Političen list za slovenski narod. f* p«ftl pr«)«Bua Telj»: Z» oelo leto predpl»e»n 16 fld., pol leta 8 rld., m eetrt leta 4 fld., M en mesec 1 fld. 10 kr. J adBintetmelJI preJeanM Telji: Ze oelo leto 12 fld., la pol leta « fld., za četrt leta I rld., »» en meeec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne itevilke veljajo 7 kr. Marednine prejema epravniitvo (administracija) is ekspedieija, Semeniške uUee št. 2,11., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat ■ 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primemo zmanjša Bokoplii se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških alicah h. St. 2, I., 17. Izhaja Viak dan, izviemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne. ^tev. OO. 7 Ljubliani, v ponedpljek 2S. aprila 1890. Letnik: XVIII. Državni zbor. z Dunaja, 25. aprila. Podpora za Kranjsko. Prvi predmet današnjega dnevnega reda je bil načrt zakona glede državne podpore za Kranjsko, oriško in Češko. Pri tej priliki govoril je poslanec Klun o veliki bedi na Kranjskem in dokazoval, da znesek 25.000 gld., ki se privoljuje s predloženim zakonom, ne zadostuje, ker ni v nobeni primeri z velikostjo škode in z obilnim pomanjkanjem, ki ga ljudje trpe. Priporočal je torej, naj zbornica pritrdi resoluciji, katero je dr. Tonkli sprožil v budgetnem odseku, in ki vladi naroča, naj za deželo Kranjsko poleg dovoljenih 25.000 gld. po potrebi dovoli še večji znesek. Nekaj jednakega sta priporočala za češko poslanca Krepek in Tausehe, iu vladni zastopnik je tudi v zbornici, kakor že prej v budgetnem odseku naznanjal, da se to zgodi. Razpravam poslanca K luna sta se pridružila tudi poslanca dr. Ferjančič in dr. Poklukar, ki sta za njim govorila in ga krepko podpirala. Pri glasovanji je obveljal predloženi zakon z omenjeno resolucijo vred. Celo obravnavo Vam pošljem jutri po stenografičnem zapisniku, da dobe naši rojaki celi pregled, kako so se njih poslanci potegovali z4nje. Imuniteta poslancev. Zatem je brez ugovora obveljal predlog imunitetnega odseka, da se ne privoli v sodnijsko preiskavo proti poslancu Nabergoju, o kateri sem že obširno poročal. Ker je te dni državno sodišče v nekem posebnem slučaji razsodilo, da sodišče sicer ne sme prijemati poslancev, pač pa politične oblasti, izročil je poslanec dr. Puc h s včeraj samostalen predlog, katerega so podpisali vsi pričujoči poslanci z desnice in levice, in v katerem naročajo imunitetnemu odseku dotični zakon glede imunitete poslancev tako spremeniti, da bodo poslanci obvarovani pred vsakaterim preganjanjem. Ta zakon je v prvem branji takoj obveljal in bil izročen imunitetnemu odseku, ki ga gotovo še te dni reši. Budgetna razprava. (8. in 9. dan.) Včeraj je bila po dolgi obravnavi rešena potrebščina za policijo. Policijski vodja Kraus odgovarjal je včeraj na strastne napade poslancev Krona-wettra in Pernerstorferja in dokazoval, da policija nikogar ne preganja brez vzroka. Govorili so še Ozarkiewicz, Exner, Hevera, Turk, Struskiewicz in dr. Herbst; potem je obveljal že zadnjič imenovani znesek; resolucija Herbstova, naj se razveljavijo izjemni zakoni, pa je bila z ozirom na nevarne čase in na gibanje delavcev odklonjena. Ravno tako je obveljal znesek 4000 gld. za policijo v Dalmaciji in za posilni delavnici na Češkem pa 100.000 in 10.000 gld. Ceste in vodne stavbe. Na vrsto so prišli troški za državno-stavbene urade v znesku 1,136.610 gld. m 39.000 gld., potem pa troški za državne ceste v skupnem znesku 4,890.690 gld., pri katerih je dr. Tonkli v imenu slovenskih poslancev obširno govoril o cestah na Goriškem in Kranjskem, ter vladi priporočal, kaj naj tu in tam stori. Govor Vam priložim po steno-grafskem zapisniku. Danes se nadaljuje razprava o vodnih stavbah, o katerih govori grof Wurm-brand. Potem pride na vrsto deželno-brambovsko ministerstvo, katero utegne biti danes dovršeno. Za njim se prične razprava o učnem ministerstvu, ki pride pa najbrže še le jutri na vrsto. Pri centralnem vodstvu pride vsled posebne sreče pri žrebanji prvi na vrsto poslanec Klun; pri drugi točki pa govori tudi poslanec Nabergoj. Z Dunaja, 27. aprila. Budgetna razprava. (10. dan.) Obravnave državnega zbora so silno mučne, ker seje navadno vsak dan trajajo od desetih dopoldne do petih popoldne ali pa še dalje. Predsednik dr. Smolka v svoji visoki starosti ni mogel prenašati tolikega truda in je zbolel, vendar mu je (oliko odleglo, da pride menda že jutri zopet v zbornico. V petek in včeraj predsedoval je zaradi tega večinoma prvi podpredsednik baron Chlu-mecky, ki je pa silno strogo izvrševal svoj posel in besedo odtegoval ali karal poslance, kakor strele švigajo po nebu, kadar se huda ura pripravlja. V petek je bilo notranje ministerstvo dovršeno in potrebščina, kakor tudi zaklada sprejeta po nasvetih budgetnega odseka in sicer za ceste: 4,890.690 gld., za vodne stavbe: 2,762.620 gld., za poslopja: 6650 gld., za ljudsko številjenje: 30.000 gld. Zaklada znaša pri cesarskih cestah 30.559 gld., pri vodnih stavbah 35.772 gld. Ministerstvo za deželno brambo. Za notranjim ministerstvom prišlo je že v petek v razgovor ministerstvo za deželno brambo. Govorila sta pri centralnem vodstvu poslanca Kaiser, večinoma o žandarmeriji in nabiranji vojakov, Pscheiden o raznih željah, ki jih ljudje imajo zaradi boljše hrane, zaradi vojaških vaj, zaradi žandarmerije in zaradi gojenja nravnosti in vernosti med vojaki. Za njim je govoril kmečki nemško-liberalni poslanec P ose h o mnogih opravkih, ki jih vojaštvo prizadeva županom, grof Ho m p esc h pa je ostro zavračal Einerja zaradi napadov na nekega častnika o priliki homatij, ki so jih bili nedavno delavci napravili na Dunaji. Za njim je bila razprava sklenjena, ali govorila sta še generalna govornika Bendel in Popovski in poročevalec LISTEK. Kritiška pisma. XX. Krivico bi nam delal, ki bi trdil, da Slovenci nimamo pojma o domači zabavi in politični vzajemnosti, katero Nemec imenuje ,angeborene Ge-mtlthlichkeit uad politische Reife". Zadnji volilski shodi in osobito volitve mestnih starašin ljubljanskih so nas prepričale, da se mi ljubljanski volilci vseh razredov ljubimo po starodavni „slovanski navadi" in da žrtvujemo, ako je treba, noči in podplate po vegastih stopnjicah v podstrešna stanovanja do starih ženic in roke podajamo postrežnim prodajalkam ob vežnih stežajih, ako zahteva čast slovenske solidarnosti. Pokazati hočemo namreč, koliko nas je, odkar so se mnogi iz nemške kože prelevili v pristne narodnjake in nemška gospoda več ne gospoduje na starodavnem mestnem „rotovžu", ter da ne zarjavi stara naša pravda v prahu ljubega miru. To je bil »hec", rekel je mencaje si roke možiček, kateremu se je obraz svetil y „1uči napredka", ko je staremu svojemu prijatelju potiskal klobuk čez ušesa, da ga je pokrivala ,nazadnjaška tema". Bil je boj nekrvavi, v katerem je palo na vsaki strani pet mož. Liberalci so uapeljali na svoje nasipe najtežje topove, vlite po najnovejših iznajdbah v ^Narodovi" tovarni. Žveplo in jeklo je letelo na konservativno trumo, katero so pokrivali temni oblaki nepredirnega dima. Slavno je zmagala luč, Ljubljana je rešena teme. Najbolj zanimivo pa je, da se je pri tej praski zbrusil ^narodov brus", akoravno ga na vso .sapo vrti slavni slovenski Krpan z nenavadno slovensko požrtovalnostjo in doslednostjo ter neumorno množi naše slovstvo z nedosežnimi umotvori. Mnogo nezgode preti radi tega razsvetljeni Ljubljani, osobito volilcem tretjega razreda, zakaj upati smemo, da se bode junaško maščeval vrtilec ob brusnici nad svojimi nehvaležnimi nevolilci ter jih obdelal do prihodnjih volitev, ker so ga|letos iz usmiljenja spremili k odborniškemu pogrebu. V večji meri se kujejo brusijade na širokem Dunaju. Tu se tešejo stari in mladi Cehi, obdelujejo ministri od glave do pete, vihajo rokave debeli in suhi, sučejo kopje dosluženi vojaki in rezervisti, ki še niso skušali smodnika. To je še večji „hec" v bran domovine in starih pravic, ki so zapisane na telečji neuslrojeni koži. Koliko prijetneje bi bilo za naša dolenjska ušesa, ko bi gospodje stopili v krog ter zavrtili državni brus, za kateri se po dolenjskih brdih nabira pesek in