianapolis, Ind. Pogreb je vršil včeraj popoldne ob 2. uri. Tja na pogreb se je podal
kr. L*;*;.
*
Godalna zahvala
Družina pokojnega George ^fainčiča se iskreno zahvaljuje pevcem zbora "Slovan" za za-žalostinke ob krsti pokoj ^^Ka. Tozadevno zahvalo se je pomotoma izpustilo iz zahvale.
ki
dnevi.
Je bila priobčena pred nekaj
senatoima napadih ^lav. tajnika zn
Washington, is. junija —
Gnatorja Styles Bridges in illiam F. Kowland sta danes skupni izjavil napadla glavne tajnika Združenih narodov '"ygve Lia zaradi njegovega Pi'edloga, da se kitajske nacio Ij^listične delegate zamenja s , ^^unističnimi. Senatorja sta Izjavila, da Lie predlaga kapi-^»acijo phed sovjetskimi zahte-in da bi Zedinjene države ^'®fale delovati, da se ga vrže položaja glavnega tajnika.
ristno inicijativo, ki lahko omogoči človeštvu, da se obrne od nevarne poti, ki ji sedaj sledi."
Kardelj je dalje rekel, da za sedaj napori Trygve Lia lahko vodijo v koristne resultate le pod dvema pogojema:
"Po mojem mnenju je prvi pogoj, da se jih mora sprejeti iskreno, ne pa jih izrabljati za propagandne namene bodise z ene ali pa druge strani. Za drugi pogoji se na kratko lahko reče, da se nahaja v dejstvu, da je danes mir nedeljiv, kakor je bil nedeljiv v dobi med dvema svetovnima vojnama. To pomeni, da bi se mir moralo zagotoviti tako za velike kot za male narode, da bi moral biti mir tako med velikimi državami kot med velikimi in malimi državami. To, seveda, ne pomeni, da se ne bi smelo vlagati posebne napore, da se doseže sporazum med velikimi silami. Kajti v končni analizi lahko odgovornost za možno novo vojno leži le na velikih silah, ne pa na malih in srednjih državah. V tej končni analizi, pravim, da čeprav v določenih zadevah nosijo odgovornost vsi, to odgovornost v daleč večji meri imajo večje države, ne pa male in srednje. Mir med velikimi silami pa mora sloneti na splošnem miru na svetu, na nedeljivem miru, to se pravi na miru, ki ne bi bil posledica sporazuma med velikimi silami pri delitvi interesnih sfer, delitvi sveta ali kaj podobnega. Mir mora biti nedeljiv, če ne želimo, da se svet spremeni v število zaporov za narode."
Kardelj je svoj govor zaključil s sledečo izjavo:
"Če se bodo napori Trygve Lia razvili v pravcu nedeljivega miru, bodo pomenili bivstveni prispevek miru. Vsaka druga pot bi samo vodila v brezprincipiel-no in kratkotrajno transakcijo ter bi v svoji končni stopnji pahnila svet na pot v vojno."
Pozdrav in zahvala
(Trije gostje iz Slovenije, ki so prisostvovali konvenciji SANSa, so nam poslali s svojega potovanja po Ameriki prijazne pozdrave. Upamo, da se bodo kmalu vrnili domov, to se pravi —v Cleveland).
"Ko potujemo po slovenskih naselbinah, se vedno radi spominjamo naših zvestih prijateljev v Clevelandu. Dolžnost nas veže, da se prav vsem, ki so nam na kakršenkoli način omogočili nad vse prijetno bivanje v Clevelandu, toplo zahvaljujemo, zlasti pa vsem organizacijam in organizatorjem skupnih sestankov, na katerih smo se razgovar-jali o junaški ljudski Jugoslaviji. Z našega potovanja vam pošiljamo iskrene prijateljske pozdrave ter vest, da se bomo kmalu spet videli.
"Seliškar Tone, Dr. Franja Bidovec, Šega Drago.
"Chicago, dne 15. junija 1950."
Porota napadla komuniste radi shoda v Peekskillu
WHITE PLAINS, 16. junija. — Posebna velika porota je danes napadla komunistično stranko, češ da je preteklega septembra hotela na shodu v Peekskillu, N. Y., preizkušati svoje "udarne čete". Obenem je obsodila tudi "hoodlume" in "nezavedne rodoljubne državljane," ki so napadli udeležnike shode.
Posebna porota, ki je vršila preiskavo v zvezi s shodom, na katerem je nastopil znani zamorski bariton Paul Robeson, je naznanila, da so komunisti pripravili posebno stražo, ki bi bila po potrebi rabila silo, toda kljub temu so se komunisti obnašali "mirno in dostojno."
"Tragično je, da so se k načinu obnašanja, ki ga Američani zavračajo v komunizmu, zatekli nezavedni rodoljubni državljani v znak protesta proti komunizmu."
V zvezi z nemirom bodo aretirani nekateri od napadalcev, ki so ranili več kot 100 oseb in prevrnili večje število avtov. To so večinoma vojni veterani organizirani v katoliških organizacijah.
Porota je ostro obsodila neameriško obnašanje in protiza-konska dejanja nasilja, ki so se zgodila, ko je organizirana drhal razbila prvi shod Ro-besona 27. junija in ponovno skušala' razbiti podobni shod 4. septembra.
EINSTEIN SVETUJE, DA DVE SILI > IZROČITA A-BOMBE
LAKE SUCCESS, 18. junija. — Znani znanstvenik dr. Albert Einstein je danes za Mutual Broadcasting System poslal izjavo, s katero je pozval Zedinjene države in Sovjetsko zvezo, naj se odpovesta atomskim bombam. Priporočil je tudi sistematično r a z o r o zevanje vseh dežel in vpostavi-tev svetovne vlade.
Na vprašanje, kaj bi se moralo storiti s sedanjimi zalogami atomskih bomb, je Einstein odgovoril:
"Izročiti bi se jih moralo nekakšni nad-nacional-ni organizaciji. V presledku m e d solidnim mirom mora obstojati nekakšna zaščitna, moč. Razorožitev le z ene strani ni mogoča."
Einstein^ Je poudaril, da priprave za vojno niso zdravilo za sedanji napeti položaj, pač pa le zavest, da se lahko doseže varnost pred vojaškim polomom potom vztrajnih pogajanj.
Znanstvenika so vprašali, II, če po njegovem prepričanju sedanja tekma pri oboroževanju vodi v novo vojno. Odgovoril je:
"Tekmovalno oboroževanje ni način, da se prepreči vojno. Vsak korak v tem pravcu nas vodi bližje katastrofi. Oboroževalna tekma je najhujši način za preprečitev- odpAega konflikta. Ponavljam: oboroževanje ni nobena zaščita proti vojni, ampak neizogibno vodi v vojno."
Zapadne sile zavrgle sovjetsko zahtevo, da se v smislu mirovne pogodbe imenuje guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje
Domače vesti
aretacije japoncev
TOKIO, 13. junija. — Policija je danes aretirala nadaljna dva Japonca, ki da sta delila letake proti ameriški okupaciji. Dosedaj je bilo aretiranih 13 japonskih komunistov. Komuniste je začel preganjati general MacArthur že pretekli teden.
devica marija se je prikazala
NECEDAH, Wis., 16. junija. — — Neka Mrs. Anna Van Hoof pravi, da se ji je prikazala Pe-vica Marija, ki hoče, da bi verniki molili za spreobrnitev Sovjetske zveze.
Rimsko katoliški župnik Rev. Sigmund Lengowski je izjavil, da je prepričan, da je njegova župljanka res videla Marijo.
Na farmi Mrs. Hoof se je danes zbrala množica 1,000 radovednežev. žena, ki je videla Marijo, je imela govor, v katerem je med ostalim rekla, da se čez nas "valjajo črni oblaki sovražnika." Nato je pozvala prisotne, naj pokleknejo in molijo za spreobrnitev Rusije, češ da se bodo "njena železna vrata na stežaj odprla."
Ko je končala, je Mrs. Hoof začela bridko jokati in je v spremstvu fatherja Lengowske-ga in še nekega drugega duhovnika odšla v hišo.
bivši guverner formoze ustreljen
TAIPEI, Formoza, 18. juni ja. — Kitajski nacionalisti so danes ustrelili prvega kitajskega guvernerja Formoze gen. Cen Jia, ki je bil obtožen, da je brez krvolitja hotel izročiti For-mozo kitajskim komunistom.
od konja do avta
DETROIT, 17. junija. — Danes je bil obsojen na zaporno kazen neki David Vokes, ker je ukradel avto. Leta 1911 je Vokes bil obsojen, ker je ukradel konja.
deset let stara deklica ima otroka
CHARLESTON, Miss., 17 junija. — Sarah Lee Moore, stara 10 let, je pred tremi tedni rodila otroka ženskega spola.
Pozdravi
Pozdrave iz lepe Canade, kjer so bogati zlati rudniki, pošiljata Anton in Jennie Satej iz Thompson, O., vsem svojih prijateljem in znancem. Pišeta, da sta obiskala rudnike, ko so ravno vlivali čisto zlato.
Prispevki <
V našem uradu je Mr. Anton Pusnar izročil vsoto $10 za SANS, katero je prejel od Mr. in Mrs. Krist Stokel ter Mr. in Mrs. Frank Cigoj iz E.^,200 St., ki so darovali vsak po $5 v spomin njegove pokojne soproge. Darovalcem se izreka iskreno zahvalo!
