Političen list za slovenski narod.
Po polti prejemaa velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., is pol leta 8 (Id., n d«trt let« 4 gld., ta en mesec 1 fld. 40 kr.
T administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., sa pol leta 6 fld., ta četrt leta S flt.. ta en me«ec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Potamezne številke veljajo 7 kr.
I
Naročnino in oznanila (inserate) prejema »pr&vništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove uliee št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, V red Blitvo je v Semeniških »lieah h. št. 2, I., 17. lihajm viak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob '/«6- uri popoludne.

V Ljubljani, v sredo 22. novembra 1893.
Letnik XXI.
Društvo za krščansko umetnost.
Glede umetnosti se do zadnjega časa v Slovencih ni dosti storilo. Žal, da se je celo mnogo zanemarilo in marsikaj umetniškega iz prejšnjih časov odstranilo in nadomestilo t umotvori brez vsake umetniške cene.
Zato je bilo umestno in potrebno, da je I. slov. katol. shod osnoval posebno sekeijo za krščansko vedo in umetnost ter po strokovnjakih pečal se i vprašanjem, kcko tudi Slovencem napredovati v krščanski umetnosti in kako ohraniti umetnostne izdelke iz 6tarožitno8ti.
V dosego toga namena je gled^ krščanske umetnosti izrazil prvi slovenski katoliški shod naslednje želje:
„1. Naročbe na nove kipe in slike, bodisi po cerkvah ali znamenjih ob cestah, dajale naj bi se zlasti domačim možem, a le takim, kateri so v resnici umetniki ter krščanskega mišljenja in življenja.
2.	Stare cerkvene reči naj bi se ne prodajale, ampak oddajale naj bi se škofijskim muzejem, kateri 6e imajo ustanoviti.
3.	Stare slike in kipi naj se ne odstranjujejo brezmiselno; vpraša naj se prej strokovnjak o njihovi vrednosti in potem naj se, ako vredno, dajo prenoviti po umetniku, a ne po navadnem rokodelcu.
4.	Okus za pravo krščansko umetnost budi naj se že v ljudski šoli in se goji v obče med pripro-6tim narodom s tem, da naj se namesto malovred-nih preživo barvanih podob in sentimentalnih alegorij delč podobice, posnete po krščanskih umotvorih.
5.	Zabranjuje naj se po gostilnah in drugod razkazovati in prodajati gole, umazane podobe, foto-
grafije itd., ter razobešati nravnost in verski čut žaleče slike.
6. V prospeb krščanske umetnosti ustanovi naj se posebno društvo; njega namen bi bil pri zidanju in popravljanju cerkva, pri prenavljanju starih umotvorov, pri nakupavanju in naročevanju cerkvenih potrebščin s svetom in dejanjem pomagati ter sploh podpirati vse stroke krščanske umetnosti."
V našem listu so vzlasti po katoliškem shodu že večkrat prijatelji krščanske umetnosti izrekali željo in utemeljevali potrebo posebnega društva za krščansko umetnost. Zato danes z veseljem belje-žimo vest, da se tako društvo snuje v Ljubljani in da bodo po inicijativi preč. g. kanonika Jan. Flis-a imeli prijatelji krščanske umetnosti dne 30. t. m., ob 4. uri popoludne v prostorih katoliške družbe na Starem trgu prvi osnovalni zbor, na katerem se bodo dogovorili o sestavi pravil, ki se bodo potem izročili oblastvu v potrdilo.
Želeti je, da se tega osnovalnega shoda udeleže osebno prijatelji krščanske umetnosti v obilnem številu, ali da vsaj, ako so zadržani ali preveč oddaljeni, pismeno sporoče svoje nasvete, o katerih žele, da bi se na-nje oziralo pri sestavljanju pravil. Dotična pisma naj se blagovoli pravočasno dopo-slati preč. gosp. kanoniku in stolnemu župniku Janezu Fiis-u v Ljubljano.
Zasnovanemu novemu društvu želimo najlepših vspehov pri gojitvi krščanske umetnosti.
Iz sabora hrvatskega.
Iz Zagreba, 20. novembra.
Hrvatski sabor je začel svoje delovanje 16. novembra. Namesto pokojnega predsednika Mirka Hrvata odpre zborovanje podpredsednik Gjurgjevič
ter v kratkem govoru omeni vse one poslance, katere je pobrala bela smrt za časa počitnic. V prvem redu nariše zasluge bivšega saborskega predsednika ter predlaga, da se v zapisniku izrazi žalost eelega sabora zaradi njegove smrti, kar se seveda tudi zgodi. Za one saborske mandate, ki so izpraznjeni vsled smrti, razpisale se bodo precej nove volitve, tako poroča vsaj podpredsednik, bode pa li vlada tudi to storila, je seveda drugo vprašanje.
Že v prvi seji se je oglasil opozicijonalni poslanec dr. Frank proti vladi gledd poročila o regal-nem odškodovanju. To poročilo je mislila večina kar na znanje vzeti brez vsakega pretresanja. Opozicija se je temu ustavila ter po dr. Franku zahtevala, da se izroči odboru „ad hoc" na pregled. Ker je bil tudi ban za to, da se poročilo pretrese, in sicer v proračunskem odboru, sprejel se je ta predlog od obeh strank. Tudi je vprašal dr. Frank bana, vrši li on dostateu vpliv pri konečnem obra-čunanju mej Hrvatsko in Ogersko, in misli li o tej zadevi kaj storiti, da se bodo ta obračunanja brže reševala, nego do zdaj. V redu to ni, da se še le letos razpravlja o sklepnih računih za leto 1889. Ban na to odgovarja poslancu Franku, da on vrši svoj vpliv pri vseh računih, da se bode v bodoče v tem oziru hitreje uredovalo, kajti zdaj se že pregledujejo računi za leto 1892, a obračuni za leto 1893 bodo pokazali, kako povoljen je iinancijalni dogovor med Hrvatsko in Ogersko.
Ta poslednja izjava zanima zdaj vsakega domoljuba, da vidi, kakšno korist ima Hrvatska od zajed-niškega liuancijalnega gospodarstva z Ogersko. Vrlo je neverjetno, da bi se mogla iz sedanjih obračunov dokazati vsa prava korist za Hrvatsko, kajti dobro je znano, da se od nekih zajedniških dohodkov okoriščuje samo Ogerska. n. pr. od železnic. Zaradi tega so v prvi vrsti poklicani naši državni
LISTEK.
Grobovi Scipijonov.
(Les tombeaui des Scipion3. -(Konec.)
Napisal J. Mery.)
„Bodemo-li že skoraj pri grobovih?" vprašal sem mlado sibilo.
Ustavila se je, ter obrnila k nam. Naše lučice razsvetljevale so njene sive oči in z rudečico pokrita lica. Stegnila je roko proti nekaj temni votlini ter dejala kislega obraza :
„Ecco un sepolcro di Scipione!"
„Katerega?"
„Seipijona 1"
„Toda katerga izmej tridesetih ?"
„Ne vem."
Posvetili smo s svečicami v nasnačen kraj. Toda tam ni bilo nikacega groba, nikacega Scipijona. Vodnica nam je nato razložila, da se nahaja sarkofag v Vatikanu; ona nam je pokazala samo kraj, kjer se je poprej nahajal.
Sla je dalje. Crez deset korakov obrnila se je zopet k nam, rekoč: „Ecco un sepolcro di Scipione". Mi pa zopet nismo videli ničesar. In spet nam je ona hladnokrvno razložila, da se tudi sarkofag tega Scipijona nahaja sedaj v vatikanski galeriji.
Tako se je zgodilo tudi še pri naslednjih desetih ali dvanajstih grobovih. Res je, da smo ne-kolikrat našli na zidu nekake hieroglife in neumljive črke, kot n. pr. cm, coss, sc i. t. d., opazili smo za neko grobljo celo monogram S, P. Q. It. toda o kakem grobu ni bilo tudi tukaj ne sluha ne duha.
Le-ta podzemeljski hodnik je imel dva izhoda, ln tako smo prišli venkaj, ne da bi se bilo treba vračati po isti poti nazaj. Lučice so že ugašale, ko smo zopet dospeli na prosto. Grda starka čakala nas je pri vratih. Stegnila je proti nam svoje koščene, zarjavele roke ter svoj zgovorni obraz, s ko-jim dan na dan ružijo Italijani neizkušene, zvedave potovalce. Neumno je bilo sicer drago plačati podzemeljski sprehod in neprijetno mistilikacijo. Toda treba se je bilo vendar-le udati. Podarili smo ji tri paole.
„To ni za grobe Scipijonov", dejal sem starki, „to je le za sveče, ki ne veljajo niti tri bajoke."
Pričakoval sem zahvale.
„Tri paole!" zakričali ste h kratu mati in hči. Niti Vergilijeve furije niso bile strašnejše v svoji jezi. „Tri paole! Za tak beraški denar ne kažemo ni grobov Scipijonovih. To niti miloščina ni! — Me smo Rimljanke! — Grobove Scipijonov za tri paole! — Ali Vas ni sram, tujec?"
„Toda kje imate vendar grobove Vaših Scipijonov?" dejal sem ji in smeh me je silil.
„Tukaj so", zakričala je starka brez pomisleka
v svoji srditosti. „Tak6 je zapisano v bukvah in ves svet to v^, samo Vi ničvedci ne! Toda ne boste mi ušli, ne, prej mi bodete plačali. Mi ne kažemo nikomur Scipijonovih grobov spod jeden tolar. Dajte mi ga!"
Le s silo smo se mogli preriti do svojega vozu, ki je stal na Apijevi cesti. Naš voznik, ki je zakrivil ves ta dogodek, nas je pustil poslušati celo četrt ure psovanje matere in njene hčere. Kakor Vergilijeve harpije naslonili sta se na zid in njuno psovanje in preklinjanje slišali smo še dolgo. Konji so se počasi pomikali dalje. Perfidni voznik skrbel je za to, da nam ni ušla niti najmanjša besedica tega psovanja in zmerjanja v klasičnem italijanskem jeziku, koje je prihajalo sem od grobov velikih Scipijonov.
