Slev. 81
f LMW, t srafc, tfB! B. 0uma 1525.
Posamezna Stevflka stane 2 Mh. LttO LID.
Naročnina
m držo to SHS:
m pol lete . s« celo leto
. . Dtn M ► M M®
sa inozemstvo: mesečno....... Din 9»
Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din M t Inozemstvu.... _ M
Uredništvo je v Kopitarjevi nlicl 6/IIL Rokopisi •e ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50, npravniStva 328.
Cene Inaeratom:
Bnostolpn« petltna vrste mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm viline po Din 2*50, veliki po Din 3 — In 4 —. oglasi v nrednlSkem dete vrstic« po Din 6'—.
Pri veCj«n naročilu popust
Ishaja rsak dan ImvzemM ponedeljka in dneva po prainlkn ob 4. ari sjntroj.
Uprava Je v Kopitarjevi ultcl 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.630 in 10.34» (za insorate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.0it, Praga ln Dunaj 24,797.
Blok sporazuma In nova konstelacija.
Pod tem naslovom je zagrebški list »Der Morgen« v svoji velikonočni številki objavil razgovor svojega mariborskega dopisnika z narodnim poslancem dr. Jos. Hohnjecem. Dr. Hohnjec je na stavljena vprašanja dal naslednji odgovor:
1. Ali je blok narodnega sporazuma edina konstclaci-ja, ki more voditi do uresničenja ideje sporazuma?
Dve glavni ideji sta, ki se v vprašanju o notranji organizaciji naše skupne države bojujeta med seboj, id.eja strogega centralizma in avtonomistična ideja. Nobeni izmed teh dveh idej se doslej ni posrečilo, da bi si priborila odločujočo in končno-veljavno zmago. Ustava od 28. jun. 1921 je navidez odločila in zapečatila zmago centralizma. V istini pa je to bila samo Pyrrhova zmaga.
Ko je bila z znanimi sredstvi parlamentarno rešena in sprejeta Vidovdanska ustava, ki je v direktnem nasprotju z vsemi hrvatskemu in slovenskemu narodu pred postankom kraljevine SHS danimi obljubami, se jc začela borba s ponovljeno in povečano ostrostjo. Tekom časa sc jc odnos moči med obema sc borečima la-borima dosti izdatno izmenjal.
V ustavotvorni skupščini sta srbski glavni stranki radikalov in demokratov tvorili strnjeno fronto za strogi centralizem, katerima sta se slovenska samostojno kmetijska in muslimanska stranka iz Bosne in Hercegovine pridružili kot pomožni četi. Čez malo časa pa se je začela centralistična fronta krhati.
Stranka slovenskih samostojnih kmetov, ki je glasovala za unitarizem, kakor se blagozvočno imenuje centralizem, je pri volitvah 1. 1923. od volivcev bila uni-ficirana, to je, dobila je samo enega poslanca, kar se je zopet zgodilo pri volitvah 8. februarja 1925.
Bosansko - hercegovski muslimani, ki so za centralistično ustavo glasovali nc iz simpatij za centralizem, marveč pod težo in silo takratnih razmer, so prav kmalu prešli v tabor avtonomistov.
Tekom 1. 1924. so srbski demokratje pod vodstvom Ljubomira Davidoviča zapustili fronto trdega centralizma, ki se v praksi javlja in deluje kot velesrbski he-gemonizem, ter so se pridružili zastopnikom hrvatskega in slovenskega naroda v borbi za načelo sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci ter za reorganizacijo naše države na temelju te vodilne misli.
Ta blok sporazuma, kateremu je ljudstvo pri volitvah 8. februarja 1925 dalo večino glasov ter s lem odobritev za njegove politične cilje, je po dosedanjem razvoju naših notranje-političnih razmer najprimernejša konstelacija, ki more voditi do uresničenja ideje sporazuma.
Ne rečem: edina konstelacija. Kot poznavalcu politične zgodovine mi ni neznano, da so organizacijske oblike društvenih in državnih tvorb skoro povsod produkti kompromisov ter da so politične stranke, ki bi bile absolutno intransigent-ne, pravzaprav le izjema. Po mojem mišljenju se je pri nas edinole samostalno-de-mokratska stranka, ki se je pod vodstvom Svetozarja Pribičeviča izjavila kot zagrizena nasprotnica ideje sporazuma.
2. Ali je obstoj bloka sporazuma vsled nastopa Pavla Radiča ogrožen? Ako je, zakaj?
Nastop Pavla Radiča ne more že iz tega razloga pcmenjati nevarnost za blok spora uma, ker je bil ves njegov govor dne 27. marca samo velik plaidoyer za idejo sporazuma. Živahno odobravanje, ki ga je ta govor našel pri skrbskih demokratih, to potrjuje.
Na hrvatski in slovenski strani je zadovoljstvo bilo dosti manjše, ker se je Pavel Radič v svojih izvajanjih odpovedal dosedanjemu strankinemu programu, na kojega mesto pa ni mogel postaviti nič pozitivnega. Posledica je bila, da jc v svojem govoru sicer močno poudaril to, kar ic Srbom, Hrvatom in Slovencem skupno,
za posebne, docela utemeljene zahteve Slovencev in Hrvatov pa ni imel dovolj besed.
Da je opozicija Racličev govor prav ocenila, dokazuje odmev, ki ga je ta govor našel v taboru centralistov. V taboru samostalnik demokratov je nastal velik krik porogljive veselosti nad brezpogojno kapitulacijo hrvatskih poslancev, katero je treba staviti na račun železne pesti centralizma. Pametnejši radikali so umerili svojo radost ter so s ponudbo Pavla Radiča postopali dilatorično, postavljajoč — kajpada ne v poetični obliki — to-le zahtevo-
rVhr aber so!lt't e3 mit der Tat bewiihren,
ob schone Reden schones Tun gebaren.c
Torej čas poskušnje, nekak noviciat za stranko g. Radiča. Da je s tem nekoliko ogrožena akcija za sporazum, c tem se ne more dvomiti.
3,	Ali smatrate, gospod poslanec, kombinacijo R. R. močno in ovirajoče uresničenju ideje sporazuma?
Odgovor na to vprašanje je deloma žc obsežen v tem, kar sem ravno prej rekel. V ostalem pa. spominjam na znano načelo: ~Qui bene distinguit, bene dccet.« Ako bi konbinacija R. R. (radikali in Radičeva stranka) nastala iz oportunističnih motivov — pri Radičevcih iz ozira na usodo strankinih voditeljev, ki so v ječi, in v svrho overitve vseh mandatov stranke, ki so še podvrženi anketi — kar se nikakor ne more smatrati kot absolutno nemogoče, bi se smelo soditi, da to uresničenje ideje sporazuma bolj ovira nego pospešuje.
Ako pa bi imenovana kombinacija nastala na programatični osnovi, bi omenjena nevarnost bila odstranjena, ker bi poslanci Radičeve stranke za udejstvenje programa sporazuma nujno potrebovali pomoči in sodelovanja svojih dosedanjih zaveznikov v bloku sporazuma. Brez njih bi bili premoči radikalov izročeni na milost in nemilost,
4.	Kakšen pomen pripisujete, gospod poslanec, obisku Radiča pri ministrskem predsedniku P a š i č u ?
Obisk^ poslanca Radiča pri ministrskem predsedniku Pašiču jc po lastni izpovedi obiskovalca bil namenjen protestu proti neprestanemu šikaniraju njegove stranke, njenih voditeljev in pristašev od strani državnih oblasti. Ali je preko tega bilo govora o kakšnih strankinih ofertih za koalicijske tvorbe, o tem javnost ni bila obveščena, ne od g. Radiča, ne od g. Pa-šiča. V tem slučaju pa sem mišljenja, da bi se Schillerjeva beseda; »Was er vveise verschvveigt, zeigt nur der Meister des Stils«, ne dala uporabiti za g. Pavla Radiča. Bolj bi bila umestna in primerna za g. Pašiča, starega mojstra politike.
KONFERENCA MALE ANTANTE.
Belgrad, 14. apr. (Izv.) Program dela na konferenci male antante ni še defini-tivno določen. Oficijelno se zanikajo vesti nekaterih listov o programu te konference. Program bodo določali na posebni konferenci opolnomočenih ministrov držav male antante. Vesti o pogajanjih med Romunijo in Grčijo se oficielno ne potrjujejo. Iz zasebnih krogov se pa vendar izve, da so ta pogajanja v teku. Trditve, da namerava Grčija vstopiti v malo antanto, so neresnične.
SESTANEK KRŠČANSKIH SOCIJALT-STOV V GRADCU.
Gradec, 14. aprila. (Izv.) Včeraj se je vršilo v Gradcu glavno zborovanje krščan-sko-socijalne stranke. Deželni glavar dr. Rintelen je pozdravil zborovalce, med njimi posebno bivšega kanclerja dr. Seipla in finančnega ministra dr. Ahrcrja. Fin. minister dr. Ahrer je v dolgem govoru pojasnjeval finančno politiko avstrijske republike,
AMERIKA POPUŠČA FRANCIJI.
Nevv York, 14. aprila. (Izv.) Finančni urad poroča, da sc finančna komisija za ureditev vojnih dolgov ne bo sešla. Francija je tako bogata dežela, da bo sedanjo finančno krizo kmalu prebolela,
Rekonstrukcija PP-vlade.
REKONSTRUKCIJA BO ZAČASNA. - POGAJANJA S HRVATSKO
STRANKO SE BODO NADALJEVALA.
SELJAČK0
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Kolikor so posamezni člani vlade mogli zvedeti za Pašičeve namere, se zdi, da je Pašič sklenil sedaj za časa odsotnosti iz Belgrada rešiti vprašanje rekonstrukcije vlade. Niko-la Pašič bo na svojem poln v Cavtat šel skozi Sarajevo, Mostar in Dubrovnik-. Iz Cavtata se bo podal v Sarajevo, kjer ga bo kralj sprejel v avdienci. Z dobro poučene strani se trdi, da bo Pašič pri tej avdienci predložil kralju v podpis predlog o rekonstrukciji vlade. Ob priliki rekonstrukcije bodo zamenjane nekatere osebnosti. Ker je to vprašanje diskretne narave, razen Pašiča nihče ne ve, kako bo izgledala rekonstruirana vlada.
Politični položaj je ostal nespremenjen, kakor je bil dosedaj, in na vladi bo ostala PP-kombinacija. Smatrajo, da ta začasna vlada niti najmanj ni na potu razgovorom med radikali in Hrvatsko seljačko stranko. Seljačka stranka po mišljenju radikalov ne more iti takoj v vlado. To jo tudi razlog, da je Pašič trenutno ohranil položaj z začasno vladino rekonstrukcijo. Za samo razdelitev portfeljev in oseb, ki bi od seljačke stranke vstopili v vlado, je treba več časa, kakor je bilo v začetku mišljeno. Teh stvari no bodo reševali pred sestankom vlade. Rekonstrukcija mora biti gotova tekom jutrišnjega dne, ako Pašič - bo spremenil svojega mnenja in ako bo koj dal za to dovoljenje.
Pašič se bo vrnil v Belgrad 25. t. m. mogoče dan preje ali dan pozneje. Kraljev dohod pričakujejo takoj po pravoslavnih velikonočnih praznikih. Vse kombinacije, ki so bile nastale, so odpadle raditega, ker ni bilo časa niti potrebe vsled sedanjega položaja, da bi se vsa stvar izvršila. Začasna rekonstruirana vlada bi morala izdelati invalidski in stanovanjski zakon. Stanovanjski zakon spada v vrsto izenačenih zakonov. Predložen bo po skrajšanem postopku, do 1. maja t. 1. bo pa odglasovan. 0 njem bo razpravljal zakonodajni odbor in ga odglasoval, nakar bo predan narodni skupščini. Invalidski zakon bi bil predložen v prvi polovici maja.
Po sprejetju invalidskega in stanovanjskega zakona pridejo na vrsto drugi
I važni zakoni: zakon o sodnikih in zakon o tisku.
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) V radikalnih krogih se govori, da bo vlada, ki bo rekonstruirana, po odglasovanju invalidskega zakona v skupščini podala ostavko, in da bo nastal nov položaj. Radikalni krogi tolmačijo to odlaganje reševanja krize s tem, da Radičevci dosedaj še niso v praksi pokazali dovolj iskrenosti, da bodo obljube, ki jih je dal Pavle Radič v svo-jemimenu, v imenu Stjepana Radiča in v mienu Hrvatske seljačke stranke, v resnici lojalno izpolnjevali.
VLADNA SEJA.
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Dopoldne od 10. do 1. ure je bila vladna seja. Minister za socialno politiko je članom vlade razdelil načrt invalidskega zakona. Sestavljen jo bil odbor ministrov, ki bo ta zakon proučil in ga predložil narodni skupščini. Sklenjeno je, da se stanovanjski zakon, ki je v zakonodajnem odboru dokančan, predloži narodni skupščini v pretres po skrajšanem postopku, da bo sprejet do 1. maja. Nadalje so razpravljali na seji o vprašanju o spopadu med brodarji in brodarskim sindikatom. Minister za socialno politiko mora najti sredstva in način, kako preprečiti eventuelen štrajk brodarjev. Jutri popoldne ob 5. bo spet vladna seja. Na tej seji bodo pretresali invalidski zakon.
Po seji so časnikarji vprašali notranjega ministra Maksimoviča, kaj je resnice na vesteh, da bo vodstvo seljačke stranke izpuščeno na prosto. Notranji minister je izjavil, da ta stvar ne spada v njegovo področje nego v področje pravosodnega ministra in da bo o tej zadevi odločalo so-sodišče.
PAŠIČ ODPOTOVAL.
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Nocoj se je Pašič končno odločil odpotovati. Odpeljal se je z večernim vlakom v Cavtat. Z njim potujejo žena, načelnik kabineta Ristič, načelnik političnega oddelka policije Ljuba Lazarevič in pomožno osobje.
Belgrad, 14. apruila. (Izv.) Marko Gjuričič zastopa Nikolo Pašiča za časa njegove odsotnosti.
Pr
ZAJEDNICA NAJ VSTOPI V VLADO BREZ HSS.
EaJ&hilčarJem.
Zagreb, 14. apr. (Izv.) Včeraj popoldne se je vršil sestanek nekaterih uglednih zajedničarjev. Razpravljali so o političnem položaju in posebno o necficielnem predlogu Seljačke stranke, naj bi zajedničarji vstopili v vlado z radikali, Seljačka stranka bi pa to vlado podpirala. Večina navzočih zajedničarjev se je izjavila proti temu
predlogu, češ, da Hrvatska zajeclnica nikakor ne more nastopati kot posebna skupina, posebno ne v parlamentu, ker zajednica | dejansko ni posebna skupina. V tej zadevi J ni prišlo do nobenega sklepa, ker je bil sestanek neoficielen in je bila rešitev tega vprašanja prepuščena ofieielnemu sestanku, ki se bo vršil jutri zvečer.
riza v
Pariz, 14. aprila. (Izv.) Predsednik Doumergue je takoj, ko je vzel odstop Herriotove vlade na znanje, poklical k sebi predsednika zbornice Painleveja in mu ponudi! mandat za sestavo nove vlade. Painleve je ponudbo odklonil. Takoj za Painlevejem je sprejel predsednik Doumergue predsednika senata de Selvesa v avdijenci, da čuje tudi njegovo mnenje o položaju in zlasti o dogodkih v senatu, ki je z izglasovanjem nezaupnice Herriotu povzročil njegov padec.
Pariz, 14. aprila. (Izv,) Desničarji so takoj po odstopu Herriotovem razglasili po svojih listih, da jc na vidiku desničarska vlada, katero bi podpiral del socialistov. Te vesti so pa preuranjene.
Pariz, 14. aprila. (Izv.) Ker je Painleve odklonil mandat za sestavo nove vlade, je predsednik Doumergue poklical k sebi Brianda in mu poveril sestavo nove vlade. Briand mandata še ni končnove-ljavno sprejel.
Pariz, 14. aprila. (Izv.) Finančni minister de, Alonzie in guverner francoske
državne banke Robinau sta se danes z Briandom dolgo posvetovala o položaju in mu predlagala, naj bi se zaenkrat sestavila začasna vlada, ki bi sprejela le najnujnejše finančne zakone, potem pa bi odstopila.
Pariz. 14. aprila. (Izv.) Briand je poročal predsedniku Doumergue o razpoloženju raznih strank.
Pariz, 14. aprila. (Izv.) Socialisti in radikalni socialisti zelo pritiskajo na Painleveja, da bi preklical svoj sklep in prevzel mandat za. sestavo nove vlade, v kateri bi on bil ministrski predsednik, Her-riot pa minister vnanjih zadev. Oni nagla-šajo, da bi bil kabinet s Painlevejem na čelu jako močan.
Pariz, 14. aprila. (Izv.) Zmerni socialisti so sklenili odkloniti ponudbe Brian-dove za pristop k radikalni socialistični skupini v svrho podpore morebitne nove rndikalno-socialistične vlade.
Pariz, 14. aprila. (Izv.) Briand je mandat za sestavo vlade odklonil.
gospodarski svet.
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Kakor smo javili, je izdelal minister za trgovino poseben načrt o takozvanem gospodarskem svetu. Z ozirom na to se 23. t. in. sestane-jo v Belgradu zastopniki trgovskih in industrijskih zbornic in drugih gospodarskih institucij, ki bodo pregledali tekst načrta. Ta načrt bo nato vlada predložila skupščini. Gospodarski svet ima nalogo dajati strokovne nasvete vladi in skupščini v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na socialno, ekonomsko in finančno politiko. Za člane bodo imenovani samo razni strokovnjaki. Svet se bo sestajal 1. marca in 1. oktobra. Po potrebi pa ga more sklicati trgovinski minister ali pa se skliče sam.
BYBAft O PREKINJEN JU POGAJANJ V FIRENCI.
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Dr. Rybaf, načelnik naše delegacije za pogajanja z Italijo, se nahaja že par dni v Belgradu. Včeraj in danes je poročal zunanjemu ministru dr. Ninčiču o poteku pogajanj v Fi- i rencL Pogajanja so bila prekinjena radi-tega, ker so Italijani stavili take zahteve, ki jih naši delegati niso mogli sprejeti, ker niso imeli tozadevnih navodil. Največje težavo delajo tri konvencije, ki se nanašajo na izkoriščanje luke Taon du Re-vel in pa neketere točke, ki se tičejo Zadra. Ravno tako je ostalo nerešeno vprašanje Trstenika.
INVALIDSKI ZAKON.
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Zastopniki invalidskega udruženja so danes izročili predsedniku vlade protest, ker še ni invalidski zakon predložen narodni skupščini. Na drugi strani poročajo iz vladnih krogov, da je vlada izdelala nov načrt invalidskega zakona, ki je znatno slabši od onega, ki ga je izdelala vlada g. Davidoviča. Ra-ditega vlada v invalidskih krogih veliko nezadovoljstvo in ogorčenje.
ODHOD DELEGACIJE NA INTERPAR-LAMENTARNO KONFERENCO V RIMU.
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Snoči je odpotovala v Rim naša delegacija na inter-parlamentarno trgovsko konferenco. Odpotovali so po en član od vsakega kluba. Jugoslovanski klub zastopa Ivan Vesenjak.
ZASLIŠEVANJE VODSTVA HRSS.
Zagreb, 14. aprila. (Izv.) Danes dopoldne so je nadaljevalo zasliševanje dr. Stjepana Košutiča, popoldne pa dr. lvrnje-viča in Predavca. Zasliševanje zadnjih dveh je trajalo samo pol ure, ker jih preiskovalni sodnik zaslišuje samo o materi-jalu, o katerem so bili že zaslišani in je to ponovno zasliševanje samo formalno. Preiskovalni sodnik je vašemu dopisniku izjavil, da Radičevega spisa še ni izročil drž. pravdniku, ker smatra zadevo dr. Mačka in tovarišev ter Stjepana Radiča za skupna Zasliševanje dr. Mačka in tovarišev bo končano še ta teden.
CARINSKI DOHODKI.
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Glavno carinsko ravnatelstvo objavlja pregled carinskih dohodkov za poslednjih 10 dni v marcu. Na podlagi tega poročila se vidi, da je pobrala radgonska carinarnica 114.283 Din, jeseniška 477.133 Din, mariborska 3,174.910 Din, ljubljanska 3,711.401 Din, rakeška 487.900 Din carinskih dohodkov.