Ma obisku	,
Na obisku se nahajata Mr. in Mrs. Anton Okoren iz Milwaukee, Wis., in sicer pri Mr. in Mrs. John Zaic, 452 E. 157 St. Mr. Okoren je brat Mrs. Zaic. Tu bosta ostala za teden dni in prijatelji ju lahko obiščejo. Želimo jima mnogo zabave in razvedrila !
Odšel na konvencijo
Na konvencijo Philco družbe, ki se ta teden vrši v Atlantic' City, je odšel kot gost Mr. Frank Brodnick, ki s svojim bratom Johnom vodi znano Brodnick Bros. trgovino s pohištvom in hišnimi pripomočki na 16013-15 Waterloo Rd. Mr. Brodnick je bil med onimi trgovci, ki so bili izbrani po družbi za izredno veliko število prodanih produktov Philco izdelka v gotovi dobi. Vse stroške za potovanje in eno-te-densko bivanje v tem zanimivem letovišču plača družba.
Za časa odsotnosti Mr. Franka Brodnicka, bo trgovino vodil njegov brat John. Franku želi-i mo veliko razvedrila na oddihu.
Graduiral iz univerze
Pred kratkim je graduiral iz Kent State univerze Donald Frank Kramer, sin poznane družine Mr. in Mrs. Frank J. Kramer iz Chagrin Falls, O., ki vodita gostilno na 747 E. 185 St. Prejel je red Bachelor of Arts. Študiral je nemščino in politično znanstvo ter je bil tekom štirih let v univerzi aktiven pri narodnem socialnem" društvu Dalta Tau Delta in Delta Phi Alpha ter član organizacije Blue Key, kluba za nemščino in mednarodne zadeve ter blagajnik Booster kluba. Njegovo zanimanje za tujezemske zadeve ga je napotilo na to, da si je izbral eksport-no-importna trgovstvo za svoj poklic. Čestitamo!
Odpotoval v Canado
Mr. Joseph Zadnik, gostilni čar in lastnik Square Bar na 3839 E. 93 St., je odpotoval v Canado na obisk k svojemu bratu, katerega ni videl že 30 let. Brat je prišel pred par tedni iz taborišča Bagnoli, Italija. Mr. Zadnik nam je obljubil, da bo sporočil kaj več novic od oseb i? naših krajev, ki so prišle v Canado in delajo na poljih sladkorne repe. Z njim so odpotovali tudi njegova soproga Mrs. Ka-rolina Zadnik, hčerka Elsie in njen soprog Mike Turk.
Borba odgovarja italijanskim šovinistom
NEW YORK, 15. junija. — Današnja Borba, glasilo jugoslovanske komunistične stranke, je objavila članek, v katerem zavrača obtožbe v italijanskem parlamentu, da se baje preganja Italijane v Coni B Svobodnega tržaškega ozemlja.
Pisec članka, zunanje politični urednik Bogdan Pešič, pravi, da je namen tega hrupa, da se prikrije pravi položaj, v katerem se nahajajo jugoslovanske manjšine pod Italijo in v Coni A.
Pešič v svojem članku poudarja, da obstoja upravičena skrb, zaradi tega položaja jugoslo vanske manjšine, ki nima nobenih nacionalnih pravic in proti kateri /se izvaja diskriminacijo ter jo postavlja v hujši položaj kot je položaj italijanskega prebivalstva. V zvezi s tem omenja, da na italijanskem ozemlju, kjer v pretežni večini živijo Slovenci, ni slovenskih šol in da se slovenske delavce in uradnike odpušča iz služb, ne da bi imeli prilike, da se zaposlijo v italijanskih javnih uradih. Ta dejstva samo po sebi zgovorno pričajo o kulturni in ekonomski diskriminaciji, katero se izvaja napram slovenski manjšini.
V članku je dalje poudarjeno, da to niso vse mere, katerih cilj je, da se o teža obstoj slovenskemu prebivalstvu in Slovence prisili, da se odpovedo svoji narodnosti. Italijanski šovinistični elementi ogrožajo življenje onih Slovencev, ki se nočejo odpove-
dati svoji narodnosti. Fizični napad na SIbvence s strani bivših fašistov so zelo pogosti, medtem ko italijanske oblasti ne sa-napade, temveč jih celo opogum-mo, da ne skušajo preprečiti te Ijajo, ker napadalce sploh ne kaznujejo.
WASHINGTON, 16. junija—Zedinjene države, Anglija in Francija so danes zavrgle sovjetsko zahtevo, da se v smislu mirovne pogodbe z Italijo umakne okupacijske čete iz Svobodnega ozemlja, imenuje guvernerja in uposta-vi civilno upravo.
V treh notah so vlade zapad-nih sil zanikale sovjetske obtožbe, da so iz Trsta ustvarile svojo vojaško bazo in da kršijo pogodbo, ker še vedno na Svobodnem tržaškem ozemlju drži-je 10,000 okupacijskih vojakov.
Čeprav je Sovjetska zveza pristala, da se za guvernerja Trsta imenuje po Angležih predlaganega kandidata, so v svojem odgovoru vlade zapad-nih sil izjavile, da je nemogoče izvajati sklepe o upostavitvi Svobodnega tržaškega ozemlja,
ker da je Sovjetska zveza "sabotirala vse napore, da se imenuje sprejemljivega mednarodnega guvernerja."
Sovjetska vlada je že 20.
aprila zahtevala, da se izvede internacionalizacijo Trsta. Ta zahteva je bila postavljena v zvezi z mirovno pogodbo z Avstrijo, ko je Sovjetska zveza opozorila, da nobena mirovna pogodba ne more biti veljavna,
če zapadne sile kršijo določbe te pogodbe kakor so jih vršile v zvezi s Trstom, kjer da še vedno.imajn svoje okupacijske.
čete, svoje mornariške baze in svoje vojaške postojanke.
Ameriški državni oddelek je v svojem odgovoru zanikal vse sovjetske obtožbe o "bazah." O sami sovjetski zahtevi pa pravi,
da je zgolj propaganda, katere cilj je, da se "škgduje stvari miru."
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
Linden, N. j. — Štefanija Ferlin je prestala težko operacijo. — Na obisk v Jugoslavijo" je odšel Jože Copit st. — Družina* šestih članov Jožeta Skarl iz Ilikida N. J., se je odpeljala v Kentucky na grob sina Toni ja, ki je padel v bojih na italijanski fronti.
Milwaukee, Wis. — Dne 21.
maja' je za rakom umrla Frances Mraz, doma iz vasi Slevni-ce pri Celju, članica SNPJ. Pokopana je bila civilno ob spremstvu društvenih članic. Zapušča moža, štiri sinove in eno hčer. S posredovanjem Rdečega križa ji je bila izpolnjena zadnja želja, ko se je vrnil njen sin, ki služi strica Sama na Okinavi na Japonskem, k svoji bolni materi tri dni pred njeno smrtjo, da se je poslovila od svojih otrok skupno.
Oglesby, 111. — Pretekli teden je umrla Frances Zupančič, rojena Furar, stara 50 let, doma iz Kostanjevice pri Krškem, članica SNPJ. Tukaj zapušča moža, hčer in sestro, enega brata v La Sallu in enega brata v Chicagu.
Sacramento, Cal. — Dne 2. junija je umrl John Kneževich, star 65 let, doma iz Ričice, občina Lovinjac, Lika, Hrvatska, v Ameriki od 1905, član SNPJ, HBZ, ABZ in Hrvatskega re-pubhkanskega kluba. Tukaj zapušča ženo in več njenih sorodnikov, v starem kraju pa brata, tri nečake in pet nečakinj.
Poraz komunistov v zapadni Nemčiji
DEUSSELDORF, 19. junija— Danes so se vršile parlamentarne volitve v angleški okupacijski zoni Nemčije. Komunisti, posebno v Porurju, so doživeli občuten poraz, ker so dobili le pet odstotkov glasov, medtem ko so jih pred tremi leti dobili 14 odstotkov.
Na volitvah je bil poražen komunistični voditelj Max Rei-mann.
Največ glasov je dobila Kr-ščanBko-demokratska stranka in sicer nekaj čez 36 odstotkov. Na drugem mestu so socialisti z 32.4 odstotkov.
Krščansko demokratska stranka je dobila 1,636,072 glasov, Social demokratska stranka 1,469,689, Svobodna demokratska stranka 552,293, Centristič-na stranka 369,826, Komunistična stranka 230,110.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
19; junija 1950

ENAKOPRAVNOST
»i
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Fo raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_______
Jf'or Six Months—(Za šest mesecev) t or Three Months—(Za tri mesece)
_$8.50 _ 5.0U _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; For One Year—(Za eno letb)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$10.00 . 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ŽUPNIK MATIJA ŠKERBEC ODGOVARJA
Župnik Matija Škerbec se je v Ameriški Domovini pogumno lotil nehvaležne naloge opravičevanja izdajstva, ki so ga s prisego zvestobe Hitlerju izvršili nad slovenskim narodom domobranci. Odgovor tega prečastitega župnika je v zvezi z našima uvodnikoma "Kako voditelji beguncev potvarjajo zgodovino." Kot znano, smo opozorili na nekatera dejstva v zvezi s "spominsko akademijo" Katoliške lige, med ostalim na dejstvo, da se je na tej akademiji počastilo "žrtve komunističnega terorja," to je domobrance, ki so kot Hitlerjevi zavezniki padli v drugi svetovni vojni, obenem pa žalilo spomin sinov onih slovensko-ame riških mater, ki so padli za prav nasprotne cilje, namreč v borbi proti Hitlerju.