kamenje, kajti vrtil se je doslej le po naših glavah in praznil mošnjice. Bojimo se, da že umira nenadno upihana železnična žarjavica, katera morda zopet oživi pred bodočimi državnozborskimi volitvami. Ker že govorim o dolenjski železnici, drznem se nasvetovati slavnemu konzorciju, ki polaga temelj zlati dolenjski bodočnosti, naj vreže železnične črte od razsvetljene Ljubljane do Kobiljeka in Brezovega Dola, od Blata do Žabje Vasi, od Lisca do Kuma, da bode vsakdo lahko pred pragom svojim sedel na lukamatijo. Potem bodo še pozni rodovi svojim dobrotnikom vzidavali marmeljnate plošče z zlatimi črkami. Naposled moramo še zabeležiti pomenljivo slavnost narodne sprave naših naprednjakov s sorodnimi jim Nemci in nemčurji o zadnjih volitvah. Zdaj vsaj vemo, kdo narod izdaje, kri zatajuje in sovraži zjedinjeno Slovenijo. Zdaj smo se prepričali, komu velja v prvi vrsti svarilni izrek rimskega pesnika: „Hic niger est, hunc tu, Romane caveto". Začasno nas tolaži misel navzlic vsem smeš-nostim, katere imenujejo lučnjaki „slavno zmago", da se v kratkem sozida tudi pri nas ,via trium-phalis" , skozi katero bodo nazadnjaški slovenski mračnjaki pošiljali vse svoje prezaslužne može tja, kjer poper raste — ne —, kjer jih čaka ,otium cum bonore" in sladka pa mirna zavest, da so „klerikalni'' hidri porezali vseh sedem glav. Psevdonim. dr. Sla vik, tako, da je bilo že četrt na šest, ko je bila seja zaključena. Predno so se pa poslanci razšli, je še dr. Euss izročil interpelacijo do ministerskega predsednika, v kateri poprašaje, kdaj ga je volja odgovoriti na njegovo interpelacijo zaradi i Grof Lažanskj: Hotel uradniških uniform. I se mi v tem resnem trenutku Včeraj se je nadaljevala obravnava o deželni brambi. Poslanec Kreuzig govoril je o preustroji vojaškega sodstva ter vprašal ministra, kako ta reč stoji? Grof NVelsersheim b je odgovarjal na vse od govornikov izražene želje ter zagotavljal, da se hoče vojaška uprava kolikor najbolj mogoče na-nje ozirati. Za ministrom je govoril Exner, trdeč, da v svojem govoru o policiji ni hotel žaliti nobenega častnika ali vojaštva, in da ga je grof Hompesch slabo umel, ker mu je kaj tacega očital. Krona-wetter pa se je pritoževal, da je neki na straži stoječ vojak streljal na prižigalca plinovih svetilnic, ter je priporočal neko resolucijo, ki vladi naroča, samo take vojake rabiti za stražo, ki poznajo službeni red in določbe njegove gled^ strela. Govorila sta še poslanca Gross in Turk, ki je priporočal cepljenje koz pri vojakih, potem so prišli na vrsto troški za vojaške nabore. Poslanec Ghon je tožil, da je odškodnina za priprego prenizka, in priporočal vladi, da naj to zadevo primerno vravna, P las s pa je zahteval, da naj se odpravi zadnja vrsta vojaške takse po 1 gld., ker prizadeva dotično pisarjenje več troškov, kakor je dohodkov. Ker je bila za njim razprava sklenjena, govori le še Tiirk kot generalni govornik in poudarja, kako malo Židov je sposobnih za vojaštvoi Tudi to se mu zdi čudno, da več židovskih vojakov spuščajo na dopust, kakor krščanskih. Predsedujočemu baronu Ghlumeckemu se dozdeva, da to ne spada k stvari in govornika dvakrat opominja, naj govori stvarno, kar se Tiirku tako pokadi, da se sam odpove besedi rekši, da hoče to reč osebno izročiti gospodu ministru. Veliko govorjenja je bilo pri žandarmeriji, pri kateri je imel veliko besedo zopet Tiirk. Predsednik bi mu bil kaj rad tudi tukaj prestrigel govor, ali Tiirk se je strogo držal žandarmerije in Chlumeckj mu ni mogel do živega ter ga je moral poslušati, če tudi z veliko nevoljo. Slabeje se je godilo njegovemu nasledniku poslancu Eichhornu, ki je imel toliko gradiva nabranega, da je hotel govoriti dobro poldrugo uro. Predsednik se je silno ustrašil tolike pokore, in ko je začel pripovedovati, kaj se govori po krčmah o pobiranji komisijskih troškov po okrajni sodniji v Eaabsu, opominja ga najprej, da naj pusti te troške pri miru, potem pa mu meni nič tebi nič vzame besedo, češ, da ne govori k stvari. Generalni govornik dr. Heilsberg je prav ob kratkem priporočal, da naj pomnože žandarmerijo zlasti v industrijalnih okrajih, potem je nastal mal vihar v zbornici. Minister \Velsersheimb je namreč v svojem govoru o žandarmeriji omenjal neke interpelacije grofa Lažanskega zarad nekega ponoč-nega pretepa, pri katerem je bil neki častnik zabranil policaju prijeti razsajalce. Minister je o svojem času grofu odgovarjal, da je reč pravnim potom dovršena. Ali grof Lažansky je tedaj ministru ugovarjal, da je bila razsodba storjena še le nekoliko časa pozneje, ko je minister rekel, da je reč že dovršena, ter ga vprašal, hoče-li na vprašanja drugi pot tako temeljito odgovarjati, kakor se dostojnosti visoke zbornice spodobi? Na to vprašanje je minister Welsersheimb v svojem včerajšnjem govoru odgovarjal, da je bila omenjena zadeva za-nj dovršena, ko je bila izročena sodniji. Kaj stori sodnija, to ni njemu nič mar. Kar se pa tiče dostojnosti, naj zbornica sama sodi, če njeni dostojnosti ni najprimerneje, da se ji predlagajo take reči, ki so v resnici vredne njene pozornosti in njenega vtikanja. (Dobro! Grof Lažanskj: Tega Vi nimate presojati.) Ko je bila razprava o žandarmeriji dovršena, oglasi se grof Lažanskj k stvarnemu popravku in hudo prijemlje ministra, da je še-le včeraj odgovarjal na njegovo interpelacijo z neresničnimi trditvami, sumničenjem iu zavijanjem. (Živahno oporekanje.) Predsednik Chlumecky: Zarad teh izrazov Vas pokaram. (irof Lažanskj: Karanje jemljem na znanje in se upognem, pa ostanem pri svoji trditvi. Če se tako odgovarja na interpelacije, naj ministerski predsednik to jemlje na svojo vest. Chlumecky: To je kritika odgovora na interpelacijo, katere ne morem dopuščati. Grof Lažan8ky: Hotel sem le omenjati, da ne zdi prav, kakor minister ravna z ljudskimi zastopniki . . . (Chlu-mecky mu sega v besedo, ali Lažan8ky na ves glas nadaljuje) in da minister nima pravice razsojati, ali kaka reč spada pred zbornico ali pa ne. Chlumecky: Odtegnem Vam besedo, ker to je zopet kritika. (Živahno odobravanje.) Grof Lažanskj: Ali prava in resnična! Ko je prišlo do glasovanja, oglasi se poslanec Eichhorn in pravi, da je hotel prej glasovati za žandarmerijske troške, Chlumecky mu seže v besedo, da se pri glasovanju ne sme govoriti, ampak da se sme le predlagati, kako naj se glasuje. Toda, Eichhorn pa nadaljuje, da sedaj. neče glasovati za žandarmerijske troške, ker mu ni bilo mogoče govoriti in opravičevati svojega glasovanja ... Chlu-mecky: Odtegnem Vam besedo. Eichhorn: S čimur sklepam. (Smeh na levici.) Zakaj se smejate? Zaradi kratenja svobodnega govora? ("VVrabetz: Ne; zaradi Vašega govora.) Pri glasovanji je obveljala potrebščina za de-želno-brambovsko ministerstvo, in sicer: za centralno vodstvo 340.200 gld., za deželno brambo 11,403.959 in 1116 gld., za vojaške nabore 70.940 gld., za vojaške ustanove 32.700 gld., za vojaško policijo 87.310 gld., za žandarmerijo 5.005.535 gld., skupaj 16 mil. 941.760 gld. Zaklada znaša pri deželni brambi 43.400 gld., pri vojaški policiji 38.882 gld., pri žandarmeriji 183.874 gld., skupaj 266.156 gld. Učno ministerstvo. Ker Eiehhorn ni smel govoriti pri žandarmeriji, prišlo je včeraj na vrsto centralno vodstvo učnega ministerstva. Prvi levičarski govornik, grof Wurm-brand, je v govoru, ki bi se bil bolj podajal v kakem umetnostnem društvu ali kaki akademiji, kakor v državnem zboru, ministru priporočal gojitev umetnosti; za njim je prišel k besedi poslanec Klun, ki je govoril čez jedno uro in razpravljal v prvi vrsti novo gimnazijo v Ljubljani in gimnazijo v Kranji, ter priporočal vladi ustanovitev obrtnih šol v Ljubljani in na Gorenjskem za kovine, v Postojini za obdelovanje kamenja, v Idriji in Ribnici za lesno obrt, v Ribnici tudi za lončarijo. Potem je razpravljal potrebo slovenskih paralelk za srednje šole na Štajarskem in Goriškem, in ustanovitev slovanske spodnje gimnazije v Pazinu, kakor tudi preusirojo učiteljske pripravnice v Kopru. Obširno je govoril tudi o šolskih razmerah na Koroškem; potem pojasnoval stališče slovenskega naroda glede verske šole in sklepal z nekaterimi opazkami o pomanjkanji duhovnikov, ter