POGAJANJA Z GRČIJO.
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Pogajanja v novi pogodbi za zvezo z Grčijo se bodo pričela po dosedanjih načrtih okrog 25. t. m. Grški delegat Kaklamanos prispe v
Belgrad 23. t. m.. Naš prvi delegat bo g. Panta Boškovič, načelnik delegacije pri re-paracijski komisiji v Parizu, drugi pa Panta Gavrilovič, poslanik v Atenah.
SBATON WATS0N V BEIvGRADU.
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) V Belgradu se nahaja Seaton Watson. Obiskal je zunanjega ministra dr. Ninčiča. Nato pa se je odpeljal v Niš. Pri nas ostane 2 do 3 tedne. Stopil bo v stik z vsemi uglednimi politiki. Po vrnitvi iz Niša se bo sestal s časnikarji.
PODONAVSKA KONFERENCA.
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Meseca maja se bo vršila v Belgradu konferenca, na kateri se bo razpravljalo o ureditvi vprašanja plovbe po Donavi.
Italija.
MUSSOLINI PROTI BORZNIM AGENTOM.
Rim, 14. aprila. Spričo popuščanja ministrskega predsednika Mussolinija nasproti borznim agentom, katerih zahtevam je v veliki meri ugodil, se je bilo splošno razširilo mnenje, da je stališče finančnega ministra De Štefanija omajano. Borzijanski krogi so čim dalje brezobzimejše nastopali in zahtevali, da De Štefani odstopi. Nasproti velikim koncesijam, ki jih je dovolil Mussolini borzijanskim agentom, so le-ti posavili nove zahteve in grozili s štrajkom. Nato je napravil Mussolini oster okret. Poslal je vsem prefekturam okrožnico, v kateri opozarja, da smatra svoje koncesije, dovoljene z zadnjim ukazom borzi janskim agentom, kot skrajno mero ter da bo smatral vsako protiakcijo na borzah kot sabotažo na škodo gospodarskega življenja in bo temu primerno postopal. Dne 11. t m. so poslali borzni agenti k Mussoliniju svojo deputacijo, ki je pa Mussolini ni hotel sprejeti.
Po vsem tem je gotovo, da se je borznim krogom nakana, da vržejo De Štefanija, končnoveljavno ponesrečila.
15 MILIJARD ZA JAVNA DELA.
Rim, 14. aprila. Glasom vladnega odloka dobe severne pokrajine od 15 milijard, ki so določene javna dela, sledeče vsote: za ceste 180,200.000 lir, za pomorska dela 351,300.000 lir, za vodne naprave 434 mili j. 500.000 lir in za melioracije 540,000.000 lir. Za železnice v celi državi so določene 3.052,000.000 lir. Z izkoriščanje javnih voda in naravnih zakladov dobi severna Italija 119 milijonov lir. Reka in kvamerska pokrajina dobita za pomorska dela in ceste 9 milijonov lir, Zader in pokrajina pa dva milijona. Za obnovo »odrešenih« pokraiin je določenih 719,300.000 lir. Za stroške/ki so v zvezi z vojno, dobi severna Italija 15 milijonov 650.000 lir, nove pokrajine pa posebej 10 milijonov lir. Za zgradbo .javnih vladnih poslopij dobi severna Italija 36 milijonov 900.000 iir. Za obnovo po povodnjih, eksplozijah in podobnih nesrečah ie dovoljenih severni Italiji 51 milijonov lir.
USTANOVITEV ZBOFA POLICIJSKIH AGENTOV.
Rim, 14. aprila. (Izv.) »Ga.zzeta Uffi-ciale« je objavila zakonski načrt o ustanovitvi zbora policijskih agentov.
POVECANJE^OLGARŠKE ARMADE.
Belgrad, 14. aprila. (Izv.) Konferenca veleposlanikov je po poslednjih poročilih odobrila bolgarski vladi, da lahko poveča število stalno vojske za 3000.
»0SSERVAT0RE ROMANO« 0 HINDEN-BURG0VI KANDIDATURI.
Rim, 14. aprila. Povodom Hindenbur-gove kandidature piše »Osservatore Ro-
manov, da je pričakovati, da bodo izjave kandidauK Hindenburga pač drugačne, nego izjave »maršala« Hindenburga, ki je ostal pristaš monarhije.
PRED NOVO VLADO V BELGIJI. Bruselj,' 14. aprila. (Izv.) Kralj je poveril sestavo vlade Vandervelde-ju.
ZVIŠANJE DAVKOV V GRČIJI. Atene, 14. aprila. (Izv.) Parlament je odobril lOodstotno zvišanje vseh davkov.
STRELA UBILA TRI OSEBE. Dresden, 14. aprila. (Izv.) V Konig-steinu je udarila strela v skupino 30 ljudi.
3	osebe so mrtve, 23 je ranjenih, med'temi
4	težko.
ŽITNE CENE V AMERIKL New York, 14. aprila. (Izv.) Tendenca v kupčiji z žitom je še vedno slaba. Cene so zopet padle za 4—6 točk._
Dr. A. G o s a r :
I.
NAS PROBLEM.
S Slovenci je velik križ. Z vnem«, včasih uprav zagrizeno vodimo vsak svojo dnevno politiko. Ako pa se zgodi, da je treba seči nekoliko globlje, do jedra vse naše politike, tedaj stojimo naenkrat pred problemom, ki ga vsi skupaj ne znamo rešiti.
Komaj dober milijon nas je, naše potrebo in zahtevo pa so v bistvu enake onim velikim največjih kulturnih narodov. Zato se je zgodilo Ln se še dogaja, da vodimo politiko, kakor da nas je vsaj L12 milijonov. Čim pa se pokažejo posledice te politike, čim začutimo, da nas bo toliko šele tedaj, ko bomo prenehali biti Slovenci, ko se bomo stopili v eno s svojimi brati, se vzbudi v nas odpor in prevzame nas nanovo veselje, da bi še mogli ostati Slovenci.
Res nas je malo, ali naš jezik, jezik naših očetov iu mater, jezili naših pesnikov in pisateljev je naš in samo naš, naša narodna zavest, s katero smo kljubovali tujcu, je naša, zato hočemo ostati zvesti sebi in svojemu narodu. Zalo hočemo razvijati in izpopolnjevati njegove sile in moči. Tako govorimo, toda komaj so te besede izgovorjene, že napolni naše duše strah, kaj bo, če ostanemo sami.
Tako lcoleba vsa naša slovenska politil-.a in vsa naša slovenska javnost, sedaj na levo, sedaj na desno, neodločena, katera pot je prava.
II.
ETNIČNO IN POLITIČNO NARODNO EDINSTVO.
Stoletja smo gojili svoj slovenski jezik.
Od Trubarja, Dalmatina in Bohoriča preko Vodnika pa do našega velikega Prešerna in od tu naprej preko Stritarja, Levstika in nebi oj drugih do Cankarja in Zupančiča smo ga oblikovali ter dvigali v njem skrite zaklade naše slovenske duše. Z našim jezikom pa je rastla tudi naša slovenska kultura. Poudarjam, slovenska kultura, zakaj ona jo naša, pa najsi smo tudi živeli pod tujčevim jarmom in pod vplivom tuje kulture.
Sto let smo trdili, da smo Slovenci narod, sto let so naši pesniki in pisatelji bodrili našo slovensko narodno zavest. In ta zavest živi še danes v našem ljudstvu, zakaj napačno bi bilo misliti, da so bile edini njen nosilec naše narodne dame. Dokler pa je v nas ta zavest živa, dokler se resnično čutimo Slovence, je ni sile, ki bi mogla kar čez noč napraviti iz nas j nekaj drugega. Slovenci smo posebna etnična | celota, smo poseben slovenski narod, in kdor ! trdi drugače, se moti ali pa laže. i Kot Slovenci pa smo obenem tudi Jugo-| slovani. Tudi ta zavest živi v večini izmed nas 1 in ne samo v naših razmeroma maloštevilnih
»državotvorcih«. Vzniki a pa je ta zave6t v našem ljudstvu ter je pognala v njem svoje korenine, ker je resnična. Laž ne bi prestala preizkušenj, ki jim je kljubovalo naše jugo-slovanstvo.
Zato smo politično, ne le kot državljani ene in iste Jugoslavije, marveč kot eden bistvenih njenih stebrov skupno s Hrvati in Srbi en političen narod. Brez nas Slovencev ni popolne Jugoslavije, kakor ne bo popolna, dokler ne združi v svojih mejah tudi bratov Bolgarov.
Zavest jugoslovaustva se kajpada v našem narodu še razvija in raste. Vendar pa je tudi že danes dovolj trdna, da bi mogla kljubovati vsaki zunanji sili, ki bi nas hotela v svojem sovraštvu razdvojiti. Zato vztrajam pri svoji trditvi, da smo Slovenci etnično posebna narodna celoto, da smo slovenski narod, politično pa smo Jugoslovani.
Rekli so, da je to mažarska teorija. Morda, dasi dvomim. Pa tudi če bi v resnici bila mažarska, ne bi bila zato nič manj resnična.
III.
NARODNA MANJŠINA.
Gospod Pribičevič ugovarja: >če ste Slovenci poseben narod, potem ste v tej državi narodna manjšina.« Da, številčno smo manjšina, celo razmeroma neznatna manjšina. Toda pojem narodne manjšine je političen pojem. Naši Nemci n. pr. pripadajo etnično velikemu nemškemu narodu, politično pa ! so narodna manjšina. To pa zato, ker jih veže i z našo državo samo dolžna lojalnost, ne sma-j trajo pa se — vsaj danes še ne — za nosilce naše državne ideje.
Mi Slovenci priznavamo politično narodno edinstvo, ter se čutimo Jugoslovane. Nas veže s to državo več kot gola zavest dolžno lojalnosti, mi to državo hočemo ter smatramo, da smo njen bistveni sestavni del. Zato pa pri nas ne more biti govora o narodni manjšinL Pač pa so laka manjšina n. pr. Slovenci v Italiji, ker se oni z Italijani ne čutijo in se ne morejo čutiti eno, marveč živi v njih zavest, da spadajo, ne le etnično, marveč tudi politično skupaj z ostalimi Slovenci v Jugoslavijo.
Iz dejstva, da smo Slovenci narod zase, sledi torej samo to. da je treba najti tako obliko političnega sožitja med nami in ostalimi Jugoslovani, r!a bomo mogli tudi mi v okviru skupne države, njenih meja, ciljev in nalog razvijati svoje individualne sile ter gojiti svoje kulturno in gospodarsko življenjo. Zato gre, da si tudi mi Slovenci ohranimo v okviru skupne države tisto svobodo, ki je potrebna, da bomo lahko prospevali v korist sebi in v korist celokupni naši domovini.
IV.
SLOVENSKA DRŽAVA?
Oglasil se je drug nezadovoljnež rekoč: »Če ste Slovcnci poseben narod, potem morate imeti tudi svojo posebno državo.« Priznam, tudi o tem se da govoriti. Zakaj najvišjo, najpopolnejšo stopnjo individualnega življenja iu razvoja more narod doseči na-splošno le v lastni državi, Vendar tudi to pravilo ni brez izjeme in ni malo dejstev, ki govorijo zato, da smo prav mi Slovenci taka izjema.
Po svoji zemljepisni legi smo sicer kakor določeni za to, da bi tvorili nekak setat tampon« med Italijo, Nemčijo (Nemško Avstrijo), Mažarsko in Jugoslavijo. S tem bi namreč bilo rešeno eno najbolj perečih vprašanj srednje Evrope, to je vprašanje proste j>oti do Jadran-j skega morja. Zdi se celo, da bi se nobeni izmed prizadetih držav ne bi bilo treba posebno pritoževati nad to rešitvijo. Zakaj naša državica pač ne bi imela niti razloga niti moči zapirati komurkoli prosto pot do morja. Tudi, mislim, ni dvoma, da bi pri tem gospodarsko dobro uspevali.

Stanko Vurnik:
Za poštenost m proti terorju v unietnostrsi politiki.
Slovenska kritika je na smrtni postelji. Prvi vzrok je moderni individualizem, ki po vzroča, da se mnenja zavračajo z ozirom na to, ali so las'na ali tuja, ne pa z ozirom na to, ali so pravilna ali ne. Tako je vsaka kritika ob avtoriteto. Drugi vzrok je ta, da danes lahko piše kritike kdorkoli; uredniki, ki se bri-gajo le za politično plat lista, objavijo vse. Tretji vzrok je, da danes lahko vsaka poljubna šifra nekaznovano privzdigne zadnjo desno nogo nad pametno kritiko iu osebo kritika javno smeši. Tako je anarhija v današnji umet-nostui politiki popolna, deloma vsled neugodno koiiritnlacije časa, veliko pa tudi vsled ne-brige tistih urednikov, ki se ne zavedajo svojih kulturnih dolžnosti. Od vsakega urednika lista moremo zahtevati vsaj toliko, da presodi, ali jc članek stvaren ali pa je zloben osebni napad. Ne tako dalje, gospoda!
Poglejte samo, kam to pelje. Najboljši in najbolj i oklicani med nami molče, tisti, ki so pri .."jeni vršiti kulturno dolžnost kritike, uga-nj: io pasivno resistenoo, če si pa kdo drzne norKi resnico, je takoj izpostavljen javni sn-c.ivo ti. Ali ne vidite, da so o priliki škerjan-,". : a koncerta kritiki »Slov. Naroda«, »Nar. i/.n; uika in »Jutra« vsi skupaj povedali nič več in uič manj kakor samo to. da ae ie kon-
cert vršil, da je Škerjanc dirigiral dražestnega Debussyja, serioznega Haendla in mogočnega Beethovna in >Nar. dnevnik« je še pristavil, da se je po koncertu občinstvo razšlo. To, gospoda, ni zanemarjenje dolžnosti, nego je po terorju izsiljena pasivna resistenca. Jaz sem si drznil v »Slovencu« po vesti vršiti svojo dolžnost, zato sem dobil v »Jutruc tako nestvarno in tako nezasluženo brco, da bi mi bilo pod čast reagirati nanjo, če ne bi spoznal, da je treba tako umetnostnopolitično grdobijo javno pribiti. Vseh pet let, kar se pečam z neprijetno dolžnostjo recenzije, delam to zato, ker se boljši nočejo pečati s tem in vseh pet let nisem reagiral niti na eno izmed grozilnih in izsiljevalnih pisem, na stalne osebne napade in smešenja. Če pa to storim danes, ne delam tega iz maščevanja, ampak da pokažem, kako daleč smo že v anarhiji in nepoštenosti in čemu je danes stvaren kritik vse izpostavljen v javnosti.
Na moje poročilo o koncertu orkestralnega društva, ki sem ga kot glasbeni referent »Slovenca« objavil 4. t. m. v tem listu, je 9. t. m. odgovord v imenu orkestralnega društva g. I. K. (glavar Karlin, predsednik društva) v »Jutru«. Ker ni bilo nobene ovire za napad v istem listu, marveč je napad na »Slovenčevo« poročilo izšel v »Jutru«, kaže v teh razmerah nato, da se skuša zadevi dati značaj političnega boja, kakršnega odločno odklanjam. Naj gre ta netaktnost na rovaš nadstrankarskega ugle-ga društva. Zoper napad sam se ne bom branik marveč nai konatatiram m dokažem samo.
da se poslužuje nelepe, nestvarne in nedovoljene taktike, kar naj pokaže tale naslednja primera, ki' je tipična za to polemiko in ki jo ilustrira tale zaobrnitev resnice:
Jas trdim v »Slovencu« 4. t. m.:
»Ali mari Škerjanc nima dovolj glasbene izobrazbe, energije in potrpljenja, da nam ne bi mogel dati kaj več, to je toliko, kolikor je v resnici zmožeu?«
G. I. K. obrne v »Jutru« 9. t. m. to izvajanje takole:
»Osebni napadi na dirigenta g. Skerjatica, kateremu g. kritik odreka glasbeno izobrazbo in notalno in instrumentalno pismenost...«
Naj govore dejstva sama, vsak lahko primeri oba članica, in videl bo, kako K. postavlja moje trditve na glavo in jih potem zmerja, da stoje na glavi. Trdim, da je povsem dovolj ovržen ta napad, če ga le vzporediš in primeriš z mojimi izvajanji. Gospoda, odklanjamo lak način polemike v resni stvari, odklanjamo tako moralo v javnosti. Naj pribijem samo, da je ves napad držan v tem stilu, skoziinskozi nedostojen in nestvaren. — V tem stilu se reče, da je kritik zanič, če je kritika negativna. To je že stara navada.
0. K. mi kot glasbenemu kritiku očita diletantstvo, s čemer mi zameri to, da nisem poklicni glusbenik. Ker poklicni glasbeniki o sobi ne morejo pisati kritik in jih o drugih, kakor znano, ne znajo, česar ne bom še posebej utemeljeval, iih moraio pisati drugi ljudje,
če so sposobni in če poznajo glasbeno literaturo; ta literatura se, kakor znano, ne študira pri štedilniku, nego pri klavirju in iz tega izhaja, da mora biti vsak glasbeni kritik vsaj toliko diletant, da lahko študira. Poznanje glasbe je kritiku ravno tako potrebno kakor koscu kosa ali glavarju glava in bogme nikjer ne vidim smešuosti v tem, da je kritik torej diletant Ker g. glavarja nočem dolžili brez-glavosti, da ne bi sam lega vedel, mu očitam s tem, da s sredstvom očitkov diletantstva hoče imponirati nerazsodni publiki in iako nestvarno doseči svoj cilj: osmešenje kritika. Ta očitek dilelanlslva zadene kritika z ravnotako vehemenco, kakor čevljarja očitek, da ni mizar, ali sodnika, da ni tat, pa si vendar upa soditi tatove. Nnj bo za vselej konec tega bedastega predsodka.
Značilno za polemiko g. K. je to, da hoče on, ki je med izvedbo koncerta sedel sredi orkestra in čtil morda komaj lastni instrument, meni, ki sem v pravilni razdalji sedel med občinstvom, sugerirati, kaj sem in kaj iz orkestra nisem Cul, kar bi moral. Pravi, da nimam oči, če mu citiram iz parliture, kaj jo dirigent in orkester zamečkal, da nimam ušes, če pravim, da sem Cul nepravilnost. S to taktiko, s katero se da striktno dokazati, dn je Triglav jezero v Ameriki, mi lahko dokaže celo to, da nimam nosu. Nobenemu resnemu človeku ne bo g. K. s tak i mi stvarmi imponlral, še manj s tem, da mi očita, da označim sporno mesto z recimo: »Sedmi takt po označbi dolce«, kar storim pač zato. ker mesta v časonisu ne morem za-
Toda taka državica, ki bi edina lahko tdruževala v svojih mejah zares vse Slovence, ne bi bila in ne bi mogla biti nacionalna država. Preveč bi imeli v njej Italijanov in Nemcev, da bi jih mogli smatrati kot narodno manjšino, in če ne drugače, bi morali tem »manjšinam« že vsled zaslombe, katero bi uživale v svojih narodnostnih državah, priznati popolno enakopravnost. Namesto samo slovenskih srednjih Šol bi dobili zopet dve in trojezične šole in na naši univerzi —- več kot eno bi pač težko zmogli — bi predavali tudi v nemščini in italijanščini...
Ni svetla ta slika. Ali to je usoda malega naroda. In kdor bi sanjal o samostojni slovenski državi, bi se moral tudi s tem sprijazniti. Kajpada bi moral imeti precej poguma, kdor bi se hotel za to odločiti.
Sicer danes ni čas misliti na to in govorili o tem. Zato sem vedno poudarjal, da moramo biti za našo sedanjo državo, tudi če bi kdo mislil, da ni ta rešitev našega državnega vprašanja najboljša.	(Dalje.)
v Srbijo.
Profesor Ladislav Mlakar v Ptuju je dobil na velikonočno soboto od ministrstva prosvete brzojavni dekret, da jc prestavljen v Prokuplje pri Nišu v Srbiji in da mora takoj odpotovati na svoje novo mesto. Torej zopet nova persekucija! Samostojno-demokratski bič je zopet zapel nad državnim uradnikom, ki ni nič druzega zakrivil, nego da ni bil pristaš SDS!