Ko smo se vračali iz cirkusa Antoninovega morali smo se zopet peljati memo grobovja Scipijonov. Baburi bili sta še vedno na svojem mesta ter nas že od daleč opazili v odprti kočiji. Veleli smo izvoščeku, naj vozi brzo mimo njiju. A on se nam je samo škodoželjuo smehljal, češ, da ne ume naše italijanščine. Pripravljeni smo že bili, da se bode vsula kopica kamenja na nas baš na onem mestu, kjer je bilo kameuanih toliko mučenikov. Zato smo bili uprav veseli, ko sta nas baburi vspre-jeli samo s psovkami, klepetajoč nekaj o paolih, tujcih, sleparjih, Scipijonih in grobovih, kar ni nikogar iz-mej nas ranilo ali mu sploh kako drugače škodovalo.

r„W
poslanci na ogerskem zboru, da izposlujejo pri ogerski vladi uvrščenje vseh dohodkov po dotičaem ključa tadi za Hrvatsko. Se le pOtem se bo moglo govoriti o pravičnem razdeljenju dohodkov, v kolikor se more to sploh po sedanji nagodbi zahtevati.
V drugi seji dne 18. novembra je bila na duevnem redu volitev saborskega predsednika ter saborskih beležnikor. Opozicija se je pred volitvijo izjavila, da ne bode sodelovala, ker ni hotela vladna stranka sprejeti nobenega opoticijoaalca med sabor-ske urednike, kakor to zahteva medsebojno spoštovanje, in kar se po navadi godi v vseh parlamentih. Po tej izjavi se odstrani opozicija iz zbornice. Med tem je bil izbran za predsednika dosedauji podpredsednik Vaso Gjurgjevič z 59 glasovi.
Novoizvoljeni predsednik se zahvali za izvolitev in poverenje od strani svojih sodrugov, ter obeta, da se bode strogo držal saborskega poslovnika in da bode nasproti vsakemu le pravično ravnal. Nič druzega se tudi ne zahteva od pravičnega predsednika, in če se bode svoje obljube držal, potom se ne bode treba opoziciji tožiti n£nj, kakor se je z Vto pravico tožila ua pokojnega Hrvata.
Prihodnja saborska seja bode sklicana, ko bodo odbori pretresli predložene zakonske osnove.
Tudi klub narodne stranke je dobil novega predsednika v osebi barona Kuševiea mesto pokojnega Vukotinoviča. Govorilo se je, da hoče imeti jeden del narodne stranke od vlade popolno neodvisnega klubskega predsednika. Ta želja se pa ni izpolnila, kajti večina jo sprejela onega predsednika, katerega je želel sam ban. In tako je ostal klub v oni odvisnosti od vlade, kakor je bil do zdaj. Zanimivo je tudi to za naše odnošaje, da sLa oba predsednika vzeta iz srbskega kluba in da je bil kandidiran saborski predsednik po nekem katoliškem kanoniku zastopniku. Pa naj zdaj trdijo pravoslavni, da so Hrvati netolerantni ! Kaj takega ne bi se moglo nikdar zgoditi, ko bi imeli oni večino v zboru, da bi jim namreč katoliki predsedali. Sicer pa nas spominja ta dogodjaj onih lepih časov, ko se naš narod še ni delil na Hrvate in Srbe, nego ko so vsi složno delali na korist Hrvatske pod jednim imenom hrvatskim. Naj bi se kmalu zopet povrnili ti časi sloge in edinosti v hrvatskem narodu!
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. novembra.
Klubi treh velicih strank imajo danes posvetovanje. Levičarji se bodo posvetovali o pre-ostroju klubovega načelništva. Dosedaj so v načelstvu bili trije člani, odslej jih bode pa devet. Taka po-množitev klubovega načelništva pač ni potrebna le zaradi izstopa Plenerjevega iz njega, ko on vendar ni delal za sedem drugih. Za to so že drugi vzroki. V levičarskem klubu tudi ni vse tako lepo jedino, kakor bi kdo mislil. Cela vrsta je raznih frakcij. V opoziciji so te frakcije pač bile precej složne, ali
Pred tem dogodkom imel sem čudovito spoštovanje do Scipjonov; od takrat pa se jih ie z nevoljo spominjam. Če berem o bitki pri Zami ali o razdejanju Kartagine ali o vzdržnosti Afrikanovi, spomnim se vselej na one tri svečice, na obe sibili, na tri paole in na prazne grobove in čudim se, kako da ni Hanibal potolkel Scipijona pri Zami, temveč baš obratno. In srdim se na ves rimski narod, da ni kamenjal onega zločestnika iz rodovine Scipijonov, kateri je povab:l senatorje — mesto da bi vredil državne finance — na sprehod na Kapi-tolij v zahvalo nesmrtnim bogovom, ki vendar niso imeli prav ničesar opraviti s suhoparnimi številkami državnega proračuna. Tako prične človek sovražiti najbolj čislane, najbolj zaslužne mož^. In vselej me je jezilo, kedar sem se spomnil, da se je kakor meni godilo poslej tudi drugim potovalcem, koje je vozil kak izvozšček iz Monte Citorio pred poslopjem Curia innoncentiana po Apijevi cesti. Kajti vse te plačujeti baburi, stanujoči pri grobeh Scipijonovih.
Kakor zaznamujejo mornarji vsako pečino, kojo na novo najdejo, s pičico na zemljevidu, tako tudi jaz svarim vsacega bodočega turista, naj se varuje zakotja sibil na Apijevi cesti. Kajti človek se ondi več nego jedenkrat opehari. Tako kakor v katakombah, poruši se tudi tukaj kaj lahko strop. In v resnici neumno bi bilo, če bi človeka, iščočega grobove — kojih niti ni ne — zasula opeka ali pa razpokani obok nekdanjega rimskega mavzoleja.
Josip Jaklič.
težje bo to sedaj, ko bode levica prva vladna stranka. Zaradi tega se pa bodo poklicali vodje vseh teh frakcij v načelništvo. Tako se bodo vse važnejše stvari rešile že v načelništvu, kjer se bode ložje doseglo kako sporazumljenje, kakor se v klubu samem. Ce se vodje sporazamijo, bodo dragi že pritrdili. — V Hohenvrartovem klubu bode posvetovanje pač precej burno.
JProtikoalicija. Pripravlja se proti novi vladi protikoalicija. V tej bodo Mladočehi in Staro-čehi, protisemiti, demokratje, najbrž nekaj južnih Slovanov. Rusinski poslanec Romanezuk se je izrekel, da Rusini ne bodo ravno v vsem nasprotovali, ali zagovarjali bodo občno volilno pravico in sploh jednakopravnost. Odločno se bodo pa upirali, ko bi se hotela kako razširiti deželna avtonomija ali pa za Galicijo narediti kaka izjema glede volilne re- i forme. — Od protikoalicije pa ni pričakovati po- j sebnih vspehov. V njej bodo prerazlični elementi. \ V najvažnejših vprašanjih se ne bodo mogli zjedi- j niti. Čehi so za deželno avtonomijo, Rusini proti ; njej. Tadi v opoziciji je treba nekaj skupnih načel. Mladočehi bodo hoteli biti vodje, ali druge stranke i ne bodo mogle dolgo hoditi za njimi, ker so Mla- i dočehi premalo resni politiki in se tudi ne bodo ozirali na interese drugih.
Volitev župana v Pragi kaže, kako : Staročehi v Pragi zgubljajo svoj vpliv. Mnogi, ki , so voljeni v mestni zbor kot Staročehi, se ne upajo več pokazati svojega političnega prepričanja. Staro- ! Čehi naprosili so prejšnjega župana, da zopet kan- , diduje. Dr. Šole se je dal pregovoriti. Ko je pa prišlo do izvolitve, pa dr. Šole ni dobil potrebne absolutne večine, ker so nekateri Staročehi oddali bele listke. Morala je zatorej biti nova volitev. Dr. Šole je v tem odložil svoj mandat kot mestni odbornik in zatorej pri volitvi ni več prišel v poštev Staročehi so se pa sporazumeli z Mladočehi, da volijo za župana sedanjega podžupana. Mladočeški listi so jako veseli, da dr. Šole ni več župan, in to proglašajj za velik vspeh mladočeške politike. S takim neodločnim postopanjem bodo Staročehi napo- j sled zgubili ves vpliv. Da so imeli Staročehi nekoliko več odločnosti in bi ne bili rok križem držali, bi Mladočehi sedaj ne odločevali na Češkem.	;
Grške finance so popolnoma zavožene in tudi nova vlada ne ve, kako bi se pomagala. Od-stopivše ministerstvo je narod bil z veseljem pozdravil, ker se je nadejal, da mu pomaga iz finančnih zadreg. Trikupis in Deljanis sta bila popolnoma ob veljavo, ker sta državo zamotala v silne dolgove ali nista vedela, kako bi jej pomagala iz njih. Sedaj je Rhalis, ravno tako ob veljavo, ko je pokazal svojo nezmožnost, Trikupis je zopet na krmilu in Deljanis pa zopet popularen. Trikupis pa tudi sedaj ne bode zboljšal financ, kakor jih ni mogel, ko je bil prejšnji pot na krmilu. Govori se, da hoče upnikom ponuditi poravnavo "s petdesetimi odstotki. To je pač podobno finančnemu polomu. Seveda nekoliko bi se lahko pomagala vlada, ko bi naložila večje davke bogatinom, ali tega se ne upa, ker v zbornici odločujejo kapitalisti. Take so razmere v državi, ki se zmatra za poklicano kedaj gospodovati po vsem Balkanu.