priporočal resolucijo, ki vladi naroča, naj za čas pomanjkanja pomnoži število bogoslovcev, za katere se plačujejo troški iz verskega zaklada. Govor je bil sprejet z veliko pohvalo ne samo od slovenskih poslancev, ampak tudi od drugih tovarišev na desnici. Tudi minister je govoril in se večjidel oziral na govor poslanca Kluna, ter zagotavljal, da slovenske paralelke na gimnaziji ljubljanski ostanejo, da hoče zaradi Kranja počakati skušnje z novo gimnazijo ljubljansko, za katero si bode prizadeval dobiti izvrstnega ravnatelja; da hoče gojiti obrtni poduk itd. Prostor mi ne pripušča, pisati obširneje o ministrovem govoru, katerega bodete morali itak objaviti v celotnem prevodu. Zaradi resolucije je pa rekel, da ji vlada pritrjuje, ker se to v nekaterih škofijah godi že sedaj. Pred sklepom seje oglasi se zopet grof Lažanskj in prosi predsednika, naj na dnavni red dene njegov predlog zastran ministerskih odgovorov na interpelacije. Chlumeckj je hotel dati ta predlog na glasovanje, ali ker zbornica ni bila več sklepčna, tega ni mogel več storiti, ter ob petih popoldne sklenil sejo. Slavnemu vredništvu .Slovenca". ljubljanski čitalnični dvorani Davorina Trstenjaka označil z nastopnimi besedami: .Trstenjak je skoro jedino le s slovensko inteligenco, zlasti z mlajšo, občeval in dopisoval, ker ni bil suženj svojega stauu, ker ni iskal dogmatikov, nego resnicoljubnikov in takih, ki so po idealih hrepeneli.... On je vedno vršil svoje patrijotične dolžnosti, in tako je postal naš oboževanec"; ni res, da .silovito in drzno v blato teptam spomin slavnega pokojnika", da ga .v blato tlačim kot človeka, grdim njegov osebni značaj"; ni res, da .slikam v svojem govoru pokojnega Trstenjaka kot hinavca", da .ga brezvestno obsojam"; ni res, da .vžigam pokojnemu Trstenjaku na čelo znak hinavstva", ker ni res, da bi bil .trdil, da dogmatiki niso bili njemu resnicoljubniki*; ni res, da .vem, da je Trstenjak poznal neresnico katoliških dogem", in nisem res .vzvišenega Trstenjaka napravil za ubogega kruhoborca", .kruhoborca, ki je zlorabljal svojo cerkveno stopinjo, vžival nezasluženo spoštovanje svojega naroda, ter se hlinil celo svoje življenje, le da je vžival morebiti masten cerkven beneficij"; ni res, da .sumničim njegovo zvestobo gledš duhovniškega stanu"; ni res, da .sramotim jednega najodličnejših slovenskih duhovnikov; da sem se drznil sramotiti spomin vzvišenega pokojnega Davorina Trstenjaka." V Ljubljani, dne 25. aprila 1890. Dr. Danilo Majaron. Opomba vredništva: Ne gled^ na tiskovni zakon, proti kateremu itak nimamo nobenega sredstva, radi priobčimo vsak stvaren popravek, ako se prepričamo, da smo komu nehote storili krivico. Naš članek .Duh Trstenjakov" po .Ljubljanskem Zvonu" pa se je opiral le na poročilo tega lista (zvezek IV., stran 256), iz katerega so bili doslovno prepisani stavki. Vsakdo, — in gotovo tudi g. dr. Danilo Majaron, — nam bode pritrdil, da se iz onih stavkov morejo izvajati taki sklepi. Da pa je bilo poročilo .Ljubljanskega Zvona" za nas popolno zanesljivo, svedoči sledeče: .Ljubljanski Zvon" je izšel dne 1. t. m. .Slovenec" je povzel v .Poslanem" z dne 15. aprila, priobčenem v. listu istega dn4, št. 85, od besede do besede iz njega isto, kar hoče g. dr. Danilo Majaron v svojem .Popravku" utajiti. Mislimo, da je imel g. dr. Majaron časa več kot dovolj od 1. aprila, ko je izšel .Ljubljanski Zvon", do 24. t. m., ko smo priobčih članek, ki je dr. Majarona zdramil iz spanja, izjaviti se, je li navedene besede zares govoril, ali-, ne. Ali hoče imeti odloga cele mesece ali leta, da se izjavi o tako važni stvari? Čakali smo, da bpie gosp. dr. Majaron sam preklical besede .Poslanega" z dne 15. aprila, čakali smo tedaj celih devet dnij. Toda zamdn. — .Qui tacet, consentire videtur." — Ta aksiom je njemu kot juristu gotovo tudi znan. On je molčal ter s svojim molčanjem dal povod, da je moral vsakdo misliti, da so bile besede res od njega govorjene in da mu je ugajala celo interpretacija omenjenih besedij, ki ni bila bistveno nič različna od one našega članka. — Več ne potrebujemo. Zato vsakdo uvidi, da nimamo ničesar preklica-vati, ampak zavračamo g. dr. Majarona oa vredništvo .Ljubljanskega Zvona". Ondi naj se skuša opirati, kakor ve in znd. Seveda mu ne dajemo upanja, da bi moglo pomagati iz zagate, ker krivda zadeva le njega in njegovo molčanje. Ljub Ijani. Na podlagi § 19. tisk. zak. zahtevam gled4 na članek Vašega lista št. 93 z duš 24. aprila t. 1. pod naslovom: .Duh Trstenjakov" po „Lju-bljanskem Zvonu", da vsprejmete naslednji popra vet: .Ni res, da sem jaz v govoru pri .Trstenja-kovem spominskem večeru" dne 29. marca t. 1. v Politični pregled. v Ljubljani, 28. aprila. ]$otranj« dežele. Delegacije. Dunajski listi poročajo, da se delegacije snidejo dne 6. junija. Praška .Bohemia" dostavlja, da so češki poslanci nemškim sodeželanom ponudili kompromis, in da ga bodo Nemci sprejeli. Ogerska. Naučni minister grof Osakj je dne 10. t. m. poslal grško-katoliškima škofoma v Velikem Varadinu in Szamos-Ujvaru naredbo, v kateri se sklicuje na postavo izl. 1879 o pouku v madjarskem jeziku ua učiteljskih pripravnicah ter zahteva, naj imenovana cerkvena dostojanstvenika delata ua to, da si bodo učitelji toliko priučili madjarščine, da bodo lahko poučevali v tem jeziku. Naučna uprava je nekda opazila, da postava doslej ni imela povoljnega vspeha. Naučni minister zahteva dalje, naj se le onim učiteljem izročajo (Dalje Y prilogi.) sposobnostoa spričevala, ki so madjarskega jezika popoluoma zmožni v besedi in pisavi. Italija, Zbofoiea ie zopet pričela svoje delo in sicer naiprve obravnava o proračuna poitarstva in brzojavstva. Poslanec Odescalcbl je interpeloval ministerskega predsednika Grispija, ali namerava vlada sprejeti postavno sklepe berolinske konference gled^ na delavsko vprašauje. — Kakor se poroča v .Pol. Corr." iz Bima, utegne se pred nekimi dnevi t senatu pričko posvetovanje o postavnem načrtu z ozirom na dobrodelne ustanove završiti v jednem tednu. Kar je senatna komisija zboljšala na zakonu, potrjeno je od vlade in ne moti tmelja zakouom. Iz senata pride v nekaterih točkah popravljen in prenarejen predlog v poslaniško zbornico nazaj, katera bode sprejela zakon vsekako že pred poletnimi počitnicami. Nemčija. Mnogo se je že pisalo po listih o nameravanem potovanji cesarja Viljema na Rusko, a kedaj nastopi cesar potovanje, ni se poročalo. Temu v pojasnilo pišejo ruski listi, da je obisk nemškega cesarja določen iu pride namreč meseca julija v Peterburg. Natančneje o tem piše .Graž-danin" in sicer: Cesar Viljem bo ostal v Rusiji tri cele mesece in s: ogledal pred velikimi vojaškimi vajami na Poljskem razven Peterburga tudi druga večja ruska mesta, kakor: Moskvo, Kiev, Vilno in Varšavo. Cesar bode imel seboj obilo spremstva; spremljali ga bode namreč: državni kancelar Caprivi, maršal Blumenthal, princ Jurij Sakski, princ Albert Praski, veliki vojvoda Badenški, vojni minister general Verdj Duvernois, predsednik generalnemu štabu Waldersee in mnogo druzih vojaških dostojanstvenikov. — Iz Friedrichsruhe se poroča, da hoče knez Bismarck ostati v prijaznih razmerah s Caprivijem. Sedanje Bismarckovo glasilo .Hamburger Nachrichten' pišejo o tem mej drjgim to-le: Ker hoče prostomišljaški list vzbuditi sumničenje, da namerava knez Bismarck nasprotovati sedanjemu nemškemu kancelarju, moramo temu obrekovanju ugovarjati in konštatovati, da je knez Bismarck sam izrekel željo imenovanemu hstu, naj bi se lepo ravnalo z državnim kancelarjem Caprivijem; kajti njegova naloga je težka. Knez Bismarck ga radi njegovih osebnih lastnosti visoko ceni, živi ž njim v prijateljstvu in želi, da pri tem ostane. — Pruska zbornica se bode posvetovala o proračunu; pri tej priložnosti se bode kancelar Caprivi predstavil tudi praškim magnatom. — ICakor se poroča listom, nameravajo delodajalci renske provincije predložiti načrt postave, v zmislu katere naj bi se zabranjali delavski štrajki. Načrt je osnovan za one obrtnije in tovarne, v katerih se pripravlja premog, javna razsvetljava, voda ali katere pospešujejo javni promet. V teh obrtih morajo odpovedati delavci svoje pred