Političen list za slovenski narod. Po polti prejemaa velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., is pol leta 8 (Id., n d«trt let« 4 gld., ta en mesec 1 fld. 40 kr. T administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., sa pol leta 6 fld., ta četrt leta S flt.. ta en me«ec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Potamezne številke veljajo 7 kr. I Naročnino in oznanila (inserate) prejema »pr&vništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove uliee št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, V red Blitvo je v Semeniških »lieah h. št. 2, I., 17. lihajm viak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob '/«6- uri popoludne. V Ljubljani, v sredo 22. novembra 1893. Letnik XXI. Društvo za krščansko umetnost. Glede umetnosti se do zadnjega časa v Slovencih ni dosti storilo. Žal, da se je celo mnogo zanemarilo in marsikaj umetniškega iz prejšnjih časov odstranilo in nadomestilo t umotvori brez vsake umetniške cene. Zato je bilo umestno in potrebno, da je I. slov. katol. shod osnoval posebno sekeijo za krščansko vedo in umetnost ter po strokovnjakih pečal se i vprašanjem, kcko tudi Slovencem napredovati v krščanski umetnosti in kako ohraniti umetnostne izdelke iz 6tarožitno8ti. V dosego toga namena je gled^ krščanske umetnosti izrazil prvi slovenski katoliški shod naslednje želje: „1. Naročbe na nove kipe in slike, bodisi po cerkvah ali znamenjih ob cestah, dajale naj bi se zlasti domačim možem, a le takim, kateri so v resnici umetniki ter krščanskega mišljenja in življenja. 2. Stare cerkvene reči naj bi se ne prodajale, ampak oddajale naj bi se škofijskim muzejem, kateri 6e imajo ustanoviti. 3. Stare slike in kipi naj se ne odstranjujejo brezmiselno; vpraša naj se prej strokovnjak o njihovi vrednosti in potem naj se, ako vredno, dajo prenoviti po umetniku, a ne po navadnem rokodelcu. 4. Okus za pravo krščansko umetnost budi naj se že v ljudski šoli in se goji v obče med pripro-6tim narodom s tem, da naj se namesto malovred-nih preživo barvanih podob in sentimentalnih alegorij delč podobice, posnete po krščanskih umotvorih. 5. Zabranjuje naj se po gostilnah in drugod razkazovati in prodajati gole, umazane podobe, foto- grafije itd., ter razobešati nravnost in verski čut žaleče slike. 6. V prospeb krščanske umetnosti ustanovi naj se posebno društvo; njega namen bi bil pri zidanju in popravljanju cerkva, pri prenavljanju starih umotvorov, pri nakupavanju in naročevanju cerkvenih potrebščin s svetom in dejanjem pomagati ter sploh podpirati vse stroke krščanske umetnosti." V našem listu so vzlasti po katoliškem shodu že večkrat prijatelji krščanske umetnosti izrekali željo in utemeljevali potrebo posebnega društva za krščansko umetnost. Zato danes z veseljem belje-žimo vest, da se tako društvo snuje v Ljubljani in da bodo po inicijativi preč. g. kanonika Jan. Flis-a imeli prijatelji krščanske umetnosti dne 30. t. m., ob 4. uri popoludne v prostorih katoliške družbe na Starem trgu prvi osnovalni zbor, na katerem se bodo dogovorili o sestavi pravil, ki se bodo potem izročili oblastvu v potrdilo. Želeti je, da se tega osnovalnega shoda udeleže osebno prijatelji krščanske umetnosti v obilnem številu, ali da vsaj, ako so zadržani ali preveč oddaljeni, pismeno sporoče svoje nasvete, o katerih žele, da bi se na-nje oziralo pri sestavljanju pravil. Dotična pisma naj se blagovoli pravočasno dopo-slati preč. gosp. kanoniku in stolnemu župniku Janezu Fiis-u v Ljubljano. Zasnovanemu novemu društvu želimo najlepših vspehov pri gojitvi krščanske umetnosti. Iz sabora hrvatskega. Iz Zagreba, 20. novembra. Hrvatski sabor je začel svoje delovanje 16. novembra. Namesto pokojnega predsednika Mirka Hrvata odpre zborovanje podpredsednik Gjurgjevič ter v kratkem govoru omeni vse one poslance, katere je pobrala bela smrt za časa počitnic. V prvem redu nariše zasluge bivšega saborskega predsednika ter predlaga, da se v zapisniku izrazi žalost eelega sabora zaradi njegove smrti, kar se seveda tudi zgodi. Za one saborske mandate, ki so izpraznjeni vsled smrti, razpisale se bodo precej nove volitve, tako poroča vsaj podpredsednik, bode pa li vlada tudi to storila, je seveda drugo vprašanje. Že v prvi seji se je oglasil opozicijonalni poslanec dr. Frank proti vladi gledd poročila o regal-nem odškodovanju. To poročilo je mislila večina kar na znanje vzeti brez vsakega pretresanja. Opozicija se je temu ustavila ter po dr. Franku zahtevala, da se izroči odboru „ad hoc" na pregled. Ker je bil tudi ban za to, da se poročilo pretrese, in sicer v proračunskem odboru, sprejel se je ta predlog od obeh strank. Tudi je vprašal dr. Frank bana, vrši li on dostateu vpliv pri konečnem obra-čunanju mej Hrvatsko in Ogersko, in