Da g. Škerbec domobrance imenuje "proti-komuni-stične borce," ni prav nič čudno. Danes španski diktator Franco tudi ni več fašist, ampak je "protikomunistični 'borec." Logično je tudi, da je v luči današnjih razmer sam Hitler "protikomunistični" in "protiboljševiški" borec, saj se je vendar bosil proti Sovjetski zvezi in komunizmu na splošno.
V odgovoru g. Škerbca še ni pojasnjena omenjena domobranska prisega. V prvih dveh člankih nam skuša dokazati, da so vsi naši argumenti "polni laži in obrekovanj nad slovenskimi proti-komunisti." Toda doslej se prav za prav ni lotil niti enega teh argumentov, pač pa se, izkoriščajoč današnjo protikomunistično gonjo, ukvarja s praznimi natolcevanji o "komunistih, ki jih poznamo še iz domovine, ki so bili v Jugoslaviji obsojeni radi komunizma . . ne da bi jasno povedal, kaj prav za prav s'tem misli. Iskren je le v tem, da nastopa pod svojim polnim imenom, ker se noče po "komunističnih metodah skrivati pod kakim pseudonimom," kar bi moralo služiti kot vzgled tudi raznim Petrom Koprivom, Jakobom Resnicam, Resni-coljubo min vsem številnim domobranskim sotrudnikom A. D., ki menda tudi posnemajo "komunistične metode."
Dokler g. Škerbec ne bo prišel do jedra zadeve, s katero se tu prav za prav ukvarjamo, naj odgovorimo na nekatere pomanjkljivosti v njegovih odgovorih.
Daleč nazaj je posegel g. Škerbec, da bi na osnovi svojih lastnih skušenj "dokazal," da so komunisti prav za prav "provokatorji, izdajalci, kolaboratorji z diktatorskimi režimi Aleksandra" itd. V zvezi s tem nam omenja, da je leta Gospodovega 1932 sam bil žrtev "komunistične provokacije," ko je dal kralj Aleksander po svojih organih zapreti okrog 80 oseb iz bivše Slovenske Ljudske stranke. G. Škerbec je bil zaprt, ker je neki nam neznani "tovariš Mravlje" na shodu pogumno vzkliknil "Živela svobodna Slovenija, živela republika!" Seveda ni prečastiti župnik izrekel teh "inkriminiranih" Ipesed. Kaj še! Kje bi on pod Aleksandrovo diktaturo vpil "Živela svobodna Slovenija!"
Strinjamo se z g. Škerbcom. Provokatorji so provokatorji, ne samo v Sloveniji, ampak povsod. Tudi tu v Zedinjenih državah smo imeli nekakšnega takšnega "tovariša Mravljo," ki sicer ni vzklikal "Živele svobodne Zedi-njene države," ampak bil je prav tako zaupnik našega FBI, kakor je "tovariš Mravlja" bil zaupnik Aleksandrove žandarmerije, to je če g. Škerbec )ako stvar tolmači. Kaj bi se torej jezili na provokatorje? G. Škerbec nam pripoveduje, da je bil vsled pričanja Milana Mravlje, "provoka-torja" ali pa kakor jim tu pravimo "stoolpigeona" zaprt, odnosno obsojen na eno leto zapora. V zaporu pa je prišel v stike z vodilnimi komunisti, "s katerimi je mnogo debatiral." Ali so tudi ti "vodilni komunisti" bili žrtev provokacije "tovariša Mravlje," g. Škerbec?
Da, g. Škerbec prizna, da je kraj Aleksander preganjal komuniste. Njegova roka jih je trdo prijemala. Niso samo ležali v zaporih, ampak so umirali v samicah in preiskovalnih zaporih na zagrebški Petrinjski ulici, v bel grajski Glavnjači in Upravi grada Beograda pretepani do smrti. Fantastično pa je, ko nam g. Škerbec skuša brez vsakih najmanjših dokazov in le na podlagi svoje domišljije dopovedati, da so kljub neusmiljenemu pregajanju "komunisti celo sodelovali z diktatorskim kraljevim režimom." Pa ne samo to. Na osnovi svojih bridkih skušenj s tovarišem Mravljem," ki ga je spravil v zapor z vodilnimi komunisti, nam g. prečastiti župnik skuša dopovedati, da se je ta "Mravljina taktika" nadaljevala tudi med vojno in okupacijo, to je; komunisti so skupno s fašisti m nacisti hoteli uničiti narodno in katoliško zavedni del naroda, da bi potem komunizem zavladal v našem narodu.
RESOLUCIJE IN REFERATI SPREJETI NA IV. KONVENCIJI SANSA
Na 4. konvenciji Slovenskega ameriškega narodnega sveta je bila sprejeta sledeča resolucija o
ODNOŠAJIH MED NAŠO NOVO IN STARO DOMOVINO
Slovenski človek se je skozi dolgo dobo drobil od svoje rodne grude in se' podajal v tuji svet za večjim kosom kruha. Družine so bile velike, otroci so odraščali, na domačiji pa je bilo prostora samo' za enega ali dva. In tako so drug za drugim odhajali v tuji svet: v Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Belgijo, Zedinjene države. Južno Ameriko in Kanado. Težko je reči, koliko je Slovencev v tujini, toda najbrže se ne bi motili, če bi rekli, da jih je približno eno četrtino. To je vsekakor ogromno število za majhen narod kot je slovenski!
Danes je drugače. Nova Jugoslavija ima več kot dovolj prostora za vse svoje državljane in celo vabi domov svoje izseljence z vseh, delov sveta.
Danes jugoslovanski državljani gradijo z velikim uspehom nov socialni in gospodarski red, nov družbeni red, kateri bo prej ali slej dvignil življensko raven slehernega jugoslovanskega državljana, da se ne bo treba nikomur več seliti v Ameriko, ker jo bo imel doma! Seveda, spremeniti zaostalo poljedelsko državo v industrijsko državo in dvigniti življenski standard preko noči ni mogoče niti v Jugoslaviji, v deželi udarnikov in herojev.
Kakšno naj bo stališče Slovenskega ameriškega narodnega sveta, naprednih ameriških Slovencev, do rojstne domovine, katera se trudi, da ne bo treba več iti njenim sinovom in hčeram v tujino, v hladen tuji svet, kjer ni bilo še nikdar nobenemu tujezemcu postlano z rožicami, posebno ne'prva leta?
Dejstvo je, da smo mi ameriški državljani. Dobri državljani! Svojega državljanstva si nismo pridobili samo z državljanskimi papirji, marveč s potnimi sragami, s krvavimi žulji, s trdim delom pod zemljo, v je-klarnah, plavživ, na farmah, v trgovinah in na drugih področjih. Naš človek se ni nikdar bal dela, naš naseljenec ni nikdar' skušal živeti na račun drugega, pač pa je ustvarjal in še ustvarja bogastvo te dežele, naše nove domovine.
Da, mi smo si s potnimi sragami zaslužili ameriško državljanstvo, zaeno pa smo Slovenci po krvi, sinovi in hčere tistega naroda, kateri je sorazmerno doprinesel največ žrtev v boju proti nacifašizmu, se tako rekoč na svojo roko osvobodil, danes pa z največjim idealizmom in požrtvovanjem ustvarja. boljše pogoje za življenje.
staro domovino, ki bo vsekakor v korist medsebojnemu razumevanju.
Naša organizacija naj' še nadalje tolmači nad vsem strem-
Ijenje jugoslovanskih narodov, zaeno pa vodi neizprosen boj proti vsem, ki blatijo in zasra-mujejo ta vrli narod.
(Predložil Milan Medvešek)
Mi smo ponosni, da izhajamo iz tega ljudstva! Ponosni smo na svojo rojstno domovino! Ponosni smo na narod, kateri je ob najkritičnejši uri Evrope našel svojo dušo, medtem ko so jo drugi narodi izgubili, razen Sovjetske unije!
In kdo ne bi ljubil takega naroda?! Sicer pa je že preizkušeno pravilo, da kdor ne zna ljubiti svoje rojstne domovine, ne ljubi svoje adoptirane domovine. Kdor ni narodnjak v pravem pomenu besede, ne more biti svetovnjak!
Nam vsem je znano, kakšna usoda čaka slovenstvo v tujini. Naš slovenski otoček v ogromnem tujem oceanu se polagoma potaplja. Amerika je svoje meje zaprla pred leti in mi nimamo skoraj nobenega dotoka iz stare domovine že mnogo let, razen ubežnikov, kateri se udinjajo reakciji in ob vsaki priliki blatijo svoje brate in sestre v stari domovini.