Gospod Mlakar jc služil po svetovni vojski na gimnaziji v Ptuju. Kakor v Mariboru g. profesor Ribarič, tako si je tudi g. prof. Mlakar pridobil srca vsega dijaštva. Mladega, živahnega in veselega profesorja je vse vzljubilo. Profesor Mlakar pa ni bil samo izb oren pedagog, ampak tudi vzoren narodni in kulturni delavec. Pri občinskih volitvah v Ptuju jeseni lanskega leta je sodeloval v narodnem bloku in bil tudi kandidat združenih slovenskih strank. V zahvalo za njegovo čisto rodo-ljubje in udejstvovanje za skupno narodno stvar, je sedaj g. Mlakar preganjan, kruto preganjan ... Brezsrčni centralistični režim mu je ogrenil celo velikonočne praznike ...
Naš Mlakar se je strašno pregrešil napram »državi«! On je namreč pristaš krščanskega svetovnega naziranja. Mlakar sodeluje pri naših prosvetnih organizacijah, katere imajo kot glavni svoj cilj, zapisano na praporu: Dvigniti kulturo priprostega slovenskega ljudstva po Slomškovem geslu »Sveta vera bodi vam luč, materni jezik pa ključ do prave omike.« V očeh političnih trinogov v vrstah SDS pa je vsakdo, ki deluje po programu Slomškovem, zapisan med protidržavne elemente.
Prijatelj Mlakar, tvoji prijatelji in pa sobojevniki ti kličemo: Ne kloni glave! Krivica ne bo ostala vedno na vrhu. Pride dan maščevanja!	— b —
VELECENJENA!
Gotovo so Vara ostali v dobrem spominu krepi, frotirji in etamini, katere ste kupili v lanski letni teziji pri »OBLAČILNICI« po izredno nizkih cenah.
Tudi letos si lahko nabavite v najmodernejših vzorcih
perilni lrrap......meter 12.50 Din
perilni frotir, 105 cm Sircfe . meter 35.— Din perilni frotir, 70 cm Širok . meter 22.50 Din perilni etamin ..... meter 30.— Din volneni delen ...... meter 40.— Din
»
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7.
žvižgati. G. K. lahko pred svojo hišino iz tega svobodno izvaja moj muzikalni analfabetizem.
Pravim, da na nobeno svoje izvajanje nisem dobil odgovora stvarnim potem; z omenjeno taktiko obrača K. moje trditve in pii tem ga ni sram pravcatih idiotizmov, samo da pred nerazsodno publiko mojo osebo osmeši. Ne bi rad nadlegoval potrpljenja publike, toda ne morem si kaj, da ne bi navedel vsaj dvoje ali troje najbujnejših cvetov za primero.
Ce označim Haendlov stil (prva polovica XVIII. stol.), ker ga rabim za merilo objektivnega izvajanja Tlaendla in pravim, da je to prehod v rokoko, pravi g. K. da to ni res, nego da je res, da je Haendel »eden velikih skladateljev velikopoteznega stila generalbasove dobe". Brez komentarja. Če pravim, da je neki tema utonil v hrušču spremljave, kar je toliko, kakor če bi se igralec v drami, namesto da bi np.i topil, skril, me zavrne g. K., da je nemogoče, tla bi bil tema utonil, ker so ga imele prve violine. To ie toliko, kakor če bi vprašal, kje je Hamlet, da ne nastopi, pa bi mi odgovorili, da igra Hamleta Rogoz, Če na nekem mostu zahtevam tam samoobsebi umljivega accelleranda, me zavrne duhoviti K., da v par-tituri ni označbe accell., kar jaz ravnotako dobro vem kakor on. V nobeni partituri ni zapihano. da jo je treba reproducirati s čutom m nemalo čudno je, da je treba od koncert-nega muzika še posebej zahtevati muzikalno-gli. (G. I. K. ogorčen ugotavlja, da sem jaz prvi, ki kaj takega zahteva!) Ce daj je tjdim,
o
G«
V torek, dne 7. aprila t. 1. je zadela božjepotno cerkev Marije Vnebovzete pri Novi Štifti zraven Ribnice velikanska nesreča. Že iz časnikov je znano, kako je pogorel ta biser Marijinih cerkva na Slovenskem. Cerkev kot romarsko svetišče si sama ne more od pomoči, zato ji moramo pomagati mi. Kot kulturni ljudje ne smemo pustiti, da bi razpadle prekrasne umetniške slike vsled morebitnega dežja, ko jim je že ogenj prizanesel. Kot častilci Marijini, ki smo tako radi v dušnih bridkostih pritekali k Materi pri Novi Štifti, ne smemo pustiti, da bi postalo Marijino svetišče groblja. Zato se obračamo na vse verne Slovence in Marijine častilce, na vse, ki so tako radi poromali k tej lepi cerkvi, na vse, ki so delali izlete na ta divni kraj, da se dušno in telesno oddahne jo, proseč jih prispevkov in darov, da čimpreje obnovimo to prekrasno svetišče in rešimo propada to, čemur je še ogenj prizanesel. Darila naj bi se pošiljala dekanijskemu uradu v Ribnici. Vsem bodi Marija bogata plačnica!
V Ribnici, na Veliko nedeljo 1925.
Anton Skubic, dekan v Ribnici, Franc Traven. župnik v Sodražiei, Ivan Novak, župan v Ribnici, Karol Škulj, župnik in poslanec v Dolenji vasi, Jakob Cvar, posestnik v Li-povšici, Ivan Kozina, posestnik v Zapotoku, P. Ananija, frančiškan pri Novi Štifti.
'+' Hrvatska zajednica proti radicev-ceni. Z ozirom na vesti, da Hrvatska 7,a jed-niča no odobrava popolnoma najnovejše politične taktike radičeveev, se je obrnil sotrudnik belgrajske ^Politike;: na uglednega člana Zajednice s prošnjo, da mu pojasni medsebojno razmerje med obema skupinama. O vsebini razgovora poroča »Politika *, da zahtevajo zajedničarji ohranitev opozicijonalnega bloka za vsako ceno, dočim bi separatistična taktika HRSS Hrvate utegnila izolirati. Zajedničarji sicer nočejo ovirati akciie HRSS za sodelovanje z radikali, so pa mnenja, da Zajednica ne bi mogla več ostati v skupni vrsti z radi-čevci, če bi ti hoteli razbiti opozicijonalni blok. Zajedničarji smatrajo, da so se začela pogajanja z radikali prehitro in da bi bili morali radičevci najprej zahtevati ukinje-nje obznane. Tudi glede revizije ustave zajedničarji ne soglašajo z optimizmom radičeveev in pravijo, da radikali ne bodo zlepa dali iz rok tako trdne pozicije, kakor jim jo daje vidovdanska ustava.
Trbovlje. Po dolgem odlašanju je imenovan gerentu sosvet; Vodušek, Sušnik, Potrata, Žagar M., Restar, Babič, Roš, Goropevšek, Pust, Verbič, Berger, Jazbec, Ivlenovšek, Ga-šparič, Kolenc. Od teh je kar enajst demokratov, 2 socialista in 2 pristaša SLS. Pri zadnjih volitvah pa so dobile te skupine glasov: Žerjavovci 329, socialisti 140 in SLS 840. Še bolj so prezrli delavce. V celi trboveljski dolini niso našli enega delavca, da bi ga imenovali v sosvet. Ko je gerent Kokalj predla- i gal ta sosvet vel. županu, je pripomnil: »Tako ostane občina trdno v demokratskih rokah, c Seveda brez volitev in potom nasilja, ne pa po pravici in poštenju. Da se ne bi gerent sam osmešil kot se je dosedaj opekel, ko je odpovedal razno občinske službe, je dal glasovati na seji sosveta, da se odpusti dosedanji blagajnik in nastavi drugi, ki bo cenejše delal. Stvar ima pa drugo lice. Blagajnik ni pred volitvami hotel podpisati izjave, da bo glasoval in agitiral za narodni blok. Da ne gre za varčevanje, se jo pokazalo tudi
s tem, da sta se na isti seji sprejela dva nova obč. uslužbenca in da se je tretjemu povišala plača. Kakor zgleda, bo sosvet še kronal ge-rentovo delo.
Rakek. Mladinska prireditev igre »V kraljestvu palčkov«, ki se jo imela vprizoriti v nedeljo 19. aprila, so prenese na nedeljo 26. aprila ob 2.30 popoldne. Prireditev je namenjena v prvi vrsti okoličanski deci in je zanjo določena nižja vstopnina — za najrevnejše (v spremstvu učiteljstva) je celo prosta. — V Logatcu se igia vprizori dne 3. maja ob 3.30 popoldne.
Merlebuch, Moselle, Francija. Kakor vidimo, slovenska javnost ni še kaj obveščena o podrobnostih grozne rudniške nesreče, ki se jo tukaj pripetila 26. marca in je mod 80 žrtvami zahtevala tudi pet Slovencev. Med njimi je tudi eden iz Kočevja, ki je, hvala Bogu, še jako malo poškodovan, dočim drugi, ko so ostali živi, najbrže ne bodo več sposobni za delo. Večina 80 nesrečnikov je bila tako razmesarjena, da jih ni bilo mogoče več spoznali. Tovariš iz Kočevja popisuje nesrečo takole: »Ob pol 4 popoldne smo se pričeli voziti po vrveh (Seilfahrt) iz čisto novega rova Rei-maux kvišku. Jaz sem bil v prvi košari (Korb). Dvignili smo se že približno 200 m, ko izne-nada ob stane m o. V naslednjem trenutku sem že zaslišal grozen krik, potem sem pa zgubil zavest. Ko sem se kakor iz spanja prebudil, so niti premakniti nisem mogel. Polagoma sem se izvlekel izmed drugih ranjenih iu mrtvih tovarišev. Preživel sem grozne trenutke. Povsod naokoli zmečkana človeška trupla, jok in stole, svetilke zarito v človeška trupla, čre-va vsepovsod po etaži. Bil sem v drugi etaži in mislim, da se moram samo temu srečnemu slučaju zahvaliti, da sem ostal živ. Vsi, ki so bili v prvi etaži, so takoj mrtvi obležali. Izvlekel sem se med okvirji (Kranz) na vrh košare ter začel klicati na pomoč. Spustili so mi vrv in me potegnili najprej do prvega pritrdila, potem pa na dan. Od rova so me odpeljali z avtom v bolnico. Kako je bilo s tovariši, ne vem.« — Pogled na ponesrečene ki so jih izvlekli iz rova, je bil pretresljiv. Re-
veži so stokali iu prosili, da jih smrt reši trpljenja. Sorodniki so se gnetli okoli njih. Starši so iskali sinove, žene može, sestre brate. Razburjenje med ljudstvom je bilo veliko. Po šestih urah še nismo vedeli, kdo se je ponesrečil. K zmešnjavi jo pripomoglo tudi vodstvo rudnika, ki ni delu povsod takoj ustavilo, ampak je poslalo v popoldanskih urah v sosednjem rovu rudarje na delo, upoštevalo ni prav nič silnega vtisa, ki ga je napravila nesreča na vse ljudi, zlasti pa na tovariše-rudarje, ki morajo biti vsak hip pripravljeni na podobne nezgode, kadar so v jami. Šele, ko se je vso žo zgražalo nacl početjem vodstva, je dalo delo ob pol sedmih zvečer v vsem rudniku ustaviti. Mrtve in ranjene so spravljali na dan vso noč in ves naslednji dan. Nekaj jih je bilo tako razmesarjenih, da so mogli rešitelji pobrati samo posamezne ude in jiii v košarah' spraviti iz jame. Predstavljajmo si košaro 5 m visoko, z dvema etažama, zmečkano na 1.20 metra! Nesreča so jo pripetila najbrže radi lega, ker so popustile zavore. Vrv se je utrgala na koncu ob vijaku in košara ja treščila 200 metrov globoko na dno rovu. Žrtve grozne nezgodo smo pokopali 30. marca. Do 70 tisoč oseb broječa množica je pokrila hribček Reimaux. Ljudstvo je prihitelo od vseh strani, da počasti nesrečnike in jih spremi na zadnji poti. Nebroj društev je prišlo z rdečimi zastavicami. Zastopana jo bila vlada po par ministrih. Več kinooperaterjev je posnelo veličasten prizor. Najprej jo škof iz Metza opravil mašo zadušnico ob rovu Reimaux, kjer to ležale na odrih vse žrtve. Potem se je razvil sprevod, ki ga je vodil škof sam peš. Vojaška godba jc igrala žalostinke, razun nje je bilo še deset društvenih godb. Vam, ki ste prestali trpljenje in se žrtvovali za svoje drage, ki sta postali žrtve brezsrčnega varčevanja podjetnikov, kličemo slovenski rudarji: Bodi vam žemljica lahka! — Slovenci, iskalci sreče v tujini, pozdravljamo svoje rojake in jim želimo vesele velikonočne praznike: Franjo Poznik, Jožef Papež, Anton in Marija Flere, Franc Tajč, Alojzij Lužar, Franc in Terezija Zamljen, Julij Ažman, Ivan Plahutnik in Kari Mate.
Umrli uršulinki m, Kerubinl RShar v spomin.
Veliki petek popoldne, ko so bila naša srca pri trpečem Kristusu na Kalvariji, se je použila tudi skrita žrtev večne Ljubezni v tihi samostanski celici, ugasnilo je lepo, Bogu posvečeno življenje. Naša ljubljena sosestra m. Kerubina, rojena Pavla Rihar, je dokončala malo pred uro Zveličarjeve smrti svojo zem-sko pot. Istočasno kot njenega božjega Ženina so jo ovile smrtne sence, da se čez kratko zopet razmaknejo v jutro večnega življenja.
Pokojnica je bila učiteljica na vnanji in notranji uršulinski šoli v Ljubljani in dve leti tudi na uršulinski šoli v Mekinjah. Bogato obdarjena z lepimi zmožnostmi bi bila lahko še dokaj let plodonosno delovala v kregu mladine, a božja Previdnost jo je izbrala za drugo nalogo. V najlepših letih je morala ostaviti torišče vnanjega dela, Gospod jo je poklical na samotno stezo trpečih duš. Kal bolezni je prišla vanjo. Sledila je božjemu klicu, dasi izpofetka težko, saj je neprimerno laže žrtvovati Bogu svoje delo, kot poveličevati ga samo s trpljenjem. A prišla ie luč v njeno dušo in v tej luči je našla mir in vdanost, razumela je božje namene, uživela sa vanje in jih udej-stvovala v polni meri.
Bolezen se je polagoma razvijala, izmoz-gavala ji telesne moči, duh pa ji je ostal veder in čil, potapljajoč se v skrivnosti križa-nega Ženina. Tako je postalo njeno življenje žgavni dar Najvišjega; zrno za zrnom je polagala na žrtvenik, zrna neštetih žrtev, ne
da nisem čul nekih sf akordov, pravi K., da »teh sf akordov sploh ni, temveč ti sf so le — posamezne unisono note ...« Če determiniram Beethovnov stil zrele srednje dobe v relaciji z Bachom, kar je pač metoda, me vpraša duhoviti g. K., kje vidim podobnosti med obema ... Itd. Če bi primeroma jaz trdil, da je šel v soboto v Ljubljani dež, bi rekel Iv., da je to nemogoče, ker imamo v Ljubljani Prešernov spomenik in ker v Riemannu nič ne stoji o dežju. Čudim se, kako da se je trudil z vsem tem, ko pa je imel vendar vsa sredstva na razpolago, da bi bil dokazal, da se koncert sploh vršil ni!
G. K. ve, kaj je prav in kaj ni, vendar ima svet za tako bedast, da misli, da so vsakemu razen njemu najelementarnejša značenja kitajščina, v kateri on lahko govori in dokazuje kar hoče. To je podobno, kakor če mestni komi, ki zna tri besede nemške, na kmetih pastirjem imponira s tem, da jih po nemški zmerja. Kaj je od tega kultura boljša, ne vem. Glasbeni referent »Jutra« si je dal z objavo članka lepo spričevalo, »Jutrovi* naročniki, se posebej tisti, ki mojega članka niso brali in nc primerjali z odgovorom, so lahko zadovoljni.
Odločno odklanjamo, gospodje, enkrat za vselej. S tako polemiko, kakor io je skušal uveljaviti g. K„ iu terorjem ne pridemo nikamor naprej. Škerjanc bo šel i brez Karlinove poluhe, ali še prej, z njo v žepu k vragu, ee ^aai nima dovoli avtokriti^e, če jo pa ima,
mi bo hvaležen za trud, za stvarno, objek-j tivno korigirajočo kritiko, ki more biti le njemu v korist, kritiku nikoli.
Orkestralnemu društvu, če se identificira s Karlinovim napadom, pravim, da sem mu na razpolago za vaa stvarna objašnjenja in da sem pripravljen dokazano krivico na mestu popraviti, samo naj se oglasi v mojem listu j na pošten in stvaren način in naj mi pošlje po-štenega in inteligentnega advokata, sicer ne bo debate. Če pa gre samo za maščevanje napram osebi in ne za stvar, je bolje, da mi društvo pošlje peklenski stroj, da ne bomo j gnjavili publike, ki denarja za časopise ne j plačuje zato, da čita odgovore na osebne napade. Končno si ne morem kaj, da ne bi dru-
štvu svetoval.
naj vtakne Karlinov napad v
. okvir in ga obosi na častno mesto v svojem | lokalu, drugič pa naj že. dan pred svojim kon-I ''ertom samo spiše kritiko in jo raznese po redakcijah, da bo volk sit in ovca cela.
Slavna uredništva listov prosim v imenu poštene kulturne politike za večjo pažnjo in za ločevanje med osebnim in stvarnim. Uredni-ništva so v veliki meri poklicana, da napravijo tej obstoječi anarhiji, ki nas vse skupaj samo smeši, konec.
itd. — nudi najccncjc
TRGOVINA »PRI AMERIKANCU« LJUBLJANA, STARI TRG ST. 10. Zaloga telovadnih potrebščin t
glasnih, velikih, ki jih občuduje svet, ampak onih tihih, skritih, a zato nič manj ali še veo vrednih, ker gredo še bolj v globino človeškega srca. Dolga tri leta in pol je šla to pot neprestane odpovedi, dušnega in telesnega trpljenja.
Pa je zasijalo jutro zadnjega velikega četrtka v njenem zemskem življenju. V žarkih presvete Evharistije se je tako rada solnčila njena duša, ti žarki so preganjali temo iz nje, lili vedno novih moči vanjo. Iz posebne ljubezni do presv. Rešnjega Telesa si je izbrala lepo redovno ime Kerubina evharističnega Srca Jezusovega. In poslednji veliki četrtek, ki ga je preživela na zemlji, se ji je razodel dobri Jezus pri sv. obhajilu na poseben način. Občutila je nenavadno blaženstvo in tolažbo. Božji Ženin ji je dal očividno znamenje, da je že čisto blizu; minula je le še ena noč, še enkrat ga je gledala v podobi sv. hostije v jutru velikega petka, ko se je zadnjikrat po-krepčala s kruhom življenja, potem ji je prišel naproti sam v svojem božanstvu.
»In velikonočni zvonovi, o predragi, naj nam pojo pesem: skozi trpljenje v poveliča-njek Tako je še sama napisala svojim domačim za velikonočno voščilo. In zgodilo se je nji sami tako. Pesem trpljenja je bila izpeta, izzvenela je v drugo, v himno vstajenja. Ale-lujo so peli zvonovi, Aleluja je donela po naših svetiščih, ko je ležala bleda in tiha v beli krsti sredi rož; Aleluja je klical mašnik pri prvi sv. daritvi, ki se je opravila za njeno dušo. — Skrivnost vstajenja ji je bila posebno draga. Večkrat je menila: »Vse premalo mislimo na to, premalo se poglabljamo v srečo in veselje te resnice.«
Skrivnost vstajenja! Iz grobov bo priSlo vstajenje, zato se polagajo naša trupla, posvečena božja zrna, v zemljo, da segnijejo in razpadejo, a nekoč zopet vzkale v dihu Vsemogočnega, ko se dvignejo poveličana. In prav na praznik vstajenja, na velikonočno nedeljo, so položili tudi to zrno božje v zemljo, ne k večnemu počitku, ampak da počaka le onega zadnjega velikega due vstajenja, ko oživi ob ange!ovem klicu.