misli li o tej zadevi kaj storiti, da se bodo ta obračunanja brže reševala, nego do zdaj. V redu to ni, da se še le letos razpravlja o sklepnih računih za leto 1889. Ban na to odgovarja poslancu Franku, da on vrši svoj vpliv pri vseh računih, da se bode v bodoče v tem oziru hitreje uredovalo, kajti zdaj se že pregledujejo računi za leto 1892, a obračuni za leto 1893 bodo pokazali, kako povoljen je iinancijalni dogovor med Hrvatsko in Ogersko. Ta poslednja izjava zanima zdaj vsakega domoljuba, da vidi, kakšno korist ima Hrvatska od zajed-niškega liuancijalnega gospodarstva z Ogersko. Vrlo je neverjetno, da bi se mogla iz sedanjih obračunov dokazati vsa prava korist za Hrvatsko, kajti dobro je znano, da se od nekih zajedniških dohodkov okoriščuje samo Ogerska. n. pr. od železnic. Zaradi tega so v prvi vrsti poklicani naši državni LISTEK. Grobovi Scipijonov. (Les tombeaui des Scipion3. -(Konec.) Napisal J. Mery.) „Bodemo-li že skoraj pri grobovih?" vprašal sem mlado sibilo. Ustavila se je, ter obrnila k nam. Naše lučice razsvetljevale so njene sive oči in z rudečico pokrita lica. Stegnila je roko proti nekaj temni votlini ter dejala kislega obraza : „Ecco un sepolcro di Scipione!" „Katerega?" „Seipijona 1" „Toda katerga izmej tridesetih ?" „Ne vem." Posvetili smo s svečicami v nasnačen kraj. Toda tam ni bilo nikacega groba, nikacega Scipijona. Vodnica nam je nato razložila, da se nahaja sarkofag v Vatikanu; ona nam je pokazala samo kraj, kjer se je poprej nahajal. Sla je dalje. Crez deset korakov obrnila se je zopet k nam, rekoč: „Ecco un sepolcro di Scipione". Mi pa zopet nismo videli ničesar. In spet nam je ona hladnokrvno razložila, da se tudi sarkofag tega Scipijona nahaja sedaj v vatikanski galeriji. Tako se je zgodilo tudi še pri naslednjih desetih ali dvanajstih grobovih. Res je, da smo ne-kolikrat našli na zidu nekake hieroglife in neumljive črke, kot n. pr. cm, coss, sc i. t. d., opazili smo za neko grobljo celo monogram S, P. Q. It. toda o kakem grobu ni bilo tudi tukaj ne sluha ne duha. Le-ta podzemeljski hodnik je imel dva izhoda, ln tako smo prišli venkaj, ne da bi se bilo treba vračati po isti poti nazaj. Lučice so že ugašale, ko smo zopet dospeli na prosto. Grda starka čakala nas je pri vratih. Stegnila je proti nam svoje koščene, zarjavele roke ter svoj zgovorni obraz, s ko-jim dan na dan ružijo Italijani neizkušene, zvedave potovalce. Neumno je bilo sicer drago plačati podzemeljski sprehod in neprijetno mistilikacijo. Toda treba se je bilo vendar-le udati. Podarili smo ji tri paole. „To ni za grobe Scipijonov", dejal sem starki, „to je le za sveče, ki ne veljajo niti tri bajoke." Pričakoval sem zahvale. „Tri paole!" zakričali ste h kratu mati in hči. Niti Vergilijeve furije niso bile strašnejše v svoji jezi. „Tri paole! Za tak beraški denar ne kažemo ni grobov Scipijonovih. To niti miloščina ni! — Me smo Rimljanke! — Grobove Scipijonov za tri paole! — Ali Vas ni sram, tujec?" „Toda kje imate vendar grobove Vaših Scipijonov?" dejal sem ji in smeh me je silil. „Tukaj so", zakričala je starka brez pomisleka v svoji srditosti. „Tak6 je zapisano v bukvah in ves svet to v^, samo Vi ničvedci ne! Toda ne boste mi ušli, ne, prej mi bodete plačali. Mi ne kažemo nikomur Scipijonovih grobov spod jeden tolar. Dajte mi ga!" Le s silo smo se mogli preriti do svojega vozu, ki je stal na Apijevi cesti. Naš voznik, ki je zakrivil ves ta dogodek, nas je pustil poslušati celo četrt ure psovanje matere in njene hčere. Kakor Vergilijeve harpije naslonili sta se na zid in njuno psovanje in preklinjanje slišali smo še dolgo. Konji so se počasi pomikali dalje. Perfidni voznik skrbel je za to, da nam ni ušla niti najmanjša besedica tega psovanja in zmerjanja v klasičnem italijanskem jeziku, koje je prihajalo sem od grobov velikih Scipijonov. Ko smo se vračali iz cirkusa Antoninovega morali smo se zopet peljati memo grobovja Scipijonov. Baburi bili sta še vedno na svojem mesta ter nas že od daleč opazili v odprti kočiji. Veleli smo izvoščeku, naj vozi brzo mimo njiju. A on se nam je samo škodoželjuo smehljal, češ, da ne ume naše italijanščine. Pripravljeni smo že bili, da se bode vsula kopica kamenja na nas baš na onem mestu, kjer je bilo kameuanih toliko mučenikov. Zato smo bili uprav veseli, ko sta nas baburi vspre-jeli samo s psovkami, klepetajoč nekaj o paolih, tujcih, sleparjih, Scipijonih in grobovih, kar ni nikogar iz-mej nas ranilo ali mu sploh kako drugače škodovalo. r„W poslanci na ogerskem zboru, da izposlujejo pri ogerski vladi uvrščenje vseh dohodkov po dotičaem ključa tadi za Hrvatsko. Se le pOtem se bo moglo govoriti o pravičnem razdeljenju dohodkov, v kolikor se more to sploh po sedanji nagodbi zahtevati. V drugi seji dne 18. novembra je