Delavci in delodajalci. V angleški spodnji zbornici vršila se je te dni važna debata o zavezanostih delodajalcev do delavcev. Posebno huda debata je bila v tem, da se ne smejo skleniti nobene pogodbe, v katerih bi se delavci že naprej odrekali vsake pravice do odškodnine od strani delodajalcev. Proti tej določbi so pa ugovarjali službujoči pri železnicah, menda najeti od železniških uprav. Zatorej se je že bilo bati, da vlada ne zmaga s svojo predlogo, ker je cel6 več liberalnih poslancev imelo pomisleke proti taki določbi. Konservativci, kot zastopniki kapitalizma, so pa seveda z vso odločnostjo ugovarjali taki določbi. Pri glasovanju je 20 liberalcev glasovalo proti vladi, štirje konservativci pa za vlado. Vlado so pa rešili Irci, ki so se zbrali v polnem številu v zbornici in glasovali vsi za vladno predlogo. Tako je bil vsprejet najvažnejši član vladne predloge.
Angleško brodovje bajč ne zadostuje več, da bi vzdrževalo politični ugled Angleške, odkar sta se približali Francija in Rusija in ima poslednja svoje brodovje v Sredozemskem morju. Anglija ima zares še več oklopnic, nego Francoska in Rusija vkupe, ali politični položaj zanjo ni baš ugoden. Posebno se Angleži boje, da Rusi sedaj, ko imajo svoje brodovje v Sredozemskem morju, si izsilijo svobodni prehod skozi Dardanele in pridobe odlo-
čilno besedo v Carigradu. Rusija bi potem svoje brodovje lahko pomnožtlff v Sredozemskem morju, kakor bi hotela, kar seftfej ne more, ker imajo Angleži Gibraltar v rokah. Zaradi1 tega pa sedaj angleški listi dan na dan zahtevajo, da se zdatno pomnoži angleško brodovje. Nekateri pri(Srof<y#sjo kar sto milijonov .untov šterlingov zar pomnoženje brodovja, da si Anglija ohrani svojo veljavo na morju in svoj politični vpliv. Pričakovati je, da ne bode dolgo, ko se bode moral pečati parlament s to stvarjo, če tudi Gladstone sam ni nasprotnik Rusije.
Razgled po slovanskem svetu.
Češki glas o hrvatskih katoličanih.
Na svetu je že tako, da raste ljulika med pšenico, da visi med zdravim sadjem tudi gnjilo; pa prišlo je tudi do tega, hvala naprednemu duhu 19. stoletja, da se mesto vina prodajajo kemikalije, mesto kruha kamenje. Tako se vrši v animalnem, tako pa tudi v kulturnem in političnem življenju. Poglejmo v to življenje.
Z n a č a j n o s t, ki bi morala biti podstava političnemu delovanju, se gazi ravnodušno, pada na kolena pred oportunizmom. Tako je malo da ne povsodi in tudi na Hrvatskem. Zato ni čudno, da se dobe v bratski nam deželi ljudje, ki žele uvesti — civilni zakon, da tako dosežejo svoj idejal — mažarsko politiko. Kakor da bi ne vedeli, da hrvatski narod ceni svojo vero nad vse, kar je pokazal vselej in povsodi. Kako je na kulturnem polju? Hrvatsko vseučilišče je zasnovano na liberalni podlagi. Literatura je poplavljena s pesimističnim pesništvom, kar je žalosten in poguben pojav; proza cvete slabo in še to mrgoli naturalizma in drugih z a p a d -n i h pošasti j.
Tako in jednako tožijo hrvatski katoliški listi. Znamenito pa je, kako mislijo katoliški Čehi o Hrvatih. V članku ,Quodlibeta opisuje Fr. Štingl. poznati prijatelj hrvatske literature, v mesečniku „Vlast" hrvatske in slovenske razmere. Ko je izrazil zasluženo pohvalo gorečemu potegovanju Slovencev za katoliško stvar, preide na Hrvate iu pravi, da se tudi ti ogrevajo ob plamenu katoličanstva v Slovencih Potem nadaljuje:
„Da je tako, je priča lanski prvi slovenski in katoliški shod. Na shodu je bilo precejšnjo število Hrvatov, ki so obžalovali, da pri njih še spava katoliška zavest in podali roko Slovencem, obetajoč, da zaneso i na Hrvatsko iskro, katero so jim bili užgali v srce slovenski katoličani. Izrazila se je tudi želja, da bi se Slovenci in Hrvatje skoro sešli na ! prvem hrvatskem katoliškem shodu. Dal Bog 1 Skrajen časbi bil, da se toli važen j in močan narod povrne k onim krščanskim idejalom, za katere je že toliko prestal. Hrvatski narod je — iy>rod ; krščanskih mučenikov ; inteligencija tega naroda pa se sedaj klanja neverskemu racijo-nalizmu in materijalizmu! To bi si morali Hrvatje dobro zapomniti. Hrvatska je poplavljena z liberalnimi časniki. Za dokaz odlomek iz jednega hrvatskih dopisov: „Da je pri nas kritikov, je znano; ali žalibog nimamo odločnih in odličnih mož, ki bi se upali vsakemu resnico povedati. Resnica pa je, da se o nobenem političnem našem listu ne more reči, da temelji na katoliški resnici, ampak da se o večini lahko reče: ta listje povsem liberalen."
Ali nimajo Hrvatje katoliških listov ? Na žalost — njih število je pičlo, ki se odlikujejo s plemenitimi mislimi in nazori. Ves ta trud za probuditev katoliške zavesti ostaja brezvspešen. Pa zakaj ? Zelo točno odgovarja jeden slovenski list: Hrvatski časopisi katoliške barve prinašajo svojim bralcem lepe, temeljite razprave o važnih vprašanjih. Pišejo popolnoma po katoliškem prepričanju in odušev-ljenju. Toda zelo malo ali skoro nič se ne bavijo s sedanjimi stvarmi in razmerami, v katerih živi hrvatski narod. Oai preveč na splošno in abstraktno razlagajo in branijo krščanska načela; zato obvisi vse v zraku; bralcem se to prikupi, če tudi jim ne poda stvarnega vžitka. Kristus nam ni zato povedal večnih resnic, da bi ostale v teoriji, v zraku, nego da bi jih uvedli v življenje. Krščansko podlago treba vporabiti v stvarnih razmerah, da proti njim vredi in obuovi ljudsko življenje. Zato je potrebno, da se uvaža stanje, v katerem Hrvatje
živč; a preje, kakor te pokaže, kalo bi moral hrvatski narod živeti po kržčar.rkih idojalih, se mu mora dopovedati, za koliko so je odtujil onim ide-jalom. Narodni odgojitelji morajo seči v današnjo okoliščine, presoditi spise in knjige, ki vplivajo ua duševni razvitek naroda Tak začetek je težak, ker je treba brezstransko odkrivati rane, rezati, sekati, ž g a t i ; to pa je neobboduo potrebno.
Oitajte pisma sv. Pavla, tudi on je razlagal isto tako nauke in osnove nebeškega učitelja, kakor vsi katoliški listi; ali, izvzemši lista do Rimljanov, opažamo v vseh njegovih listih, kako globoko je posegel v stvarne razmere onih cerkvi in vernikov, katerim je pisal; kako nepristransko seka na levo in desno, kako svari, opominja iu sramoti svoje protivnike, protivn.ke Kristusove vere 1
Takega Pavla, oboroženega z dvobrušemm mečem nepristranske, katoliške kritike pa je treba naš:m bratom na Hrvatskem. Kritkovati se mora, kar se sedaj godi, kar se sedaj piše, pa ne, kar se je pisalo v 18 ali 14. stoletju; potem pa to, kar se piše in dogaja doma, pa ne drugod Kaj koristi, ocenjevati francoske, nemške iu laške framasoue, kaj pomaga, ruvati se z Volterjem, Ruso-om, ki se ne morejo več braniti, obsojati zapadui svetobol, ko se pa oni, katerih se to tiče, nočejo braniti — ali mar ni dosti takega materijalist finega gradiva nakopičenega v domačih hrvatskih listih? V listih, katere čita slastno hrvatska mladina ? Vile, navadne hrvatske vile morajo zgrabiti Hrvatje pa brezozirnn očistiti domačo hišo! Kdo bi se bal v.ka in krika? Brez boja ni miru, katerega namje Kristus prinesel na svet.
Katolikom treba dandanes brez-ozirnosti, odločnosti; ue smemo gledati na to ali ono stran, kaj bode rekel ta ali oni, če ga kritika neusmiljeno zadene; od Slovencev naj sa Hrvatje uče: oblika slovenskih katol Ških kritikov je odločna, brez-ozirna, ne omaguje, ampak napreduje vifeštvo katoliških idej. Po tej odločni kritiki je boj za katoliško idejo v Slovencih slaven a pri Hrvatih? Dandanes ne smemo nasprotnikov vere katoliške railovati, ničesar jim dovoliti; — bode li hrvatska iriteligencija še nadalje z brezdelnostjo čas tratila, si bo brzo skopala grob indiferentizma in breznačaj nega oportunizma!
Preje se je Hrvatska zvala „antemurale chri-stianitatis", pa bati se je, da ne bi zgodovina tega nekdaj častnega naslova ne premenila v „anlimurali christianitatis".
Kaj naj dodamo temu važnemu češkemu g'asu, ki smo ga posneli po »Katol. Dalmaciji". Dalmatinski list je vnet zanj. Zgodovina nam priča, da je sedanjemu propadu v političnem in literarnem delovanju kriv liberalizem. Umstvenim zmotam pa so kmalu za petami zmote, ki se tičejo gospodarskega vprašanja. Meč v roke, da si zopet priborimo „križ častni in slobodu zlatnu", katero nam je uerabil — liberalitem!
Socijalne stvari.
Utopije in njih socijalni pomen.
Piše V. M.
I.
Odkar je izdal 1517. 1. nesrečni Tomaž Morus glasovito svojo knjigo »Utopia", v kateri skuša, opirajoč se na Platonove nauke, rešiti socijalni problem, množi f-e od stoletja do stoletja število enacih knjig. Takrat, jo humanizem s svojim individualizmom širil moj zgorniimi sloji sebičnost, katero nalogo je prevzel pozueje njegov sin — liberalizem. Že v Morovi „Utopijiu svetuie izkušeni Rafael, — kakor bi živel danes in ne baš v začetku »probujavAnja duhov iz srednjeveškega spanja", — kot jedino sredstvo proti rastoči bedi: »Brzdajte poželjivi egoizem bogatinov, vzemite jim pravico nakopičevunja in monopola".