Kaj pomeni današnjemu svetu tako skromno, neznatno življenje, Id gori kot mirna svetilka pred Najsvetejšim v kakem skritem svetišču, dogori in ugasne? Svet hoče delavcev, energije, gibalnih sil, ki ustvarjajo in grade. Ali ima tako življenje kak pomen, koristi komu? — O mnogo več pomeni, kot to slutijo oni, ki ocenjujejo in presojajo življenje le po njegovih vidnih vnanjih uspehih. Iz takih, s trpljenjem iu božjo ljubeznijo prežetih življenj, prehaja blagoslov ne le v bližnjo okolico, ampak gre tudi dalje, iz takih žrtev božjih črpajo mnoge duše nadnaravnih moči. vred-vsem pa je tako življenje zadostilu' .l-v
v dneh povodnji greha.
• • •
— Občinska posojila in državne takse. V 81. štev. »Slovenca« je uredništvo k poročilu iz sejo občinskega sveta celjskega, da generalna direkcija posrednih davkov ni ugodila prošnji mestnega magistrata in ni dovolila oprostitve kolkovanja zadolžnice za neko najelo posojilo, pristavilo vprašanje, ali ie crene-
ralna direkcija y takih zadevah tudi pri drugih ob Sin ah tako trdosrčna, Na to vprašanje danes po dobljenih informacijah lahko odgovarjamo popolnoma točno, da postopa generalna direkcija vseskoz in povsod euako. — To je pa docela pogrešano in napačno, da ne rečemo tudi protipostavno. Imenovana direkcija se naslanja sicer na točko 14., čl. 1. pravilnika k taksnemu zakonu z dne 25. oktobra 1923 ter utemeljuje svoje postopanje s tem, češ: akoravno prosilka (občina) uživa oprostitev, vendar pa gre za dejanje, ki je združeno z zasebno-pravno osebo (t. j. s hranilnico, ki daje posojilo), in tedaj mora plačati takso (kolek, pristojbino) hranilnica; te da zato po novem taksnem zakonu ni mogoče oprostiti od plačila takse. — Stališče generalne direkcije posrednih davkov je za Slovenijo popolnoma nevzdržno. No lo da ne stoji nikjer, da bi bil prejšnji avstr. državni zakon z dne 25. marca 1902, drž. zak. št. 70, razveljavljen z našim taksnim zakonom, temveč moramo mi stati na neizpodbitnem stališču, da je ta zakon še v polni veljavi in da imamo po njem polno pravico zahtevati za vsa komunalna posojila oprostitev od lcolkovnih in drugih pristojbin. Saj je vendar pravni nonsens, če generalna direkcija na eni strani sicer sama priznava občinam in javnim kor-poracijam v obče pravico do pristojbinske oprostitve, ko pa zahteva na drugi strani plačilo pristojbin od strani posojila izplačujoče-ga denarnega zavoda. Tako poslane občinam i. dr. sicer priznana pravica do pristojbin-skih oprostitev popolnoma iluzorna, ker denarni zavod pač prevali davčno breme posredno ali neposredno na posojilo nnjemajočo stranko (na občino). Ta torej ni nič na boljšem, kakor če bi sploh no imela pravice do oprostitve od pristojbin. Kakor rečeno, mi od svojega stališča, da v Sloveniji še vedno velja preje navedeni zakon z dne 25. marca 1902, dri. zak. št. 70, o prislojbinskih oprostitvah, nikakor ne moremo in ne smemo odstopiti. Kakor smo poizvedeU, so bila vsa prizadevanja naše finančne uprave za Sloveenijo, da se prizna našim občinam in drugim javnim kor-poracijam dosedanja pristojbinska ugodnost, in 90 bile vse predstavke v Belgradu doslej brezuspešne ter so zadele na gluha ušesa. Nujno potrebno bo torej, da gospodom kdo to bolj na glas pove. Morda se jim potem ušesa vendarle odpro? Ne uvidevamo, kako pridejo naše občine i. dr. do tega, da se ž njimi postopa slabše v novi državi nego se je postopalo ž njimi v prejšnji. Ce so imele (in imajo) že % zakonom zajamčeno pravico do ugodnosti pristojbinsldh oprostitev, je jasno kot beli dan, da pač ne gre, ako se jim sedaj ta pridobljena pravica odreka.
—	Zopet razpuščen občinski odbor. Dr. Baltič se je zopet proslavil z razpustom občinskega odbora in sicer v Osilnici. Za vzrok navaja dejstvo, češ, da so odborniki podpisali »upor« šolske občine v Papežih radi odslovitve g. učitelja Vončine, dočim je ljudstvo faktično le protestiralo in se potegnilo za nedolžno preganjanega učitelja. Koliko bo pa to imelo uspeha za dr. Sajovca, bo pa pokazala bodočnost.
—	Šolski ravnatelj Ivan Thuma umrl. S Prevalj nam poročajo: Dne 7. aprila 1925 popoldne je preminul v Prevaljah gospod Ivan Thuma, ravnatelj in okrajni šolski nadzornik v pokoju v 74. letu. Pokojnik je bil rojen v Grčevju na Dolenjskem, študiral je v Ljubljani in bil nameščen kot učitelj v Mengšu na Gorenjskem. Od ondot je bil prestavljen v .Vipavo in naposled v Postojno, kamor je bil imenovan kot vodja šole in obenem kot okr. šolski nadzornik za postojnski in logaški okraj. V tej lastnosti je opravljal službo '14 let ter bil takrat začasa bivše Avstrije kot tudi Jugoslavije najstarejši šolski nadzornik. Za njegovo vestno in marljivo službovanje in delovanje na šolskem polju bil je neštetokrat odlikovan s pohvalami najvišjih predpostavljenih mu oblasti ter z naslovom šolskega ravnatelja, pozneje cesarskega svetnika in z zlatim zaslužnim križcem. Pokojnik je bil poklican v ministrstvo za uk in bogočastje, kjer je sodeloval v anketi za preustroj učiteljišč. Pokojnik je bil priljubljen tako pri svojih predpostavljenih kot tudi pri svojih tovariših ter pri ljudstvu, kar se je često pokazalo pr; učiteljskih konferencah in raznih slavnostni kot na primer ob 25- in 40-letnici njegove službe kot nadzornik. Po prevratu je ostal pokojni Thuma na svojem službenem mestu v Postojni, vendar pa so ga Italijani vsled neznanja italijanskega jezika pričeli preganjati, ga upokojili in ga končno prisilili do tega, da se je moral izseliti v Jugoslavijo. Naselil se je pri svoji hčerki poročeni Filipov,skv, trgovki v Prevaljah na Koroškem, kjer je preživet zadnja štiri leta s svojo soprogo med svojimi. Lani mu je smrt ugrabila hčerko Mici poročeno Vrhovnik, katera je bila tudi učiteljica, nakar je pričel sam hirati vsled starosti in izmučenosti svojega Baletnega aktivnega službovanja. Kako priljubljen je b'1 rajni tudi tukaj, je pokazala mnogo-broina udeležba pri pogrebu, kjer se je pri od p "in grobu tukajšnji g. župnik v imenu vsr navzočih od pokojnika poslovil v krasnem govoru. Tukajšnji novoustanovljeni zbor Ko:- an pa mu je zapel ganljivo žalostinko. Bkiff mu spomin!
H kongresu drž. nameščencev. »Glavni S ,vcc« poroča O. Z., da je vsem udeležencem kongresa dovoljena fietrtinska vož-.
nja od kraja njihovega službovanja in nazaj. Ker Osr. Zveza ni prejela podrobnih navodil, priporočamo vsem, ki bodo prihajali v kongresnih dneh v Ljubljano, da vzamejo na podlagi legitimacij oziroma objav na odhodni postaji polovični listek, ki jim bo služil tudi za povratno vožnjo. Listka pri prihodu v Ljubljano seveda ne smejo oddati, marveč naj ga predlože samo v žigosanje postajnemu načelniku. Isto velja za skupni izlet na Bled dne 21. t. m. — Prosimo ponovno, da se iz Slovenije brez odloga prijavijo preds. O. Z gosp. Lillegu vsi oni tovariši, ki se bodo udeležili konierza na čast gostom dne 19. t. m. in izleta na Bled. Podrobnosti so razvidne iz zadnje številke »Našega Glasa«. — Naši tovariši iz Srbije, Črne gore, Bosne, Dalmacije itd. bodo prihajali v Ljubljano po večini že 17. oziroma 18, t. m. Natančne podatke bomo pravočasno objavili. Že sedaj pa apeliramo na našo javnost, zlasti pa na vse ljubljanske državne nameščence, da se sprejema na kolodvoru v čim najmnogobrojnejšem številu udeleže. — Osrednja zveza jav, nameščencev in vpokojencev v Ljubljani.
—	Smrtna kosa. V Kamniku je 13. t m. nenadoma umrl g. Ivan E x 1 e r, lesni trgovec in posestnik. Pogreb bo v sredo, 15. t. m. popoldne. Naj v miru počiva!
—	Slovenski biografski leksikon, o katerem smo že poročali, bo izšel leta 1925. in 1926. v šestih sešitkih skupaj na ca 1000 straneh. V subskripciji stane celo delo, ako se takoj plača 500 Din, posamezni sešitki so po 90 Din. Izven subskripcije stano vsak sešitek 100 Din. Naročila sprejema in izvršuje Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, kjer se dobiva tudi že prvi sešitek.
—	Imenovanja pri poštnem ravnateljstvu. Ministrstvo pošte v Belgradu je iineno- ! valo za šefa odseka dr. Antona Lamuta in za tajnike poštnega ravnateljstva Miroslava Ma-tjašiča, Karla Urbančiča, Vojtelia Pučelika, Miloša Katiča, Vinica Janežiča, Antona Kogoja, Jak. Komna, Ad. Kaffanja, Tilna Epicha in Fr. Jurmana, vse v Ljubljani.
—	Pariška dekorativna razstava. Posebno razsodišče v ministrstvu trgovine in industrije v Belgradu je prisodilo tretjo nagrado za dekorativne načrte za pariško dekorativno razstavo dijaku tehnično srednje šole v Ljubljani Iku M a r i n š k u. Prvi dve nagradi sta dobila dva Belgrajčana.
—	Vodnik po Sloveniji. Vljudno prosim vse znane in neznane mi rodoljube po mestih in po deželi širom vse Slovenije, ki bi mi hoteli kaj prispevati pri izpopolnjevanju mojih vodnikov Slovenija (Vodič kroz Jugo-slov. alpe 1922) in Pohorje (1925), da mi blagovolijo vposlati svoje naslove. Vsak so-trudnik prejme potem po en list iz omenjenih vodnikov za dotični kraj ali izlet, ki ga dobro pozna in eno tiskano navodilo, kako naj popravlja, da bo vse delo enotno in pravilno opravljeno ter bodo vodniki v novih izdajah vsestransko izpopolnjeni v splošno korist vseh potnikov. — Rud. Badjura, Ljubljana, Marmon-tova ulica 18.
—	40 letnica odlične srbske kulturno delavke. Dne 12. t. m. se je v slavnostni vseuči-liški dvorani v Belgradu vršila proslava 40-letnice kulturnega in vzgojnega dela gdčne. Stanke Glišič. Stanka Glišič se je rodila v Val je vu in dovršila višjo dekliško šolo v Belgradu. Kot učiteljica se je vrnila v Valjevo, a bila kmalu premeščena v Belgrad, kjer je po vrsti učiteljevala na ljudski šoli, potem na višji dekliški šoli, končno pa na drugi ženski gimnaziji, kjer deluje še sedaj. Slavljenka je izvrstna učiteljica in vzgojiteljica, ki se posveča svojemu poklicu z vso toplino svojega ženskega srca. Razen tega sodeluje na književnem polju, kjer slovi zaradi svojeda izredno lepega in čistega jezika, v čemer še prekaša svojega pokojnega brata — pisatelja Milovana Giišiča. Jubilejne svečanosti so se udeležili zastopniki in zastopnice vseh kulturnih ustanov in organizacij. V imenu prosvetnega ministrstva je častita! Toša Radivojevič in izročil slavijenki kraljevo odlikovanje — red sv. Save III. vrste. Profesorsko udruženje in razna ženska društva so izvolila slavljenko za svojo častno članico,
—	Izlet slušateljev dunajske tehnike na Kolar.duko. S tega izleta, ki se ga udeležujeta tudi dva Slovcnca, smo prejeli naslednje vrstice: Doslej smo obiskali Utrecht, Haag, Scheveningen, Delit, kjer je tehnika, Leiden, Haarlem in Amsterdam. Nama Slovencoma so omogočili potovanje velikodušni rojaki s podporami, vendar sva si morala en del potrebne vsote izposoditi. Obračava se torej na slovensko javnost s pošnjo, da nama pomaga še glede izposojene vsote iz zadrege. Ladislav Kham, cand. ing., Dunaj, Technische Iloch-schule.
—	Prepovedana lista. Naša vlada je prepovedala razširjanje avstrijskih listov »Der Tag« in »\Viener Allgemeine Zeitung«, oba i/hajajoča na Dunaju.
— Prostovoljske slavnosti v Belgradu. Kakor nam javlja iz Belgrada »Zveza prostovoljcev kraljevine Srbije«, namerava prirediti letos v dneh od 19. do 22. julija velike svečanosti v spomin 50. obletnice, odkar so počile prve vstaške puške 1. 1875. v Hercegovini proti Turkom. Svečanosti bodo v Belgradu in ▼ Oplencu pri Topoli, kjer počiva vstaS Ppfpr Mrkotijič blagopokojni kralj Peter Osvoboditelj. Povabljeni bodo tudi Garibal-dinci in vstaši iz Francoske in naši orosto-
voljci iz Amerike. Položiti nameravajo t«da| temelj za dom, v katerem bi našli zavetje vai podpore in oskrbe potrebni tovariši Petra Mrkonjiča, za njimi pa vsi prostovoljci iz raznih vstankov in vojska pred zadinje-njem.
—	Hrvatska »Narodna xaMta<. Zveza hrvatskih dobrodelnih društev Narodna za-štita priredi dne 24. in 26. L m. »dan siroča-di« po vseh hrvatskih krajih. N. Z. je v zadnjih desetih letih izdala v razne dobrodelne svrhe 20 milijonov dinarjev! V 1. 1924. je izdala v ta namen nad 1 milijon dinarjev. Tekom desetih let svojega obstoja je prehranila 25.000 otrok, 18.000 otrok jo oblekla, 25.000 bednikom, ki so bili brez brambe, je nudila varstvo, 11.000 bolnim je preskrbela pomoč, 8000 slabih je moralno dvignila, 30.000 revnim otrokom je preskrbila dom, 6000 zadolženih kmetskih domov je obvarovala pred prodajo, 10.000 osebam je nudila pravno in socialno pomoč. Predsednik N. Z. je vseučili-ški profesor dr. Josip Šilovič.
—	Češkoslovaška deca na Jadranu. Te dni je dospelo na Jadran 70 češkoslovaških otrok, ki so jih namestili v češkem otroškem domu v Lapudu. To so otroci češkoslovaških železniških uradnikov m delavcev, za katere nosi vse stroške za čas bivanja na morju češko prometno ministrstvo. Otroci ostanejo v Lapudu mesec dni, nato pride druga skupina otrok.
—	V tretje videl Abrahama. Dne 12. t
m. so imeli Belgrajčani med seboj Turka, ki je že 1. 1801. služil v tedaj še turškem Belgradu kot turški vojak. Mož šteje danes 151 let in je torej v tretje videl Abrahama Kolikor je doslej znano, je to najstarejši človek na svetu. Mož je po rodu Turek iz Kurdista-na; piše se Zoro-aga Vitlis in je bil rojen leta 1774. Preživljal se je vedno z delom svojih rok; mnogo let živi v Carigradu, kjer so ga v zadnjem času tovariši težaki v pristanišču izvolili za svojega načelnika. Starec je še vedno krepak in nosi svoje mogočno telo še vedno vzravnano. Ima ogromen orlovski nos in sokolje oči. Zobje so mu bili kakor biseri — zrasli so mu v tretje. Zoro-aga je bil.večkrat oženjen; zadnjič je bil ženin, ko je bil star 101 leto. Ena izmed žena mu še danes živi in je stara sedaj 68 let. Najstarejši sin je star 85 let; vsi drugi otroci so mu že davno umrli, izvzemši treh sinov od zadnje žene. Zoro-aga potuje sedaj v Italijo, kamor ga je pozvalo italijansko zdravniško društvo v svrho pro-učavanja.
—	Boljševiški agent ali navadni slepar?
V neki zakotni belgrajski kavarni so te dni aretirali nekega elegantno oblečenega moškega, ki se je izkazal z legitimacijo komunistične stranke v Avstriji. Glasom legitimacije se piše mož Aleksander Pacukovič. Na zaslišanju je izpovedal, da je izučen mehanik, po rojstvu iz Rusije. Po prevratu ga je sovjetska vlada sprejela v svojo diplomatično službo kot agenta. Svoje uspehe je mož dosegal potom žensk, katerim zna baje biti »neodoljiv«. V zadnjem času se je mudil na Dima ju in je imel nalog, da potuje v izvidne svrhe v Jugoslavijo. Da bi lažje uspel, si je izbral med jugoslovanskimi dijakinjami, ki študirajo na Dunaju, zaupnico. Bila je to baje neka Slovenka — imena mož ni hotel izdati. Ona ga je povabila na svoj dom v domovini in mu na meji pomagala, da se je prikril državnim organom pri pregledu listin. Na domu svoje slovenske zaupnice je ostal Pancukovič kot gost tri dni, nato pa je skrivaj odpotoval v Zagreb, pustivši dekletu listič, češ, da ga je izvohala policija in da beži na Dunaj, kjer se zopet najdeta. Iz Zagreba je Pancukovič odpotoval v Belgrad, kjer mu jo pa bila policija dejansko takoj za petami. Ker kakega drugega kaznivega dejanja ni zagrešil ali vsaj policija ničesar takega o njem ni vedela, so ga enostavno po odgonu poslali nazaj v Avstrijo.
—	Samozvani srbski patrijarh. Belgrajski listi poročajo o čudaku ali norcu, ki hoče biti srbski patrijarh. To je majhen možiček z veliko glavo — Buda Nikolič, ki je neizbežen gost belgrajskih kavaren in bifejev, dasi ničesar ne pije. Mož velja za idiota, a je ižboren matematik; v treh sekundah izračuna na pamet najbolj zapletene malematične naloge. Preje se je hranil v dij. kuhinji, kjer je imel vse brezplačno. Ko so dijaško kuhinjo odpravili, so ga sprejeli na patrijarhiji kot slugo. Te dni so se pa menda Budi v glavi računi temeljito zmešali. Šel je v patrijarhovo pisarno, sedel dostojanstveno za mizo in poklical slugo. Napovedal mu je, da je poslej on srbski patrijarh in da zahteva od vseh primerno pokorščino in spoštovanje. Od te svoje misli se ni dal od nikogar odvrniti. Poslali so po policijo, ki je Budo spremila na opazovalni oddelek v bolnišnico.
—	Zakonske ločitve med muslimani v Bosni. Pri muslimanih je ločitev zakona zelo enostavna stvar. Ni treba drugega, nego da pride mož z ženo h kadiju in izjavi: »Odpuščam jo!« Žena more zahtevati ločitev le tedaj, ako si je ob vstopu v zakon zagotovila to pravico za slučaj, da bi mož z njo ne ravnal lepo. Zakonske ločitve so pogoste, vendar le med najrevnejšimi sloji. Leta 1923. jc bilo v okraju in mestu Sarajevu 589 muslimanskih porok in 179 ločitev, to se pravi, da se je dal vsak tretji mož ločiti) I, 1924. je bilo 561 porok in 118 ločitev, v prvih treh mesecih tekočega leta pa 153 porok in 33 ločitev. V celi Bosni in Hercegovini je bilo leta 1924.
sklenjenih med muslimani 9137 iskoanr, ločitev pa je bilo 1927. Mnogoženstvo )e md muslimani skoraj popolnoma izginilo) v Sarajevu je komaj še par družin, v katerih ste po dve ženi.
—	Telefonska mu Belgrad—Čarih je zagotovljena in se otvori takoj, kakor hitro se oglasi zadostno število rednih naročnikov zanjo.