dvema mesecema, torej ne več, kakor sedaj, pred štirinajstimi dnevi. Vsakdo, ki se bode obotavljal delati ali odLžit< delo, kaznjevau bode z zaporom. Anglija. V angleški zbornici je predlagal v ponedeljek dižavui tajnik Balfour drugo branje o nasvetu nakupa irskih zemljišč, a Pai-nell ga je zavrnil rekoč: Vladen predlog je popolnem nezadosten. Ce Irci ne dovolijo in se jim ne da pregled o uporabi denarja, oslabi nakupni nasvet irski kredit, dočim vživa le četrtina irskih najemnikov polajšanje za 20 odstotkov znižane najemščine, drugi bi pa morali plačevati veliko najemščino, kakor do sedaj, in navstala bi nova agitacija. Angleškemu davkoplačevalcu ne ponuja predlog nikake varnosti. Proti temu načrtu je predlagal Parnell, da naj posestnik zmanjša najemščino svojih najemnikov za 80 odstotkov, a za to dobi posojilo od države v desetkratnem znesku 30 odstotkov, da izbriše na svojih zemljiščih vpisane hipoteke. Zmanšanje najemščine ntu vživajo le oni ui^emniki, ki ne plačujejo na leto več nego 50 funtov šterlinga. Ta načrt bi veljal le 25 milijonov in končano bi bilo zemljiščno vprašanje, a vendar ne bi bil oškodovan angleški kredit. — Angleški državniki podajajo načrt za načrtom, kako bi pomagali ubogim Ircem. Kaj pomaga neiz-veden načrt? Ž njimi le mamijo in slepe uboge najemnike; zmerom obetajo, a nič ne dajo. Obljuba dolg dela. Japan. V imenovani azijski državi se prično postavodajoe volitve meseca julija in sicer po naslednjem načrtu: Volilec mora imeti 25 let in v svojem volilnem kraji vsaj jedno leto stalno bivati. Volilno pravico ima vsak, kateri plačuje 25 dolarjev zemljiščnega ali 15 dolarjev prihodninskega davka. Glasovanje bode se vršilo javno; vsak volilec bode na volilnem listu zapisanega kandidata javno iz-ročil.___ Izvirni dopisi. Iz Ljubljane, dne 25. aprila. (Izrodek našega razumništva.) .Krasen je mir! Kakor ljubeznjivo dete spava kraj tihega potoka" — poje pesnik. Toda tihi potok ni naše narodno življenje, o tem smo se uverili baš pri minolih dopolnilnih mestnih volitvah. Da, žalostni odnošaji so zavladali med narodno stranko v našem mestu, in hujskanje Priloga 96. štev. »Slovenca** dn6 28. api^Ha 189Q. se vedno bolj širi. Da bi človek hotel soditi po za-bavljicah in psovkah radikalno-narodnega glasila, moral bi dospeti k nazoru, da je v takem nesrečnem mestu, koje je usoda obdarila z dvema slovenskima dnevnikoma, vsak stanovnik noseč boljšo in lepšo suknjo ali kolar in nahajajoč se v odhčni službi — izdajalec naroda, domovine, nečimurnež in pravcati izmeček človeštva! Gorje mu, ki bi se oglasil zoper to besno strankarstvo, kamenjali bi ga naši svobodomisleci. A treba poudarjati, da se ne nahaja med ljudstvom našim ta zdivjanost, temveč povsem le med nekaterimi takozvanimi slovenskimi razumniki, kar je pomilovanja vredno. Našemu slovenskemu razum-ništvu večinom nedostaje duševne plemenitosti in onega finega, uglajenega takta, s kojim se odlikuje mnogo naših narodnih protivnikov. Navajam samo jeden slučaj, menda, da zadosti. K nekemu narodnemu doktorju, katerega pa tu ne imenujem iz diskretnosti, prišel je učitelj z dežele. Pohlevno potrka na duri, vstopi v prvo sobo in se naznani hišini. Ta mu de, naj malo počaka, in odide k doktorju. Za nekaj časa se vrne, in vpraša, česa bi učitelj rad. Ko vzgojitelj mladine slovenske pove, po kaj je prišel, hitro ta smukne nazaj k g. doktorju. Precej časa je trajalo to par-lamentovanje in tolmačenje med obema inteligentnima možema. Tako postopanje obsoja se samo. Tako razsvetljeni gospod, kakor ja ta doktor, vže lehko stopi s prestola svoje dostojnosti, niti pičice časti bi ne zgubil, in bil bi lahko s pedagogom naravnost razpravljal dotično zadevo brez sotrudništva dekle. Povsem inače vsprejel je v dotični zadevi napominanega učitelja doktor, ki je glede politike in narodnosti sicer naš hud nasprotnik, a ne more se mu odrekati družbinski takt. Nemški doktor najuljudneje pozove slovenskega učitelja z dežele v svoj salou ter se ljubeznjivo in laskavo pogovarja ž njim. — Kaj ne, tako različno obnašanje dveh inteligentnih doktorjev mora človeka kar presenečiti? Marsikomu se dozdeva, kakor bi mnogim ljudem pri bi-strenji razumove naobraženosti surovelo omikanje čutov, saj nas o tem poučujejo vsakdanji vzgledi celo na ulici! To ne lepo stran nekaterih naših osvetljenih mož označili bi Rusi in Poljaci, povsem se odlikujoči s finim vedenjem v francoskih krogih, z besedo .medvežatost". Oj, to mlajše naše razumništvo! Pri volitvah konservativnim pristašem prete kar s .klofutami" ; ne čudite se temu taktu. V istini je vedenje mnogih gospodov izmed slovenske inteligence tako zarobljeno, da bi je človek jedva zmatral za to, kar izraža njih titulatura. Kaj je vzrok tej neotesanosti in surovini čutov? To je nedostatek dobre vzgoje. Še huje je pa, ako mladenič ni prinesel od doma seboj verske vzgoje in pokorščine, v sedanji šoli je pa tudi malo dobi, in tako ni čudno, da postane ves zbegan. Ta pomilovanja vredni pojav ima pa glavni vzrok v tem, ker se polagoma zgublja versko prepričanje iz teh vrst. Najbolje bi bilo, da se zapre-čijo dalje zdivjanosti nravij, ko bi se solidni življi ne glede na politično strankarstvo združili in ukrenili, da bodo na podstavi krščanske strpnosti delovali za skupni narodni smoter. S tem bi se pa tudi utvorila zdrava, vzvišena podstava zoper strastni boj bratov z brati! Iz Šmartna v Rožni dolini, 25. aprila. (Ci rilo-Metodova podružnica.) Raznih društev in časnikov nam Slovencem pač ne manjka. To pravi rodoljub najbolj živo čuti ob novem letu, ko je treba časnike naročevati in šteti letnino ali uduino za različna društva. A za vzorno družbo sv. Mohora je uimamo zdaj važnejše od šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Le škoda, da število njenih udov tako polagoma raste. Za občino veliko-pireško ustanovila se je po neumornem prizadevanju gosp. tajnika Iv. Kač-a posebna podružnica Cirilo-Metodove družbe. Žal! da v občim, ki obsega dve fari: gališko in gorenje-ponikevsko, potem pa ne male dele sledečih štirih liir: šmartinske, šentilijske, gutoveljske in žalske, ne nahaja se v&s, kjer bi bilo, recimo, le 12 hiš sklenjenih sli združenih. Razume se, kako težko je najti središča, kjer bi se društveniki mogli zbirati v obilnem številu. Toliko večje hvale vredni so prijatelji naše družbe, ki dohajajo čestokrat po 5 do 10 kilometrov (to je do dve uri) daleč k društvenim zborom. Zato je pa tudi podružnično načeluištvo primorano svoje shode sklicevati v krčme, da se ljudje kohkor toliko okrepčajo. Res, da krčme obiskovati navadno ni koristno ne za društvenike, ne za društveno blagajnico, vendar moramo našim ljudem dati resnično spričevalo, da so se doslej tndi v krčmah prav dostojuo vedli pri vseh teh zborih. K zadnji naši obletnici v nedeljo dnč 20. t. m. privabilo je bilo nenavadno lepo spomladansko vreme izvanredno obilno število prijateljev naše podružnice k Mostnarju na Prešniku. Prvomestnik podružničin č. g. župnik Voh otvoril je zbor s poljudnim nagovorom, v katerem je razlagal namen in imenitnost ali potrebo te družbe. Potem je društveni tajnik g. Ivan Kač poročal o važnejših dogodbah podružnice. Blagajnik, č. g. Jak. Kitak, kapelan gališki, je naznanil, da je glavno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prejelo od naše podružnice v minolem letu nad 40 gld. in da ima on še par goldinarjev v blagajnici, zato prav prijazno povabi navzoče društvenike, da bi mu stari udje za tekoče leto svoje obljubljene doneske dali, tisti pa, kateri doslej še niso bili člani te hvalevredne Cirilo-Metodove družbe, naj bi njej takoj pristopili ter za ljube slovenske otroke po možnosti darovali. Oglasilo se je ta dau par novih letnikov in lepo število novih podpornikov, tako da naša podružnica šteje odslej že nad 100 udov. Volitev podružničnega načelništva vršila se je prav urno. Iskreni narodnjak M. Podpečan, župan obširne občine veliko-pireške, stavil je samostalni predlog, da se potrdi dosedanje podružnično načel-ništvo še za novo društveno leto. Ker so vsi navzoči temu predlogu z navdušenjem pritrdih, pre-I stopilo se je k volitvi odposlancev za veliko skupščino glavne družbe 1. 