Posnemal je Mora James Harriugton s svojo utopijo (kakor so se odslej imenovali jednaki p o-izvodi) »Oceana", iu pa Bakon Verulamski, ki je spisal utopijo »Nova Atlantis".
Slovstva vsth narodov imajo svoje utopije v katerih dajejo pisatel|i dobre svete proti socijalni bedi naše kulture, na ko;e razvalinah bode rod rgradil si novO.
Bolj; ko se prbližuie socijaluo vprašanje kriz;, več se rodi utopij. Najbolj je zaslovel v najnovejšem
času Američaua Bellanija „Pogled iz leta 2000." S to utopilo pomagal js praktični pisatelj najpreje samemu sebi, kajti prislužil si je, ž njo lepo število dolarjev, kar je seveda mnogim tudi — utopija.
Večina tacih spisov ima lo bolj akademično vrednost.
Nekateri pisatelji pa skušajo samo svoje teoreme tudi izvesti dejanski.
Za nas najbolj važen je v tem oziru poskus dr. Theodora Hertzke, ker njegove nauke širijo učenci njegovi ne samo po Poljskem iu Češkem, ampak tudi ž« mej Srbi.
II.
1889. I. izšla ja v Lipskem utopija: »Prosta dežela, socijalna podoba prihodnosti". Spisal jo je dr. Theodor Hertzka. Kmalu potem pa se je ustanovilo društvo, ki ima nalog, oživotvoriti ideje dra. Hertvke.
Ta misli ustanoviti v Afriki, tik pod ravnikom, ob vznožji gorovja Kenija svojo državo ki ne pozna lastnine. V svrho obdelavanja zemlje, iu vsake produkcijo sploh imajo se ustanoviti zadruga, ki naj dele dohodke med člene. Vsakdo lehko po prosti volji pristopi zadrugi, a ravno tako tudi lehko izstopi. Potrebni kapital za pndukci)o posodi naj družba, koje namen ie u4auoviti to »prosto deželo", brezobrestno zadrugam, katere ga pa morajo seveda vrniti v primernem času. Kako stališče bi imela ta družba u-tanovnikov, in ali bi ue vladala baš ona, v tam tiči »konjsko kopito". Od čistega dohodka odrajtovati bi se moral davek, da se redijo starci, bolniki, žeue in otroci. S.*veda bi ta država bila brezverska in meinarodna, saj je vender dr. Hertzka Žid.
Poglejmo samo malo, kako stališče zavzema dr. Hertzka nasproti krščanstvu. Nauk Krissov mu ni nič druzega, nego „n»jčisteje, najblaž|e, čeprav, kar se sredstev in smotra tiče, še na povsem jasno se zavedajoče oznanjevanje socijalne prostosti!" Škoda, da se je Hertzka rodil tako pozno Kake velevažne posledice bi moralo imeti, da je modri Hertzka živel za Kristovega časa, in čital Kristov »privatissimum" o sredstvih in smotru krščanstva.
Toda na vrhunec novodobne omike spleza učeni Hertzka z izjavo:
»Iz Krista napraviti ustanovnika vere .... bilo je mojstersko delo one umetnosti, ki je človeštvo potiskala v sužnost. Krist se z vero nikdar ni pečal, ni jedna vrstica evaugelja nam ne priča tega . .. . Vlekli so ga v smrt, ker je skušal uoeljati socijalne, ne pa verske novotarije". Tu se malo oddahni, dragi bralec, in občuduj spoštljivo globoko učenost dra. Hertzka. Oelo evaDgolje bral je ta učeni Žid, — pravi sam. Toda ljudje, ki so res kedaj čitali evangelije, trdiio, da je v sv. pismu nekje vprašanje: »Ali si ti Kristus, sin Božji ?" in da so tako vprašali Krista uprav pred smrtno obsodbo, ter da se je Krist na to priznal izrecuo siuom Bjžjim. To je izključno socialno? — Sapienti sat.
III.
Tomaž Morus sicer pravi v svoji »Utopiji" : »Se.le, Celene, ljudožderce in enaka čuda nahajamo povsodi, nekoliko redkeja pa je pametno in smotru primerno organizovana družba". Toda Hertzki se ni posrečilo odpraviti ta nedostatek.
Kakor vidimo, idealov ne smemo iskati v Hertz-kovi državi, ako polnega trebuha ne smatramo idealom.
Zidu Hertzki ie pač geslo, kar frivolno poje Epikureiec Heine, tudi žid:
Ks wiielist hieniden Brod genug
Fiir alle llenst-henkinder,
Auch Rosen und Mjrthen, Schonheit und Lust
Und Zuckererbsen nicht minder.
Ja, Zuckorerbsen filr jedormann,
Sobald dio Sehotsn platzen!
Den Hiinincl iiberlassen wir
Den Engeln und den Spatzen.
Take težnje seveda v sedauiih razmerah praktičnih posledic imeti ne mrreio ne gUdč na njihovo ni tratiio nemogočuost. Vendar pu se s popu* larizovaniem takih idej širi socijaln.em in nevera. In sicer to v našem slučaiu Um bolj, ker ima Hertzkina družba že seda) precei denar|a na razpolago, ter pridno razširja tiskovine v vseh jezikih.
Država brez Boga! Zastonj je vt-s trud in vse prizadevanje ustanoviti jo. Istotako zaman iščo človeški um rešitve sociialuega vprašanja brez Boga. Papež Pij IX. zavrgel je izrečno 1864. I. v silabu 3. stavek: nNaravuo moči zadostnem v dosego blaginje posameznikov in ljudstev." Iu sveti oče
Leon XIII. piše v Rvojem pismu laškim škofom z dne 6. eeeembra 1892. I : „OJ verskega propada pa do socijalnega je silno kratka pot."
Socijaluo vprašanie bode se rešilo, toda če ne v krščanskem uuhu, pa s poginom naše omike, kakor nam to živo sl;ka Djnnelly v svojem spisu »Cezarjeva soha", kjer se potopi v potokih krvi sedanja kultura, na nje mesto pa stopi divje bar* barstvo.
Toda tolaži nas jedno. Kakor je za časa Perik-lejevega že davno pokopan bil demokratični duh v Atenah, za časa največjega sijaja republike v Rimu že pokopan bil republikanski duh, in kakor se je liberalizem najbolj širil za časa absolutne monarhiie, tako sedaj za časa absolutne vlade liberalizma pre-šinja že nov duh mlado generacijo. — duh krščanski. In hoc signo vinces!
17.
Kake so socijalne razmere v družbi, stoječi na krščanski podlagi, pa v6 vsakdo, komur je znana zgodovina začetka razš rjevanja krščanstva. In kdo pač ni še z ginjenim sicem bral, kako nam Wise-man v svoii „Fab'joli" prelepo popisuje mejsebojno življenje prv h kr stijanov, ki niso poznali socijalnega vprašanja, dasi živeči sredi družbe, katero je ranedal socijalni boj.
Krasen vzgled krščanske države pa nam je tudi do razpusta tovarštva Jezusovega v preteklem stoletju pod vodstvom jezuv.tov stoječa južno-ame-riška država Paragvaj. P. Kobler S. J. popisuje nam v svoii knjigi: »Der christliche Oommunismus in Paragu»y", razmere v tej državi.
Ce so že srednjeveški Nemci poznali izrek: »Unter dem Krummsiabe ist gut wohnen" kaj še-le prebivalci Paragvaja. Toda čuimo:
V 17. stoletju ustanovili so jezuviti v Paragvaju v južni Ameriki mej tamošniimi Indijanci nekaj misijonskih postaj. »B^lokožec" pa ni imel brez posebnega dovoljenja pristopi v državo. Kako modro je to bilo, kažejo nam jasno današnje razmere v Afriki, kjer različni belokožci »nesebično" širijo blagoslove evropske »kulture" mej črnimi.
Deželo razdelili so očetje v okraje. V vsakem okraju bilo je mesto. Vasi j ni bilo, ker je bilo mnogo okrajev, torej tudi mnogo mest. Najmaniše mesto imelo je nad 2000 prebivalcev. V srediui mesta bila je cerkev, potem sodnija in skladišče. Mesta bila so obdaua z utrdbami. Tik mosta bilo je polje prepuščeno posameznim rodbinam. Potem je prišlo polje, namenjeno vdovam in sirotam potem skupno, nerazdeljivo polje, naposled pašniki. Trije dnevi v tednu bili so določeni obdelovanja skupnega polja, ostale dni porabil je vsakdo za obdelovanje svojega polja, seveda razven nedelje. Sadeži, ki jih je rodilo skupno polje, spravljali so se v skladiščih, ter porabljali, kedar se je pridelalo na zasebnih poljih premalo. Tudi otroci so imeli svoja polja, katere so obdelovali, kedar niso bili v šoli, ter se tako privajali delu.
Vsako jutro zbrali so se meščanje v cerkvi pri sv. maši, potem pa so šli na delo.
Obleka bila je priprosta, ter jo je dajala prebivalcem država. Ženske pa so si smele tudi same napravliati lepšo praznično obleko.
Prebivalci dobivali so tudi vedno dovolj mesa. Tako so n. pr. v mestu Sr. Miguel, ki je brojilo 7000 prebivalcev pobili vsak teden 40 volov.
Ženili in možili.so se prebivalci že s sedemnajstim, osemnajstim letom. Vsaka rodbina dobila je svojo hišico.
Tudi za potrebno razvedrilo skrbeli so očetje o primernem času: razveseljevali so so prebivalci z igrami, plesom iu godbo.
Z<i brambo dežele pa so, če je bilo treba, lahko postavili v par dneh 30.000 mož; jezuvitje bili so prvi, ki so vpeljali občno vojaško dolžnost v svoji državi.