Nerednosti pri sarajevski hranilnici pred sodiščem. V Sarajevu se j« v četrtek pričela sodna razprava proti več uradnikom sarajevske mestne hranilnice, ki sa zavod oškodovali skoro za pol milijona dinarjev. Blagajne niso bile pregledane cela tri letal Ko pa je končno prišlo do revizije, so ugotovili zgoraj omenjeni primanjkljaj. S poneverjenim denarjem s« obtoženci špekulirali, toda jako nesrečno. Izdal jih je neki njihov tovariš,
—	PROTI ODEBELOSTI deluje b kolo. solnim uspehom samo »Vilfanov i a jc Dobiva se t vseh lekarnah in drožerijah. —■ Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Prila« 71.	1591
—	Bluzo najnovejše priporoča tvrdka Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg. 1447
—	Ugoden nakup vsakovrstnih oblači] lastnega izdelka v razni kakovosti za gospode, dečke in otroke Vam nudi edinole Konfekcijska tovarna Fran Dere«da & C i e., Ljubljana. Prepričajte se o nizkih cenah ter si oglejte bogato zalogo oa Erjavčevi cesti 2 (nasproti Dramskega gledališča v neposredni bližini Nunske cerkve). 21 OB
Iz štajerske.
š Ordinacija in ordinandi L 1925 v lavan-tinski škofiji. Višji sveti redovi v mariborski stolni in mestni župnijski cerkvi se bodo delili letos po sledečem redu: Subdiakonat se je že podelil dne 13. aprila, diakonat se podeli dne 3. maja, mašniško posvečenje pa dne 28. junija 1925* Višje svete redove bodo letos prejeli ti-le gojenci šk. lavantinskega bogoslovnega semenišča iz IV. letnika: Adamič Adolf iz Blok na Kranjskem, Boštele Anton od Sv. Miklavža nad Laškim, Canjkar Stanislav od Sv, Tomaža pri Ormožu, Časi Franc od Sv. Frančiška v Savinjski dolini. Drvodel Alojzij iz Črne v Mežiški dolini, Horvat Štefan iz Cirkovc, Klasinc Franc iz Cirkovc, Meško Jožef od Sv. Tomaža pri Ormožu, Orel Janez iz Mtizirja, Peitlcr Alojzij od Sv. Lovrenca na Pohorju, Stakne Andrej iz Braslovč, Zalar Alojzij od Sv. Križa pri Ljutomeru in Zolnir Jožef iz Makol. — Naknadno smo izvedeli, da vojaška oblast zahteva, da morajo bogo-slovci Canjkar, Boštele, Stakne in 2alar nastopiti v letošjem poletju vojaško službo in radi tega pri teh štirih odpade ordinacija.
š Zbor zaupnikov SLS za sodni okraj Ptuj se je vršil na veliki petek, 10. aprila. Udeležba je bila povoljna. Shodu je predsedoval novovaški župan g. Veršič. Poročala sta poslanca Vesenjak in Žebot. Zaupniki so se posebno zanimali, kako je v parlamentu glasoval rojak Ptujskega polja Pivko. Ko sta jim poslanca pojasnila, da je Pivko glasoval za vse nove davke in za zvišanje prejšnjih, je v zboru naših mož nastalo veliko ogorčenje. Na vprašanje, kam gredo ogromne vsote našega davčnega denarja, je poslanec Vesenjak odgovoril: Mi smo zahtevali, da ostane naš davč-( ni denar predvsem za slovenske potrebe, a Pivko je javno v parlamentu izjavil: »Jaz nimam tako ozkega obzorja, da bi videl samo Slovenijo in njene potrebe, kakor klerikalci, jaz imam široko obzorje za celo državo.« S tem je Pivko priznal, da mu ni mar za potrebe slovenskega ljudstva. Pivko bo dobil primeren odgovor, ko pride v te kraje.
š Pivkovi shodi na velikonočni pondeljek v ptujskem okraju so bili velika blamaža ne samo za politiko dr. Pivka, ampak za vso SDS. V Št. Vidu in v Stojncih še zborovati ni mogel. Ogorčenost ljudstva nad politiko dr. Pivka je bila nepopisna. Liberalni učitelji, edini spremljevalci Pivkovi, so se s ptujsko orjuno in Sokoli vred morali skrivati pred ljudsko množico. Celo v domači vasi Pivka niso marali. Zaprl se je v bratovo hišo. Ljudje so kričali: Za nove davke si glasoval! Sramota! Mi vas ne maramo poslušati I — Ljudstvo je izreklo svojo sodbo ...
š Smrtna kosa. V četrtek dne 9 t. m. je umrl v celjski javni bolnišnici po daljšem bo lehanju g. Moric Rauch, trgovec v Celju v 60. letu starosti. N. v m. p.! — V Št. Petru v Sav. dolini je umri g. Anton Kozmel, ki je bil najstarejši hmeljski trgovec in izboren poznava-telj hmelja v Savinjski dolini.
š Pevski koncert priredi v nedeljo, dne 19. t. m, ob 3 popoldne pevski zbor »Prosvetnega društva« v Rajhenburgu v novi ka-planiji istotam. Spored obsega 15 točk mešanega in moškega zbora. Vsi ljubitelji naše slovenske in bratske slovanske umetne in narodne pesmi vljudno vabljeni.
i Sprememba posesti. Gostilničar in mesar Iv. Kliček je prodal svojo hišo in posestvo na Tržaški cesti v Pobrežju pri Mariboru g. Dragotinu Žoherju, posestniku v Pobrežju. Kliček pa je kupil hišo in mesarijo g. Kramber-garja na Aleksandrovi cesti v Mariboru.
š Umrl je v Mariboru Otmar Hobacher, sin bivše trgovke.
š V konkurz je prišel trgovec Iv. Resnik v Krčevini pri Mariboru.
š Poneverba. V Iraškem je izginil pleskarski mojster Teodor Krotil in ž njim tudi blagajna tamkajšnega gasilskega društva, či-
gar blagajnik je bjl. V blagajni je bilo 12.500
Din. Dan poprej je izginila neznano kam tudi njegova žena. Da si društvo vsaj deloma krije nastalo škodo, je dalo zaseči vso premičnino ubeglili zakoncev.
kupite najbolje in najcenešje pri tvrdki palača »Ljubljanska kreditne banke« in Gospo-avetska cesta 14. Vsi DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zalogi!
Tz Primorske.
p Priznanje poslaneu dr. Besednjaku. — Odbor Političnega društva »Edinost« v Gorici je na svoji zadnji seji dne 10. aprila sklenil, t da se izreče poslancu dr. Besednjaku za oba zadnja govora v parlamentu, v katerih je branil pravice Slovencev na sodiščih in gospodarske pravice celokupnega prebivalstva v obmejnih deželah, iskrena zahvala.
p Poprava goriško stolnice. Obnovitveni urad začne prihodnji mesec s popravljalnimi deli v goriški stolnici.
p Občinske volitve v Trnovem pri Kobaridu. Dno 19. aprila se vrše v Trnovem pri Kobaridu občinske volitve. Občinski komisar Cavalotti je stopil v zvezo s fašisti, da bi se pri volitvah potvorila ljudska volja.
Po svetu.
■pomladno sezono je cenjenim naročnikom brci dvoma zagotovila tvrdka
Iz LJubljane.
lj Abb6 Fran?ois Serpagge, profesor francoskega in angleškega jezika ua državni gimnaziji v Florenci, pozdravlja na potu skozi Slovenijo v kart.uzjanski samostan v Pleterjih, kjer se misli stalno naseliti, našo prelepo domovino in njeno verno prebivalstvo, ki mu želi najlepšo bodočnost.
lj Božji grobi in Velika noč. Deževni in hladni dnevi koncem velikega tedna tradici-jonalnega obiska božjih grobov niso prav nič zmanjšali. Po vseh cerkvah je vladala pred božjimi grobovi prava gneča vernikov, ki so opravljali svoje pobožnosti pred Najsvetejšim. Obisk krasno okrašenih božjih grobov je trajal do poznih večernih ur. Na čast Ljubljančanom moramo primati, da letos ni bilo opažati skoro nikjer le radovedne zvedavosti in nedostojnega obnašanja, ampak povsod smo opažali veliko večino globokega verskega čuvstva prevzetih ljudi, ki so zbrani v duhu opravljali svojo pobožnost. Tudi vstajenjske cerkvene slovesnosti so cerkve napolnile do zadnjega kotička, čeprav je neugodno vreme branilo večini procesij razviti se na prostem. Sreča je bila mila le frančiškanski in šentjakobski fari, potem pa križanski cerkvi in cerkvi sv. Jožefa. Procesij se je udeležilo na tisoče ljudi. Za velikosobotnimi procesijami nista prav nič zaostajali procesija cerkve Srca Jezusovega in pa procesija v Spodnji Šiški, ki se jih je kljub zgodnji uri udeležilo naravnost presenetljivo veliko število ljudi. Komaj pa so se nedeljske procesije vrnile v cerkve, je jel zopet lili dež, ki pa zlasti otrokom ni mogel pokvariti velikonočnega veselja nad rdečimi pirbi in slastnim pecivom. Mali želodci so pridno ndeli vee dan in poskrbeli so tudi, da tudi revnejši njihovi tovariši niso ostali brez velikonočnih užitkov. Velikonočni pondeljek pa je iznenadil ljudi s krasnim solncem, ki je zvabilo vse, karkoli je moglo gibati, v prosto naravo med bujno brsteče pomladansko cvetje.
lj Svarilo. Ponovno se je zgodilo, da se je kaka civilna oseba preveč približala vojaškemu objektu in ker na klic straže ni hotela obstati, je stražnik streljal, a na srečo ni zadel. Občinstvo se ponovno opo-iarja, da posebno po noči ne hodi v bližino vojaških objektov. Kjer so pa vojaški objekti ob javnih potih ali cestah in se jim ni mogoče izogniti, je treba na klic straže takoj obstati ne pa bežati, ker mora straža v takem slučaju takoj streljati.
lj V spomin na p. Placida sta darovala za novo ccrkev sv. Frančiška v Sp. Šiški gospa Elise de Mulig 50 in neimenovan njegov učenec 100 dinarjev.
lj Vlom na Gradu. V soboto, dne 11. aprila ponoči so vlomili neznani ponočnjaki v komaj dograjen podaljšek buffeta na Gradu. S ponarejenim ključem so odprli nova vrata in pobrali iz prednjega oddelka okrog 70 Din gotovine, škatljo cigaret, nekaj piruhov, pomaranč, slaščic in veliko steklenico vina. Vlomilci so morali biti dobro informirani o vseh okoliščinah in so si nemoteno osladili Veliko noč. Za vlomilci ni nobenih sledov. Opravičeno se zlasti na ljubljanskem Gradu pojavlja splošna zahteva po stalni policijski straži, kajti zadnji čas se dogajajo razna ne samo pobalinska barbarstva. Porezane so bile strelovodne žice, razbile klopi in ograja na okopih, odnosno utrdbah. Eno kot drugo bi moglo imeti usodne posledice. Vse se sigurno dogaja ponoči, preprečiti bi pa mogla le stalna straža.
lj Na Gradu so je izgubil na veliki petek okrog 3 leta star otrok. Da se mu ni pripetila kaka nesreča in da ni slučajno strmoglavil po bregu, se ima njegova mati zahvaliti okol-nosti, da je otrok pravočasno prišel v hišniko-vo oskrbo. Obveščena je bila policija, kamor »e je pn otrokova mati že zatekla ln je bil proti večeru otrok ste v svoji domači hiši.
JULES VERNE.
Ob dvajsetletnici njegove smrt L
Veliki fantastični pisatelj 19. stoletja je vklenil v krog svojih romanov vso zemljo in še druge svetove. Bil je Francoz po rojstvu in po značaju, a v njegovih knjigah Francije ne boš našel. Njegovi junaki so večinoma Amerikanci, Rusi in drugi tujcL Tudi dejanje njegovih romanov se vrši povsod drugod samo v Franciji ne. Mislili bi, da je Verne veliko potoval, da je vsaj enkrat prišel okoli zemlje in so mu bili Kitajci in Eskimi ljubi prijetolji. Pa ni bil nikjer. V mladih letih je sicer malo potoval, kakor je to pač običajno, a čez meje Evrope ni prišol nikdar. Potom se je pa naselil v francoskem podeželnem mestu ln je živel tam mirno in zadovoljno, bolj mirno kakor večina drugih Zemljanov. Bil je v Amiensu. Z občudovano točnostjo je spisal vsako leto novo knjigo, ki je govorila o potovanju na meseo ali okoli zemlje ali kamorkoli. Tako jo ljubil nekaljeni mir v Amiensu, da ni šel leta 1889 in 1900 niti na svetovno razstavo v Pariz, kamor je sel vendar vsak, če je le mogel. Pa je Amiens tako blizu Pariza. Tudi se je lepo zahvalil za čast člana francoske akademije, ker mu je bilo 70 let staremu odveč, da bi opravil vse ono formalnosti, obiske itd., kar mora napraviti vsakdo, ki je sprejet v krog ostalih 39 članov akademije. Kaj ga je to brigalo! Ves svet se je trgal za njegove knjige; takoj, ko so izšle, so bile prestavljene v tucate drugih jezikov.
V domačem življenju je bil Verne pravi pedant. Kakor vsi modrijani se jo strogo držal načela: Kmalu v posteljo in zgodaj iz nje! Zato jo šel redno ob osmih spat in jo bil žo pred dnevom spet pri pisalni mizi. Ves dopoldan jo neprestano delal. Popoldan je prebil v bravnici »Industrijske družbe« in je bral tam najnovejše časopise, iščoč v njih nagibov za nova dela. Nato je kot vesten občinski svetnik šel v mestno hišo. Sprehod po mestnih nasadih je zaključil njegovo dnevno delo. Lo v gledališki seziji je dnevni red nekoliko spremenil. Gledališče je imel nad vse rad iu je v svojih mladih letih tudi sum pisal veseloigre in operno tekste. Ni pa bilo dobro to, kar jo bil napisal; to je vedet sam in je bil zato jako dober kritik.
Pravtako vzorna kakor razdelitev dneva jo bila tudi njegova prehraua. Užival jo izključno le jajca in zelenjavo, za alkohol in tobak ni dosti maral. Kot filozof življenja jo pri jodi le malo govoril ali pa nič. Ko ga je nekoč slaboumni nečak ranil in ni mogel vee noči spati, si jo preganjal dolgi čas z izumitvijo ugank in zastavic. Napravil jih je okoli štiri tisoč. Škoda, da danes ne živi več, V času križnih ugank bi gotovo več zaslužil kakor je s s svojimi romani.
Ravno take, kakor smo ga očrtali, so tudi njegove slike. Lep, pravilen obraz, sicer poln duha, a vendar lepo umerjen, kakor se spodobi bolj z a visokega uradnika kakor za pisatelja fantastičnih romanov. Ta vtis so dobili tudi vsi tisti, ki so ga osebno poznali. Italijanski pesnik De Amicis ga je obiskal in pripoveduje: »Če bi ga bil srečal, ne vedoč, kdo je, bi ga ne bil mogel poznati, j Proj bi mislil, da jc upokojen general ali ! profesor matematike ali predstojnik oddel-\ ka v ministrstvu kakor pa da jo pisatelj, i Zelo je preprost, plemenito čisto je vse njegovo čuvstveno in misleno izražanje. Govori, oblači in vede se kot človek, ki no mara, da bi se kdo zanimal zanj. Še bolj sem so čudil, ko je govoril o svojih delih, tako, kakor bi govoril o delih tujega človeka in kakor zbirka znamk, sestavljena za preganjanje časa.«
Marsikateri njegovih občudovalcev je razočaran, če sliši to. Vodi nas v najbolj oddaljene dežele in svetove, a na njem ni nič posebnega. Vendar je dosti preživel, preden je začel pisati znamenite svoje romano. Oče njegov je bil odvetnik in je hotel, da bi bil sin tudi. Ta je bil poslušen, je imol prav dobre uspehe, a s srcem ni bil pri poklicu. Najrajši bi bil postal pisatelj. Najprvo je pisal burke; postal je tajnik ravnatolja komične opore v Parizu in se je seznanil tam s celo vrsto slavnih pisateljev. Mlajši Du-mas ga je navajal k sestavi sednjevrstnih gledaliških del in opernih tekstov; a tudi to ga ni zadovoljilo, morebiti zato nc, ker je bil tudi uspeh srednjevrsten. Želel si je lo, da bi postal gledališčni ravnatelj, pa je dobro vedel, da je za to treba dosti denarja. Da bi si ga pridobil, je zaenkrat spet presedlal in je postal bančni nradnik. Sčasom je postal menični agent Obenem so je pečal z leposlovjem in je po manjših poskusih spisal svoj prvi slavni roman, nenadni misli sledeč: Pet tednov v zrakoplovu. Ogromni uspeh tega romana mn je dal možnost, da ,ie pustil banko in borzo ln se posvetil izključno le pisateljevanju.
Jules Verne sicer ni ustanovitelj znan-stveno-fantastičnega romana, kakor večkrat beremo, gotovo pa eden najpomembnejših pisateljev tc stroke. Z neskončno pridnostjo in bistrim pogledom je predelal znanje svoje dobe in si ustvaril temelj, na katerem je gradil svoje zlate gradove. Imel je tudi dar, da je sili vse to, kar mu jo zgradila njegova logična fantamja, v jasno, preprosto tn na-aorno oblika In da j« poslal fankoljo ki
svoje tihe hiše v Amiensu von r vse svetove ln mu ni bilo treba študirati šele na licu mesta, to napravi njegovo umetnost le še večjo.
• • •
»v Baedeker umrl. Dne 9. t m. je v Lip-skem umrl Priti Baedeker, lastnik znanega založništva >Karl Baedeker«. Baedekerjevi-»Vodniki« po raznih deželah so splošno znani. Fritz Baedeker je dosegel starost 83 let.
sv Tovarna za municijo v Romuniji. Ru-munska vladi namerava zgraditi na Sedmo-graškem veliko municijsko tovarno s pomočjo angleške tvrdke Armstrong & Vickers. Temeljni kapital novega podjetja bi znašal 300 milijonov lejev. Država bi dala na razpolago potrebno zemljišče, angleška tvrdka pa potrebne stroje. V podjetju bi moralo biti zaposlenih sčasoma najmanj 75 odstotkov rumun-skih delavcev.
sv Češkoslovaška država za zgradbo novih hiš. Sekčni načelnik dr. Kubišta je te dni objavil uspehe češkoslovaške državne akcije za zgradbo novih hiš, temelječe na stavbnih
zakonih is lert 1919.—1924. Glasom tega ponn čila je češkoslovaška vlada dovolda v navedeno svrho od L 1919. do konca marca 1925, vsega vkup 3.757,727.882 Kč. Zgradilo se je s pomočjo te vsote doslej 2940 najemninskih hiš s 27.976 stanovanji in 73.618 stanovanjskimi prostori, 539 malimi obratnimi lokah in 896 pisarniškimi in drugimi prostori; dalje 19.954 družinskih hiš z 22.579 stanovanji in 74.375 stanovanjskimi prostori, 877 malimi obratovalnicami in 211 drugimi prostori; 1100 kmetskim domovom se je dovolila državna podpora za zgradbo gospodarskih hiš. Koncem marca t. L jo imel pristojni državni urad še nad 2000 nerešenih prošnja za državno stavbno podporo.
sv Italijanska predavanja v Pragi. Praški institut za italijansko kulturo priredi tekom meseca maja t 1. v Pragi dve važni predavanji. Turinški vseučiliški profesor Giulio Bertoni bo predaval o razvoju italijanske civilizacije, znani rimski strokovnjak dr. Carlo Battistella pa o italijanskem položaju po svetovni vojni.
TRIJE KONCERTI V MARIBORU.