bila na duevnem redu volitev saborskega predsednika ter saborskih beležnikor. Opozicija se je pred volitvijo izjavila, da ne bode sodelovala, ker ni hotela vladna stranka sprejeti nobenega opoticijoaalca med sabor-ske urednike, kakor to zahteva medsebojno spoštovanje, in kar se po navadi godi v vseh parlamentih. Po tej izjavi se odstrani opozicija iz zbornice. Med tem je bil izbran za predsednika dosedauji podpredsednik Vaso Gjurgjevič z 59 glasovi. Novoizvoljeni predsednik se zahvali za izvolitev in poverenje od strani svojih sodrugov, ter obeta, da se bode strogo držal saborskega poslovnika in da bode nasproti vsakemu le pravično ravnal. Nič druzega se tudi ne zahteva od pravičnega predsednika, in če se bode svoje obljube držal, potom se ne bode treba opoziciji tožiti n£nj, kakor se je z Vto pravico tožila ua pokojnega Hrvata. Prihodnja saborska seja bode sklicana, ko bodo odbori pretresli predložene zakonske osnove. Tudi klub narodne stranke je dobil novega predsednika v osebi barona Kuševiea mesto pokojnega Vukotinoviča. Govorilo se je, da hoče imeti jeden del narodne stranke od vlade popolno neodvisnega klubskega predsednika. Ta želja se pa ni izpolnila, kajti večina jo sprejela onega predsednika, katerega je želel sam ban. In tako je ostal klub v oni odvisnosti od vlade, kakor je bil do zdaj. Zanimivo je tudi to za naše odnošaje, da sLa oba predsednika vzeta iz srbskega kluba in da je bil kandidiran saborski predsednik po nekem katoliškem kanoniku zastopniku. Pa naj zdaj trdijo pravoslavni, da so Hrvati netolerantni ! Kaj takega ne bi se moglo nikdar zgoditi, ko bi imeli oni večino v zboru, da bi jim namreč katoliki predsedali. Sicer pa nas spominja ta dogodjaj onih lepih časov, ko se naš narod še ni delil na Hrvate in Srbe, nego ko so vsi složno delali na korist Hrvatske pod jednim imenom hrvatskim. Naj bi se kmalu zopet povrnili ti časi sloge in edinosti v hrvatskem narodu! Politični pregled. V Ljubljani, 22. novembra. Klubi treh velicih strank imajo danes posvetovanje. Levičarji se bodo posvetovali o pre-ostroju klubovega načelništva. Dosedaj so v načelstvu bili trije člani, odslej jih bode pa devet. Taka po-množitev klubovega načelništva pač ni potrebna le zaradi izstopa Plenerjevega iz njega, ko on vendar ni delal za sedem drugih. Za to so že drugi vzroki. V levičarskem klubu tudi ni vse tako lepo jedino, kakor bi kdo mislil. Cela vrsta je raznih frakcij. V opoziciji so te frakcije pač bile precej složne, ali Pred tem dogodkom imel sem čudovito spoštovanje do Scipjonov; od takrat pa se jih ie z nevoljo spominjam. Če berem o bitki pri Zami ali o razdejanju Kartagine ali o vzdržnosti Afrikanovi, spomnim se vselej na one tri svečice, na obe sibili, na tri paole in na prazne grobove in čudim se, kako da ni Hanibal potolkel Scipijona pri Zami, temveč baš obratno. In srdim se na ves rimski narod, da ni kamenjal onega zločestnika iz rodovine Scipijonov, kateri je povab:l senatorje — mesto da bi vredil državne finance — na sprehod na Kapi-tolij v zahvalo nesmrtnim bogovom, ki vendar niso imeli prav ničesar opraviti s suhoparnimi številkami državnega proračuna. Tako prične človek sovražiti najbolj čislane, najbolj zaslužne mož^. In vselej me je jezilo, kedar sem se spomnil, da se je kakor meni godilo poslej tudi drugim potovalcem, koje je vozil kak izvozšček iz Monte Citorio pred poslopjem Curia innoncentiana po Apijevi cesti. Kajti vse te plačujeti baburi, stanujoči pri grobeh Scipijonovih. Kakor zaznamujejo mornarji vsako pečino, kojo na novo najdejo, s pičico na zemljevidu, tako tudi jaz svarim vsacega bodočega turista, naj se varuje zakotja sibil na Apijevi cesti. Kajti človek se ondi več nego jedenkrat opehari. Tako kakor v katakombah, poruši se tudi tukaj kaj lahko strop. In v resnici neumno bi bilo, če bi človeka, iščočega grobove — kojih niti ni ne — zasula opeka ali pa razpokani obok nekdanjega rimskega mavzoleja. Josip Jaklič. težje bo to sedaj, ko bode levica prva vladna stranka. Zaradi tega se pa bodo poklicali vodje vseh teh frakcij v načelništvo. Tako se bodo vse važnejše stvari rešile že v načelništvu, kjer se bode ložje doseglo kako sporazumljenje, kakor se v klubu samem. Ce se vodje sporazamijo, bodo dragi že pritrdili. — V Hohenvrartovem klubu bode posvetovanje pač precej burno. JProtikoalicija. Pripravlja se proti novi vladi protikoalicija. V tej bodo Mladočehi in Staro-čehi, protisemiti, demokratje, najbrž nekaj južnih Slovanov. Rusinski poslanec Romanezuk se je izrekel, da Rusini ne bodo ravno v vsem nasprotovali, ali zagovarjali bodo občno volilno pravico in sploh jednakopravnost. Odločno se bodo pa upirali, ko bi se hotela kako razširiti deželna avtonomija ali pa za Galicijo narediti kaka izjema glede volilne re- i