1890. Po ravno tistem načinu bili 80 zastopnikom naše podružnice izvoljeni trije že prej imenovani gospodje: blagajnik, tajaik iu podružnični načelnik. Posebno pazljivo poslušali so zbrani društveniki pojasnjevanje preimenitne „izjave" vseh avstrijskih škofov, katero je dn6 12. marcija t. I. prebral kardinal Schonborn v šolski komisiji visoke gospodske j zbornice. Z navdušenjem pritrdili so vsi nasveta g. I prvomestnika, naj se odpošlje od naše podružnice posebna prošnja (peticija) na visoki državni zbor, da bi našo šolsko postavo predelal tako, da bode v verskem oziru zadostovala tej škofovski izjavi, v narodnem pa XIX. članu osnovnih postav. Z radostjo bil je še sprejet predlog podružničnega g. tajnika, da se našemu premilostnemu gospodu knezo-škofu Mihaelu izreče posebna zahvala za to .izjavo" avstrijskih škofov, ter še izraz sinovske udauosti in neomahljive pokorščine in zvestobe. Zborovanje zaključilo se je s trikratnim navdušenim „Živio"-klicem na našega presvetlega cesarja Franca Jožefa L — (Dobro!) Dobro izvežban cerkveni pevski zbor gahški zapel je par lepih slovenskih pesnij, ki so zbrane prijatelje naše podružnice za slovensko stvar še bolj navdušile. Za .piruhe" razdehlo se je po zborovanji nekoliko .Mohorskih knjig" in tablic med one društvenike, katerim je bila sreča pri skupnem sreč-kanji najbolj mila. p. N. Dnevne novice. (Konfiskacija.) Sobotna številka našega lista je bila zaplenjena zaradi uvodnega članka .Kaj treba storiti?", v katerem smo govorili o delavskem prazniku dn^ 1. maja. Kakor zadnja, ima tudi današnja številka celo pdlo priloge. (Dolenjska železnica.) Z Dunaja se nam brzo-javlja, da je vlada danes zbornici predložila postavni načrt o dolenjski železnici. (.Narodni dom.") V sobotnem izvanrednem občnem zbora je bil za predsednika izvoljen dosedanji podpredsednik, gosp. dr. vitez Bleiwei8-Trsteniški, v upraviii odbor gg.: J. Gogola, dr. V. Gregorič, J. Hribar, dr. A. Jarc, E. I Lah, J. Murnik, G. Pire, M. Pleteršnik, Ferd. Souvan, dr. J. Stare in dr. J. Vošnjak; v pregledovalni odsek gg : A. Knez, dr. Fran Papež, Fr. Ravnihar, A. Skaberne in Fr. Ks. Souvan. (Iz Trbovelj) se poroča, da delavci zahtevajo, naj se odstranijo nekateri uradniki. V soboto zjutraj 86 je pripeljal oiirajni glavar dr. W«gner iz Celja, iz Ljubljane pa šest stotnij domačega pešpolka, ki so se nastanili v Trbovljah, Hrastniku in Ostrem. (Slovenska predstava.) Izvanredno predstavo, opero »Miklavža" priredi dramatično društvo v sredo dne 30. aprila. Kakor se nam poroča, je opera »Miklavž", katero je češki spisal Sabiny, vglasbil J. R. Rozkošny, prevel Fr. Gestrin, jedna največjih in najkrasnejših glasbenih premijer, kar jih je dramatično drnštvo v teku štirih let spravilo na oder in bode nedvomno napolnila hišo. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 80, 70, 60, 40 in 30 kr. (Galius-ova svečanost.) »Glasbene Matice" odbor je imel dne 23. t. m. sejo, v kateri je odbornik g. Vojteh Valenta poročal o pozvedbah, tikajočih se umrlega našega rojaka slavnega skladatelja in ces. dvornega kapelnika Jakoba Gallus a — Petelina. Ker je 18. julija prihodnjega leta 300 let, odkar je umrl Gallus, nasvetoval je g. Valenta, da bi se isti dan v Ljubljani napravila slovesnost v spomin imenitnemu možu, ker do sedaj še ni mogoče bilo dognati, v katerem kraji na Kranjskem se je porodil. Predlagal je dalje, da »Glasbena Matica" izd4 album, v katerem bi se priobčil obširnejši životopis v slovenskem, nemškem in latinskem jeziku, in v katerem bi se objavile kolikor mogoče vse znane Gallus-ove skladbe. Nadalje bi se naprosilo »Ceci-Ijansko društvo", da bi skrbelo za to, da se isti dan v stolni cerkvi priredi za ranjcega umetnika ,requiem", pri katerem bi to društvo prevzelo cerkveno petje s pripomočjo drugih pevskih sil. »Glasbena Matica" bi pa preskrbela na večer koncert, pri katerem bi se pele zgolj Gallus-ove skladbe. Nadalje bi se mestnemu zboru ljubljanskemu izročila prošnja, da bi pri imenovanji novih trgov in ulic tndi odmeuil eno ali drugo, katera bi nosila Gal-lus-ovo ime. Ti predlogi so bili enoglasno vsprejeti in odbor bode zdaj resno se začel pripravljati za to svečanost. (Kamniška železnica.) Na severni strani državnega kolodvora v Šiški jeli so graditi železno cesto proti Kamniku. Sedaj zasipljejo veliko iu globoko jamo na drugi strani kolodvora, kjer se bode vezala kamniška železnica z državno in zgradilo novo skladišče. Ker je most čez Savo pri Črnučah že izgotovljen iu bode proga držala vedno po ravnem in ne bode treba premagovati nobenih naravnih ovir, podjetniki upajo, da bode mogoče prvo kranjsko lokalno zeleznico koncem meseca oktobra izročiti javnemu prometu. Delavce podjetniki slabo plačujejo, namreč po 22 kr. od kubičuega metra izkopane in odpeljane prsti. Več kakor štiri metre ua dan pa ni moči odpeljati, tako da v najboljšem slučaji delavec kakih 80 kr. more na dan zaslužiti. Oddalje- { nim delavcem torej ni svetovati, da bi, zanašaje se ! na dober zaslužek, v Ljubljano hodili. Tudi kakih j trideset kaznjencev je tukaj najetih. (Podpornemu drnštvn za velikošolce na Dunaji) je daroval g. J. Bulovec, trgovec v Radovljici, 10 gld. Dalje so darovali g. Luka Držečnik, posestnik na Ariici pri Ribnici, 75 kr., gosp P. Mi-klavec, slov. pisatelj, 30 kr. Neimenovan rodoljub 30 kr. Hvala! (Iz Velenja) se nam piše, da bode tam dn^ 1. maja velik živinjski somenj, kjer morejo kupci 1 dobiti veliko lepe živine. j (Utonil) je dn^ 23. t. m. zvečer v Cerkljah v ; potoku Reki pet let stari Janez Babič. j (Mestna hranilnica ljubljanska.) V soboto ob V,6. uri zvečer je imel upravni odbor mestne hranilnice ljubljanske svojo redno sejo, v kateri so se reševale prošnje (vložene do 19. t. m.) za posojila ua zemljišča. — Upravni odbor imel je do sedaj že 24 sej, torej vsak teden po jedno sejo, kar jasno priča, da je hranilnice mestne bilo zelo potreba. Prošnje za posojila jel je upravni odbor reševati v svoji 6. seji (dnč 7. oktobra 188) in jih je rešil do zdaj 490. V zadnji seji je bilo 58 prošenj ua dnevnem redn. Iz vsega se pač vidi, da zemljiščnim in hišnim posestnikom ugaja jemati posojila pri mestni hranilnici radi tega, ker poleg nizkih obresti (4Vi®/o) plačujo še na kapital v najmanjših zneskih, tako, da se poleg kapitala zmanjšujejo obresti ter se ves dolg uniči v petdesetih letih. (Deželnozborske volitve na Štajarskem.) Dobili smo več dopisov o volitvah za deielni zbor štajarski; od teh smo objavili okrajšana le dva i namenom, da se izve mnenje volilcev, ne pa, da bi »Slov. društvu" dopisnika ali mi hoteli narekavati kandidate ter rušiti disciplino. Dobili smo tudi dolg popravek od g. Frana Kovača, posestnika pri sv. Antonu na Pohorji z ozirom ua dopis v 85. št. našega Usta. Ker g. Kovač ni sostavil stvarnega popravka, tudi ue more zahtevati, da bi ga v celoti priobčili, akoravno nam preti s tožbo. Pač pa ustre- j žemo njegovi želji ter bistvene stvari povzamemo iz j popravka. On trdi, da se ue ponuja za poslanca, ' ker mu to kot 64 let staremu možu ne hodi ua ua m sel in »višji omikanci kmetu ne privoščijo tega, ko bi ga volilci tudi šiloma izvolili". Besnica ' pa je, da ga je \eč kmetov nagovarjalo, naj bi prevzel ta težavni posel kot poslanec za slovenji-graški okraj. Dalje trdi, da lista »Dorfbote" niti ne pozna iu ga kot katoliški mož noče brati. On se v | marenberškem okraji ue briga ne za liberalce ne za ' konservativce temveč pomaga le pri uradovanji. Naposled zatrjuje g. Kovač, da je vedno »rad imel" brate Kranjce, katere tudi srčno pozdravlja kot so-rojake, ne kot sovražnik, ampak prijatelj. (Iz Ribnice) se nam piše: Tekoči teden vrši se po našem okrajnem glavarstvu novačenje. V Kočevji vmerili so 105, a pri nas v Ribnici 103 junakom vojaško suknjo. Na nabor poklicani mladenči so se pri nas v Ribnici dokaj pošteno vedli. Ri^zveu obli-gatnega prepevanja iu vriskanja, s katerim si marsikateri manjša strah pred vojaškim stanom, ni bilo uikakih izgredov, kakoršni se mnogokrat gode pri takih prilikah. Prav tako! To kaže, da naš RIbničan v omiki napreduje. — V Dolenji Vasi utonil je Vj^ leta star Fr. Kr. Mati njegova morala se bode