Razpust družbe Jezusova v preteklem stoletju naredil je konec tudi krščansko-eocijalni državici paragvajski.
Razmere v bohorodezanjskem okraji.
Poljskemu HPrzegladu" je pisal neki kmet sle deče pismo: »Razven teh židovskih najemnikov, katerim se naša šlalua sama v roke oddaja, ne pomneč na to, koliko njihovih bratov so židje že spravili ob vse imetje, stanujejo židje v znatnem številu v kočah po deželi iu krčmah; kajpak, ker ne morejo od ubogega kmeta dobiti na navadni način, izmislili so si novo žrelo dohodkov, ki jim dajejo znaten dobiček brez dela, ki groze kmetom popolno ruino.
Žid j e jako dobro vedo, kateri kmet potrebuje žita ali denarja, n. pr. za davke ali za drugo potrebe, čeprav samo za vodko. K takemu kmetu pride žid, ga vpraša, kako se mu godi, kaže se kakor prijatelj hoteč pomoči kmetu iz zadrege in mu obeta, da mu bo posodil denarja ali žita ali moke, da mu zato le tele redi pri sebi. Kmet ne preračuni, in žid mu pripelje tele, navadno 6 ali sedem tednov staro. To tele mora zdaj kmet rediti pri sebi tako dolgo, da ono ne postane krava. Ko se ta oteleti, vzame žid kravo s teletom, Šest tednov starim, in oboje proda, ako je junček, ako pa je telica, jo pusti pri kmetu do daljšega razvitja v kravo, kravo pa proda. Za tako izrejo teleta v kravo plača žid kmetu od 8—12 gl., katere vzame kmet od Žida često za naprej v razni obliki, deloma v denarjih, deloma v žitu, kruhu, moki ali vodki. So kmetje, kateri so takih židovskih telet vzredili petero in so za dveletno ali še dolgotrajnejšo vzrejo dobili 50 gl., pa so tudi taki, ki dobijo samo po 8 gl, potemtakem samo 40 gl. in ta vsota je ves dobiček kmeta, kateri imajoč pet tujih telet, ui v stanu rediti krave in nima ni mleka ni masla, čeprav ima polu hlev živine, celo petero. Ta teleta mu res delajo gnoj, ali zato porabi on svoje seno iu slamo, iu zraven še pasejo ta teleta poleti na pašniku ali njegovi otroci ali on sam. Torej za 40 ali 50 gl., ako jih je sploh gospodar v celoti potegnil od Žida. daruje: hlev in pašo, v vrednosti okoli 100 gl. za dve leti za 5 telet, broječ po 10 gl. na leto za pašo za jeduo tele; in šest tednov staro tele se od začetka ne pritakne sena, treba mu je dati kar najlepšega, ali krompirja, ali vsaj toliko otrobov, in to vse bo stalo najinenj 10 gl. na leto za jedno tele, in ako v slučaji tako tele shujša, mora kmet kupiti drugo.
Poglejmo zdaj, koliko potroši žid. Kupi 5 telet, plača za jedno u. pr. 12 gl., torej za petero 60 gl. Za vzrejo njihovo v dveh letih je plačal, recimo 50 gl. Skupaj toraj izdal 110 gl. Cez dve leti ima 5 krav, dobi za jeduo 40 gl., ali za petero 200 gl. Za 5 telet dobi 60 gl. če računamo jedno po 12 gl, kar skupaj znese židu 260 gl.; če zdaj odštejemo od te vsote dohodka stroške t. j. 110 gl., tako ima žid čistega dobička od vsote 110 gl. za dve leti 150 gl., za kar ni nič delal i se brigal. V nekaterih vaseh, kakor : Sadzawa, Hlebowka, Chmielowka, Glebokie, so židje, kateri na ta način vzredijo pri kmetih po 50 ali 70 repov. Ako ima žid na reji 50 repov, ima od vsote 1100 gl. čistega dohodka 1500 gl. v dveh letih.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. novembra.
(Razstava umetnih vezenin.) Sredi prhodnjega meseca napravijo učiteljice tukaišnie c. kr. strokovne šole malo razstavo. V risalni sobi v II. nad-strooju Virantove hiše razstavijo svoje in absolven-tinj izdelke. Videti bode zlasti več cerkvenih vezenin; zato opozarjamo na to razstavo posebno še duhovske kroga z dežele. Prepričali se bodo, da jim je lahko doma naročiti prav krasnih, vestno po cerkvenih določilih zgotovljenih paramentov, in to po veliko nižji ceni, kakor v tujini. Dan, kdaj se ravno odpre ta razstava, naznanimo pravočasno.
(Imenovanje.) Predsednik okrožnega sodišča v Rovinju, dr. Leon Fiocchi, je imenovan predsednikom trgovinskega in pomorskega sodišča in ob enem podpredsednikom deželuega sodišča v Trstu.
(Kaj je vohunstvo?) Iz Gorice 21. novem. V zadnji Sočini številki očita njen urednik nekaterim gimnazijcem ovaduštvo, ker baje razglašajo vsako količkaj dvomljivo besedo gg. profesoriev. Je li to ovaduštvo, ako se pove drugim ljudem, kaj se vidi in sliši v šoli?! Ni li šola javna in istotako tudi, kar se v šoli govori?! Kar je pa javno, zve lahko vsak človek. In ako morda dijaki profesorjeve besede krivo tolmačijo ali sploh ne razumijo, niso li potem še celo dolžni povedati jih razumnejšim možem, da jib o dotični stvari pouče? Vsak pameten človek mora temu pritrditi. Urednik »Soče" bi bolj modro ravnal, ko bi take stvari pustil v prihodnje v miru ; sicer mu tudi kedo lahko reče: „Si tacui-ses . .
(Dolenjsko vino.) Iz Studenca pri Krtkem dne 21. nov.: Tu gre glas, da neki vinski prekupec za Savo odganja tovornike, kateri so namenjeni v naše griče po vino, češ, da ga ni prav nič več dobiti. To dela za to, da bi ga cn prav po ceni dobil in drago naprej oddajal. Resnici na ljubo in našim ljudem v pomoč naj bo s tem naznanjeno, da je v naših in škocijanskih hribih še zadosti neprodanega vina. Pri
nas ima tista polovica župnije, kateri je toča prizanesla, zdrave vinograde in vinsko letino dobro gledč kakovosti in kolikosti. Z začetkom t. m. se je največ vina prodalo po 10-12 gld. staro vedro (56.6 lit.) Pretečeni teden je bilo že nekoliko ceneje. Imeli smo ta tovornika, kateremu je okoli 40 kmetov prineslo pokušnje in nekateri ga imajo prav \eliko na prodaj. Vina je toraj še dobiti.
(Iz Kobarida), 21. novembra. Pretečeno nedeljo praznovali smo zahvaljenico. Včeraj pa, to je ponedeliek po zahvalnici, bil je pri nas običajni sejem. Precej zjutraj, že na vse zgodaj razlegale so se po slovenskem trgu laške kletviue, kajti laški trgovci ne zakrijejo nikjer svojega značaja, vse pre-kolnejo in vendar živč od slovenskih novcev. Trgovci so došli iz vseh krajev, iu kakor se sliši, delali so jako dobre dobičke, kajti ljudstva prišlo je na trg vkljub slabemu vremenu mnogo, tako, da se je vse trlo. Posebno živahno je bilo popoldne, ko ee je vreme nekoliko zboljšalo. Seveda, da pri tej priliki tudi ples ni smel izostali, kajti rogovililo in plesalo se je pozuo v noč. — Danes pa imamo krasno vreme, in zato smo Bogu hvaležni, akoravno je nekoliko bolj mraz. Kru, Matajur in drugi vrhovi so vsi s snegom pokriti. Ia tudi v dolini imeli smo pred desetimi duevi nekaj snega, ki je pa že zginil. — „S!ovenic" prinesel je pred par dnevi zahvalo libušeujskih župljanov čč. gg. lazaristom, ki so vodili na L bušajem mijjon. Tudi Kobaridci, ki so se v velikem številu udeležili tega misijoua, zahvaljujejo se srčno čč. gg. lazaristom in žele, da bi jih zopet kmalu kje v ob!iž|i videli in poslušali njihove v duu srca segajoče propovedi. Bog daj, da bi nas kmalu obiskali! — Pošto na Livku pri Kobaridu dobila je prejšnja upraviteljica gospodičina M. Sedmak. — Goriški list „Sioga", ki ima na čelu zamsaue pomenljive besede: „Sloga jači, nesloga tlači", torej složimo se, ki pa popolnoma proti temu načelu dela, zgubil je zaradi opazke o notranjskih volitvah v zadnji številki še tisto malo zaupanja, ki ga ie imel. Več<ni njegovih dosedanjih j naročnikov pri nas izreklo se je, da ga pusti. Prav ! je tako! Tako naj bi vsi storili in dosegli bi veliko , preje zaželeno slogo.	—b—.
(Iz Žaljne), 19. nov. V sredo due 15. nov. došel ie k nam bodoči naš dušni pastir čast. gosp. Josip Novak, dosedauji duhovni pomočnik v Dobu. , Das<ravno nam je za trimesečne vakature vsa duhovna opravila z veliko vntmo in požrtovalnostjo oskrhoval č. g. župnik Frančišek Avguštin iz sosedne kopaujske župnije, za kar se mu nikdar ne moremo dovolj dostojno zahvaliti, hrepeneli smo vendar, kdo bi nam zameril, po lastnem dušnem pastirju. Ta žeja se nam |e spoluila. Potrudili smo se po svojih skromnih močeh prihajajočemu gospodu pripraviti dostojen sprejem. Postavili smo na pri-hčn h krajih slavoloke, odičili jih s primernimi napisi, okrasili z venci, zelenjem iu zastavami. Šolska mladina s svojim g. učiteljem nitela je v sprevodu za šolskim bauderom iz vasi k slavoloku svojemu duhovnemu očetu se poklanjat, ki so se pripeljali okolu dveh popoldne. V nedeljo zbralo se je k božji službi staro iu mlado od blizu iu daleč ter napolnilo cerkev do zadnjega proctora. S spodbudnimi besedami propomlovali so gosp. župnik o dolžnosti župljanov do svojega duhovnega pastirja in obmtno, ter nas vnemali spolnievati te dolžnosti, da konečno dosežemo večno srečo. S svojo skromnostjo in priljudnostjo pridobili so si na mah srca vseh, torej jim klčemo: Mnoga leta srečui med nami!