forme. — Od protikoalicije pa ni pričakovati po- j sebnih vspehov. V njej bodo prerazlični elementi. \ V najvažnejših vprašanjih se ne bodo mogli zjedi- j niti. Čehi so za deželno avtonomijo, Rusini proti ; njej. Tadi v opoziciji je treba nekaj skupnih načel. Mladočehi bodo hoteli biti vodje, ali druge stranke i ne bodo mogle dolgo hoditi za njimi, ker so Mla- i dočehi premalo resni politiki in se tudi ne bodo ozirali na interese drugih. Volitev župana v Pragi kaže, kako : Staročehi v Pragi zgubljajo svoj vpliv. Mnogi, ki , so voljeni v mestni zbor kot Staročehi, se ne upajo več pokazati svojega političnega prepričanja. Staro- ! Čehi naprosili so prejšnjega župana, da zopet kan- , diduje. Dr. Šole se je dal pregovoriti. Ko je pa prišlo do izvolitve, pa dr. Šole ni dobil potrebne absolutne večine, ker so nekateri Staročehi oddali bele listke. Morala je zatorej biti nova volitev. Dr. Šole je v tem odložil svoj mandat kot mestni odbornik in zatorej pri volitvi ni več prišel v poštev Staročehi so se pa sporazumeli z Mladočehi, da volijo za župana sedanjega podžupana. Mladočeški listi so jako veseli, da dr. Šole ni več župan, in to proglašajj za velik vspeh mladočeške politike. S takim neodločnim postopanjem bodo Staročehi napo- j sled zgubili ves vpliv. Da so imeli Staročehi nekoliko več odločnosti in bi ne bili rok križem držali, bi Mladočehi sedaj ne odločevali na Češkem. ; Grške finance so popolnoma zavožene in tudi nova vlada ne ve, kako bi se pomagala. Od-stopivše ministerstvo je narod bil z veseljem pozdravil, ker se je nadejal, da mu pomaga iz finančnih zadreg. Trikupis in Deljanis sta bila popolnoma ob veljavo, ker sta državo zamotala v silne dolgove ali nista vedela, kako bi jej pomagala iz njih. Sedaj je Rhalis, ravno tako ob veljavo, ko je pokazal svojo nezmožnost, Trikupis je zopet na krmilu in Deljanis pa zopet popularen. Trikupis pa tudi sedaj ne bode zboljšal financ, kakor jih ni mogel, ko je bil prejšnji pot na krmilu. Govori se, da hoče upnikom ponuditi poravnavo "s petdesetimi odstotki. To je pač podobno finančnemu polomu. Seveda nekoliko bi se lahko pomagala vlada, ko bi naložila večje davke bogatinom, ali tega se ne upa, ker v zbornici odločujejo kapitalisti. Take so razmere v državi, ki se zmatra za poklicano kedaj gospodovati po vsem Balkanu. Delavci in delodajalci. V angleški spodnji zbornici vršila se je te dni važna debata o zavezanostih delodajalcev do delavcev. Posebno huda debata je bila v tem, da se ne smejo skleniti nobene pogodbe, v katerih bi se delavci že naprej odrekali vsake pravice do odškodnine od strani delodajalcev. Proti tej določbi so pa ugovarjali službujoči pri železnicah, menda najeti od železniških uprav. Zatorej se je že bilo bati, da vlada ne zmaga s svojo predlogo, ker je cel6 več liberalnih poslancev imelo pomisleke proti taki določbi. Konservativci, kot zastopniki kapitalizma, so pa seveda z vso odločnostjo ugovarjali taki določbi. Pri glasovanju je 20 liberalcev glasovalo proti vladi, štirje konservativci pa za vlado. Vlado so pa rešili Irci, ki so se zbrali v polnem številu v zbornici in glasovali vsi za vladno predlogo. Tako je bil vsprejet najvažnejši član vladne predloge. Angleško brodovje bajč ne zadostuje več, da bi vzdrževalo politični ugled Angleške, odkar sta se približali Francija in Rusija in ima poslednja svoje brodovje v Sredozemskem morju. Anglija ima zares še več oklopnic, nego Francoska in Rusija vkupe, ali politični položaj zanjo ni baš ugoden. Posebno se Angleži boje, da Rusi sedaj, ko imajo svoje brodovje v Sredozemskem morju, si izsilijo svobodni prehod skozi Dardanele in pridobe odlo- čilno besedo v Carigradu. Rusija bi potem svoje brodovje lahko pomnožtlff v Sredozemskem morju, kakor bi hotela, kar seftfej ne more, ker imajo Angleži Gibraltar v rokah. Zaradi1 tega pa sedaj angleški listi dan na dan zahtevajo, da se zdatno pomnoži angleško brodovje. Nekateri pri(Srofrod ; krščanskih mučenikov ; inteligencija tega naroda pa se sedaj klanja neverskemu racijo-nalizmu in materijalizmu! To bi si morali Hrvatje dobro zapomniti. Hrvatska je poplavljena z liberalnimi časniki. Za dokaz odlomek iz jednega hrvatskih dopisov: „Da je pri nas kritikov, je znano; ali žalibog nimamo odločnih in odličnih mož, ki bi se upali vsakemu resnico povedati. Resnica pa je, da se o nobenem političnem našem listu ne more reči, da temelji na katoliški resnici, ampak da se o večini lahko reče: ta listje povsem liberalen." Ali nimajo Hrvatje katoliških listov ? Na žalost — njih število je pičlo, ki se odlikujejo s plemenitimi mislimi in nazori. Ves ta trud za probuditev katoliške zavesti ostaja brezvspešen. Pa zakaj ? Zelo točno odgovarja jeden slovenski list: Hrvatski časopisi katoliške barve prinašajo