Vzlic temu, da je naš položaj v Ameriki kritičen, da ni izgleda, da bi kot Slovenci živeli v nedogledno dobo, vendar pa ni tako kritičen, da bi že jutri umrli. Dolgost našega življenja, naših organizacij, narodnih domov, kulturnih ustanov in društev pa je v precejšnji meri odvisna od stikov, bratskih stikov in kulturnih vezi z rojstno deželo. Prave bratske vezi z našim narodom onkraj morja so za slovenstvo v Ameriki injekcije, podaljšanje njegovega življenja! Čim tesnejši so ti stiki, toliko dlje bomo kot Slovenci živeli v tujini.
Zato pa naj bo naša organizacija še nadalje posredovalka v svrho gojitve čim tesnejših vezi z rojstno domovino, takih vezi, ki jačajo življensko silo naši slovenski Ameriki. Naša organizacija naj bo še nadalje nekak "clearing house" med novo in staro domovino. Naša organizacija naj še nadalje po svoji možnosti pomaga stari domovini s stvarmi, katere sama ne izdeluje in jih je' težko dobiti na tujezemskem trgu.
Naša organizacija naj še nadalje seznanja naše rojake v Ameriki o takih razmerah v stari domovini kot so.
Naša organizacija naj v sporazumu s staro domovino najde pot, po kateri bomo staro domovino seznanjali z našim življenjem v tujini, ji predoče-vali delo naših organizacij in življenje našega naseljenca.
Naša organizacija naj v primernem času organizira izlet v
Ne, niso bili domobranci, ki so prisegli zvestobo Hitlerju, ampak so to bili komunisti, ki so se borili v vrstah nacistov in fašistov! Niso bili komunisti, ki so proti fašisto min nacistom organizirali osvobodilno vojno, ampak so to bili domobranci! Niso bili slovenski klerikalni voditelji, ki so se z brzojavkami zahvaljevali Mussoliniju za okupacijo Slovenije in mu obljubljali polno sodelovanje slovenske duhovščine, ampak so to bili komunistični voditelji! Niso bili "odlični" katoliški možje, ki so se smehljajoč rokovali z nacističnimi in, fašističnimi generali, ampak so to zopet bili komunistični voditelji! Sploh je vsa ta žalostna zgodovina kolaboracije slovenskih domobrancev s fašisti in nacisti, zgodovina izdajstva, morjenja slovenskega naroda, požigov, trpinčenja, po logiki gospoda župnika Matije Skerca, le peklenska, nemoralna taktika ter "mravljevska provokacija" brezbožnega komunizma, ki se poslužuje vseh sredstev, da bi uničil našo mater cerkev.
Cast in hvala metafizični filozfiji g. Skerbca, sedaj nam je vse pojasnjeno! Narobe pa je, da lahko tudi najbolj preprosti možgani slovenskih vernikov brez posebnih naporov ugotovijo, da je s takšno filozofijo, ki črno predstavlja za belo in obratno, nekaj povsem zgrešenega. Ta filozofija namreč spada v navadno propagando, propaganda pa nujno v današnjih razmerah zahteva, da se potvarja dejstva in bolj gorostasno, kot jih potvarjate, večji je vaš prispevek pri pobijanju "brezbožnega komunizma."
(Dalje prihodnjič)
Resolucija o
KULTURNEM IN PROSVETNEM DELOVANJU SANSa
Kadar ameriški Slovenci govorimo o kulturi in prosveti, si predvsem predstavljamo dramo, glasbo, likovno umetnost, filme, predavanja, shode, knjige in časnike. Iz tega črpamo duševno hrano, katera pa ni vselej vzgojnega in umetniškega značaja, temveč mnogokrat baš obratno. Pojem kulture je med nami splošno razširjen. Poudarjamo ga, kadar oglašamo ali ocenjujemo dramske predstave, koncerte in slične priredbe. Ker sta' drama in glasba med nami najbolj razširjeni panogi umetnosti, je jasno, da sta najbolj pristopni našim čustvom in razumevanju. Drama in glasba sta poleg knjig in časnikov najvažnejši činitelj v duševnem življenju ameriških Slovencev. Če bi naši pionirji ne gojili iger in petja s tako vztrajnostjo in ljubeznijo kot so jih, bi mi naj brž ne imeli toliko lepih narodnih domov, v katerih se danes osredočuje vse kulturno in društveno gibanje.
Kulturno in prosvetno delovanje Slovenskega ameriškega narodnega sveta je bilo sedaj skromno, ker smo imeli pač druge nujnejše naloge. Skrb SANSa je biia predvsem mate-rijalna in moralna pomoč po strašni vojni prizadetim bratom v stari domovini. In priznati je treba, da smo to nalogo častno izvršili.
V	kulturno-prosvetnem oziru so se nekatere podružnice udej-stvovale v tem, da so od časa do časa priredile mešane pro grame s' sodelovanjem SANSu naklonjenih diletantov. Uspeh teh prireditev je bil zlasti med vojno ogromen, pozneje, ko se je navdušenje ohladilo, pa raz-noličen. V veliki meri je bil uspeh odvisen tudi od kakovosti vsporeda in sposobnosti odborov. Pri tem je treba pri pomniti, da žanjejo živahno odobravanje zlasti partizanske pesmi in igre iz osvobodilne borbe. Največ ljudi so pritegnili gostje in razni zastopniki iz stare domovine, kar je znak, da ljudje močno hrepenijo po on-dotnih novicah. Zelo dobro so bile obiskane tudi filmske predstave, spojene s snodi ali predavanji. Film "Na svoji zem Iji" dosega še danes velike uspehe. Filmi niso važni le sentimentalnega stališča, temveč tudi iz umetniškega. Za napolnitev blagajne so skrbele podružnice tudi potom piknikov, na katerih so običajno nasto pali razni govorniki. Na vseh teh priredbah se je razpečava-la razna literatura, ki jo vsaj deloma dosegla svoj namen.
de razmer v stari domovini, je
V	obveščevalnem oziru gle-do sedaj najbolj v živo zadel SANSov zastopnik Milan Medvešek, dasi imajo tudi nekateri drugi dobra poročila. Njegovo nepristransko in stvarno poročilo'je našlo pri ljudeh ugoden odmev. Upanje je, da bo podal slično poročilo tudi njegov tovariš Mirko Kuhel. Vsekakor je SANSov odbor storil izborno potezo, ko jima je poveril to potovalno misijo. Končno naj omenim še nam naklonjene časnike, ki so bili SANSovim poročilom stalno na razpolago v kolikor jim je pač dopuščal prostor. Po mnenju mnogih naših pristašev so bila poročila iz st^re domovine nekaj časa preobširna in preveč političnega značaja. Toda sedaj je v tem oziru mnogo bolje.
Iz vsega tega sledi, da se naši naseljenci še vedno živo zanimajo za razmere v stari domovini in jih skušajo razumeti
v okviru strpnosti in silnih težav, s katerimi se bori nova Jugoslavija. Iz zanimanja po časnikih, na priredbah in pri društvih je razvidno, da ima SANS navzlic sovražni propagandi še vedno narod za seboj, kateremu je pri srcu dobrobit in lepša bodočnost bratov onkraj morja.
Bodoče delovanje SANSa na kulturno-prosvetnem polju je odvisno od zaključkov te konvencije in od naše dobre volje in energije. To delo bi se dalo raztegniti na več načinov. En način bi bil, da bi s SANSom skušali povezati napredna pevska in dramatična društva, kot tudi narodne domove, v kate rih" imajo napredna društva in poedinci odločilen vpliv. Danes nimajo te kulturne skupine ni-kakšne zveze med seboj, kar škoduje javnosti in njim samim. Pomislimo, koliko truda In stroškov je potreba za vpri zoritev dobre igre ali koncerta, pa se zaradi neugodnih prilik le redkokdaj ponovi. S tes nim sodelovanjem centralne or ganizacije kot je SANS, bi te skupine lahko gostovale tudi v drugih naselbinah. S tako iz menjavo bi namesto ene pred stave ali koncerta imeli dve ali tri v sezoni.
V zvezi s tem je vprašanje nove dramske in glasbene literature, kajti predvojne stvari so že skoraj izčrpane. Iz Slove nije smo sicer prejeli nekaj iger in pevskega materiala, to da vse ni primerno za naše odre v Ameriki. Pevski zbori občutijo pomanjkanje večjih skladb in lahkih operet, dramska društva pa iger z bolj preprosto scenerijo in manjšim osebjem. To zadeva lahko reši SANS, če naveže tesnejše kulturne stike s staro domovino. Lepa prilika se nudi baš sedaj, ko se med nami nahajajo delegatje iz stare domovine. Po njih zatrdilu nam bi Slovenija v tem oziru rada priskočila na pomoč, če bi vedela, kaj hočemo.
Iz tega sledi, da bi SANS moral imeti lasten arhiv s primerno zalogo literature, kot jo ima na primer Prosvetna matica. Vprašanje pa nastane, čemu imeti dve slični ustanovi, ko ima že ena trd boj za obstanek. Ako razmotrivamo položaj s stvarnega vidika, ne vidimo nobene zapreke, da bi se Prosvetna matica ne mogla spojiti s SANSom. V tem pogledu nam je dal Anton šular v Prosveti par dobrih nasvetov. Prav tako je vedno razmišljati o Prole-
tarcu kot bodočemu glasilu SANSa, če hočemo imeti lastno glasilo.