(Vmeščenje novega žnpnika na Brezovcu) Poroča se nam iz Brezovca, da je bil novi župnik preč. g. Anton Hočevar prav slovesuo vsprejet. Domača vas je bila za to priliko praznično okrašena s slavoloki, mlaji, zastavami in primernimi napisi. Novi gospod župnik pripeljal se je v spremstvu preč. gosp. kanonika dr. Seb. E 1 b e r t a ter pri slavnostnem sprejemu povdarjal, da si bode veduo v nalogo štel po vsi svoji moči skrbeti za časni in večni blagor svojih župljanov. Prvo nedeljo po prihodu gospoda župnika vršila se je slovesna instalacija", pri kateri je slavnostni govor govoril preč. gosp. kanonik in dekan Jan. Flis. — Bog blago-goslovljaj delovanje novega duhovnega pastirja v blagor njegove župnije.
(V obrambo.) Iz Vipave: Z ozirom na dopis v „Slov. Narodu", objavljen zadnjo soboto, sprejmite blagovoljuo v »Slovenca" ts-le vrstice v pojasnilo: .Kmetijsko rokodehko bralno društvo" v Vipavi ustanovilo se je brez vsicega agitiranja od zgoraj, in sicer zato, kar »Narodov" dopisnik sam
prizna, ker v zadnjem času niso bile več vsakemu odprta vrata v čitalnico. — Neresnica pa je, da sta gg. dekan in kaplan prva pristopila k društvu kot uda; res pa je, da sta pristopila še le tedaj, ko je bilo že vse vrejeno in odbor izvoljen, in pristopila sta na prošnjo ndov. Nadalje je vse izmišljeno, kar dopisnik piše, da se »Narod" odstrani iz društva in raje naroči »Laibacher Zeitung". —- Dopisuik naj se torej drugi pot bolj drži resnice, sicer se bode zopet osmešil pred svetom, ob jednem pa tudi čitalnici vipavski več škodoval, nego koristil. Resnici na ljubo pa moram povedati, da odbor čitalnice ni kriv tega BpamfLta" v »Narodu". To je storila le osebna zamrza. S takimi dopisi kaža dopisnik svetu le svoje nelepo srce, kar je gotovo njemu samemu najmanj v čast.
(Z Reke): Dnč 18. t. m. je umrl v tukajšnjem kapucinskem samostanu o. Hijacint K i s e 1 j a k v starosti 82 let. Izdihnil je za vnetjem pljuč. Rajnki je bil v pokrajini provincijal, redni spovednik milo-srdnic, zlatomašnik. Za svo;e zasluge v vioogradu Gospodovem je bil odlikovan z zlatim križcem. Pogreb je bil 20. t. m. dopoldne. Izguba tega vrlega očeta je bridko zadela čč. oo. kapucine, to še tembolj, ker so pred desetimi meseci izgubili tudi obče priljubljenega o. Ludovika B i 1 c a. Naj v miru počiva!
(Pojasnilo.) Resnica je, da je v nedeljo dne
12.	t. m. na progi Ljubljana Kočevje gramozni vlak vozil gramoz v kilometrih 25.6 do 26-2, to pa zato, ker sa, kakor v dotični notici sami trdite, železnični tir useda. Ta vožnja gramoza je bila tedaj iz ozi-rov varnosti osebnega prometa nujno potrebna. V toliko pojasnimo svojo notico, v kateri se je naš dopisnik spodtikal nad vožnjo gramoza v nedeljo.
(Ie Prage,) 19. nov. V Libercah so obsodili k smrti na vislicah neko Fiebigenovo, ki je umorila svojo jednoletno hčerko. Njen mož je bil radi tatvine zaprt in ona v veliki revščini. Koliko jih ubeži človeški pravici in so vendar morilci duše iu telesa svojega bližnjega! — Lep vzgled je dal Nj. V. nadvojvoda Franc Ferdinand d' Este, Pripeljal se je
13.	t. m. v Prago in se takoj vdeležil sv. maše na Mali Strani pri sv. Tomažu. — Preko Prage je potovalo zopet 40 izseljencev z Ogerskega v Ameriko. To je že v 14 dnevih 3. pot. Srečna, presrečna mora biti Ogerska! — Na nekem manjšem kolodvoru v zaprtem ozemlji se je primeril jako vesel dogodek. Ko se je začel vlak že pomikati, prisopihal je neki kmet ter se hotel brez listka naprej peljati. Sprevodnik ga odriva in razjarjen kmet ga s seboj doli na tla potegne, češ, če se ne smem peljati jaz, še ti se ne bodeš. Oba se bodeta pred sodnijo pozdravila. — Ni dolgo, kar je pisal dunajski „Tagblatt", da so napravili v Spljetu trije sinovi tamošnjega vodje Scurizze, jeden dan maturo z odliko. L. 1873. dne 31. jul. so bili tukaj za doktorje prava promovirani tudi trije bratje Wellnerji, od katerih je jeden od-vetnih v Klatovih, drugi v Lincu, tretji pa v Do-mažlicab. — Zoper podraženje plzenjskega piva se čujejo od vseh stranij odločni protesti. Najodločnejši so pražki gostilničarji, ki se sklicujejo na faktum, da so oni priskrbeli plzenjskemu pivu slavo. Neraz ložljivo pa je tudi, da se je pivo podražilo, ko pride vendar na vsako delnico (po 150 gld. so) celih 62 gld. dividende. Ali nimajo delničarji zadosti dobička? — Tahovseježe drugič ,,iluminiral\. Prvič se je nekoliko prenaglil, ko je napravil bakljado sedaj že odpuščenemu Taaffeju. To pot je hotel ž
; njo počastiti novega ministerskega predsednika kneza Windischgraetza, koji ima v okolici svoja posestva. Morda bodo Tahovčani toliko si domišljali, da je njih bakljada povzročila Taaffejev odstop. — V torek je umrl vodja češkega zavoda za blazne g. med. dr. I Jos. Kratochvil in v sredo vodja višje češke realke i g. Frančišek Šanda. Obema bodi večen spomin! — i Prav premetena ptička sta neki Jurij Soukup in ' Vaclav Rudolf. Hodila sta k radodarnim bogatinom in vabila z elegantnim natisnjeuim vabilom k raz-j deljevanju podpor revne mladine. Pri tej priložnosti seveda nista pozabila prositi za kakšen dar. Jeden je bil predsednik , prvega društva za podpiranje revne mladine v Pragi", drug pa tajnik. Dokazalo se je da enako društvo sploh ne eksistira in oba ,,človekoljuba" je vzela policija v varstvo. — Osrednja šolska matica je prejela iz Amerike od izdajateljstva ,,Slavie" 598 gld. in 1000 gld. iz Chikaga kot dobiček Subertove igre „Jan Vyrava", kjer je nastopil g. Smdba kot glavni junak. — V Jabloncu so priprli dimnikarja Predigerja, ker so našli orožniki v njegovem stanovanju 3 kg. dinamita, smodnika in
krogelj ia puško. Sum leti na njega, da je v zvezi z nevarnim roparjem Keglerjem, kojega ne morejo zaslediti. — V Smetanov muzej v palači grofa Sylva Taroucke odda založnik Urbtlnek iztise vseh mojstrovih skladeb, kolikor so pri njem izšle in one številko „Dabiborja', v kojih se nahajajo vesti o Smetani. Smetanovi sorodniki bodo pa darovali vse spominke na nepozabljivega mojstra po novem letu. Mnogo se časti sedaj Smetana po Češkem, popred pa še ni bila za njega tolika vnema, navdušiti so jih morali za velikega moža — ptujci! — Deset let je že preteklo od kar se je odprlo Narodno gledišče in sme se reči, da se je vspelo na vrhunec svoje slave. Edino, kar ga nekoliko ovira, so denarstvene zadeve. Stroški za prejšnje leto so znašali 21.496'13 gl., svota ogromna. Želeti bi bilo, da bi mesto Praga in druga večja mesta podjetje podpirala. Je res sieer da daje Praga zastonj plinovo svečavo •— znese na ieto 4640 gl. — ali kaj je to v primeri z Mannheimom ki daje svojemu gledišču letnih 200.000 mark, Kolin n. R. 40—100.000 m. itd, Nemci imajo tukaj dve gledišči, Čehi pa samo jeduega. Kako bi bilo, ako bi pridrla kaka nesreča, koliko bi se delo zavleklo preden bi se potrebna svota nabrala? Odbor bi se pa tudi lahko oziral nekoliko bolj ua verski čut občinstva, niso vsi liberalci, kdor gledišče obišče. Menim, da bi nikakor i iinancijelnim zadevam ne škodovalo. — Kraljevo mesto ima sedaj svojega župana. Dr. Šole je dobil pri volitvi 16. t, m. 41 glasov, 41 jih je bilo praznih. Mladočehi niso mogli prikriti svojega veselja, tako da so ua glas zaklicali »radi!" Galerija je začela z groznim krikom pritrjevati. Pri drugi volitvi je dobil zopet 41 glasov, 1 županov uamestnik g. arhitekt Gregor, ostali so bili prazni. Potem se je z volitvijo prenehalo in nadaljevalo v petek 17. t. m. Med tem ja g. dr. Šole resigniral in tako je bil izvoljen Gregor z 79 glasovi, trije listki so bili prazni. G. Gregor je bil za kompromis med obema strankama, zato je bil tudi od Mladočekov tudi voljen in glasno, posebno z galerije doli pozdravljen. I prejšnjega župana so presljavljali, ker je bil pri svojem nastopu za spravo, kako se bode sedanjemu po preteku 6 let godilo? Prvi namestnik bode dr. Podlipny, drugi pa ostane dr. Kiihu. Zopet jedna zmaga Mladočehov! =■
(Iz Brna), 18. novembra: Sedemnajstletni pekovski vajenec \Velharticky je hotel napraviti svojim tovarišem umetalni ogen|. Vzame v usta nekoliko »gazulina", ga pihne ven in zažge. Ako bi mu ne bil takoj jeden pričujočih pomagal, bil bi predrznež plačal svojo razposajenost s smrtjo, ker se je ua njem vsa obleka vnela. — V Uher. Hradišči trčila sta ua glavni progi dva vlaka. Lokalka namreč veže mesto s severno Ferdinandovo železnico. Tu ni take paznosti, kakor ua večjih železnicah, in tako se je zgodilo, da je trčil tovorni vlak v osobuega, vozečega od postaje Ferdinandove železnice v mesto Strojevodja je že vsled ran umrl, trije drugi železničarji eo bili ranjeni, jedna lokomotiva razbita, druga poškodovana, kakor tudi več vagonov. — Lep prizor so gledali v Banovu v cerkvi. Med govorom je namreč začel ueki fant klofutati brez vsakega uzroka tri dečke. Izročili so ga, kamor gre, — sodniji. — Predsednikom deželne sodnije je imenovan Igo. Maceczek, rodom iz Šlezije, kjer je že isto službo opravljal. Star je 63 let. — Svoje dni je bil obsojen socijalni vodnik, žid dr. Ingwer, k 100 gld. kazni, ker je razžalil pri nekem shodu češko narodnost. Gosp. Izidor — to je njegovo ime
—	se je prizval, in nasledek je, da ne bode kazni plačal, marveč tri tedne v ječi premišljeval, kaj je storil. Prav dober »poper"! — Na praznik Vseh Svetnikov so grabili trije protestautje iz Chluma pri Letovicah doma listje. Drugi dan so vsi trije pogoreli. Slučaj ali kaj? — Pri učiteljski konferenciji v Vyškovu je govoril neki protestantovski učitelj o papežu tako »spodbudno", da njegovega govora se nobedeu list priuesti ne upa. Da je protestant kaj takega govoril, ni nič čudnega; a da so mu po-sebuo mlajši katoliški učitelji burno pritrjevali, je žalostno! Take odgojitelje ima katoliška mladina!