svojim bralcem lepe, temeljite razprave o važnih vprašanjih. Pišejo popolnoma po katoliškem prepričanju in odušev-ljenju. Toda zelo malo ali skoro nič se ne bavijo s sedanjimi stvarmi in razmerami, v katerih živi hrvatski narod. Oai preveč na splošno in abstraktno razlagajo in branijo krščanska načela; zato obvisi vse v zraku; bralcem se to prikupi, če tudi jim ne poda stvarnega vžitka. Kristus nam ni zato povedal večnih resnic, da bi ostale v teoriji, v zraku, nego da bi jih uvedli v življenje. Krščansko podlago treba vporabiti v stvarnih razmerah, da proti njim vredi in obuovi ljudsko življenje. Zato je potrebno, da se uvaža stanje, v katerem Hrvatje živč; a preje, kakor te pokaže, kalo bi moral hrvatski narod živeti po kržčar.rkih idojalih, se mu mora dopovedati, za koliko so je odtujil onim ide-jalom. Narodni odgojitelji morajo seči v današnjo okoliščine, presoditi spise in knjige, ki vplivajo ua duševni razvitek naroda Tak začetek je težak, ker je treba brezstransko odkrivati rane, rezati, sekati, ž g a t i ; to pa je neobboduo potrebno. Oitajte pisma sv. Pavla, tudi on je razlagal isto tako nauke in osnove nebeškega učitelja, kakor vsi katoliški listi; ali, izvzemši lista do Rimljanov, opažamo v vseh njegovih listih, kako globoko je posegel v stvarne razmere onih cerkvi in vernikov, katerim je pisal; kako nepristransko seka na levo in desno, kako svari, opominja iu sramoti svoje protivnike, protivn.ke Kristusove vere 1 Takega Pavla, oboroženega z dvobrušemm mečem nepristranske, katoliške kritike pa je treba naš:m bratom na Hrvatskem. Kritkovati se mora, kar se sedaj godi, kar se sedaj piše, pa ne, kar se je pisalo v 18 ali 14. stoletju; potem pa to, kar se piše in dogaja doma, pa ne drugod Kaj koristi, ocenjevati francoske, nemške iu laške framasoue, kaj pomaga, ruvati se z Volterjem, Ruso-om, ki se ne morejo več braniti, obsojati zapadui svetobol, ko se pa oni, katerih se to tiče, nočejo braniti — ali mar ni dosti takega materijalist finega gradiva nakopičenega v domačih hrvatskih listih? V listih, katere čita slastno hrvatska mladina ? Vile, navadne hrvatske vile morajo zgrabiti Hrvatje pa brezozirnn očistiti domačo hišo! Kdo bi se bal v.ka in krika? Brez boja ni miru, katerega namje Kristus prinesel na svet. Katolikom treba dandanes brez-ozirnosti, odločnosti; ue smemo gledati na to ali ono stran, kaj bode rekel ta ali oni, če ga kritika neusmiljeno zadene; od Slovencev naj sa Hrvatje uče: oblika slovenskih katol Ških kritikov je odločna, brez-ozirna, ne omaguje, ampak napreduje vifeštvo katoliških idej. Po tej odločni kritiki je boj za katoliško idejo v Slovencih slaven a pri Hrvatih? Dandanes ne smemo nasprotnikov vere katoliške railovati, ničesar jim dovoliti; — bode li hrvatska iriteligencija še nadalje z brezdelnostjo čas tratila, si bo brzo skopala grob indiferentizma in breznačaj nega oportunizma! Preje se je Hrvatska zvala „antemurale chri-stianitatis", pa bati se je, da ne bi zgodovina tega nekdaj častnega naslova ne premenila v „anlimurali christianitatis". Kaj naj dodamo temu važnemu češkemu g'asu, ki smo ga posneli po »Katol. Dalmaciji". Dalmatinski list je vnet zanj. Zgodovina nam priča, da je sedanjemu propadu v političnem in literarnem delovanju kriv liberalizem. Umstvenim zmotam pa so kmalu za petami zmote, ki se tičejo gospodarskega vprašanja. Meč v roke, da si zopet priborimo „križ častni in slobodu zlatnu", katero nam je uerabil — liberalitem! Socijalne stvari. Utopije in njih socijalni pomen. Piše V. M. I. Odkar je izdal 1517. 1. nesrečni Tomaž Morus glasovito svojo knjigo »Utopia", v kateri skuša, opirajoč se na Platonove nauke, rešiti socijalni problem, množi f-e od stoletja do stoletja število enacih knjig. Takrat, jo humanizem s svojim individualizmom širil moj zgorniimi sloji sebičnost, katero nalogo je prevzel pozueje njegov sin — liberalizem. Že v Morovi „Utopijiu svetuie izkušeni Rafael, — kakor bi živel danes in ne baš v začetku »probujavAnja duhov iz srednjeveškega spanja", — kot jedino sredstvo proti rastoči bedi: »Brzdajte poželjivi egoizem bogatinov, vzemite jim pravico nakopičevunja in monopola". Posnemal je Mora James Harriugton s svojo utopijo (kakor so se odslej imenovali jednaki p o-izvodi) »Oceana", iu pa Bakon Verulamski, ki je spisal utopijo »Nova Atlantis". Slovstva vsth narodov imajo svoje utopije v katerih dajejo pisatel|i dobre svete proti socijalni bedi naše kulture, na ko;e razvalinah bode rod rgradil si novO. Bolj; ko se prbližuie socijaluo vprašanje kriz;, več se rodi utopij. Najbolj je zaslovel v najnovejšem času Američaua Bellanija „Pogled iz leta 2000." S to utopilo pomagal js praktični pisatelj najpreje samemu sebi, kajti prislužil si je, ž njo lepo število dolarjev, kar je