radi neprevidnosti, ker je otroka nekoliko časa brez varuha pustila, zagovarjati pred c. kr. sodiščem v Novem Mestu. (Na graškem vseučilišči) je bil v petek promo-viran doktorjem prava g. Julij Gustin, notarski j kandidat v Ljubljani. (Resnicoljubna »Deutsche Wacbt" v Celji) je že pred tjedni priobčila v jednej številki lista dve ' črtici, od katerih ena naznanja, da je neki šolar v j okraji umrl, ker ga je bil vgrizel stekel pes, druga pa pravi, da je v istem kraji umrl tudi neki šolar baje vsled kaznovanja pri kateketiškem podučevanji. K zadnji novici je list pripomnil, da »bo" komisija o tem sodila; ob enem je časuik pristavil željo, naj j bi se rečena govorica izkazala za neresnično. Pi- \ salec teh vrstic je še-le dne 23. t. m. zvedel, da ; sta »oba" mrliča jedna m ista oseba, namreč jedino le tisti otrok, ki ga je komisija takrat že bila ogledala iu se prepričala, da je revež umrl za velikimi ' bolečinami vsled stekline. Kateket o kaznovanju i učenca ne zna nič in o tem nikdo, torej tudi nobena komisija, nikjer povpraševal ni; po časnikn začrnjeni vzgledni duhovnik pa še danes brezvspešno pričakuje, da bi »Deutsche Wacht" popravila svojo zmoto. Poročevalec noče biti hudoben in trditi, da bi list sklepal: komisije še ni bilo, torej čakajmo s pojasnilom, dokler »bode" komisija svojo dolžnost opravila. (V Gorici) se bodo vršile dopolnilne volitve v občinski zastop dne 7., 14. in 16. maja. Tretji razred bode volil dva, drugi štiri iu prvi euega zastopnika. Posebno se pripravlja za te volitve »Cor-riereva" stranka, ki hoče voliti uove mlajše moči. (Gospod Ljudevit Kuba,) izdajatelj znanega dela .Slovanstve ve svych zpevech" izhajajočega v Podjebradih na Češkem, odrine tudi letos na potovanje ter bode nabiral napeve slovanskih narodnih pesmij. Izmej jugoslovanskih krajev, katerih napeve zdaj izdaje, pridejo letos na vrsto: Črna Gora, Dalmacija z otoki, hrvatsko Primorje s Kvarnerskim zalivom iu Istra. Za potovanje dobil je nagrado od pisateljskega društva »Svatobor". Izmej jugoslovanskega dela, koje zdaj izhaja, završena je te dni knjiga slovenskih pesnij, in izide 8. snopič dne 10. julija, obsezajoč 124 pesnij. (Za glasovir s popolnim tekstom in prevodom po pošti stane 3 gld. 20 kr.) (Od Celja) se nam piše: Letos se je ogrnil sv. Jurij v lep zelen plašč. Ko pa je po noči od 23. na 24. t. m. jezdil z nemške na slovensko zemljo, pobelili so rau plašč na vrhu Pohorja iu drugih slovenskih hribih. Tako se nam je v jutru 24. aprila predstavil kot pravi Stajarec v belo-zeleni deželni barvi. Upajmo, da uam ne bode odnesel pomladnega cvetja. (»Pedagogiško društvo") bode zborovalo due 1. maja t. I. ob 1 uri popoludne v šolskem poslopji v Radečah pri Zidanem Mostu s sledečim sporedom: 1.Zapisnik, 2. Dopisi, 3. »Orisanji brezsti-gem" razlaga g. J. Bezlaj. 4. »Praktični poskusi iz fizike", nadaljnje g. dr. T. Romih. 5. Pojasnila gg. c. kr, okr. šol. nadzornikov o »sta- tističnem popisovanji ljudskih šol. 6. Na sveti. — K temu zborovanju se uljudno vabijo tudi ueudje, posebno sosedni in učitelji iz litijskega okraja Odbor. (Akad. društvo .Triglav") v Gradci izvolilo si je za letošnjega leta II. tečaj sledeče odbornike: Josip Kotnik, stud. iur. predsednik; Hugon Karti n, stud. iur. podpredsednik; Fran Mohorič, stud. iur. tajnik; Josip Žmavec, stud. iur. blagajuik; Fran Krušič, stud. med. knjižničar; Mano Dereani, stud. med. gospodar; Janko Žolgar, stud. med. odbornik . (Duhovniške premembe v goriški nadškoflji.) C. g. J. Trevisan, župnik v Brazzanu, je imenovan župnikom in dekanom v Gradišči. Nevarno je zbolel č. g. J. Mercina, vikanj v Sovodujah. Cč. gg. M. Korsič, župnik v Kojskem, M. Cenčič, vikarij v Desklem in J. Grusovin, izpoveduik pri uršulinkah, stopijo v pokoj. Župnijski izpit je delal č. g. J. Kosovel, kapelan v Kamnjah. Telegrami. Dunaj, 26. aprila.*) (jautsch je odgovoril na interpelacijo Fussovo o češki ljudski šoli v Vlastovici. Minister za deželno brarabo prizna, da so vse stranke naklonjene oboroženi moči, in obljubi, da se bode oziral na izražene želje. Armada izvršuje svoje dolžnosti nasproti vladarju in domovini. Minister je zadovoljen z načelom, da se decentralizujejo nabori in vpelje direktno zalaganje armade. Posebna enketa se posvetuje z dotičnimi resolucijami. Tudi se bode oziral na želje zastran vojaških vaj o setvi in žetvi. Konča, da država obrača pozornost na široke slo-jeve prebivalstva in želi, da vse stranke podpirajo ljudske koristi. Dunaj, 26. aprila.*) „Wiener Ztg." je objavila postavo o zboljšanji kongrue katoliških ekspozitov in onih v Dalmaciji. Danes se je pričelo ministersko posvetovanje o predlogah za delegacije. Navzoči so bili: Kalnoky, Bauer, Kalay, Taaffe, Szapary, Dunajevski, Weckerle in Sz6gyeny. Dunaj, 25. aprila.*) Dunajski lastniki listov so sklenili, da dne 1. maja ne bodo izšli večerni listi. Dunaj, 28. aprila. Danes so se ob 11. uri nadaljevala ministerska posvetovanja. Ob 2. uri je bilo ministersko posvetovanje pod predsedstvom cesarjevim. Budimpešta. 28. aprila. Dosedanja ministerska posvetovanja so se pečala večinoma o večjem kreditu za brezdimni smodnik in druge troške. Ministri so se zjedinili o tem, le svota ni še določena. Ako se svota danes ni določila, vršila se bodo daljna posvetovanja. Gradec, 25. aprila.*) Namesto barona Zschoka je trgovska zbornica v Ljubnem izvolila tovarnarja dr. Aleksandra Pecza v državni zbor. Novi Jork, 25. aprila.*) V San Frančišku in Mayfieldu je bil hud potres. Na mnogih krajih se je pogreznila zemlja. Iz zaplenjenega lista. Tremeiuko sporočilo. J Caa Stanje Sg --Veter Vreme 'B^sl ________• mkamu« toplom.n o^ " opazovanja ^ „„ po^ciriju » g 17. u. zjut.l 727-7 D-8 svzhod oblačno 26 2. n. pop. 72.5-9 14 6 jzapad dež 310 9. u.zve«. 727.5 10 0 si. zap . dež 7. u. zjut. 735.7 11 4 brezv. megla 20 2. u. pop. 736 3 18 4 szapad del. jasn. 0.30 9. u. zveč 737-5 11-a » jasno O 7° pod normalom. l-O« in ]>una|Hka borza. (Telegratično poročilo.) 28. aprila. Papirna renta 5* po 100 gl. (s 16% davka) 89 gld. 20 kr. Srebrna „ 5* „ 100 „ „ 16 * 5% avstr. zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta .... Akcije avstr.-ogerske banke .... Kreditne akcije ........ London • • • ....... Srebro ........... Francoski napoleond....... Cesarski cekini......... Nemike maike ........ 89 » 45 „ • 109 » 25 » . 100 » 80 » . 943 . - „ 293 » 80 „ . m „ „ 9 ; 39 ;; 5 » 61 „ 58 » 80S» O. kr. prlv. zavarovalnlo« .ASSICURAZIONI GEN W 38,369.849-10 217.257.39475 110,813.920-80 23,20277410 (Občno zavarovalno društvo t Trstu.) {Ustanovljeno 1. 1831.) Jamstveni zaklad družbe . . . gld. Izza ust. je plačala družba Skod za » Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 81. dec. 1888 > Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar . » Družba zavaruje: 1. na človeiko življenje v vseh mogočih sostavah. 2. Zoper ikode po požaru na cerkvena, gra.^činska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper Škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino- vega razpoka in onega pri parnih kotlih. Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim usta- [1 novam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20°/„ odpust normalne premije. 3. Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi vrednostnimi pošiljatvami vred. 4. Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal. 5. Zoper telesne nezgode na račun prve sploSnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. g^ Pri zavarovalni atrokl na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnetn obstanku; nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja Se živečega zavarovanca; omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije; brezplačno razširjenje zavarovalne veljavnosti do zneska 15.000 gld. za slučaj, ko bi bil zavarovanec poklican k črni vojski, in sicer po enoletnem obstanku; zavarovanje ne preneha me vojskinim službovanjem za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali domo-branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje dopolnilne premije. Nevojniki na suhem (uradniki vojaSke poŠte in brzojava, vojažki zdravniki, vojaški živinozdravniki, vojaški lekarnarji, vojaSki duhovniki, računski in inten-dančni uradniki) ali vojniki na suhem od feldveblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojskino zavarovanje do zneska 3.500 gld., ako je polica že tri leta veljavna. Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali Škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko. Družba jamči za oliijSave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji Skod, katere vedno točno izplačuje. (10) Olavni zastop v Ljubljani: C. Tagliapietra, Gradišče st. 4. ^ Andr. Druškovič Ta tovarna izdeluje po prftT nizki ceni mlmi orglle ifl harioDije Glasovi so silno leoi in sostava jako močna. Vplačevalni poRoji so ugodni. Ceniki orgelj in harmonijev poHi/jajo ne zastonj. V krjtki dobi 16 let narejenih je bilo blizo 300 novih orgelj, med temi bilo je velilcili kar le najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in reelnostite tvrdke. (24—S) trgovina z železnino na mestnem trgu 10, prll>oi»o^a, po acelo iiizl^i ceni okove okna in vrata, Morje za štokadoranje, samokolnice,^ traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in Itoman-ce-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in nao^rno narejena Štedilna ognjišča Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urali iii majlinimi stroški na pravem mestu iiiiaji, I., Riemcrj^aHNe ^tev. t laNtiii liiMi. rolno vplačani tleleii in druga janieilna sredstva vštevši letna zavarovalna vplačila driiibe izua.sajo Čez 12 milijonov gld. | čez 10 milijonov gld. J)niiha zavurnje: a) proti ikodl provzroieni po og:nJi, streli, paru ali razpokn kotlov, po gaienji, raz-rnienjl in odstra^^enji oprave iz liiSnih in gospodarskih poslopij, strojev iz tovarn, dalje proti Škodi v zalogafi, pri živini, poljedelskem orodji itd.; h) proti ikodl po ognji ali streli ob času ietve poljske pridelke in dotična gospodarska poslopja; c) proti ikodi po toči poljske pridelke na travnikih, njivah; d) vsakovrstno prevažanje blaga po ."^uhem in na morji; Zavarovanje proti nezgodam Se ni uvedeno, si. občinstvo bode pa obveSčeno takoj, ko prične isto poslovati. na <»l<>vo>ilio v vseh kombi- nacijah, n. pr.: za sludaj smrti ter izplača takoj po smrti zavarovanca ostalim ali dotičnim opravičencem pogojeno zavarovalnino; za slučaj smrti in pri protiz&v&rovanji z oproičenjem nadaljnlh vplačil premij ter izplačuje dohodke (rente) v slučaji onemoglosti; na doživetje, preskrbljenje v starosti, na doživetje določene dčbe pri otrocih, ter izplača zavarovano svoto dotičnemu zavarovancu. Sprejema tudi zavarovanja, ki zagotovijo doho-darino (rento), preskrbnino (penzijo) vdovam ter vzgojllno rento otrokom, po najkoulantnejSih in najnižjih pogojih, posebno pa jamči za veljavo in nedvomljivo varnost od nje izdanih polic. v Brnu: Veliki trg St. 10, „ Peiti: Dunajska cesta St. 3 in Ladijska cesta St. 2, „ Inomostu: Marije Terezije cesta St. 37, „ Krakova: Szevvska ulica St. 6, „ Lvovu: Marijin trg St. 8, %aHt<>i>i clniiSitva: v Monakovem : Kostthor 3 1, „ Pragi: Nabrežje St. 10, „ Strassbiirgu: Kraljeva cesta 6 I, „ Trstu: Via S. Nicol6 St. 4, na Dunaju: Riemergasse St. 2, v lastnej hiSi. V vseh vei^ih okrajilt arstrijsko-ogerske države poslujejo glavni in okrajni zastopi družbe, kateri radovoljno dajejo pojasnila, brezplačno vročujejo prospekte in potiujalne pole, ter vsprejemajo zavarovalne ponudbe. (12—4) Glavni zastop za Štajarsko, Koroško in Kranjsko v Gradcu: Pisarna: I., Albreohtg*asse štev. 3, H. nadstropje. Glavni zastop v Ljubljani pri JosipU Perhaucu, Šallenburgove ulice it. 3. Tržne cene v Ljubljani dne 26. aprila. nio«, hktl. ii, Jeimen, . Otm. Ajda. Proso, Cornza, Krompir, „ Lera. „ Grah, Fiiol. , Maslo, l^b svei, iglkL ... 7 16 ... 5 33 . . . 5 - ... 3 66 ... 5 33 ... 5 16 ... 4 60 ... 3 48 . . . 11 - ... 10 - . . . 10 - kCT. . 1 05 ; . - 70 , • - 58 Špeh poTojen, kgr. . Surovo maslo, . Jajoe, jedno , Mleko, liter. . . . Goveje meso, kgr. . Telečje „ , . Svinjsko , „ . Koštrunovo „ , . Pišanee..... Golob ..... Seno, 100 kgr. . . Slama, , , . . Drra trda, 4 □ mtr. . mehka, „ gl. kr.| Preteditl dahovičlnl in glavnemu občinstvu priporočam tvojo boipato seftion^o klobukov in slamnikov najnovejSefa kroja in iz zanesljivo trpežnega blaga. Dalje imam ▼ veliki izberi vsakovrstne fiepioe po najrazličnejših cenah. Imam tudi v zalogi nove baie čepice za požarne brambe. Sprejemam in izvršujem vsakovrstna MwMm&wMkm €01®$ ter shranjiyem koinliovino (ez poletje. Spoštovanjem Anton Krejči, klobnčar in krznar. Kongresni trg St. 8, v LJubljani. Gg. dijakom dovoljujem prednostne cene. 'tŠB (15—9) J.&S. KESSLER v BRNU, 7 Ferdinandove nlioe 7. ITajve^i, najcenejša zaloga pomladanskega in letnega blaga. Poletensko iriiliiililsto silno, ki se da prati in je jako elegantno in trdno za gospode, dvajsetih boj, 20 cm. siro-koiti za celo obleko 6-5 metra le 3 gld. Kdor le jedenkrat kupi, prepriča se, kako izvrstno se da prati in kako trdno je. Bmsia snli se razpošiljajo po čudovito nizKi ceni in sicer: po gl. 3-75 S^-IO m. za celo obleko. po gl. 5.50 3-10 m. za boljšo obleko, po gl. 8 50 3-10 m. za tino obleko, po gl. 6'— 210 m. za ogrtač. frane. piquet-gilet za gl. I'50, Blago u talarje za prečast duhovščino (tudi za poletne suknje) 1-20 m. široko, meter . . . . gl. {'50 črni peruviennes in doskins za salonske obleke po 3 2o m. od gl. 10'— naprej. .^odno bla^o za o-ospe. Karirano in črtasto blago 60 cm. sir. za ponočne suknje in otroška obla-čila. 10 m. . . gl. 2-50. Joupon in trožično blago v vseh modnih barvah 10 m. prve vrste gl. 3'SQ, druge vrste . ... gl. 2 80. I/upi se o priliki I Zetir-Iv blago, pristno in krasne flSre, 75 cm. široko 10 m. le......gl. 3 50 B rokat- in Jacquard-blago, tiO CIO. široko, vs h nio-gočih barv, 10 m. gl 3 60 D oris. najnovejše karirano modno blago,čista volna, 10 m. pr-j gld. 10. se-dai le .... gl. 6 50. Nervy, cm. šir. neiino črtano modno blago v najnovejših barvah 10 m. le . . . . . gl. 4-50. K ašmir,dvojnaširjava.črno in barvano. 10 m 4 gl. Volneni atlas, dvojna šir-java, volneno blago, črne in drugačneiiiodnebarve 10 )i).....gl 6 50. IVI odrotiskan kreton, 10 metrov . . gl 2'50 in . . . gl. 320. Elegantno in bogato omišljeni uzorci se poiiljajo gospodom krojačem brezplačno. Seniki o peritu za gospode in gospi. o galanterijah, ukna ' ■zorci tu fcna in rezanega blaga brezplačno in franko. Pošilja se s poštnim povzetjem. (16—7) so odlična iznajdba nove dobe, doUnsenna > prakso, ter veliko kerittljo kmetijstvu; dokazano j* ■ tem, koliko strojev smo dosedaj prodali, kakor tudi z mnogoštevilnimi i>i-.jajnimi spričevali ob-laitoij in kmetijskih prvakov. tekom enega leta smo ' 700 ■P Išče vodstvo deželne |n)«tijtke iol» na Grmu pri Rudolfovem. Naloga ie.) j« ta a^nee iu poste kuhati, kruh peči, pobteljno io namizno perilo prati, nadzorovati mlečno klet, svmjtke io knrnike. Za pomoč ima jedno deklo. Plača 10 gld. ua mesec, prosta hrana in sta-novaiiie. Slovenščine v pisavi zmotne, že boli priletne, iikozi in skozi poštene prositeljicu oglasijo naj s« do 1 niaja t. I.