—	15. t. m. je bil tukaj konjski semenj. Vsled primaujkanja krme so bili slabejši konji po 4 gld. na prodaj. Kako bode spomladi ? — Trinajstletni učenec Syuek je ukradel svojemu strijcu 650 gld. ter zbežal. Vendar se poučujejo otroci v šolah o hvaležnosti, berejo članke o plemenitosti in jednake stvari. Kaj je uzrok tskega vedenja? Deček bode dalje prišel, če pojde po isti poti naprej.
(Iz Škofje Loke) dne 21. nov.: Daues zjutraj ob 2. uri je umrla v Loškem nunskem samostanu
M. Kmerika Dolenec roj. v Trstu. Bila je izvrstna učiteljica za ročna dela in risanje v notranji šoli. N. v m. p. 1
(Prekanjenost.) Z Reke. Na tukajšnji pomorski akademiji je nekaj oseb zbolelo za vročinsko boleznijo (tifusom). Naši listi hočejo na vsaki način svet prepričati, da je tega kriva reška voda. Zato pa tako pišejo, da bi meščanstvo vneli za novi vodovod, kateri bode mnogo stal, ter tako pospešil njegovo dovršenje.
(Vmrl mej pridigo.) V Vimbledonu na Angleškem je mej pridigo umri sloveči 67 letni jezujit o. Moriš. Bil je sodelavec »Monti"ov, tajnik kardinala Visemana. Pred 47 leti je prestopil iz prote-stantizma v katoliško vero. Spisoval je življenjepis kard. Visemana, kateri je sedaj vsled njegove smrti ostal nedovršen.
(»Matica Hrvatska") naznanja svojim članom, da naj se za tekoče leto vpošlje udnina do konca meseca novembra po njenih poverjenikih. Za navadno letnino 3 gld. prejmo društveniki osem knjig. Poleg teh pa izda „ Matica" še štiri druge knjige v svoji zalogi, članom po znižani ceni, in sicer: .Povjest grčke književnosti" za 1 gld.; Mickiewicz: „Gospodar Tadija" 1 gld.; „Hrvatska pjesmarica" 60 kr. in »Hrvatske narodne pjesme". I. Junaške pesmi, 1 gld. 50 kr. »Matica" opozarja osobito na to knjigo, da bi se mnogobrojno naročevala, in da bi se moglo pravočasno določiti število izvodov. Novi naročniki bi je pozneje morda ne mogli več dobiti. Knjige se tudi dobe krasno vezane, ako se priloži dotičua svota. — Ljubljansko poverjeništvo zastopa kurat Anton Ž log ar, radi prikladnosti pa sprejemata oglasila tudi: Auton Zagorjanova knjigo-tržnica v »Matični" hiši in Ivan Bouač-eva knjigoveznica. Na naročila po preteku tega meseca se ne bo več oziralo, ker se mora dotlej članovina poslati v Zagreb.
(Nekaj statistike.) Previvalstvo celega sveta znaša okoli 1450 milijonov duš, katere vlada 188 vladarjev. Izmed teh je 12 cesarjev, 55 kraljev, 47 knezov, 17 sultanov, 6 nadvojvod, 6 vojvod in 28 predsednikov. — V Evropi imamo po najnovejših podatkih 170,818 361 moških in 174,914.119 ženskih; žensk je torej za 4,095.558 več nego moških. Najbolj razširjeni jezik na svetu je kitajski, katerega govori 400 milijonov ljudij.
(Infinenca.) S Pivke se poroča, da je v Postojni iu Prestraneku zbolelo 35 oseb za influenco. Bolezeu navadno traja 3—5 dnij, nje nasledke pa bolnik čuti do treh tednov.
(Ostrupljeuje.) Dne 13. t. m. je umrl kočar Franc Zagorjan iz Križa na Rebri in 16. t. m. je umrla njegova žena Marija. Sodnijska preiskava je dognala, da sta umrla vsled ostrupljenja z mišnico. Zaprli so sumljivega Antona Korošica.
(Učiteljske službe so razpisane) v Semiču 2. in 3. učiteljsko mesto, v Starem trgu pri Ložu 2. in 3. učiteljsko mesto, v Spodnjem Logatcu 4. učiteljsko mesto, v Hotedržici 2. učiteljsko mesto, na Rakeku 2. učiteljsko mesto in Preddvorom 2. učiteljsko mesto.
(Vsekako Čudno.) Schroter, profesor na dunajskem vseučilišču, je pokazal svojim slušateljem popolno zdravega mladeniča, kateri ima srce na desni strani.
50.000 goldinarjev je glavni dobitek velike inomoške 50krajcarske loterije. Častite čitatelja opozarjamo, daje žrebanje nepreklicno 6. dec. 1893.
Telegrami.
Dunaj, 22. novembra. Ministra Plener in VVurmbrand sta prišla v levičarski klub. Plener je pojasnil, kako so se stvari razvijale, in da je za levico boljše, da se je sklenila koalicija, nego bi bil ostal prejšnji položaj ali se razmere premenile brez nje. Wurmbrand je naglašal. da so se približali zmerni elementi. da bodo pospeševali blagostanje in utrjevali državno misel. Priporočal je pospeševati sporazumljenje mej koaliranimi strankam. Heisberg je potem izrekel zadovolj-nost s pojasnili ministrov in da levica jima zaupa.
Dunaj, 20. novembra. Jaworski je izjavil, da so Poljaki od 1801. leta zastopali stališče, da brez levice večina ni mogoča. Taaffe ni našel sredstev, da osnuje novo
večino in se je proti njemu osnovala koalicija, ko jo predložil volilno reformo. Poljakom je bilo vodilo, da mora njih klub biti jednako zastopan z drugimi v ministerstvu. Trajnost koalicije odvisna je od programa, ki se predloži jutri. Jaworski je odložil načelništvo kluba, Madeyski podpredsedstvo zbornice.
Pariz, 21 novembra. Obe zbornici vsprejeli sta z odobravanjem vladno izjavo. Ta se izreka zoper premembo ustave, zoper ločitev cerkve od države in premembo volilnega reda. V notranjem bode vlada pred vsem skrbela za ohranjenje miru in varovala bode pravice Francije in kolonijalno posest. Izjava kaže na vspehe republike, ki je Francijo postavila mej prve narode in jej prido-dobila simpatije sveta. V njej se poživlja parlament. da se takoj izreče, ali zaupa vladi.
Rim, 21. novembra. Vlada je poklicala iz Neapolja brzojavne uradnike, ker rimski štrajkajo. Štrajkujoci so sklenili, da takoj prenehajo štrajk, če se odloži vpeljava novega pravilnika in se obljubi, da se štraj-kovci ne bodo kaznovali.
Popolnoma svilene tiskane foularde
od 85 kr. do gld. 3'65 meter — (kacih 400 različnih baž) — potem črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11*65, gladko, progasto, prižasto, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 različnih baž in 2000 različnih barv, načrtov itd.) poštnine in carine prosto. Vzorci pošljejo se z obratno pošto. Pisma veljajo 10 kr., dopisnice 5 kr. v Švico.
Tovarna za svileno blago G. Henneberg
(13 2) (c. in kr. dvorni založnik v Curihu (Ziirich). (16-15)
Umrli no:
21. novembra. Ana Mazi, gostija, 20 let, Gradišče št. 4,
jetika.
Tujci.
20. novembra.
Pri Sionu : Baron Schmidtburg, c. in kr. podpolkovnik, iz Trsta. — Baron Zuno pl. Cucogna s Koroškega. — Faitl, Schick, Eisler, Rubin, Zirner, Krenstein in Kavan, trgovci, z Dunaja. — Hunkc, trgovec, iz Gradca. — Fiirth, trgovec, iz Budimpešte. — Sečansky, trgovec, in Novak, potovalee, iz Vel. Kaniže. — Krauss iz Linca. — Ana Lenko iz Celja.