Hitro zaporedoma smo slišali v Mariboru tri koncerte, ki imajo vsak zase svojo posebnost, ker izvirajo iz posebnih krogov, ki jih pa druži skupnost stremljenja po razvoju tvornih sil iz prvih početkov gori proti vrhu, po potih, ki so že nadelana ali pa se sproti na-delujejo. Dne 28. marca je priredil Slavko O s t e r c intimni koncert samo za vabljene goste, da so slišali le njegove skladbe; klavirske je izvajala ga Apihova, samospeve (tenor) g. Ašič, orkestralne vojaška godba (ka-pelnik Herzog), godalni kvartet pa skladatelj sam (viola) in tovariši (Vidmajer, Fink, Wohr-lovicz). — Dne 4. aprila je prvikrat koncertno nastopil moški zbor glasbenega društva »Drava«, dobro polovico programa pa so izvršili izven »Drave« sodelujoči solisti (sopran gdčna Radova, tenor g. A. Živko, bas g. E. Rumpel). — Dne 5. aprila pa je šola Glasbeno Matice v Mariboru s produkcijo svojih gojencev, obse-gajooo 30 točk, nudila vpogled v svoje umet-niškovzgojno delovanje. Ako je Glasbena Matica priredila izrecno šolski koncert, bi bil v širšem smislu šolski tudi »Dravin«, kar se tiče njenega moškega zbora, in je tudi Osterc nameraval s svojim intimnim koncertom tvoriti »šolo« za svojo skladateljsko umelnost in položiti nekak javni izpit pred povabljenimi, deloma tudi poklicanimi poslušalci. Na zunaj je družila Matica vse tri prireditve tudi v tem pogledu, da sta pri »Dravinem« koncertu sodelovala kot solista Matičina učiteljica gdčna Radova in Matičin gojenec g. Živko, pri Oster-čevem koncertu pa Matičina učiteljica gospa Apihova.
O solislih govorimo le toliko, kolikor so strnjeni v splošni okvir tega poročila. Operni pevec Rumpel, ki je pri »Dravi« zapel 4 Adamičeve, stoji srm zaae. Pri gdčni Radovi smo topot enkrat za vselej spoznali, kar smo že prej slutili, da njene pevske sile ne zadostuje jo za koncert večjega stila; zdi se, da od samega šolanja ni prišla do prave šole, ker si s tistim sopranom, ki in kar ga ima, ne upa na dan; to pa zato, ker poje mrzlo, šolsko, brez srčne soudeležbe. Zato je obžalovati, da je hvaležna O. Devova »Snegulčica« ostala brez učinka, ker ni bila zapeta, kakor bi se moral Dev peti vsaj tam, kjer si je ostal zvest in kjer ga tako radi poslušamo.
Glasbene kroge je najbolj, in po pravici, zanimal Osterc, ki je bil to pot zastopan ne samo v svojem koncertu, ampak tudi pri »Dravinem« in pri Matičinem šolskem. V Mariboru je Osterc sicer že dobro znan; saj je Matica že izvajala njegovega »Ubežnega kralja« i. dr.; a ukrenil je pravo, da je nastopil samostojno s prav osebnim, lastnim koncertom, češ, tu me imate in zdaj me sodite! Doslej so ga nekateri kratkomalo odklanjali, drugi pa nasprotno povzdigovali nad vse. — Danes smemo izreči sodbo, da je Osterc redek in bogat muzikalni talent ter tvorec bogate pristnosti in plodnosti, kakršen se doslej med Slovenci še ni pojavil. »Pojavil«, pravim, ker imeli smo jih najbrž že več, a nastopili niso. Osterc pa je tudi impulziven, pogumen, sam-svoj in noče tičati v zatišju in se morda sam naslajati ob svojih tvorbah; on jih hoče pošiljati v svet. Ta — neslovenska — impulzivnost zasluži priznanje žo zato, ker je tako redka; ona je izprva odbijala, ker nam je tuja; danes pa ugotovimo, da je bila upravičena, ker smo spoznali, da je njen oče smel imeti zavest o pomembnosti svojih tvorb. Kakor pa to priznavamo in želimo vsestranske pobude in podpore neumornemu skladatelju, tako odločno moramo odklanjati sodbo, da je že dosegel višino in vzornost. Baš to bi mu — v vsem nastopu skromnemu — postalo pogubno, ko bi se že smatral za dovršenega umetnika, ki se mu ni treba več učiti, ki more delovati brez vzorcev in vzorov, češ, da jih je prekoračil, ali da spadajo med staro šaro. Ko bi 3e Osterc postavil na to stališče, si bo Muza umetnosti zastrla obraz, on bo »deloval« še nekaj časa za ozki krog odkritosrčnih (Se več pa neod-kritosrčnih) pristašev; polem bo izginil v po-zabno3t io Slovenija, Jugoslavija... bo žalovala že zopet za enim izgubljenim talentom! — Tehnično stran kompozicije obvlada Osterc vir-tuomo, njegova tnvencija je Izredno bogata ln mnstoma fraMdtno originalna, a dokai daleč

je še od tiste preizkušene in izčiščene umer-jenosti, ld tvori, ne da bi morda bila ukle-njena v spone kake obligatne pravilnosti, tisto umetniško kulturo, iz koje izvirajo umetnine enotnega kova in osredotočene učinkovitosti, pa naj so sredstva »moderna« ali stara, Osterc se — po pravici — zaveda svojih tvornih sil; a zazdaj mu je v kvar, da z njimi razpolaga preveč brez izbire, zlasti pa, da preveč ldasta za izrednostmi v bujni zakladnici svoje domišljije in za nezaslišanimi stavki, ki jih spričo svoje virtuozne zunanje tehnike spravlja v sklad; da nalašč ustvarja težkoče tam, kjer bi mogel pravtako najti lahkote. Zdi se, kakor bi se nalašč igral z nami in s seboj; včasih ne vemo prav, pri čem smo — ker pač tudi sam ni prišel do prave zavesti, pri čem je on sam! Zato pri njegovih kompozicijah ne pridemo do čistega užitka in se ne motimo, če trdimo, da ga tudi sam pri njih tvorbi ni imel. — To pa smo prepoznali pri zadnjem intimnem koncertu, da Osterc ni tisti divji podirač, kakršnega se on rad na zunaj kaže in za kar ga običajno smatrajo. Baš nasprotno: On je mehka, rekel bi, lirična duša; mehki akordi mu zvenijo najlepše, čudovito lepo, ker mu očitno teko iz srca, dočim je njegova navidezno kar satanska borbenost in peklenski kaos le izum njegove glavo in volje. Res pa je zopet, da slabček ni nikoli in — če se ne bo iztrosil — ne bo nikoli. Torej mnogo še uka in lastne kritike ter mnogo izkušenj — in Osterca bomo veseli.
Da je Osterc doslej občinstvu težko pristopen in težko užiten, tega so krivi tudi izva-jatelji, ki bi pri njegovih skladbah morali biti tehnično prvi virtuozi, po čutu pa kar nadčloveški. Takih seveda ni; zato si mora poslušalec skladbo, ko jo posluša, v duhu proizvajati še sam. Kdo pa to stori, In kdo ima pri tem užitek? — To smo videli pri intimnem koncertu, ko so šli njegovi samospevi (tenor) kar mimo nas, dasi smo slutili, kako si jih je umislil Osterc. V Ašičevem tenorju so za dušo izginili v mrtvih zvokih; ta trdorobi tenor (ki mu je tudi učiteljiščna dvoranica bila premajhna) se ne more prilegati tistim prenežnim, izumetničenim stvarcam; kako naj ta tenor žvižga in čivka tisti zamaknjeno-humoristični »Cicifuj«? Mnogo bolje so se Osterčeve pesmi glasile v Zivkovem izrazito liričnem tenorju in občutju pri koncertu »Drave« iu pri Mati-čini šolski prireditvi. — Kar smo rekli o pesmih, velja tudi o godalnem kvartetu »Noc-turno«, vsaj, ako je prva violina tako nedoraslo (le tehnično) zastopana, kakor smo mi slišali kvartet. — Klavirske skladbe je gospa Apihova igrala res dobro; a skladbe same zaostajajo za drugimi Osterčevimi. — Zelo sprotno obvlada Osterc orkester; tu se je kot skladatelj tudi že dokaj izživel, oziroma vživel; zato sta tudi orkestralni točiti, ki jih je igral vojaški orkester, dosegli najlepši uspeh.
Moški zbor »Drave« je hotel dati koncert v obliki prvovrstnih pevskih zborov. Brez-dvomno se je visoko dvignil nad tiste navadne pevske zbore, ki pač pri kaki posebni priliki, Slavnosti ali pogrebu kaj zapojo. Vendar bi bilo bolje, ko bi še počakal vsaj kakega pol leta in si medtem stavil prepotrebne temelje za tak umetniški nastop. Teh temeljev zbor pri svojem prvem nastopu še ni mogel pokazati v zadostni meri; zato se je nastop zdel nepristranskemu, le stvar motrečemu presojevalcu izsiljen; zbor sam pa nemara samega sebe vara, da se zdaj že more meriti s katerimkoli pevskim zborom, in bo še večal nedostatkes namesto da bi jih sistematično odpravljal. Potrebno je, da se mu pove v njegovem in našem interesu čista resnica, ki relativnega, dovolj velikega uspeha ne taji in ne zmanjšuje. — Pevski zbor, kakor smo ga slišali, ni zbor, ampak skupina pevcev, ki ni notranje vezana. Najhujše se ta neubranost kaže pri prvem tenorju; tistega tenorista, ki s svojim režečim diskantom prekrlči ves zbor, je najprej treba ugnati; tudi v basih sili eden preveč v ospredje, oziroma drugi se skrivajo zanj v ozadje. Nadalje: Zbor je pel le fortisaimo in pianissi-nio, vmes pa nič; to je bilo kar mučno in je šlo na živce. Videlo se je pač, da je bil zbor zelo dresiran; to je moralo stati silnega truda dirigenta g. Hladkcga; ni pa se zbor u živel v skladbe, pel je bres prave duše, skoraj kakor
s strahom. Kaj so naredili is Adamičevih ekladb (n. pr. >Anzer pobič mlad<)!! Naj bi bili prišli poslušat k Matičinemu šolukeiuu koncertu; tam bi videli, kako je Adamiča zapel mladinski dekliški zbor pod vodstvom gdč. Zacherlove; to se je pelo, da je vrelo iz srca i— in je bil pravi Adamič. — Torej najprej preizkusite vsakega pevca posebe, potem jih strnite v celoto, ki se ji mora vsak pokoriti, nato jim vdahnite dušo — pa bo. An.
CANKARJEV »HLAPEC JERNEJ« PRI ITALIJANIH.
O »Hlapcu Jerneju«, ki je izšel pred kratkim v italijanščini in se v Trstu prav naglo razprodaja, govori tudi Piccolo della Sera od 9. aprila. V članku »Nelie letterature jugosla-ve« govori Silvio Benco o Cankarjevem Hlapcu Jerneju in o Vojnovičevi »Gospe solnčnice« tn polaga večjo težo na Cankarjevo delo. Silvio Benco je znan pisatelj, najboljši kritik v Julijski krajini in močno upoštevan tudi v stari Italiji, zato se nam zdi pametno, seznaniti nage ljudstvo s to kritiko.
V uvodu govori kritik o nepoznanju slovenske literature, zato more govoriti samo o teh par prevodih, ki jih imajo Italijani in se mu zdijo vendarle dovolj reprezentativna dela. S. Benco nadaljuje: »Cankarjev Hlapec Jernej in njegova pravica, ki je izšel v lepi izdaji v raložništvu ^Parnasat v Trstu, ima v sebi brez dvoma vse dehtenje originalnega cveta, ki je trastel na narodni grudi. Prevod I. Regenta iz Susseka je skrbno čist, strog in lep. O Cankarju sc bo čulo kmalu več govoriti, zakaj ena najvažnejših naših založb pripravlja izdajo vseh njegovih spisov v prevodu. Slovenci ga imajo za najboljšega pisatelja. Umrl je v Ljubljani 1. 1918, le 42 let star. Njegovo življenje je preprosto: Živel je revno in je delal. V svojih stvareh ljubi predvsem mišljenje in trpljenje revnih ljudi. Proč od njega tedaj vsi tisti, ki ljubijo literaturo razkošja.
Če hočemo priti k viru ^Hlapca Jerneja«, tc moramo zateči k raznim spisom Tolstoja, k tistim spisom v obliki parabol, ki jih je ljubil ta veliki pisatelj proti koncu svojega življenja, ki so se mu včasih posrečili, včasih pa tudi ne, kakor je pač prevladovalo v njih resnično doživetje ali premišljeno moraliziranje. Ampak, kadar so se mu posrečila ta dela, je dihala iz njih sila in veličina, kot jo ne najdemo pri modernih pisateljih. Cankar nam v svojem spisu pričara pred nas življenje s tako priprostostjo in prav izredno jasnostjo; le konec Jernejeve povesti se mi zdi manj skladen $ ponižnim duhom povesti.
Da Jernej zažge hišo svojega gospodarja, Je psihološko popolnoma pravilno; ampak, da vržejo vaščani ubogega blaznika v ogenj, na-m to, da bi ga izročili žendarmom, se mi zdi romantično pretiravanje, ki ni v skladu z ostalo zgodbo.«
Za tem sledi vsebina, ki konča s sledečim odstavkom:
»Vsa ta zgodba je pisana gledana skoz oči kmeta, v slogu, kot ga ljubi kmet, z razumom, ki gre v ravni črti cilju nasproti in z umetnostjo, ki stopa po poti narave in prehaja od realnosti in sc razvije v silno dramatičnost, To je zares originalno delo. Čuti sc ida izhaja od ljudstva, ki ima svoje globoke kovsnike na kmetih. V primerah so naravnost listi življenja slovenskega naroda, s svojim posel-nim načinom čutenja in izražanja. Nekateri prizori, kakor drastično slovi. Jerneja od hiše fvojih gospodarjev, ali prizor, ko se je izgubil y 6tarem cesarskem mestu, ostanejo tako živi v nas, s tako resničnimi obrisi, kot jih more račrtati le vcGk pisatelj. In ime velikega pi-fstelja sc hoče dati ubogemu Cankarju po či-lanju njegovega ^Hlapca Jerneja«. Če ostane o njem vtis velikega pisatelja, odvisi od drugih njegovih del, ki jih bomo kmalu lahko či-tali v prevodu. V Hlapcu Jerneju mu nič ne
manjka,«	A. Š.
♦ « *
pr Koncert bratov Milana Jovanovida (gosli) ia Dušana Jovanoviea (klavir). V
petek, due 17. t. m. ob 8. nri zvečer priredita nvetovnoznana umetnika brata Jovanovič v Unionski dvorani koncert, na katerem izvajata celo vrsto vijolinskih in klavirskih del raznih svetovnih avtorjev in svetovnih literatur. Brata Jovanovič sta danes znana po celem svetu kot prvovrstna umetnika odličnih zmožnosti in sposobnosti ter sta Ki povsod, kjer sta doseda.i nastopila pridobila največjih triumfov. V Ljubljani sta prvikrat nastopila leta 1919. Od takrat dalje uta šla na Angleško ter priredila do danes na angleškem teritoriju 420 koncertov, v Avstraliji in Južni Afriki 50, v Indiji 6, na Španskem in Portugalskem 8, v Ameriki 15 koncertov. Njihov nastop v Ljubljani iskreno pozdravljamo ter se jima obenem tudi zahvaljujemo, da bosta nudila našemu koncertnemu ©bčiit^tvu izredni umetniški užitek. Predprodaja v Matični knjigarni.
pr Mali Lord, roman, angleško napisala F. H. Burnett, poslovenil K. Pribil. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Cena broš. 24 Din, v platno vezani 36 Din. Ta povest gre sedaj drugič med Slovence, v novem prav lepem prevodu. Povest je najbolj znano in najbolj popularno delo sloveče angleške pisateljice Burnett in je prevedeno v prav vse kulturne jezike. Prvi slovenski prevod je bil takoj razprodan, zato bo nova izdaja posebno dobrodošla mladim in odraslim. Le nerad odlaga človek »Malega Lorda*. k» ga prečita.
Knjiga je pisana v tako prikupljivem tonu, da
bi jo prebiral v enomer. Vso povest preveva neka mila, neobično ugodna prikupljivost, ki počasi premore tudi manj čustvenega človeka, da se mestoma nc more ubraniti solz. In ker tako blago upliva na človeško srce, je pripravna za mlade in velike bravce, kakor malo-katera knjiga. Vsak, ki jo prečita, jo odloži s tihim sklepom v srcu, posnemati malega junaka prekrasne povesti. Kakor je knjiga opajala stotisoče, kakor sem jaz ob njej pozabil nekaj nase in na svet, tako se tudi ti draga bravka in dragi bravec ne boš mogel odtegniti prclestnemu njenemu čaru, ko se poglobiš vanjo. Vem da je ne odložiš, dokler je ne končaš. In če ti bo ugajala, priporočaj jo svojim vrstnicam ali vrstnikom. Knjiga s tako zlato vsebino v današnjih dneh gotovo zasluži, da najde pot v vsako slovensko hišo. Ne le vrelec užitka, tudi izvor dobrote in plemenitosti bodi vsakemu olikanemu malemu in velikemu otroku našega naroda.
pr Neobjavljena Bellinijeva skladba. Iz Catanije poročajo, da so našli v knjižnici nekega starega umrlega duhovnika dragocen rokopis še neobjavljene cerkvene skladbe Vincenca Bellinija Skladba je posvečena opatu Bartolottu.
pr »Hrvatska duša«. Izšel je IH. in IV. zvezek almanaha hrvatskih katoliških duhovnikov ^-Hrvatska duša«, ki ga urejuje in izdaja Ivanko VlaSičak, Almanah obsega pesmi, povesti in črtice, članke in razprave ter galerijo starih in novejših hrvatskih duhovnikov. Pesmi so povečini meditativnega značaja, odsev svečeniškega srca, njegove sreče in njegovih bojev, njegovih večnih vzorov. Tu najdemo zastopane Milana Paveliča, Izidorja Poljaka, Branka Škarico, vojvodinskega Ukrajinca dr. Gaera Kostelnika i. dr. V prozi so zastopani Fra Martin Mikulič, Ivan Jemcr-šič, dr. Fran Brnički, Ivanko Vlasičak in več drugih. Zelo zanimivi so članki in razprave; navedemo jih po redu le par: -(■ O. Fra Jerko Vladič — Urežnjaci iz Rame; Ivanko Vlaši-cak — Opatija »Marija Zviiezda« kod Banje Luke; dr. Fran Binički — Dekalog i beletri-stika; f Fra Kazimir Barišlč — K problemu katoličke literature. V galeriji starih hrvatskih svečenikov so zastopani Ivan Matckovič, župnik •— mučenik iz Napoleonovih časov, Josip Kundck in Petar Bučar; galerija novejših hrvatskih duhovnikov je obsežnejša. Almanah po pravici nosi svoj naslov: Hrvatska duša, saj se ta duša najlepše zrcali v vzornih hrvatskih duhovnikih. Knjigo toplo priporočamo vsem, ki žele. spo.znati hrvatsko duhovščino, njeno delo in pomen za hrvatski narod; prav posebno pa bo nedvomno dobrodošla našim gg. duhovnikom. Almanah obsega 753 strani in stane 100 Din. Naroča se v tiskarni S. Bartol j drug, Virje, Hrvatsko,
Kamniška podružnica Slomškove zvsze zboruje 22, aprila ob 1 pop, na Homcu. Na dnevnem redu jc praktičen nastop v prvem razredu in dve zanimivi predavanji. Ob tej priliki se pcbero članarina in naročnina za »Slov, Učitelja«. Udeležba obvezna! Odbor.
Orliški krožek v Št. Rupertu v SI. gor.
priredi na belo nedeljo ob 3 popoldne v prostorih stare šole gledališko predstavo -Roka božja«. Prijatelji, pridite!
Krekova pr os veta. Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk ima drevi ob pol osmi uri skioptično predavanje o jetiki. Ker bo predavanje zelo poučno, vabimo vse članice vse Krekove prosvete in tudi druge, da se ga v obilnem številu udeleže. — Odbor.
Turistifca Sn šport.
NOGOMET.
Velikonočni nogometni * program tvorijo običajno mednarodne tekme. Tudi letos tsc je povsod prekinilo prvenstveno tekmovanje in klubi so se ali podali na potovanje ali pa so se potrudili pridobiti internacionalne protiv-nikc. Naši domači klubi to pot v splošnem niso razvili velike podjetnosti, ako izvzamemo Ilirijo, ki je imela oba velikonočna praznika za protivnika dunajski profesijonalni klub »Ostmark^, in SK Celje, ki je gostoval v Gorici, kjer je ime! za protivnika klub »Pro Go-rizia«. Razen tega je. imel še mariborski Rapid v gosteh zagrebško sCroatio--, Za enkrat se omejimo le na kratek pregled rezultatov, obširnejša poročila o domačih tekmah slede v prihodnji številki.