Nadaljni problem so nove pripovedne ia poljudne znanstvene knjige ter poezije. Slovenija ima lepo število sodobnih pisa-in dobrih pisateljev, toda vsled slabih zvez njihove knjige ne dosežejo ameriških Slovencev. Obratno pa tudi tam hrepenijo po naših, odnosno ameriških knjigah. V tem pogledu so nam dale lep vzgled Progresivne Slovenke s svojo pošiljko znanstvenih knjig ondotnim učnim zavodom. Dosledna naloga SANSa je, da s tem delom nadaljuje in ga po možnosti razširi.
V kulturno področje spadajo tudi filmi iz Jugoslavije. Ze prej sem poudaril, kolike važnosti so, ne samo iz čustvenega, temveč tudi iz umetniškega vidika. Skušnje so dokazale, da ni s ničemer lažje dobiti ljudi v dvorano kot z našimi filmi. V tem se nedvomno zrcali čut ljubezni naših ljudi do rodne grude. Zato je zelo priporočljivo, da jih SANS nabavi v kolikor večjem številu. Pri tem bo treba misliti tudi na lastni kinoprojektor.
Zgodovina ameriških Slovencev je nadaljni predmet, ki logično spada v SANSov prosvet-delokrog. Temu važnemu
m
vprašanju smo do sedaj posvetili vse premalo pozornosti, kajti prišel bo čas, ko bodo zgodovinarji zaman iskali podatkov o nekdaj razgibanem društvenem, kulturnem, gospodarskem, političnem in socialnem delovanju ameriških Slovencev. Sicer imamo Zavertnikovo in Trun-kovo zgodovino, kateri pa ^ splošnem naglašata le društveno in cerkveno kroniko izza prve dobe našega priseljeništva-Dalje' imamo precej zgodovinskih odlomkov raztresenih P" raznih publikacijah, kar znači, da je delo že napol izvršeno. Predvsem pa nam je treba zmožne osebe, ki bi zbirala devne podatke po naselbinah-Glede denarnih sredstev smo skoro sigurni, da bi jih dobih potom prostovoljnih prispevkov, kajti naš narod rad daruje za dobre namene.
Lahko bi našli še marsikaj tikajočega se kulturno-prosvet-nega dela, toda napisati referat in sprejeti resolucijo je eno, i^T vršiti delo pa drugo. SANS ho imel še druge važne naloge, ako hoče zadostiti svojim smernicam. Zato bi ne bilo umestno, da ga preobložimo z delom. Na vsak način pa mu je treba vbrizgniti več življenja in razgibanosti, če hočemo, da se bodo podružnice in društva, ki so hrbtenica SANSa, ponovno odzvala in ga podprla gmotno iu moralno.
Referiral, Frank Česen-
Resolucija o
DELAVSTVU
Ker se zavedamo težkega položaja, v katerem se danes nahaja ameriško delavstvo, ko se mu kratijo pravice, katere si je priborilo skozi svoje unije v zadnjih desetih ali več letih;
Ker vemo, da je organizirano delavstvo doprineslo zelo veliko žrtev v potu svojega obraza in s krvjo in mnogo delavcev je tudi izgubilo življenje v boju za izboljšanje delavskih razmer v Ameriki in v ostalih delih sveta;
Ker se prav dobro zavedamo, da le potom dobrih progresivnih delavskih organizacij bo j delavstvu mogoče voditi efekti
ki in po vsem svetu bo mogoče preprečiti« nov svetovni P°' žar, katerega hočejo zanetiti mednarodni kapitalisti in katerega organizirano delavstvo mora ustanoviti, kajti ako pride do tretje svetovne vojne, bo zopet delavstvo prelilo največ krvi lU položilo največje število človeških žrtev na oltar mednarodnih kartelistov in v svojo lastno pogubo;
Ker vemo, da je nazadnjaška in protidelavska Taft-Hartley-eva postava bila sprejeta sam« z namenom, da polagoma in sistematično uniči unije in na ta
način ubija moč organiziranega delavstva ter da vso oblast
ven boj z nikdar našitimi denar- j kapitalizmu, kar bi počasi toda nimi mogotci za svoj obsta-j sigurno pripeljalo Ameriko ^ nek in za tak žifljenski stan- j fašizem, kateri ne bi bil dard, katerega vsak pošten da-j manj diktatorski in krvoločen lavec zasluži in pričakuje; j kot je bil v Italiji in Nemčiji
Ker se zavedamo, da samo v! pod katerim je posebno delov-slogi delavstva tukaj v Ameri-i (Dalje na 3. strani)
19. junija 1950
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
S POTOVANJA PO ZDRUŽENIH DRŽAVAH
(Piše ROSE SANABOR)
(Nadaljevanje)
To smo zopet imeli par veselih in zanimivih dni v veseli družbi Clevelandčanov. Nato %o se poslovili eni od drugih. Petričevi so odšli nazaj po poti, skozi katero smo mi že potovali, mi pa na nasprotno stran. Obenem smo peljali Mrs. Ter-bovec v San Francisco, kjer je lama razkazala svoj krasni dom in nama postregla z zajtrkom. Obiskala sva tudi Mr. in John Rozanc v Berkely. Rojen je bil v Clevelandu, na E, 74 St., kjer živi njegova mati' On je učitelj po poklicu. Ravno tako tudi Mr. Somrak (Summers) iz 74 St. v Cleve-landu, ki poučuje šolo v San ^anciscu.
San Francisco šteje približno ^0,000 prebivalcev. Je jako le-Po in čisto mesto, s številnimi ^limi stavbami. Hiše stojijo strmimi griči in dolinami. ^0 večinoma so hiše zidane z Earažo spodaj in stanovanji %&oraj. Kamor tu pogledate, vi-^te na eni strani morje, na dru-^ pa hribovje. Peljala sva se neki strm hrib, tako da se že bala, da se nama bo ^vto prevrnil. To me je spom-""lo na mesto Trst, kjer imajo tudi takšne hribe. Ko sem pred leti stanovala v Scala ^bnta v Trstu, se tam sploh ni dalo z vozom gor, avto pa še "^Hiara tudi ne bi bil. Ko smo ^fievno v sredi poletja gor ho-je bilo tako strmo, da smo lahko v kolena grizli, vroč pa nam je zalival obraz. Ko sva se peljala čez Golden bridge sem pogledala na to-Plomer, ki je kazal 60 stopinj ^""očine. V San Franciscu ni za prav nobene vročine, Podnebje imajo enakomerno čez leto. Nisem opazila ne ko-•farjev in ne muh, mrež na "knih in vratih nimajo, ker jih rabijo.
Sedaj sva že bila v sredini "aših počitnic in našega poto-^*Rja. Ker sva prevozila že več
3,000 milj, sva peljala av-V garažo, da ga pregledajo.
kot to
,sva prišla nazaj v garažo, Ha naše presenečenje pristo-k nama poslovodja in naju vprašal, če sva iz Ohia. Rekli da ja. Povprašal je dalje. Ko sva mu odgovorila, ^ iz Clevelanda, nama je po-^^1, da je on tudi in sicer iz
Richmand Heights, da pa je tu boljši zaslužek in namerava ostati. Dal nama je jako dobro postrežbo in poslal tudi pozdrave za njegove ljudi v Clevelandu. Ko sva se vrnila, sva res šla do teh ljudi, ki so bili jako veseli njegovih pozdravov iz daljave.
Končno sva zapustila tudi San Francisco in vse prijatelje in znance ter se odpeljala proti vzhodu. Že čez par ur vožnje sva prišla v strašno vročino, da sva jo komaj prestala. Opomnila sem, da so nama mogoče pomotoma odprli grelno napravo v avtu. V resnici je pa takšna vročina običajna. Včasih presega 130 stopinj v dolini, na bližnjih hribih pozimi pa 30 stopinj pod ničlo. V ta gorovja spada Telescope Peak, ki se dviga 10,930 čevljev nad morsko gladino.
Obrnila sva proti državi Nevada in nadaljevala v Reno. Aha, tu v Reno pa je nekaj drugega. Tu je treba gledat, da si ohraniš prijateljstvo s svojo boljšo polovico, če ne te lahko kar v Renu pusti, kajti imajo takšno postavo, da se lahko od svoje polovice v kratkem in kar za vselej posloviš. Midva sva drugače mislila, kajti po 30-letih skupnega življenja je najboljše, da si ostaneva še boljša prijatelja. Tako sva nadaljevala čez hribe in doline, pokrite s soljo in boraksom. Velike gore so tu temno sive. Vsako toliko sva povozila kakšno grdo kačo. Zopet sva zašla v puščavo,- po par ur vožnje pa je moj soprog začel kar naprej kihat. Vprašala sem ga, kje se je vendar prehladil, saj je vendar vroče. Odgovoril mi je, da ni prehlad, ampak čudno podnebje, ki mu ne da dihat.
K sreči sva kmalu izšla iz te neprijetne puščave in zopet prišla v lepa polja, nasajena s krompirjem, ki je bil ravno v cvetju. Ta krompir poznamo tudi v Clevelandu, kot najboljši krompir za cvrtje in pečenje, in sicer je to Idaho krompir. Ta krompir umetno zalivajo. Poleg polj teče lepa cesta proti Jellow Stone parku, preko teh lepo obdelanih polj pa kar mrgoli zajcev. Vsakih par čevljev je na cesti gotovo povožen zaje. Škoda, da država Idaho ni bližje Clevelandu, ker bi za
R.K.O. KEITH'S E. 105th St. Theatre
EAST 105th ST. in EUCLID AVE.