seveda mnogim tudi — utopija. Večina tacih spisov ima lo bolj akademično vrednost. Nekateri pisatelji pa skušajo samo svoje teoreme tudi izvesti dejanski. Za nas najbolj važen je v tem oziru poskus dr. Theodora Hertzke, ker njegove nauke širijo učenci njegovi ne samo po Poljskem iu Češkem, ampak tudi ž« mej Srbi. II. 1889. I. izšla ja v Lipskem utopija: »Prosta dežela, socijalna podoba prihodnosti". Spisal jo je dr. Theodor Hertzka. Kmalu potem pa se je ustanovilo društvo, ki ima nalog, oživotvoriti ideje dra. Hertvke. Ta misli ustanoviti v Afriki, tik pod ravnikom, ob vznožji gorovja Kenija svojo državo ki ne pozna lastnine. V svrho obdelavanja zemlje, iu vsake produkcijo sploh imajo se ustanoviti zadruga, ki naj dele dohodke med člene. Vsakdo lehko po prosti volji pristopi zadrugi, a ravno tako tudi lehko izstopi. Potrebni kapital za pndukci)o posodi naj družba, koje namen ie u4auoviti to »prosto deželo", brezobrestno zadrugam, katere ga pa morajo seveda vrniti v primernem času. Kako stališče bi imela ta družba u-tanovnikov, in ali bi ue vladala baš ona, v tam tiči »konjsko kopito". Od čistega dohodka odrajtovati bi se moral davek, da se redijo starci, bolniki, žeue in otroci. S.*veda bi ta država bila brezverska in meinarodna, saj je vender dr. Hertzka Žid. Poglejmo samo malo, kako stališče zavzema dr. Hertzka nasproti krščanstvu. Nauk Krissov mu ni nič druzega, nego „n»jčisteje, najblaž|e, čeprav, kar se sredstev in smotra tiče, še na povsem jasno se zavedajoče oznanjevanje socijalne prostosti!" Škoda, da se je Hertzka rodil tako pozno Kake velevažne posledice bi moralo imeti, da je modri Hertzka živel za Kristovega časa, in čital Kristov »privatissimum" o sredstvih in smotru krščanstva. Toda na vrhunec novodobne omike spleza učeni Hertzka z izjavo: »Iz Krista napraviti ustanovnika vere .... bilo je mojstersko delo one umetnosti, ki je človeštvo potiskala v sužnost. Krist se z vero nikdar ni pečal, ni jedna vrstica evaugelja nam ne priča tega . .. . Vlekli so ga v smrt, ker je skušal uoeljati socijalne, ne pa verske novotarije". Tu se malo oddahni, dragi bralec, in občuduj spoštljivo globoko učenost dra. Hertzka. Oelo evaDgolje bral je ta učeni Žid, — pravi sam. Toda ljudje, ki so res kedaj čitali evangelije, trdiio, da je v sv. pismu nekje vprašanje: »Ali si ti Kristus, sin Božji ?" in da so tako vprašali Krista uprav pred smrtno obsodbo, ter da se je Krist na to priznal izrecuo siuom Bjžjim. To je izključno socialno? — Sapienti sat. III. Tomaž Morus sicer pravi v svoji »Utopiji" : »Se.le, Celene, ljudožderce in enaka čuda nahajamo povsodi, nekoliko redkeja pa je pametno in smotru primerno organizovana družba". Toda Hertzki se ni posrečilo odpraviti ta nedostatek. Kakor vidimo, idealov ne smemo iskati v Hertz-kovi državi, ako polnega trebuha ne smatramo idealom. Zidu Hertzki ie pač geslo, kar frivolno poje Epikureiec Heine, tudi žid: Ks wiielist hieniden Brod genug Fiir alle llenst-henkinder, Auch Rosen und Mjrthen, Schonheit und Lust Und Zuckererbsen nicht minder. Ja, Zuckorerbsen filr jedormann, Sobald dio Sehotsn platzen! Den Hiinincl iiberlassen wir Den Engeln und den Spatzen. Take težnje seveda v sedauiih razmerah praktičnih posledic imeti ne mrreio ne gUdč na njihovo ni tratiio nemogočuost. Vendar pu se s popu* larizovaniem takih idej širi socijaln.em in nevera. In sicer to v našem slučaiu Um bolj, ker ima Hertzkina družba že seda) precei denar|a na razpolago, ter pridno razširja tiskovine v vseh jezikih. Država brez Boga! Zastonj je vt-s trud in vse prizadevanje ustanoviti jo. Istotako zaman iščo človeški um rešitve sociialuega vprašanja brez Boga. Papež Pij IX. zavrgel je izrečno 1864. I. v silabu 3. stavek: nNaravuo moči zadostnem v dosego blaginje posameznikov in ljudstev." Iu sveti oče Leon XIII. piše v Rvojem pismu laškim škofom z dne 6. eeeembra 1892. I : „OJ verskega propada pa do socijalnega je silno kratka pot." Socijaluo vprašanie bode se rešilo, toda če ne v krščanskem uuhu, pa s poginom naše omike, kakor nam to živo sl;ka Djnnelly v svojem spisu »Cezarjeva soha", kjer se potopi v potokih krvi sedanja kultura, na nje mesto pa stopi divje bar* barstvo. Toda tolaži nas jedno. Kakor je za časa Perik-lejevega že davno pokopan bil demokratični duh v Atenah, za časa največjega sijaja republike v Rimu že pokopan bil republikanski duh, in kakor se je liberalizem najbolj širil za časa absolutne monarhiie, tako sedaj za časa absolutne vlade liberalizma pre-šinja že nov duh mlado generacijo. — duh krščanski. In hoc signo vinces! 