Ilirija je dosegla proti izvrstni dunajski O s t m a r k i prvi dan po trdi, popolnoma otvorjeni borbi rezultat 2 :3, drugi dan se jc pokazala gostom nadmočna ter sigurno zmagala s 3 : 1. — SK C e 1 j e je prvi dan zgubilo proti ProGoriziji z 2:6, izid drugega dne nam ie ni znan. — Rezerva Ilirije je v ponedeljek v predigri k tekmi Ilirija-Ost-raark zmagala nad Jadranom z 2:1.
V	Zagrebu jc absolviral G r a d j a n -ski dvr. tekmi z FC Baslom ter oba dni zmagal, in sicer v nedeljo z 2:0 in t ponedeljek z 1:0.
V	Belgradu Je bil poražen praški SK Libefi od B8K « 3:0 in od Jugoslavija « l^Jk
V Pragi so gostovali angleiki amaterji
in dunajski Rapid. Rezultati: ISparta—Rapid 5:1, Slavija — Tufnellpark 4:4. V Hamburgu so zmagali znani angleiki amaterji Corinthians nad Hamburger SV s 4: J. Južno-nemški prvak FC Nfirnberg jc igral s ivi-carskim klubom FC Ziirich 1 :0.
KOLESARSTVO.
Na športnem prostoru SK Primorja ob Dunajski cesti so sc vršile v nedeljo in ponedeljek zanimive kolesarske dirke. Zmagovalci v posameznih vožnjah so: 12. aprila:
Novinci 2 km: Stcpančič (Sava) v času 4:49.5. — Juniorji 2 km: Flerin (Disk) 3:41.8. — Glavna vožnja 10 km: Sovič (Sokol, Zagreb) 19:45.5. — Dvojice 20 km: Sovič-Mar-kulin (Zagreb) 42:26.4. — Handicap 4 km: Sovič 7:32. — Utešna dirka 2 km: Hafner (Prim.) 4:09. — 13. aprila: Otvoritvena vožnja 2 km: Prah (Ilir.) 3:32.4. — Dvojice 10 km: Sovič-Markulin 18:29.5. — Stafetna dirka 16 km: Primorje 29:04.6. — Utežna dirka 2 km: Za-noškar (Ilir.) 3:38. — Vsled preostrih ovinkov se je pripetilo par karambolov, ki pa so k sreči končali brez težjih posledic,
Motoklub ^Slovenija v Ljubljani nazna-uja, da je bil na rednem letošnjem občnem zboru, ki se je vršil dna 1. aprila v Ljubljanskem dvoru, izvoljen sledeči društveni odbor: Predsednik g. ing. Viktor Acceto, mestni stavbenik; podpredsednik g. prof. dr. Alojzij Za-lokar; odborniki gg.: V. Barešič, I. Rebolj, T. Kom, Egidij Čeh, Št. Krhne. Nadalje je odbor na svoji prvi seji sklenil, da se vrši prvi letošnji klubski izlet na belo nedeljo, to je 19. t. m. Odhod iz Ljubljane točno ob 1 popoldne. Zbirališče pred kavarno >Evropo<. Proga:
LJubljana—Kamnik—Kranj (pe&iztot na Šmar-jetno goro), povratek skozi Medvode v Ljubljana Programi klubovih prireditev so nabiti na deski klubovega lokala v Hotelu Miklič.
—	Odbor.
Za varstva planinskih evetie. Neftuveno je,
s kakšno brezobzinostjo posebno naši nedeljski izletniki pustošijo našo prekrasno planin-
I sko floro. Vse premalo je pouka, premalo pa tudi javnega žigosanja te vrste vandalizma, ki se mu udaja staro in mlado. Baš v minulih praznikih smo imeli priliko na lastne oči opažati in se zgražati nad početjem takih-le »izr lelnikovc, ki hočejo oropati naravo vse njene krasote. Posebno izletnike k sv. Katarini imamo v mislih. Znano je, da raste ondi med drugimi ena izmed najznamenitejših in svetovno-znanih cvetic: Blagajev volčin (Daphne Bla-gavana — Freyer), ki jo bodo naši >izletniki<
—	če pojde tako dalje kot doslej — v par letih že popolnoma uničili; enako tudi dišeči volčin (Daphne Culorum). — Izletnikom pridno pomagajo uničevati ta prekrasni cvet tudi domačini s tem, da ne le porežejejo, temveč celo s koreninami porujejo cele koše teh rastlin
i ter jih potem prodajajo izletnikom. Dolžnost vse pametne javnosti je, da prepreči tako barbarstvo. Opozarjamo, da sta obe imenovani cvetki pod varstvom zakona poleg drugih ,19 (skupaj 21 ) vrst planinske flore. Začasno pa ureja varstvo planinske flore naredba deželne vlade za Slovenijo z dne 19. februarja 1921 Št. 64 (glej Uradni list št. 25 iz 1. 1921.). -Po § 3. te uaredbe je trgovsko izkoriščanje alpske flore sploh prepovedano in po § 8. tudi kaznivo z zaporom do 14 dni ali z globo do 1000 Din. — Naj naši inteligentni krogi — zlasti šole pri otrokih
—	delujejo na to, da se to ropanje narave končno vendar že ustavi!
g Odprava konkurira. Konkurr, ki je bil razglašen o imovini prezadolženke Cecilije Bodlaj, gostilničarke v Zagorju je odpravljen.
g Vpisi v trgovinski register. Vpisale
so se nastopne tvrdke: Lesna industrija, d. z o. z. v Kočevju; Ruda - Domicelj Ko-toun v Mariboru; Belek Inkret, elektrotehnična iu vodovodna instalicija v Celjn.
g Likvidaciji". »Balkan* d. d. za mednarodne transporte v Ljubljani likvidira po sklejou občnega zbora. V likvidacijo je stopila I. Lavrič & Co., trgovska d. z o. z.
g Občni zbori. Tovarna verig, d. d. v Lescah pri Bledu v Ljubljani 24. aprila 1925; Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani 28. aprila 1925, Portland, cementna tovarna d. d. na Dovjem v Mojstrani v Ljubljani 30. aprila 1925; Merkantilna banka v Kočevju 3. maja 1925.
g Nova parobrodna linija: Susak—Pi-rej—Solun. Kakor javljajo, je Jadranska plovidba uvedla parobrodno linijo Snšak —Pirej—Solun. Parnik odpotuje vsako drugo soboto s Sušaka.
g Mednarodna parlamentarna konferenca za gospodarstvo v Rimn. Te konference se udeleži tudi 11 delegatov iz naše države, med njimi poslanec Ivan Vesenjak. Na dnevnem redu te konference je: L draginja; 2. gibanje cen živil v raznih državah; 3. mednarodni poljedelski kredit; 4. mednarodno stabilizacijsko posojilo; 5. mednarodna železniška konvencija; 6. organizacja razsodišč za spore med delodajalci in delojemalci; 7. poenotenje zakonov o delniških družbah. Po poročilih iz inozemstva se bo udeležilo konference nad 300 parlamentarcev iz raznih predvsem evropskih držav.
g Zvišanje železniških tarif v Italiji. Dne 15. t. m. je uveljavljeno na italijanskih železnicah zvišanje tarif in sicer za osebni promet (I. razred) 5 odstotkov, II. in IIL razred 25 odstotkov. Dosedanji splošni pribitek 250 odstotkov je odpravljen in se plačuje za posamezne vrste tovorov pribitek do 400 odstotkov.
g Mednarodni lesni karfel. Že dalj časa se pojavljajo v srednjeevropskem časopisju vesti o mednarodnem lesnem kar-telu. Kakor je pred vojno obstojala na. Dunaju delniška družba »Akordo«, ki je regulirala cene lesu. K taki novi dražbi, ki bi po najnovejših brzojavnih vesteh regulirala predvsem cene rezanemu lesu, bi pristopila lesna industrija Sedmograške in Romunije, potem pa tndi Slovaška ln Jugoslavija. Družba bi skrbela tudi za vnovčevanje lesa.
g Zvišanje železniških tarif v Romuniji. Iz Bukarešte javljajo, da bo Romunija zvišala s 1. majem t. 1. železniške tarife za 30. odstotkov. Zadnje povišanje, ki se je izvršilo v mesccn oktobru lanskega leta, je snsšalo 25 odstotkov.
g Ogrska zunanja trgovina. V mesecu februarju t. 1. je Ogrska nvozila za 58 milijonov zlatih kron blaga, Izvozila pa za 40 milijonov. Pasivnost bilance ogrske zunanje trgovine je bila torej skoro 18 milijonov zla-tih kron napram 37 milijonom zlatih kron v mesecu januarju letos.
g Sladkorna kampanja v Češkoslovaški, V prvi polovici tekoče sladkorne kampanje (t. j. od 31. avgusta lani do 31. marca letos) je Češkoslovaška prodncirnlu 14 milijonov met, fltotov sladkorja v istem razdobju pre-
tekle kampanje 10 milijonov. Izvozita pa je 713.000 oz. 429.000 ton.
g Produkcija piva v Češkoslovaški, Po uradnih statističnih podatkih je Češkoslovaška v letu 1923 producirala 7.273.000 hI piva; od tega za lastno uporabo 99.5 odet. ,za izvoz pa samo 0.5 odst.
g Obtok kovanega denarja v Avstriji. Po uradnih podatkih je bilo v začetku tega meseca v Avstriji v obtoku za 13,680.000 šilingov kovanega denarja, kar pomeni na posameznega prebivalca 2.15 šilinga.
g »Echanges« Franee-Jongoslavie. (Mesečna revija za pospeševanje gospodarskih, trgovskih, finančnih in turističnih zvez med Francijo in Jugoslavijo.) G. Andric, naš vi-cekonzul v Lyonu je pod tem naslovom začel izdajati revijo za zbližanje med Francijo in Jugoslavijo. Revija se odlikuje po lepih pokrajinskih slikah iz naše države in po zbranem gospodarskem materijalu.
g Italijansko - jugoslovanski sindikat. Kakor poroča revija sRassegna economico-commerciale Italo-Jugoslavai, jugoslaven-sko-italijanski časopis za privredu i trgovi-un je bil pred kratkim ustanovljen v Milanu Italijansko-jugoslovanski sindikat zs razvijanje gospodarskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo v obliki delniške dražbe. Imenovani sindikat namerava ustanoviti v Belgradu in Milanu Trgovinsk« muzeje.
Borze.
DENAR.
14. aprila 1925.
Zagreb. Berlin 14.6750—14.8250 (14.75-14.85), Italija 2.5270—2.5570 (2.5340—2.5640), London 295.55—298.55 (295.275—298.375), New-york 61.40—62.40 (61.40—62.40), Pariz 3.1750-3.2250 (3.19—3.21), Praga 1.8250—1.8550 (1.82625 —1.85625), Dunaj 8.63—8.83 (8.64-8.84), Ziirich 11.93—12.03 (11.935-12.035).
Curih. Belgrad 8.35 (8.375), Pesta 0.0072 (0.0072), Berlin 123.30 (128.30), Italija 2120 (2125), London 24.76 (24.77), Newyork 517.60 (517.60), Pariz 26.60 (26.65), Praga 15J5 (15.3375), Dunaj 72.8750 (72.90), Bukarešt 3J5 (2.425), Sofija 3.7750 (3.775).
Dunaj. Devize: Belgrad 1L46, Ko-danj 130.40, London 33.95, Milan 29.00, New-york 709.35, Pariz 36.42, Varšava 186.15. — V al n te: dolarji 707.40, angleški funt 33.82, francoski frank 36.25, lira 29.12, dinar 11.89, češkoslovaška krona. 21.01.
Praga. Devize: lira 188.75, Zagreb 54.625, Pariz 174, London 161.80, Newyork 38.80.
VREDNOSTNI PAPIRJL
drž. renta ze vojno škodo: denar 139, blago 161; 7% inv. posojilo isl. 1921: denar 61, blago 63; Celjska posojilnica d. d. denar 210, blago 212; Ljubljanska kreditna banka: denar 217; Merkantilna banka: denar 110, blago 110, zaključek 110; Prva hrvatska štedionica: denar 880, blago 835; Slavenska banka Kreditni zavod: denar 190, blago 200; Nihag: denar 51; Strojne tovarne in livarne: blago 134; Trboveljska premogokopna družba: denar 400, blago 415; Združene papirnice: denar 100, blago 107; Stavbena: denar 265, blago 280.
Zagreb. Hrv. Esk. banko, Zagreb 105-106» Hit, slav. zem, hip. hnnkn. Zagreb 59— 60, Jugoslavenska banka, Zagreb 98—100, Prva hrv. Štedionica, Zagreb 825—830, Slovenska banka, Zagreb 70, Ljubljanska krc-
ditna banka, Ljubljana 217, Diou. društvo ta eksploataciju drva, Zagreb 38—40, Hrv. slav. d. d. vo. ind. šecora, Osijek 640—«50, Gntman 430—140, Slavonija 54—55, Trb. pre-mogokop, družba, Ljubljana 400—410, 7% drž. lav. posojilo 62,50—63, Vojna odškodnina 159—161.
Dunaj. Živnostenska banka 844.000, Al-pi 389.900, Grelnitz 138.000, Kranjska industrijska družba 455.000, Trboveljska družba 157.000, Hrvatska eskomptna banka 119.000, Leykam 133.000, Avstrijske tvomice za dušik 160.000, Gutinarin 500.000, Mundus 840.000, Slavox 182.000, Slavonija 62.000.
BLAGO.
Ljubljana. Deske III. vrste 20 in 25 mm foo meja: denar 550: cerovi krlji od 2 m dolžino in od 25 cm prem. naprej, fco nakladna postaja, 10 vagonov: denar 18, blago 18, zaključek 18; smrekovi in jelovi hlodi od 25 centimetrov prem. naprej, 4 m dolžine, fco
nakladna postaja, denar 250; bukovo oglje Ia, vilano, fco meja: denar 118. — Žito: pšenica Hard Winter 2, par Ljublj. blago 480, pšenica Rosafe par Ljublj.: blago 475, otrobi pšen. drobni, juta vreča par. Ljublj.: blago 225, koruza promptna par. Ljublj.: blago 217.50, koruza promptna mešana par. Ljublj.: blago 197.50, krompir rdečkast foo štaj. post: blago 140, krompir beli foo štaj. post. blago 125, krompir rumen fco štaj. post.: blago 110, fižol mandalon fco Ljublj.: denar 310, bučne pečke rešetane rinfusa foo hrvatska postaja: blago 560.
Novi Sad. Koruza za april 175, za inaj 185, za maj-junij 195. Ostalo ni prišlo v promet.
ZA SMARNICE PRIPOROČA JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA SLEDEČE SKLADBE:
Deaehermeier, Marijine pesmi za meš. zbor,
part 15 Din. Gruber, Šopek Marijinih pesmi za mešani zbor, part 20 Din.
Faister, 6 Marijinih pesmi za ženski zbor, part 10 Din, glasovi po G Din.
Grum, Odpevanja pri lavretanskih litanijah, part. 16 Din.
Ferjančič, I^avretanske litanije za mešani zbor, 6 Din.
Faist, ilO cerkvenih pesmi za mešani zbor, part 20 Din, glasovi po 4 Din.
Foerster, Lavretanske litanije M. B., 6 Din.
Hladnik, 3 Marijine kantate za mešani zbor in orgle, 12 Din.
— Zdrava Marija, op. 69 za mešani zbor in orgle, 12 Din.
Hochreiter, Immaculata, 12 Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle, part 20 Din, glasovi po 4 Din.
Kogoj, Marijine pesmi za mešani zbor raznih slovenskih skladateljev, part. 16 Din, glasovi po 6 Din.
Laharnar, Smarnične pesmi za mešani zbor, 16 Din.
Premrl, Godovnice, 17 Marijinih pesmi za mešani zbor, part 16 Din, glasovi po Q Din.
— Šmarnice za mešani zbor, part 30 Dta.
Poizvedovanja.
Zgubila se je zlata verižica z obeskom;
ker je drag spomin, se najditelj lepo naproia, da jo prinese v upravo lista.
Našla se jo usnjata ročna torbica v bližini kolodvora. Dobi so Jenkova ulica JI, pritL
Zgubila se je ročna torbica z manjšo vsoto denarja in raznimi listinami na poti po sv. Petra nasipu in Marijinem trgu. Pošten najditelj se prosi, da jo vrne na upravo lista ali na naslov: Jožica Gabrič pri tvrdki Adamič, Ljubljana.
Našla se je ročna torbica na poti od Savelj proti Ljubljani. Dobi se pri g. Jagodic, Zelena
jama 157.
Vsaka drobna VF®tRc«	3'SO aH vsaka beseda 50 par. Naj-
manjši S I>3n. Oglasi nad devet vrstic ae računajo više. Za odgovor znamko I
KmetKko DEKLE pottano, ki zna šivati, kuhati in sploh vsa hišna dela ieli poštene službe kot pomočnica šivilji, ali k družini brez otrok za vsa hišna dela. — Naslov pri upravi ►Slovenca« pod štev. 2335.	Brivski POMOČNIK mlajSi, dobi stalno mesto pri Albin Šinkovec, brivec, Vič. Iščem kuharico in SOBARICO (lahko tudi žena z možem) za svoje posestvo, — Dobra plača, lepa služba. J. pl. JAGODIC, KONAK, Banat, (Vojvodina). 2428
GOSPODIČNO, najraje mo-dlstinjo, sprejmem na stanovanje. - Kje, pove uprava ►Slovenca« pod štev. 2474.	
Kot KUHARICA oar. gospodinja vstopim v župnišču ali k starejšemu •umskemu gospodu. Dosedaj sem bila gospodinja t žup-oiKu. - Naslov je pri upravi tista pod imenom »Skrbna«.	Prodam 10.000 srebrnih kron - Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod: »Srebrne krone«. 2478
PRAKTIKANTINJA tudi začetnica, se sprejme pri tehniškem trgov, podjetju. Pogoji: perfektna ste-nografinja in korespondenti-nja v slovenskem ali hrvaškem in nemškem jeziku. Mart op lahko takoj. - Ponudbe pod »Praktikantlnja« oa upravo lista. 2476	V boljšem delu mesta Celje SE PRODA lepo urejena VILA s sadonosnikom in vrtom, skupno 4037 m*. V vilo je napeljana elektrika in plin, kopalna soba, zidana garaži. - Več se izve: Jurčičeva ulica H. 2, Celfe. 2473

Kupim takoj staro, še dobro
S:"0 transmisijo
dolžina 4 m, premer 60 mm; 2 jermcnici, železni, 80 X 25 cm; 3 jermene v širini 12, tO in 8 cm. - Ponudbe jc poslati na: A. LOGAR, Cerknica št. 169 pri Rakeku.
Hotel Jelen,Kon|ice
se proda ali da v najem. -Ponudbe: Hrastnik, Konjice.
Ira L
LJUBLJANA m Sv. Petra cesta Stev. 29
midi po jako nizkih cenah sledeče predmete:
SRAJCE za gospode, najfin. šilon, pikžs prsa, 95—100 D SRAJCE mod., z 2 ovratnikoma, fini č. ccfir 100—110 D SRAJCE športne, panama, bele in drap . . 95 Din SRAJCE pisane, s prišitim ovratnikom . . . 55 — 70 D Dalje: spodnje bloče iz molino, platna in gradlna, kakor todi razno damsko perilo, žepne robce, kravate, nogavic* ter razne druge potrebščine in modne predmete.
Lastni izdelek!	Prvovrstno izdelano!
Cvetličarna w
LJUBLJANA — POD TRANČO 2
as^frfmm^s&g^r&amsm oskrbi vsak dan sveže CVETJE, ŠOPKE in VENCE TRAKOVE z napisi itd. točno in po zmernih cenah.