V našemu gledališču je vedno prava temperatura, katero kontrolira naprava za umetno prezračenje.
Kažemo najnovejše filme, ki ugajajo posetnikom.
CLEVELAND TOBACCO CO.
2133 ONTARIO ST., CH 1-5134
FINE VRSTE TOBAK, CIGARE IN KADILNE PIPE. CIGAR CLIPPINGS — 50c in več CIGARE — zaboj, posebnost $1.85 TOBAK PO VAŠEMU OKUSU — 65c in več
naše lovce v tej sezoni bilo veliko veselja.
(Dalje prihodnjič)
RESOLUCIJE IN REFERATI SPREJETI NA IV. KONVENCIJI SANSA
(Nadaljevanje z 2. strani)
no ljudstvo plačalo tako visoko ceno v krvi in življenskih žrtvah,
Zaradi tega mi tukaj zbrani delegat je obljubljamo vso pomoč in sodelovanje organiziranemu delavstvu in tem potom tudi pozivamo vsem progresivne Slovence v Ameriki, da postanejo aktivni v svojih delavskih vrstah in da pri prihodnjih volitvah obračunajo s predlagatelji Taft-Hartleyeve postave in z vsemi tistimi, ki so sodelovali pri sprejetju tega sramotnega zakona, katerega namen je uničiti organizirano delavstvo.
Predložil Anton Krapenc.
Urednikova posfa
Piknik društva 53 SNPJ
Podpisani raje dela kot piše, toda v tem primeru mi ne preostaja drugega kot da se opri-mem tudi tega dela in vas kot društveni predsednik povabim na piknik društva V boj, št. 53 SNPJ, kakor tudi ostale člane SNPJ v Clevelandu in okolici,
Razumljivo, piknik se bo vršil
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
Dr. J. V. ŽUPNIK nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog, 25 drugih zobozdravnikov v' tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel. ENdicott 1-5013
na izletniški farmi SNPJ na Heath and Chardon Rd., in sicer 25. junija. Bilo bi odveč pisati, kaj vse bomo imeli na pikniku, zagotavljam pa vam dobro postrežbo in zabavo, kakor jo imamo vselej na pikniku našega društva. Vbojčani smo "fejst" fantje in nas vidite vedno na raznih društvenih priredbah, piknikih in drugih zabavah, zato mislim, da ne vprašamo preveč, če se tudi vi nam malo odslužite. Torej posetite nas v nedeljo, 25. junija!
Apeliram pa še posebno na članstvo našega društva, da se gotovo udeleži tega piknika, saj vas veže članska dolžnost. Pri društvu imamo tudi vsi enake dolžnost kot dobri člani SNPJ. Vsi vemo, da društvo V boj vedno šteje dolarje v razne kulturne svrhe in mi kot uradniki društva moramo vedno skrbeti, da dobimo denar v blagajno. Denar pa dobimo le na ta način, da prirejamo svoje priredbe. Nihče ne dela zase, pač pa za društvo, društvo pa podre vse, kar je dobrega med nami. Zato pa upravičeno pričakujemo splošnega odziva iz naših vrst.
Društvo je naročilo bus za čla-
l|B|lll»llll«IIIIBIIII«llll»|ll|B|ll|B|llr»llll»llll»IIIIBInlBII ilaliililiililiikliililiililiilBliilaliilaliililiilaliililiilili
Zastopniki ^^Enakopravnosti"
Za St. clairsko okrožje:
JOHN REN KO 1016 East 76th Street
UT 1-6888 •
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue
REdwood 1 -4457 •
Za nevvburško okrožje:
FRANK REN KO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
ii»mi»iiiwiiii«iiii»iniBiiii»iiiiwiii»|ii|»iiiiBiiii«iiii»ii
ilBliilBliilaliilBliilaliilaliilaliilaliilaliibliilBliilBliilBli
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 ^HADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 1-0718
ne in prijatelje, ki nimajo svojih prevoznih sredstev. Upamo, da boste izkoristili to priliko in prišli med nas.
Pričakujem vašega odziva.
zlasti od strani članstva. Ne skušajte se izgovarjati, pač pa pohitite v prosto naravo na izletniško farmo, kjer se boste zabavali v veseli družbi prijateljev in
znancev. Poskrbeli bomo za hladno pijačo in tudi za dober prigrizek. Torej se gotovo vidimo! Vabi vas vaš predsednik— John Šorc.

W. F. HANN & SONS
podjetje z grelno napravo služI prebivalcem Clevelanda že od leta 1907
.....
Mario Kolenc
ZASTOPNIKI
BRYANT IZDELKOV
Louis Planine
AVTOMATIČNO GRETJE JE NAŠA POSEBNOST
Naša skrb je, da vam damo čim več gorkote za vsak dolar, ki ga za lo potrošite. Zato Vam priporočamo ta BRYANT fornez, ki nudi čist, svež in topel zrak ter ga širi po vseh sobah. Fornez se da inštalirat v majhnem prostoru ali shrambi. Ima plinsko kurjavo in je popolnoma avtomatičen.
BRYANT GRELEC ZA VROČO VODO
To je v resnici eden najboljših grelcev za vodo—ima nove vrste mag-nasium drog v sredini, ki se ga nadomesti z novim in tako prepreči zarja-vitev "tanka." Je ^obro insuliran, popolnoma avtomatičen in obratovanje je poceni.
Ni treba predvplačila
3 LETA ZA ODPLAČEVANJE! Prvo plačilo plačate
tri mesece po inštalaciji naprave. Na obroke pa lahko plačujete tudi skupno z vašim računom za plin
NOVO ŽIVLJENE
Za VAŠ FORNEZ . . .
Vam bomo po pravici povedali, če vam bo vaš sedanji fornez lahko služil še nekaj let in kako se ga da modernizirat z BRYANT konverzij-skim grelcem. Za majhno vsoto lahko dobite popolnoma avtomatično plinsko gretje. Pokličite še danes za podrobnosti o BRYANT grelcu.
BREZPLAČEN PREGLED IN PRORAČUN
Naši veščaki za gretje vam bodo na željo pregledali in podali brezplačen proračun za popolno delo brez vsakih obvez.
Če imate star fornez ali slabo grelno napravo, priporočamo Vam, da še danes pokličete in dobite vsa pojasnila kako z majhnimi stroški lahko inštaliramo moderno grelno napravo, ki vam bo nudila več toplote po nižji ceni.
Naši izurjeni mehaniki so vam na uslugo skozi
24 ur na dan.	v
W. F. Hann & Sons
15505 Euclid pri Taylor
MU 1-4200
(GOVORIMO SLOVENSKO)
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avle ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1 7200
NICK POPOVIC, predsednik
V orane:
OBRAČUN
(Nadaljevanje)	I
■J, vprašanje! Vi ste bedal^!— če bi jih imel, kakor jih Najprej bi povabil vse prijatelje, ki so j™ priredil večerjo, jj ' jesti kolikor bi hoteli—do bj . jih opijanil in nahranil da bi popokali.—Potem bi —dobil bi si žensko, ka-bi hotel.—Trosil bi, da bi kdaj sem živel . . . Sploh hi niti ne znal tjf z denarjem. Mogoče je
ga nimam. Prav ni . . S] ® je govoril o ženski, sem dfii pogledal po Pavli. Vi-da se ji iskrijo oči. Gle-
dala je naravnost proti Pravici. Njen kavalir jo je držal okrog pasu in jo stiskal, toda ona je bila očividno neobčutljiva za te objeme. Silil jo je, naj pije, ona je ubogala molče, toda niti alkohol je ni mogel omamiti. Čakala jr samo prilike, da bi ga mogla pahniti od sebe.
Cez nekoliko časa je godec zopet zaigral in Pavla je šla zopet plesat s prejšnjim. Cisto mrtva je visela ob njem. Ko pa je plesala mimo Pravice, se ga je skušala dotakniti. Pravica, ki je že nehal sanjariti o denarju, se je srečal z njenimi očmi.
"Kaj boš plesala zmerom z
istim!" je rekel lahkomiselno in iztegnil roke po nji.
Ona se mu je spustila v naročje. Pravica ni umel plesati dobro, ali ker je bil že pijan, je plesal vseeno. Po plesu je izpustil Pavlo sredi izbe, toda ona se ga je oklenila za roko in odšla z njim na stol. On jo je objel preko pasu in ji dal piti.
"Zdaj mi je vseeno," je rekel "Pa pij, toliko imam, da se boš opila, pa če vse zapravim nocoj."
Prejšnji ljubimec Pavle ni sedel za mizo, ampak je z mračnim obrazom stal za njenim hrbtom. Dvakrat je zaklicali
"Pavla, Pavla!!" Toda ona se mu ni odzvala. Potem pa je siknil skozi zobe: "Vlačuga!" in zlezel tiho za mizo. Njegov zoprni obraz je bil še zoprnejši in zdel se je mnogo starejši kot prej.
Naenkrat pa se je dvignil izza mize Tevž, ki je doslej čisto mir-
no sedel na mestu; dvignil se je, njegove oči so gorele v jezi in bil je tako razburjen, da si je moral oddahniti, ko je hripavo rekel:
"Sedaj pa je dovolj! Plačaj hrano, ali pa—!"