Pri Maliču: dr. Santer, ces. svetnik, iz Celovca; Rih. pl. Schmidt, c in kr. stotnik, iz Trsta. — Meisel, Abeles, Fried, Gellis z Dunaja. — Slivar, trgovec, iz Selc. — Krause iz Berolina — Spit/, iz Pečuha. — K šmelj iz Železnikov. — Vilhar iz Prezida. — Helena čadež iz Poljan. — Gruden iz Idrije.
Pri bavarskem dvora : Kreč, krojač, in Minka Maier, šivilja, iz Ljubljane. — Hoglor iz Kočevja. — Barozzi, vino-tržec, iz Južne Tirolske. — Dovžan iz Tržiča. — Lud. Seidl, vojaški zdravnik, iz Gradca. — Petrovčič, trg., iz Trebnjega.
Pri Južnem kolodvoru: Franc Pachor; Hugon Pacher, potovalee, iz Trsta. — L. Skumavic iz Gorij.
Pri avstrijskem caru: Ivan Theuerschuh, posestnik, s hčerjo , in Frane Oerar iz Blagovice. — Ivan Russer od Sv. Križa.
Vremensko sporočilo.
J1 ®as	Stanje		Veter	Vreme	S .5 = _ f: -r a
opazovanja	zrakomera v mra	toplomera po Celziju			■s« s 2 g
17. u. zjut. 21 2. n. pop. 19. u. zveč.	731 6 7355 739 8	4-8" 7 4 59	sl. zap. sl. vzh. brezv.	oblačno n	0 00
Tržne cene v u
dne 22. novembra
	gClKl			gl.|«r.|	
Pleni"*, m. st. . . .	7	60	Speh povojen, kgr. .	—	68'
Rež.....	6	—	Surovo maslo, „	—	82,
Ječmen, „ ...	6	—	Jajce, jedno „	—	
Oves, „ ...	6	50	Mleko, liter ....	—	10
Ajda. „ ...	8	—	Goveje meno, kgr. .	—	>i4
Proso, „ ...	5	—	Tolečje „ „ .	—	58'
Koruza, „ ...	5	50	Svinjsko „ » .	—	56
Krompir, „ ...	2	14	Koštrunovo „ „	—	36
Leča, hktl. . . .	12	—	Pišanec.....	—	35,
Grah, „ ...	12	—	Golob .....	—	15
Fižol, „ . . .	9	—	Seno, 100 kgr.	3	57
Maslo, kgr. .	1	—	Slama, „ „	2	87
Mast. „	_	68	Drva trda, 4 kub. mtr.	7	_!
Speh svef.		58	„ mnhkv . „	5	i
Kot primerno darilce ob vsaki priliki pripo- ^ ročamo osobito preč. gg. katelietom:	i " >
Spominske podobice
petdesetletnice škofovanja
sv.Očeta IKONA XIII.
Dobivajo se v Katoliški Tiskarni in llukvariii
100 komadov gld. 1*50.
m
Oklic
. t
573 3—2
Klub slovenskih bioiklistov „Ljubljana" sklenil je za leto 1894 za časa deželne razstave zgraditi in otvoriti svoje lastno dirkališče.
V	dosego tega namena obrača se tem potom na vse nekdanje športne kolege in prijatelje biciklištiškega športa, da mu z ra-dovoljnimi doneski omogočijo nabrati potrebno svoto.
Bicikliški šport, kateri se je že po vseh kulturnih državah povzdignil na najvišjo stopinjo in kateri je še le v najnovejšem času zadobil v Hrvatih in Slovencih začetnike, ki z vsem naporom delujejo na to, da si bode tudi na slovanskem jugu pridobil ono veljavo, katero mu dajo drugi narodi in države, nima samo veljavo kot šport sam, ampak je tudi velike važnosti za občevanje mej južnimi brati. Obiski Slovencev pri Hrvatih rodila so hrvatsko-slovensko zvezo in v razširjenje in povzdigo te zveze služilo bode v prvi vrsti nameravano dirkališče našega . kluba
Preliminarni stroški za to podjetje proračutijeni so na 3000 gld.
Ker je izvršitev tega podjetja, ki bode za časa naše deželne razstave pri otvoritvi in poznejših priredbah dirk, akademij1 i.t. d. privabilo tudi mnogo gostov v belo Ljubljano in ima na mej-narcdno občevanje veliko važnosti, upa klub, dn mu bodejo prijatelji športa in zanimajoči se faktorji zagotovili izvršitev tega sklepa s tem, da mu naklonijo izdatnih podpor.
V	nadi, da se bode vedelo ceniti zgradba bicikliškega dirkališča, obrača se podpisani odbor do slavnega občinstva, naj mu izvoli pošiljati eventuelne prispevke na odbor
Odbor kluba slovenskih biciklistov „Ljnbljana"
Lekarna Trnk6czy-ja
zraven rotovza v Ljubljani prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja
Marijffiljske topil želodec
zdavno preverjeno in znano zdravilo s čvr stilnim in krepilnim vplivom pri motenem prebavljenju , pri krču v želodcu in z&basanju.
1 steklenica velja 20 kr., 1 tiieat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld.	202 29
Teodor Nlabanja,
•rebr&r v Gorici (GSrs), ulica Moralli it. 17,
se priporoča preialt, duhovščini za napravo	oerkvenlh posod in orodM -mm iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno In poštnine prosto. 3 36-32
Tovarniško zalogo
šivalnih strojev
m
g T . *
508 50-6 z a vozarenje
ima
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Ceniki zastonj in franko.
! Št. 20.690
537 3-3
Za tekoče leto podeliti ima mestni magistrat ljubljanski sledeče ustanove:
1.	Jan. Bemardini-jevo v znesku gld. 80-35
2.	Jurij Thalmeiner-jevo v znesku gld. 86-2(5
3.	Jos. Jak. Schilling-ovo v znesku gld. 86-10 Jan. Jost. Weberjevo v znesku gld. 90-92 do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so uboge, poštenega vedenja in so se letos omožile.
Jan. Nik. Kraškovič-evo v znesku gld 79.80 dov katere imajo pravico ubogo v Šentpeterski fari rojeno dekle, ki se je letos omožilo.
Jak. Ant. Fanco-jevo v znesku gld. 67 20 do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu.
Jos. Feliks Sin ovo v znesku gld. 48-30. do katere imate pravico dve najbolj re»ni deklici iz Ljubljane.
II. Ant. Raab-ovo v znesku gld. 205-—
Do ene polovice te ustanove ima pravico ubožna in poštena
4.
5.
6.
8.
vdova ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ubožna, dobro vzgojena hči ljubljanskega me-ščaua, ki se je letos omožila.
9.	Mihajel Pakič-evo v znesku gld. 120-— do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu, ali
pa njih vdove.
10.	Jan. Bapt. Kovač-evo v znesku gld. 151-20 katero je razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete
ali vdove matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi.
11.	Helene Valentini-jeve v znesku gld. 84.— katero je razdeliti med otroke
rojene v frančiškanski fari v Ljubljani, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari.
12.	Ustanovo za posle v znesku gld. 50 40 katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki več delati ne
moreje in so na dobrem glasu. Prošnje za te ustanove vložiti je s potrebnimi prilogami vred pri podpisanem magistratu
do SO. novembra letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 25. vinotoka 1893.
Služba organista in cerkvenika i viz it niče

kateri bi bil za silo tudi učitelj, je izpraznjena. Takojšnji nastop je želeti.
Ponudbe župnijskemu uradu v Vodicah.	F,75 4—2
priporoča
mšm tšm «■■ A tMfl »hm	A «t» qšm tšm tšm r»ir rA- rA- 0Šm -A-
f
P. n.
Usojam si uljudno naznanjati, da sem z denašnjim dnem otvoril
Pred škofijo š. ev. 22 poleg mestne hiše
prodajalnico za pozamentirsko, drobno, tkano blago in za perilo.
Na podstavi dolgoletne prakse v tukajšnji trgovini, kakor tudi zveze s prvimi tovarniškimi tvrdkami mi je mogoče, da morem p. n. občinstvu z najnovejšim in najboljšim blagom po nizkih cenah postreči.
Za mnogobrojna naročila se z visokim spoštovanjem
priporoča 574 4-3
Alojzij Persche.


pr£f I Inomostske srečke I
a 50 kr.
50.000
teden!
n mm au.uuu arn
(58 19-8)
Srečke a 50 kr. priporoča J. C. MAYER.
I> u n a j s k a borza.
Dni 22. novembra.
Papirna renta 5%, Iti* davka	. .	.
Srebrna renta 5%, 16% davka	. .	.
Zlata renta 4%, davka prosta	. ,	.
1% avstrijska kronina renta, 200	kron	. ,
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.	.
97 gld. 25 kr.
Ctsarski cekini Nemških mark 100
96		95 „
117		90 „
96		15 „
996		
340		25 .
125		20 .
		94',
5		»7 „
61	n	55 „
Dni 21. novembra.
Ogerska zlata renta 1%......116	gld.	10	kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	93	„	80	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	144	.	—	.
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , ,	160	,	50	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld..........198	,	50	.
Zastavna pisma avsrr.osr.zem. kred. banke K%	98	.	40	.
4% kranjsko deželno posojilo.....98	„	—	„
Kreditne srečke, 100 gld. . . .	196	„	50	.
8t. Genois srečke. 40 gld.......68	„	50	„
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	137 gld. 50 kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , .	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......22
Salmove srečke, 40 gld........70
WindiBchgraezove srečke, 20 gld..........59
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	152
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	28S8
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	105
Papirnih rubeljev 100 ... ...	132
20 50
25 75
25 25
Kaknp ln prodaja T£XK vsakovrstnih državnih papirjev, irečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki K u 1 a n t n a izvršitev narodll na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U B"
Vfolizeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
a^T Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih Klavnic, m