Ugodno sc proda
takoj dobro ohranjeno železno posteljo z novo žimnico, otroški voziček ter malenkosti radi preselitve. - Cenj. ponudbe na Gospodarsko pisarno, dr. z o. z., Ljubljana, Wolfova ulica l/III. 2463
MODRA GAMCA
I žveplo, radja In vsa umetna gnojila I	Krtl|a Petra trg 2 |
LHIMIIIHBW—■MBUP^MIMBlfcMimLfcjai
Elektrotehnično
podjetje A. ARHAR in drug, Spod Šiška, Jernejeva c. 47
Prevzema vsakovrst. elektr. j dela, gradnje elektrarn in instalacij ter vsakih daljnovodov po najnižjih cenah in točni postrežbi. Garancija!
KONJSKO MESO
sveže tn prekajeno (šunka), salamo domačega izdelka, kakor tndi konjsko mast priporoča po znatno znižanih cenah PUŠNIK Rudolf, Tržaška cesta št 2, v konjski mesnici in v Mostah na stojnici zraven pošte. 2444
Najnižja cena in največja zaloga raznih vrst dvokoles, pneumatike in delov. Prodaja na obroke,
ceniki franko. Tribuna F.B.K. tovarna dvokolea in
otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4.
Lanene tropine
debele in drobne
pšenične otrobe in koruzo
za mlev in krmo nudi najceneje FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 36.
Najnovejšo mM
Brez kvarjenja blaga komično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
flNTOM B0C, LJUBLJANA
Selenburgova ul. 6/1, Gllnte-Vič48
POZOR f	POZOR!
Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike! Reslje-va cesta 30, I. nad., desno.
se zopet dobi,
FR. STOPICA
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta
1.
Beton, in drugo železo. Najboljši portland CEMENT. Poljedelski STROJI. JERMENI.
p»« zc£o ugodnih cenah dobite edino le pri
VOK, LJUBLJANA, Sedna ul. 7
Plačilna natakarica
dobra moč, sc sprejme ▼ KAVARNI STRITAR.
m žaga
v Jcvcici, naprodaj. — Več pove ANT. GODEC, Mala Noga št 3, Kresuice. 2424
za domače mletje (pogon 12 KS) so na ogled in se prodajo pri PODBOJ, Sv. Petra cesta št. 95.	2479
FOTOAPARAT 9X12, kupim. - Ponudbe s ceno na: Rožanec, razmejitvena komisija, Ljubljana.	2480
najbližjo največji tovarni v Jugo-
1 slaviji, pripravno za vsako obrt, trgovino ali gostilno, prodam. — Naslov se izve v upravi lista pod št. 2369.
ZAMENJAM TAKOJ
svoje, sredi Ljubljane ležeče
STANOVANJE
prihranite, ako pred nakupom blaga za obleke, perila, srajc, ovratnic, naglavnih rut,
šerp, obrisaik, nogavic, odej, i različne velikosti, ima po najrazličnejšega drugega bla- k* ceni naprod
Od ministrstva za trgovino in obrt koncesionirana
KROJNA ŠOLA
Židovska ulica 5. — S 14. aprilom se prične nov spec. damski tečaj za kostume in plašče, lahke letne obleke in bluze. Znižana cena tečaju. — Ugodni plačilni pogoji. Izdelovanje vseh vrst krojev za dame in gospode.
Decimalne TEHTNICE
DOBRO OHRANJENO MOTORNO KOLO
»Wanderer«, se proda radi odhoda k vojakom. Istotam se proda ali zamenja špecerijska stelaža pod najugodnejšimi pogoji. R. NAGY, pletilstvo, Javornik. 2343
»Opeka«
prvovrstne zidake, priporo* ča opekarna
»E^ona« d. d.1
v Ljubljani. — Tovarna na Viču (Brdo). — Pisarna v Pražakovi ul. 3, pritličje.
ga ter usnja, obiščete trgovino, kjer so najnižje ccne in sicer pri tvrdk! 5!
majzelj & rajšelj
Ljubljana, Turjaški trg št. 1.
^fsp^ica.^ ! najboljša
reklama so oglasi v »Slovencu«.
in SAMOT-MOKO (češko)
priporoča F. HOČEVAR — i^lSlHF^S^jSIffl Ljubljana, Dunajska
nova, amer, sistem Ewans, lansko leto stali 13.500 Din. isti sedaj 6200 Din, šc nekaj komadov na razpolago. — »TRIBUNA« F. B. L„ "tovar. dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska 4.
Vsakovrstne KLOBUKE
nakitene, od 120 Din naprej	sob in kuhinje. - Nujne popri : STUCHLY - MAŠKE,	nudbe pod »30.000 Din« na Ljubljana, Židovska ulica.	upravo »Slovenca«, 2391
T
za notranjo zidavo, apneni-co, ima več kosov po nizki ceni naprodaj Franc Lipah, Dobrunje 67, Sp. ILrušica.
36.
Zakon, par brez otrok išče '
kakor tudi preoblikovanje MfU. j zadnje novosti, si oskrbite
- Ponudbe na upravo lista pri Alojziju ŠKRABAR, pod »Dobro plačilo«. 2393 j	DOMŽALE.
Železo, ŽELEZNINO,
. portlandcement, potrebščine jgg za stavbe in pohištvo, orod. je za obrtnike in poljedelce, prejšnjih modelov proda po- štedilnike, vodovodne cevi, ccni »TRIBUNA« F. B. L., ' sesalke itd., priporoča A. tovarna dvokoles in otroških SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška vozičkov, Ljubljana, Karlov- cesta. — Velika zaloga! —< ska ccsta 4.	2413 i	Nizke cene!
Več otroških vo-
62
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Starec se je zahehetal, Daylight pa je odjezdil malo pomislil.
»To je vse odvisno od razmer,< je rekel zagonetno. »Meni ni bilo nikoli samotno razen tedaj, ko mi je umrla žena. Nekaterim Ijtidem je samotno v množici ljudi, pa jaz nisem eden od teh. Edino takrat sem samoten, kedar grem v San Francisco. Vendar ne zahajam več tja, hvala Bogu. Tukaj jo dovolj dobro zame. Tukaj v tej dolini sem že izza 1854. leta — eden prvih naselnikov sem izza Špancev.«
Daylight je pognal konja rekoč:
»Lahko noč, očka. Le držite se tukaj. Iznebili ste se mlade življenske krvi in menim, da ste je gotovo sila veliko zagrebli.«
Starec se je zahehetal, Daylight p aje odjezdil dalje, v čudovito mirnem stanju sam s seboj in s celim svetom. Dozdevalo se mu jc, da se mu je povrnila stara zadovoljnost taborišča in pota, kakor jo je poznal ob Yukonu. Ni se mogel otresti podobe starega pijonirja, prihajajočega v svitu zahajajočega solnca po stezi navzgor. Za štiri in osemdeset let je bil vsekakor še jako čvrst. Daylightu je šinila v glavo misel, da bi ravnal po njegovem vzgledu, toda velika igra v San Franciscu se je tej misli uprla.
• Pa vseeno,< je sklenil, »ko se postaram in opustim igro, se naselim na kakšnem kraju kakor je ta, in mesto gre lahko rakom žvižgati
Deveto poglavje.
Namesto da bi se bil v pondeljek vrnil v mesto, je Davlight najel mesarjevega konja še za en dan, prekoračil ravnico v dolini in jo mahnil v vzhodne hribe, da si ogleda rudokop. Tukaj je bilo bolj suho in skalovito kakor tam, kjer je hodil prejšnji dan, in v/.digajoči se obronki so bili izvečine poraščeni z bodi-Serjem, ki je bilo grmičasto, gosto, da s konjem ni bilo mogoče prodirati skozi. V canonih pa je bilo dovoli vodo in obilica bujnih gozdov. Rudokop je bil
opuščen, a on ie vseeno kake pol ure lazil okrog njega. Že pred svojim odhodom v Alasko je bil izveden o iskanju rude v kremenjaku in tukaj je vžival obnovitev nekdanje svoje veščine v takih rečeh. Cela zgodba mu je bila kmalu jasna: dobri izgledi, ki so opravičevali kopanje rova v hrib; trimesečno delo in pomanjkanje denarja; prenehanje z delom, dočim so možaki odšii drugam iskat dela; kmalu pa so se vrnili in se iznova lotili rlela, ki je že dalje čakalo, da se izplača, a " izplačevanje« se je umikalo vedno globlje v goro, dokier niso ljudje naposled vsega skup popustili in odšli. Bržkone so bili sedaj že na drugem svetu, si jc mislil Daylight, ko se je v sedlu okrenil in se oziral preko caiiona proti starim čerem in temnemu ustju rova.
Sledil je na slepo kravjim stezam kakor prejšnji dan samo za zabavo in prodiral proti vršičem. Pri-šedši na kolovoz, ki je držal navzgor, mu je sledil več milj daleč in dospel do majhne, z gorami obdane doline, kjer jc nekoliko revnih rančnrjev gojilo grozdje na strmem pobočju. Na drugi strani se je pot vzpenjala kvišku. Gosto bodičevje je pokrivalo izpostavljene obronke, v pregibih canonov pa so rastle orjaške rudeče jelke, divji oves in cvetlico.
Čez pol ure je dospel na neko seč pod vrhom. Tupatam je rastlo grozdje po neredovitih kosih zemlje, kjer je strmina in zemlja pospeševala rast. Videl je, da je obdelovanje stalo sila truda in da je divja narava kazala sveža znamenja napredovanja — bodičevje^ ki je prodrlo v poseke, kosi zemlje in deli kosov vinogradov, neopletih, s travo poraščenih, zapuščenih, in vsepovsodi plotovi iz kolov, ki so zaman j poskušali ostati nedotaknjeni. Tukaj so je pri majhni ! farmarski hiši, obdani od velikih stranskih poslopij, i pot končevala. Dalje naprej je bodičevje zapiralo pot. 1
Nameril je na staro žensko, ki je na dvorišču i kidala gnoj z vilami, pa se je ustavil ob plolu.
»Halo, majkak je pozdravil, »ali nimate moških, ! ki bi opravili to delo ža vas?«
Naslonila se je na vile, pritrdila krilo ob pasu in ; ga veselo motrila. Videl je, da so bile njene od dela izmučene, vsakemu vremenu
kor moške, trde, žuljave, z velikimi sklepi in nagubane, in da so ji noge brez nogavic tičale v težkih moških čevljih.
»Nikogar,€ je odgovorila. >0dkod pa vi in celo pot sem gori? Ali se nočete ustaviti in izpiti kozarec vina?«
Neokretnih pa učinkovitih korakov, liki težak, ga je peljala v največje poslopje, kjer je Daylight uzrl ročno stiskalnico in vse druge potrebščine za pre-šanje vina. Daleč je bilo in pot preslaba, da bi vlačili grozdje do preš v dolini, ie pojasnjevala, in tako so ga morali oni sami prešati. »Oni« sta bili, kakor je doznal, ona in njena hči, zadnja vdova dobrih štirideset let. Vse je šlo lažje od rok, preden je vnuk umrl, in preden je šel na vojsko zoper divjake na Filipinih. Padel je tam v.boju.
Davlight je izpil kozarček izbornega rizlinga, se razgovarjal nekaj časa in izpil še enega. Da, pridelali sta ravno toliko, da niste stradali. Z možem sta 1857 prevzela to vladno zemljo, jo iztrebila in obdelovala od takrat, dokler ni umrl, nakar je ona dal je gospodarila. Trud se pravzaprav ni izplačal, pa kaj bi? Vinski Irust js imel vso kupčijo v rokah in cena vinu je bila nizka. Ta rizling? Oddajala ga je na železnico v dolini po dvaindvajset centov galona (= 1). Pot je bila tako dolga in je sempatja vzela cel dan. Hči je pravkar na potu s tovorom.
Daylightu jo bilo znano, da so po hotelih računali rizling,- ki celo ni bil tako dober kot ta, kvart (= i/i galona) po poldrugi dolar do dveh dolarjev. Ta žena pa je dobila dvaindvajset centov za celo galono. To je bila zopet igra. Bila je ena od neumnih ljudi nizkega stanu, ona in njeni ljudje pred njo — tisti, ki so opravljali delo, gnali vole čez planjavo, iztrebili zemljo in orali ledino, delali naporno vse dneve in vse tire, plačevali davke, pošiljali sinove in vnuke, da so se bojevali in umirali za zastavo, ki jim je nudila toliko zaščito, da *o mogli prodajati svoje vino po dvaindvajset centov za galono. Isto vino so mu v hotelu St. Francis prinesli na mizo po dva dolarja kvart ali i so bile njene od dela i osem dolarjev za pičlo galono. To je bilo tisto! izpostavljene roke ka- '	(Dalje sledi.)


Trboveljska premogokopna dralba v Ljubljani javlja tužno vest, da
je uradnik njenega Centralnega ravnateljstva, gospod
dne 1.1. aprila po dolgi bolezni preminul.
Pogreb pokojnika se je vršil dne 14. aprila 1925. Blagega pokojnika ohranimo v dobrem in častnem spominu
Selce, nrvafsho Prtmorlc.
Občina poseduje moderno morsko kopališče. Imam na razpolago 80 čistih sob. Vodim izborno v celem Primorju znano najboljšo domačo kuhnjo, kakršno sem vodil v hotelu ,,Rokan". Točim najboljša primorska vina, kakor tudi druge pijače, ki so vedno na ledu. — Za obilen obisk se priporoča
z velespostovanjem
Kari mwmr.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1925,

V globoki žalosti naznanjam« v lastnem hi ▼ imenu vi*«h sorodnikov, da je naš nadvse ljubljeni, nepozabni sin, brat, nečak, svak itd
v ponedeljek, dne 13. aprila, po kratki in mučni bolezni r 20. leta boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 15. aprila ob 4. popoldne, iz hiSe žalosti. Kolodvorska ulica 12, na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer se truplo položi v lastno grobnico k večnenttt počitku. Svete maže zadušnice sc bodo brale v več cerkvah, Ljubljana, dne 14. aprila 1925.
JOSIP HUDOVERNIG, oče. — JEANETTE HUDOVERNIG roj. LUCKMANN, mati. — Dr. JOSIP HUDOVERNIG, brat. ~ NETTE KENDA roj. HUDOVERNIG, sesira. — ANICE HUDOVERNIG roj. pl HOLLEGHA, srakinju, — HENRIK KENDA, svak.
Brez posebnega obvestila

Globoko užaloščeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan da je nas iskreno ljubljeni sin, brat itd., gospod
uradnik Trboveljske premogokopne družbe, slušatelj jur. ia. knltete in poručnik v rez.
po mukotrpnem bolehanju dane« preminuL Prosimo tihega sočutja!
Ljubljana, dne 11. aprila 1925.
Mati, sestra in scro&jiki.
najiskrcnejša vsem, ki so ga, do smrti utrujenega, spremili k večnemu počitku in obsuli z zadnjim cvetjem!
Ljubljana, dne 14. aprila 1925.
Mati, sestra in soredniki.
Za vse dokaze toplega sočutja ob težki izgubi nateg; in srčno ljubljenega očeta, gospoda
posestnika in bivšega dolgoletnega dež. poslanca itd,
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najiskre-nejšo zahvalo. — Posebej se že zahvaljujemo častiti duhovščini, nadalje društvom in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji pcii,
•Turkaras, dne 13, aprila 1925,
ŽALUJOČI OSTALL

Za vse izkazano srčno sočutje povodom boleuni in smrti nase iskreno ljubljene, dobre mamice, tašče, sfere matere, sestro in tete, gospe
kakor tudi za mnogobrojno častno spremstvo pri pogrebu naše preljubljenc pokojnice, za poklonjene krasne cvetke, izrekamo tem polom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
našo najirkrenejso zahvalo.
Globoko žalujoči ostali
preoblikuj« »lamtr h« in K-rilene klobnko po uajno-vo.jšib modelih in najnižjih cenr.h. Istotako moike klobuke.
P«, n. hasiinlBft iawodom
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
I
K. T. v
&Copšfari<2v«a uBica ©/SI.
Strokovnjak, jugoslov. drž. zaupna oseba, stalno bivajoč v Italiji, prevzame komisijsko prodajo LESA vseh vrst v Italiji, preskrbi inkasso, reši reklamacije, proteste, daje informacije proti navadni proviziji. — Korespondenca slovenska, nemška, italijanska. — Cenjene ponudbe pod »EXPORT LESA« št. 2465 na upravo lista v Ljubljani.
sc vrši dne 17. aprila 1925 ob 9. uri, in eventuelno tudi 18. aprila 1925 v Jeranovi ulici št. 13, in na Opekarski cesti žtev. 31. — Prodajali se bodo sledeči predmeti: 1 PISALNI STROJ, 1 BLAGAJNA, PISARN. OPRAVA, OPEKA, VOZOVI, razno ORODJE in PRIPRAVE za lesarsko obrt, HRASTOVI HLODI, različen LES, PRO-DAJALNIŠKA OPRAVA, SANI, različno ŽELEZO in ŽICA, poljsko ORODJE, OGLJE, SENO, lesene ŠUPE, 1 par težkih KONJ z opremo, KOMATI itd.

za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu r uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverjen, da je temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato jo neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka ei pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škode.
BaiaBBaaB^asE8gEa8saBHB5isBiSBigBBaBB
Na predlog dedičev po dne 17. decembra 1923 v Hodom kotu pri Ribnici na P, umrlem Filipu Straickcr so bo vršila dne LlfiF- 24. aprila 1925 ob 9. uri dopoldne in naslednje dni na licu mesta v H trdem kotn PROSTO. VOLJNA JAVNA DRAŽBA v zapuščino »padajočih zemljišč vi. 8, 13, 17 in 97 zemljiška knjiga Hudi kot fRečnikcvo, Knhelnikovo, Planina) s pritiklinami in premičninami.
Cenilna vrednost znaša: 411.502 Din, 50.002 Din, 50 tisoč 368 Din in 4020 Din; najmanjši ponudek znaša 2/3.
Cenilni zapisniki in drežbeni pogoji so na vpogled v pisarni podpisanega notarja, kot sodnega komisarja.
Marenberg, dne 10. aprila 1925.
Avgust Kolšek,
notar kot sodni komisar,
avtomatične regulatorje, zsinerniee itd.
izdeluje in dobavlja
Ing. F. ScBmelter, Ši*ofja Loka
Konkurenčne cene.	Prvovrstne reference.
Zahtevajte ponudbe.
Veliko odprodajo
razne posode in vseh drugih v železninsko stroko spadajočih predmetov, pij I5SQSS10 znižanih ce^ls, nudi tvrdka
železi««« Peflra ceste M. 35
arhitekt In raestni stavbenik, LJUBLJANA :: Rimska cesta 2.
IZVRŠUJE NAČRTE IN PRORAČUNE, PREVZEMA STAVBNA DELA VSEH VRST, KAKOR TUDI PRE-SOJEVANJA IN CENITVE VSAKOVRSTNIH POSE-STEV POD SOLID. IN NAJUGODNEJŠIMI POGOJI.
od lastne opekarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost, in od skladišča, OPEKARSKA CESTA štev. 18, po najnižji dnevni ceni.
MLIN in ŽAGA
naprodaj na močni in stalni vodi Krki, kjer voda ni nikdar prevelika ali premajhna, Dela se vedno lahko. Vse je v dobrem stanju. - Naslov: Janez TOMŠIČ, Podgojzd, p. Dvor pri Žužemberku. 2035
5n želi imeti iz zanesljivo suhega, izpod Triglavskega, prvovrstnega lesa P« nizki ceni: OKNA, VRATA, PORTALE, IZL02BE, VERANDE, STOPNICE »n sploh vsa mizarska dela, naj ac obrne na tvrdko
»aia, si
Priporoča se posebno za Orlovske in Ljudske domove, župniiča in cerkvene klopi.
MIHA BRENČIČ, veleposestnik in vinogradnik v Spuhlji, naznanja, da je kupil in prevzel od g, Dostala DOBROZNANO
a fc&ajB*
blizu sejmišča. Toči izborna lastna vina iz slovitih HALOŠKIK GORIC ter je nakupil najfinejša vina graščine Bore. Toči jih po zmernih cenah. Kuhinjo vodi soproga sama. Za družbe in sestanke ima snažne in vabljive lokale na razpolago. Priporoča se za obilen obisk	v
Miha Brenčič s soprogo.
Izbija konzorcij >Slovencac.
Barvne trakove, ogljeni-, povoščeni-, kopirni papir, hektografični zvitki in druge potrebščine pri M. Baruga. fkaa!S3SSJI!S 01