Bil je grozen v svoji razljuče-nosti, kakor razkačen gad se mi je zdel.
Pravica je ta pojav popolnoma prezrl, tudi Pavla se je delala, kakor bi ne slišala ničesar. To je Tevža še bolj razburilo.
"Denar takoj, ali pa grem po orožnike!" se je zadri še bolj grozeče.
Cela soba je prisluškovala, na videz pa je govorila glasno čisto druge reči. Godep se je zopet začel igrati s posameznimi glasovi harmonike. Tevž pa je nadaljeval :
"Hrano sem mu dajal mesec dni; rekel je, da bo plačal, ko prejme denar; prejel ga je, pla-
čal ni, prejel ga je zopet in plačati zopet noče. Daj denar!"
Prejšnji ljubimec Pavle je zmagoslavno gledal. Prišel je k naši mizi in govoril zasmehljivo:
"Pavla, ali te ni sram?" Toda v njegovih besedah je bilo več prošnje kot zasmehljivosti. Pavla pa se ni zmenila zanj, niti sovražnega pogleda mu ni privoščila. Tudi proti ostalim ni čutila nikake sramote. Pravica se je smehljal, bil je pijan, poleg sebe je čutil topli Pavlin život.
"Greva!" je rekla končno ona. Hotela je vstati.
"Denar sem!" je vpil Tevž in zgrabil Pravico z obema rokama za rame.
"Osel! Tu imate!" je zamr-mral ta mračno in vrgel dvaj-setkronski bankovec na mizo. Tevž ga je hlastno zgrabil in ga stlačil v žep.
"To je premalo! Komaj za en teden! Daj še več!"
"Vi ste pravi bedak!" se je Pravica cinično nasmehnil. "Ali bom delal potem samo za hrano? Smešno!"
"Denar sem!" je hropel Tevž kakor gluh.
Verižniki ob mizi so se zakro-hotali na glas. Ne vem, kaj se jim je zazdelo smešno.
"Greva!" je silila zopet Pavla.
Pravica pa se ni zganil, pustil je čisto mirno,'da ga je držal Tevž za suknjo. Naenkrat pa je zaigrala na njegovem obrazu globoka bolest, pomešana s cinizmom. Otresel se je nadležnega upnika, potem je izvlekel izpod bluze delavsko knjižico, vzel i/ nje ves denar, ga stisnil v pesti in ga zagnal po mizi.
"Tu imate! Nažrite se, lopovi! Meni je vseeno!' je zakričal.
Po denarju %sta planila Tevž in natakarica hkrati in se pulila zan.i.
Takrat se je Pravica zavedel, da se ga Pavla še vedno drži.
"Poberi se tudi ti! Kaj se li-žeš? Beži k vragu! Za kaj si mi prav za prav? Stran!' ji je rekel turovo in jo pahnil od sebe, da se je opotekla po sobi. V kotu, kamor se je zaletela, se je obrnila in zaplakala.
Delavec Pravica pa se je okre-nil proti vratom in rekel čisto mirno:
"Lahko noč!" in odšel v temo.
Od takrat ga nisem videl, niti nisem o njem čul. Morda se je oženil in priženil dve sto tisoč. Pa gotovo ne! Di*ugače bi me gotovo povabil na pojedino, ker je rekel, da bo takrat povabil na pojedino vse siromašne znance.
Pavlo pa vidim večkrat! (Konec)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
19. junija 1950,
Po 22 letiK na obisliu v rojstni 'domovini
d. J
Milan Medvešek
71
Drugi dan naju je Dušan Golob odpeljal z Mentonovim avtom v tovarno aluminija v Str-nišče pri Ptuju. Tovarna še ni izgrajena. To je najbrže največji industrijski projekt v vsej Ju^slaviji.
Kdor se zanima za razvoj nove Jugoslavije, je o tej tovarni že čital. Naj rečem le, da je projekt tako ogromen, da si ga nemoreš predstavljati,- če ga ne vidiš. Tovarna je imela velika naročila za razne stroje in opremo v državah sovjetskega bloka, po sporu pa so te države prelomile pogodbe in tako zadale udarec tudi temu projektu. V načrtu je dograditev te tovarne v teku sedanje petletke, toda če jo bodo dogradili v teku pet let, bo že v tem času narejen ogromen korak v jugoslovanski industriji. Če bi šel zopet v staro domovino, bi prav gotovo šel ponovno gledat to ogromno tovarno.
Na vseh straneh ob poti v to-__£__
LOOK, I'm standing on my own two feet!
That's what this young American would say, if he could only talk.
Standing up by himself for the first time, he's made a great discovery—what a wonderful feeling it is to be independent!
Yes, it's a wonderful, carefree feeling, and you can have it, too. Here's what you do;
Invest in U. S. Savings Bonds for your" financial independence. You'll know that for every $3 you invest now, you'll get $4 back in ten years.
Get ready to stand on your own two feet. Visit our Bond Department today!
FOR YOUR FINANCIAL INDEPENDENCE—BUY U. S. SAVINGS BONDS
varno smo videli velike in modeme stanovanjske hiše. P r i tej tovarni faktično raste novo mesto. Naj omenim, da so te stanovanjske hiše tako zgrajene, da j6 dovolj prostora vmes in zraka.
Glavni ravnatelj Viktor Sto-par nas je že čakal in prisrčno sprejel. Z njim je bil tudi inženir Fran jo Grunfeld. Oba sta še mlada in prijazna moža. Vodila sta nas po ogromnem prostoru več ur, potem pa smo se prijateljsko poslovili. Naj še omenim, da je direktor Stopar prijatelj Vinka Knola, jugoslovanskega konzula v Chicagu, in je izročil zanj prijateljske pozdrave.
Direktor avtomobilske tovarne je nama še razkazal mariborsko okolico, potem pa sva se odpeljala nazaj v Ljubljano. V Ljubljani sem ostal nekaj dni, obiskal nekatere znance, nato pa se podal nazaj v Novo mesto.
Po mojem povratku s Štajerskega se je pripeljal v Žabjo vas pesnik Tone Seliškar, z njim pa njegova soproga in sloviti pevski učitelj Avgust Šuli-goj, kateri je žel v stari' Jugoslaviji velike uspehe z mladinskim pevskim zborom "Trboveljski slavčki". Razgovarjali smo se o tem in onem vse popoldne. . Seliškar je sedaj na obisku v Ameriki. On ima velike zasluge tudi med ameriškimi Slovenci, saj je polnil naše publikacije skoraj četrt stoletja s pesmimi, povestni in igrami ter utrjeval delavsko zavest.
Dasiravno sem precej potoval, sem si vzel čas in si ogledal hoste in kraje, po katerih sem lazil in se igral v otroških letih. Zavil sem na obronek vasi in si ogledal tri grobove, v katerih počivajo neznani partizani. Stoječ pri enemu teh grobov, ki je čisto na samoti precej ven iz vasi, so me prevzemala čudna čustvte, zgrabila me je želja, da bi žrtvi pogledal v obraz. Iz bližnje podrte Zoretove hiše je kar naprej lajal pes in zdelo se mi je, kakor da bi me hotel odpoditi od groba. Šel sem nato naprej in od daleč gledal, na Jakopinovo hišo. Ta hiša je tik, gozda in ko je nekdo javil Nemcem da je družina povezana s partizani, so razbojniki prišli tja, pobili vse člane družine in hišo zažgali.
Bil je krasen decemberski dan, jaz pa sem korakal naprej po potih in stezah, po katerih nisem hodil že toliko let. Zavil sem preko polja proti "ce glanici", kjer je bila nekoč velika tovarna za opeko. Sedaj je ves prostor zagrajen, ker je tam nekak vojaški projekt. Stražnik me je gledal in men da premišljeval, kaj lazi tod okrog ta "tujec". Nato sem zavil v Smoletovo hosto, kjer smo se otroci mnogokrat igreli "rav-barje in žandarje". Iskal sem "francoskih jam", katere pa so
STAKICH FURNITURE CO.
Qutfhfy at a Price — Easy Terms
IVanhoe 1-8288—James D. Stakich—16305 Waterloo Road
NAZNANILO
Vsem Slovencem in Hrvatom naznanjaVa, da sva prevzela od Mrs. Copic
GOSTILNO
na I60I7 WATERLOO RD.
Postregla bova vedno prijazno s svežim pivom, pristnim vinom in okusnim prigrizkom.
SE PRIPOROČAVA
Mr. in Mrs. Frank Seruchar
zasute. V gozdu pa sem našel strelske jarke iz zadnje vojne.
Ves zamišljen v preteklost, sem korakal naprej in zavil k studencu, ki je že od nekdaj slovel daleč na okrog po svoji kristalno čisti in ledeno mrzli vodi. Ta studenček pa ima prav grdo ime "šajser". Roke sem oprl v skale, se spustil s telesom k vodi in pil mrzlo vodo, dasiravno v tistem trenotku nisem bil prav nič žejen. Studenček je prav tak kot je bil in prav tako tista steza, ki vodi k njemu. Potem sem šel ob potoku proti Trščaku. V tem potoku sem se učil plavati.