17. Kake so socijalne razmere v družbi, stoječi na krščanski podlagi, pa v6 vsakdo, komur je znana zgodovina začetka razš rjevanja krščanstva. In kdo pač ni še z ginjenim sicem bral, kako nam Wise-man v svoii „Fab'joli" prelepo popisuje mejsebojno življenje prv h kr stijanov, ki niso poznali socijalnega vprašanja, dasi živeči sredi družbe, katero je ranedal socijalni boj. Krasen vzgled krščanske države pa nam je tudi do razpusta tovarštva Jezusovega v preteklem stoletju pod vodstvom jezuv.tov stoječa južno-ame-riška država Paragvaj. P. Kobler S. J. popisuje nam v svoii knjigi: »Der christliche Oommunismus in Paragu»y", razmere v tej državi. Ce so že srednjeveški Nemci poznali izrek: »Unter dem Krummsiabe ist gut wohnen" kaj še-le prebivalci Paragvaja. Toda čuimo: V 17. stoletju ustanovili so jezuviti v Paragvaju v južni Ameriki mej tamošniimi Indijanci nekaj misijonskih postaj. »B^lokožec" pa ni imel brez posebnega dovoljenja pristopi v državo. Kako modro je to bilo, kažejo nam jasno današnje razmere v Afriki, kjer različni belokožci »nesebično" širijo blagoslove evropske »kulture" mej črnimi. Deželo razdelili so očetje v okraje. V vsakem okraju bilo je mesto. Vasi j ni bilo, ker je bilo mnogo okrajev, torej tudi mnogo mest. Najmaniše mesto imelo je nad 2000 prebivalcev. V srediui mesta bila je cerkev, potem sodnija in skladišče. Mesta bila so obdaua z utrdbami. Tik mosta bilo je polje prepuščeno posameznim rodbinam. Potem je prišlo polje, namenjeno vdovam in sirotam potem skupno, nerazdeljivo polje, naposled pašniki. Trije dnevi v tednu bili so določeni obdelovanja skupnega polja, ostale dni porabil je vsakdo za obdelovanje svojega polja, seveda razven nedelje. Sadeži, ki jih je rodilo skupno polje, spravljali so se v skladiščih, ter porabljali, kedar se je pridelalo na zasebnih poljih premalo. Tudi otroci so imeli svoja polja, katere so obdelovali, kedar niso bili v šoli, ter se tako privajali delu. Vsako jutro zbrali so se meščanje v cerkvi pri sv. maši, potem pa so šli na delo. Obleka bila je priprosta, ter jo je dajala prebivalcem država. Ženske pa so si smele tudi same napravliati lepšo praznično obleko. Prebivalci dobivali so tudi vedno dovolj mesa. Tako so n. pr. v mestu Sr. Miguel, ki je brojilo 7000 prebivalcev pobili vsak teden 40 volov. Ženili in možili.so se prebivalci že s sedemnajstim, osemnajstim letom. Vsaka rodbina dobila je svojo hišico. Tudi za potrebno razvedrilo skrbeli so očetje o primernem času: razveseljevali so so prebivalci z igrami, plesom iu godbo. Zi4 Proso, „ ... 5 — Tolečje „ „ . — 58' Koruza, „ ... 5 50 Svinjsko „ » . — 56 Krompir, „ ... 2 14 Koštrunovo „ „ — 36 Leča, hktl. . . . 12 — Pišanec..... — 35, Grah, „ ... 12 — Golob ..... — 15 Fižol, „ . . . 9 — Seno, 100 kgr. 3 57 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ „ 2 87 Mast. „ _ 68 Drva trda, 4 kub. mtr. 7 _! Speh svef. 58 „ mnhkv . „ 5 i Kot primerno darilce ob vsaki priliki pripo- ^ ročamo osobito preč. gg. katelietom: i " > Spominske podobice petdesetletnice škofovanja sv.Očeta IKONA XIII. Dobivajo se v Katoliški Tiskarni in llukvariii 100 komadov gld. 1*50. m Oklic . t 573 3—2 Klub slovenskih bioiklistov „Ljubljana" sklenil je za leto 1894 za časa deželne razstave zgraditi in otvoriti svoje lastno dirkališče. V dosego tega namena obrača se tem potom na vse nekdanje športne kolege in prijatelje biciklištiškega športa, da mu z ra-dovoljnimi doneski omogočijo nabrati potrebno svoto. Bicikliški šport, kateri se je že po vseh kulturnih državah povzdignil na najvišjo stopinjo in kateri je še le v najnovejšem času zadobil v Hrvatih in Slovencih začetnike, ki z vsem naporom delujejo na to, da si bode tudi na slovanskem jugu pridobil ono veljavo, katero mu dajo drugi narodi in države, nima samo veljavo kot šport sam, ampak je tudi velike važnosti za občevanje mej južnimi brati. Obiski Slovencev pri Hrvatih rodila so hrvatsko-slovensko zvezo in v razširjenje in povzdigo te zveze služilo bode v prvi vrsti nameravano dirkališče našega . kluba Preliminarni stroški za to podjetje proračutijeni so na 3000 gld. Ker je izvršitev tega podjetja, ki bode za časa naše deželne razstave pri otvoritvi in poznejših priredbah dirk, akademij1 i.t. d. privabilo tudi mnogo gostov v belo Ljubljano in ima na mej-narcdno občevanje veliko važnosti, upa klub, dn mu bodejo prijatelji športa in zanimajoči se faktorji zagotovili izvršitev tega sklepa s tem, da mu naklonijo izdatnih podpor. V nadi, da se bode vedelo ceniti zgradba bicikliškega dirkališča, obrača se podpisani odbor do slavnega občinstva, naj mu izvoli pošiljati eventuelne prispevke na odbor Odbor kluba slovenskih biciklistov „Ljnbljana" Lekarna Trnk6czy-ja zraven rotovza v Ljubljani prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja Marijffiljske topil želodec zdavno preverjeno in znano zdravilo s čvr stilnim in krepilnim vplivom pri motenem prebavljenju , pri krču v želodcu in z&basanju. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tiieat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld. 202 29 Teodor Nlabanja, •rebr&r v Gorici (GSrs), ulica Moralli it. 17, se priporoča preialt, duhovščini za napravo oerkvenlh posod in orodM -mm iz čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno In poštnine prosto. 3 36-32 Tovarniško zalogo šivalnih strojev m g T . * 508 50-6 z a vozarenje ima v Ljubljani, Dunajska cesta 13. Ceniki zastonj in franko. ! Št. 20.690 537 3-3 Za tekoče leto podeliti ima mestni magistrat ljubljanski sledeče ustanove: 1. Jan. Bemardini-jevo v znesku gld. 80-35 2. Jurij Thalmeiner-jevo v znesku gld. 86-2(5 3. Jos. Jak. Schilling-ovo v znesku gld. 86-10 Jan. Jost. Weberjevo v znesku gld. 90-92 do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so uboge, poštenega vedenja in so se letos omožile. Jan. Nik. Kraškovič-evo v znesku gld 79.80 dov katere imajo pravico ubogo v Šentpeterski fari rojeno dekle, ki se je letos omožilo. Jak. Ant. Fanco-jevo v znesku gld. 67 20 do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu. Jos. Feliks Sin ovo v znesku gld. 48-30. do katere imate pravico dve najbolj re»ni deklici iz Ljubljane. II. Ant. Raab-ovo v znesku gld. 205-— Do ene polovice te ustanove ima pravico ubožna in poštena 4. 5. 6. 8. vdova ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ubožna, dobro vzgojena hči ljubljanskega me-ščaua, ki se je letos omožila. 9. Mihajel Pakič-evo v znesku gld. 120-— do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu, ali pa njih vdove. 10. Jan. Bapt. Kovač-evo v znesku gld. 151-20 katero je razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali vdove matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi. 11. Helene Valentini-jeve v znesku gld. 84.— katero je razdeliti med otroke rojene v frančiškanski fari v Ljubljani, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari. 12. Ustanovo za posle v znesku gld. 50 40 katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki več delati ne moreje in so na dobrem glasu. Prošnje za te ustanove vložiti je s potrebnimi prilogami vred pri podpisanem magistratu do SO. novembra letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 25. vinotoka 1893. Služba organista in cerkvenika i viz it niče kateri bi bil za silo tudi učitelj, je izpraznjena. Takojšnji nastop je želeti. Ponudbe župnijskemu uradu v Vodicah. F,75 4—2 priporoča mšm tšm «■■ A tMfl »hm A «t» qšm tšm tšm r»ir rA- rA- 0Šm -A- f P. n. Usojam si uljudno naznanjati, da sem z denašnjim dnem otvoril Pred škofijo š. ev. 22 poleg mestne hiše prodajalnico za pozamentirsko, drobno, tkano blago in za perilo. Na podstavi dolgoletne prakse v tukajšnji trgovini, kakor tudi zveze s prvimi tovarniškimi tvrdkami mi je mogoče, da morem p. n. občinstvu z najnovejšim in najboljšim blagom po nizkih cenah postreči. Za mnogobrojna naročila se z visokim spoštovanjem priporoča 574 4-3 Alojzij Persche. pr£f I Inomostske srečke I a 50 kr. 50.000 teden! n mm au.uuu arn (58 19-8) Srečke a 50 kr. priporoča J. C. MAYER. I> u n a j s k a borza. Dni 22. novembra. Papirna renta 5%, Iti* davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta . , . 1% avstrijska kronina renta, 200 kron . , Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . 97 gld. 25 kr. Ctsarski cekini Nemških mark 100 96 95 „ 117 90 „ 96 15 „ 996 340 25 . 125 20 . 94', 5 »7 „ 61 n 55 „ Dni 21. novembra. Ogerska zlata renta 1%......116 gld. 10 kr. Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 93 „ 80 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 144 . — . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , , 160 , 50 „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld..........198 , 50 . Zastavna pisma avsrr.osr.zem. kred. banke K% 98 . 40 . 4% kranjsko deželno posojilo.....98 „ — „ Kreditne srečke, 100 gld. . . . 196 „ 50 . 8t. Genois srečke. 40 gld.......68 „ 50 „ 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 137 gld. 50 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , . 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......22 Salmove srečke, 40 gld........70 WindiBchgraezove srečke, 20 gld..........59 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 152 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 28S8 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 105 Papirnih rubeljev 100 ... ... 132 20 50 25 75 25 25 Kaknp ln prodaja T£XK vsakovrstnih državnih papirjev, irečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki K u 1 a n t n a izvršitev narodll na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C U B" Vfolizeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. a^T Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih Klavnic, m