Zavil sem proti Gradu Grabnu in cerkvi sv. Ane. Cerkvica je še vedno taka kot je bila, toda pred njo ne stoji več ogromna lipa, o kateri so ljudje govorili, da je bila še iz turških časov. Grad Graben in vse ogromno posestvo pa je podržavljeno.
In taval sem naprej. Zrak je bil tako čist, da sem ga čutil globoko v pljučih. Oziral sem se na vse strani in ugotavljal, da je lepa Jugoslavija, še lepša Slovenija, novomeška okolica pa naravnost divna. Tam preko Krke je vas Mačkovec, še naprej pa Trška gora, na kateri se je v soncu svetila cerkvica. Po hribih, pa se mogočno šopirijo srednjeveški gradovi, toda njih mogočnost je že zdavnaj pokopana. Mnogi gradovi v novomeški okolici so sedaj v razvalinah.
Tam na levi od verkve sv. Ane je vas Ragovo. Spomnil sem se na mojega dobrega prijatelja Teropšiča iz Chicaga, kajti Ragovo je njegova rojstna vas. Napotil sem se tja in vprašal za njegovega brata, a povedali so mi, da živi na Trški gori.
Veliko sem že prehodil in vrnil sem se domov. Kdo ve, ali bom še kdaj videl te kraje?
Naj na hitro še omenim, da sem obiskal še nekatere bližnje vasi in srečal sorodnike ameriških Slovencev. Franc Prijatelj iz šmihela pozdravlja svojo sestro Mary Sintič, ki živi v Peo-riji, III, in sestrično filmsko igralko Lymn Whitney v Holly-
DELO DOBI
izučen mizar; "finishing" karpenter.
Stalno delo.
Vprašajte pri ED KOVAČ 960 E. 185 St., KE 1-5030
woodu, Cal.; Franci Hrastar in oče Hrastar iz šmihela pozdravljata brata oziroma sina Silvestra v Chicagu in Johna Jeriča, bivšega urednika Ameri-kanskega Slovenca; Jožefa Je-nič iz Podlubna pozdravlja Janeza Klobučarja v Finleyvillu, Pa.; Alojz Kastelic iz Rakovnika, kateri je bil nekoč član društva 429 SNPJ v Aurori, 111., bo rad zvedel za svoja dva brata Antona in Johna, ki sta živela v državi Wisconsin; Ignac Perše iz Birčne vasi pozdravlja svojega strica Peršeta, kateri je živel v New Yorku; profesor Bogo Javornik iz Novega me sta pozdravlja svojega strica Johna Javornika v Clevelandu.
(Dalje prihodnjič)
Društveni koledar
JUNIJA
25. junija, nedelja — Piknik društva "V Boj" št. 53 SNPJ na farmi SNPJ
25. junija, nedelja — Piknik Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
JULIJA
1.	julija, sobota — Piknik dru štva "LoyaUtes" št. 590 SNPJ na farmi SNPJ
2.	julija, nedelja — Cleveland-ski "Dan SNPJ" na farmi SNPJ
2. julija, nedelja, — Piknik kluba "Ljubljana" na Kalio-povi farmi, Eddy Rd., Wick-liffe, O.
4. julija, torek — Piknik pevskega zbora "Slovan" na SNPJ farmi.
8.	julija, sobota, — Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ
9.	julija, nedelja—Piknik društva "Concordians" št. 185 SNPJ na farmi SNPJ
9. julija, nedelja — Piknik društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ na Zgončevi farmi, Wickliffe, O.
Prejeli smo iz siare domovine
LICJAN, BRINJEVE JAGODE IN TAVŽENT ROŽE.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
WIDGOFS PHOTO STUDIO
485 East lS2nd S!.. IV 1.6939
Se priporočamo za idelavo poročnih, družinskih in vseh drugih slik po zmernih cenah.
ODPRTO OB NEDELJAH
A. Malnar
CEMENTNA DELA
1001 East 74th St.—EN 1-4371 S. N. P. J. FARM
PRIPRAVIMO FINE OBEDE ZA SKUPINE, PO NAROČILU. Pokličite v naprej. Teh: Kiriland 6-3423 Jennie Gorjanc
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dinning room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK KRASOVEC, Prop.
P. O. Edwardsburg, f	Michigan
Phone 9126 F5
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 1-2730
9. julija, nedelja — Piknik društva "Velebit" št. 544 SNPJ na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
15.	julija, sobota—Piknik farmskega odbora SNPJ
16.	juUja, nedelja — Piknik društva "Utopians" št. 604 SNPJ na farmi SNPJ
IG. julija, nedelja. — Piknik Federacije ohijskih društev ABZ na prostorih AJC, Re-cher Ave.
23. julija, nedelja—Piknik društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ na farmi SNPJ
23. julija, nedelja — Piknik krožka št. 3 Prog. Slovenk na prostorih AJC, na Recher Ave.
30. julija, nedelja — Proslava štiridesetletnice društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ
AVGUSTA
6. avgusta, nedelja — Piknik društva "Naprej" št. 5 SNPJ na farmi SNPJ
13. avgusta, nedelja — Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ
20. avgusta, nedelja — Piknik pev. zbora Triglav na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
20. avgusta, nedelja — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na farmi SNPJ
27. avgusta, nedelja — Piknik! Mlad pev. zbora SDD na far-! mi SNPJ
SEPTEMBRA
3. septembra, nedelja — Piknik Farmskega odbora SNPJ.
3. septembra, nedelja—Piknik Kluba društev AJC na lastnih prostorih na Recher Ave.
17. septembra, nedelja—40-let-nica društva Brooklyn št. 135 SNPJ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
24. septembra, nedelja — Skupni koncert petih pevskih zborov pod vodstvom pevovodja F. Vauterja v SND, St. Clair Ave.
OKTOBRA
1. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd.
1. oktobra, nedelja—Maškerad-ni ples Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
1. oktobra, nedelja — Jesenski koncert pev. zbora "Zvon" v SND, E. 80 St.
1. oktobra, nedelja — Igra in ples Gospodinjskega odseka v AJC, Recher Ave.
8. oktobra, nedelja — Ples društva Združene Slovenke št. 23 SDZ v SDD, Waterloo Rd.
15. oktobra, nedelja — Ples podružnice št. 41 SŽZ v SDD, Waterloo Rd.
15. oktobra, nedelja — Maske-radna veselica krožka št. 3 Prog. Slov. v AJC, Recher Ave.
22, oktobra, nedelja — Predstava dram. zbora "Anton Verovšek" v SDD, Waterloo Rd.
29. oktobra, nedelja — Prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v SDD, Waterloo Rd.
NOVEMBRA
5. novembra, nedelja — Prireditev društva "Strugglers' SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
5. novembra, nedelja — Opero "La Traviata" poda Glasbena Matica v SND, St. Clair Ave. ob 3:30 pop.
12. novembra, nedelja — Prireditev društva V boj SNPJ ^ SDD, Waterloo Rd.
19. novembra, nedelja — Koncert zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
26. novembra, nedelja — P'®® društva Collinwood Hive TM v SDD, Waterloo Rd.
DECEMEBRA
3. decembra, nedelja — društva Združeni bratje SNPJ v SDD, Waterloo Rd. ^^
muči revmatizeM?
Mi imamo nekaj posebnega P*®" revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodj Mandel, Ph. G., Ph- Xeil
15702 Waterloo Rd. — IV 1-9^
1881
PUSNAR
1950
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je kruta smrt pretrgala nit življenja moji ljubljeni soprogi in da nas je za vedno zapustila naša dobra teta
Frances Pusnar
rojena ZAJC
Zatisnila je svoje mile oži dne 30. maja 1950.
Pogreb se je vršil dne 3. junija iz August F, Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine ter od tam po opravljeni maši-zadušnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo jo izročili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnica je bila rojena 28. aprila 1881 leta v vasi Brud, fara Št. Mihael pri Novem mestu. Bila je članica društva Vipavski raj št. 312 SNPJ, društva Maccabees in podr. št. 32 SŽZ.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljene soproge in tete. Ta dokaz vaše ljubezni napram njej nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti.
Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojne. Bog plačaj!
Srčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri. pogrebu.
Hvala vsem, ki so darovali v dobrodelne namene.
Lepa hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojnice ko je ležala na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so jo sprejmili na njeni zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Zahvalo naj sprejme August F. Svetek za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala čst. g. Anthony Bombaču za opravljene cerkvene obrede.
Posebno zahvalo pa izrekamo sosedom, ki so tako velikodušno pomagali v času bolezni in smrti. Hvala prijateljem, ki so nosili krsto.
Končana je Tvoja zemeljska pot, draga soproga in teta. Odšla si tja, kjer ni trpljenja in ne solz, tja, kjer vlada večni mir. Mi se Te bomo spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo dokler bodo naša srca utripala.
Spavaj mirno—snivaj sladko!
ŽALUJOČI OSTALI:
ANTON, soprog
FRANK in JOHN, brata
MRS. LILLIAN MANDEL, MRS. DOROTHY PETERSON, MRS. JOSEPHINE McLAUGHLIN in MRS. EMMA KRUPITZER, nečakinje
EDWARD ZAJC, nečak
v stari domovini pa zapušča sestro MARY ZUPANČIČ
Cleveland, Ohio, dne 19. junija 1950.
M