__(3-8) Osem svetinj! N&jtoljie roGm larioaike z 1, 2 in s vrstami tipk, orhestralna harmonika z jeklenimi glasovi, in usnjati mehon lastnega izdelka, kakor vsi godbeni instrumenti, golli, citre, flavte, klarineti, trompete, lajn«, glaibene ikatljics, ustna harmonike, okirioe, lajnice, aristoni, lajnice za ptiče, albumi z godbo, pivni in vinski kozarci, neoessairs za gospe z godbo itd. URAN in VEČAJ priporočata svojo -vtilllco, i»i:I>oi*no zalog^o peči iz glinaste snovi raznih barv, n. pr bele, rujave, bronasto-rujave, po-merančno rumeno, zelene, vse z stekleno prevlako, isto tako tudi kahljice za štedilna ognjišča po najnižji ceni. (7—3) Zaloga in delavnica ste v igriški ulici št. 8 v Ljubljani, v hiši gspdč. Seunikovih. JAN. N. TBl tovarna harmonik, Dunaj, VII., Kaiserstrasse Ceniki franka in zastonj. (30-30) 74. (7-3) A -m : Kdor hoče na Dunaji ob glavnici živeti, Kdor mora tudi težke komisije opravljati Kdor hoče blago kupiti, prodati ali oddati, Kdor bi rad kupil boljše reči na obroke. Kdor bi hišno opravo, dragocenosti itd. pod roko rad kupil. Kdor hoče, da se mu dolžne zahteve iztirjajo, obrne naj se na 12 let obstoječi komisijski l>ii]:Iestiii Naročila na kostumne soinčnike, popravila in preoblačanja solnčnikov in dežnikov izvršujejo se najvestnejše iu poceni. — Po pošti došla naročila vsprejemajo in izvršujejo se točno proti povzetju. Razprodajalcem so natančno razvrščeni ceniki franko na razpolago. M lOlfl. lelcM J. PSERHOFER-ja M Dnoaii Stiskalnice zazelenopičo In žir Bluntov patent, za ohranjevanje raznih pič, sladkih in zelenih, detelje, turSice, repnih peres itd. S/^F" Ne pozabiti ohraniti si posebno kajti zadnjeietni poskusi so lokaziili, da so repna peresa izvrstna z imska krma. komadov prodali samo v Nemčiji in Avstro - Ogerski, kar dokazuje njihovo korist m važnost. Navodila rabe, ki jau<^ijo gotov vspeh, kakor tuošHJ'im na zahtevanje franko in zastonj. Z veseljem potrjujem, da so sohe, katere sem pri Vas naročil, gledž umetn;-ke izvršitve zadovolile tak6 mene kakor tudi dotično župnijo, ist tako tudi hvaležno priznavam, da ste točno in v pravem času izvriili naročilo. Na Dunaji, j.inuarija 1885. Spoštovanjem (8—3) Edvard baron StiUfried. niniiiniiiiiiininniiHiniiiiiinnniMiMiiiiimminiiiinnnmnnnHiiiini 1913 Razpis službe liišnika. (3-3) Za poslo])je meščanske bolnišnice v Ljubljani (kresijo) je od sv. Mihaela letos naprej oddati H prostim stanovanjem in mesečno plaeo 5 goldinarjev. Prošnje za to službo, do katere imajo pred vsemi drugimi pravico ljui)ljanski meščani, vložiti je z dokazi o starosti in sposobnosti do 1. junija t. 1. pri podpisanem magistratu. ]>Xestiii iiia<2:i^ti*at Ijiiblgaii^ki, dne 16. aprila 1880. najnovejša sestava v raznih velikostih. Isi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, priprava za odstranjenje peronospere, mlini za grozdje in sadje, avtomatične stiskalnice za zeleno pičo Mlatilnice, čistilnice In vitala, stroji za ropkanje turšice. sejalniki, orala Itd. itd. Sušilne priprave za sadje In sočivje. škoporeznice v najvefji izbiri prodaja izvr.stno izgotovljene in po tovarniških cenah IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78. Katiilojrl In vsako pojasnilo na zahtevanje jrratis in franko. Kazprodajalcem najugodnejši pogoji. (10—4) f Sposobni zastopniki se iič«Jo ter dobro plačajo. I. vipavska zadruga registrovana zadruga z omejenim poroštvom in sedežem na ^lapii razpošilja: vse vrste zgodnjega sadja, smokev, namiznega sadja i zelenjadi v najflnejšej kakovosti presno, takoj z drevesa tekom sadu primerneg* easa. — Po-šilia vsak dan na vse tii- in inozemske kraje eajne po 5 in 10 do 12 klgr. proti postnemu povzetju. Cene bodo ves čas jako nizke, nižje ko povsod dmgod. '^B — Oajne računajo se po kupnej ceni. Zadruga omogoči s tem vsem hotelom, gostilničarjem, kopelim, zdravisčem, kakor tudi cenjenim privatnim diužinam in posameznikom vsakdanje dobivanje finega, na drevju dozorelega in ob enem najcenejšega sadja naravnost od pridelovalca. (3—1) Za p. u. sadne kupce znlJaJo se cene po dogovoru in vedno toliko, da Je vspeSna In varna kupčija zagotovljena. "VB Cene veljajo loco Slap ter se bodo od tedna do tedna naznanjale po listih. Čajne jemlje zadruga frankovane za isto ceno nazaj. Naslov za telegrame: Kutli-iig^ii — Vii>avu - KraujHko. ALBERT SAMASSA, C. in kr. dvorni zvonar, tovarnar za stroje in gasilno orodje v Igubljani, priporoča se n iistalacije i z zagotovilom najcenejše in najsolidnejše postrežbe. Oblastveno koncesijonovana in že 17 let v tej stroki delujoča, z lastnimi modeli bogato o.skrbljena tvrdka daje p. u. hišnim posestnikom in obrtnikom največje jamstvo za korektno in najboljšo izvršitev naprav. (3—1) Proračuni troškov se na zahtevanje radovoljno Izdelajo. fflesti taiMca Ijijaiisla pp^ fls^je poiiojiia na zemljišča, potem občinam, posojilnicam, zadrugam itd. po 4'./o proti vračilu v obrokih. Prevzema pa tudi varno uknjižene terjatve, pri katerih se poslužuje zakona z dne 9. marca 1880, štev. 30, ki zadeva olajševanje kolkov in pristojbin pri konvertovanju dolgov. — Prošnje za posojila sprejemajo se navadno v uradnih urah, (6—4) Bavnateljstvo. Gradec: Lekarna Vendelina pl, Trnkoczjfja, deželna lekarna, NeprOSOgljiVO za ZObe Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czyja, „pri sv, Frančišku" je (ob enem kemična tovarna) V., Hundstliurmerstr. 113. T nn inj nn notnO TinHo _ 1. odliLllUd Uollid Kljlld Dtinaj: Lekarna Julija pl. Trnk6czy]a, „pvi zlatem levu" vlll., Josefstiidterstras.se št. :!0. aromatična, vpliva okrepčevajoče, zabranjuje gnilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 60 kr, .siittlzoDiii prašek ■splošnje priljubljen, vpliva jako okrepčevajoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, k 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mno^o zahvalnih pisem, ima vedno sveii v zalogi ekama Moczj zraven rotovža v Ljubljani. ■ Zunanja naročila Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnk6czyia. ,.pri Kadeckiju", " PO^O izrrSu- lll , Kadetzkyplatz št. 17. (14) 1 Jrait d Ljiihljaiia Tržaška cesta štev. 29 priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu lepo, ukusno iu solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, rujavo, zeleno in slonokoščeno ostekleue, ognju protivne pe^l v najraznovrstnejših oblikah, ' kakor tudi Yse v to stroko spadajoče izdelice po niv|-nlž.Jlh cenah. CenUmke poHUjam na želfo-frauko. pri (40-3) Vidic^A Comp. Slonove ulice. MiM letiarsa lita v Ljubljani, priporoča se slavnemu duhovščini, ter navaja izkušenih in že z go-zdravii iu specijalitet, iri,ll[arijlPoiDapj' Erečel-ia Mestni trg 11, občinstvu in prečastiti na.stopuo le nekaj svojih tovim vspehom rabljenih iu sicer. Žalodčne kapljice Marije Pomagaj Te kapljice ozdravijo raznovrstne bolezni zelodea, da celo najtrdovratnejše, zlasti pomanjkanje slasti do jedi.i, tiščanje v želodci, krč T želodci, motenje preloaTljanja. koliko, zagnetenje vranice in jeter, žoltico in zlato žilo in sploh vse bolezni, ki izvirajo iz slabega želodca ali pa slabega pre-bavljanja. — Cena steklenici 30 kr. Ustna voda dr. Duflosa in Heiderjev zobni prašek ohranjujeta zobe in dlesno čisto, zdravo in ozdravita vsakovrstne zobne bolečine. — Cena večjemu flakon« 60 kr., škatljica zobnega praska 30 kr. Univerzalni jedilni prašek je izvrstno sredstvo proti zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju sLsti do jedij in zabasanju — Cena škatljici z navodom M rabo 36 kr. Cvet za luskine je najracijonalnejše sredstvo za odstranjenje sitnih luskin na glavi, ki so tolikrat vzrok plešam. — Cena steklenici z nahodom rabe 80 kr. Homeopatična zdravilna kava, izvrstno sredstvo proti boleznim srca in živcev. - 1 zavitek ('/. kilo) 2-5 kr. Zobna pasta, odontosmegma imenovana v porcelanastih škatljicah. Presku-š«na pasta za polituro in ohranjenje zob. — Škatljica 60 kr. Zobne kapljice po dr. Hagerji, ukrote nakrat tudi najhujšo zobao bolečino. — Steklenica velja 30 kr. Zobne kapljice, odontin imenovane. — Steklenica velja 10 kr. Zobne kapljice Litonove proti revmatičnim zobnim bolečinam. — Steklenica z navodom rabe velja 20 kr. Razven navedenih zdravilnih sredstev dobijo se v deželni lekarni pri „Ma-riji Pomagaj" raznovrstna medicinična mila, lepo dišeče pomade, lasna olja, razni pristni angleški in francoski parfumi. Pariški prašek za dame (bel in rudeč), poudre de riz. kadilni papir, kadilne svečice, potpourri itd., dr. Bochardovo aro-matiško zeljiično milo in jako lino glicerinsko milo in glicerinsko vijolično milo (1 komad Z6 kr.) Spoštovanjem Lndv. (jJreČel, lekarnar. Trgovina z železnino Albiii-a C. Aličin-a 7 Ljubljani, Gledališke ulice št, 8, priporoča svojo bogato zalogo poljeclclNkega orodja, posebno plug^ov, lepo in močno izdelanih po iinjiilžji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vendar trpežnih, zobov za brane, žag za na v6do, pil za žag^e, delov za vodnjake, mesing^astih ploii M komate, potem rož, steselcev, ds, zavomlo za vozove, okov za vozč itd., šin za kolesa, po^ev, cokel, koi^skih žebljev, slokih žag, kds, srpov, slamoreznih kds, klepalneg^a orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. (28-7) B^" staro ielezo, mesing, baker, kofti^r, cink, Hvinec kupHfe ne vedno po naiviijlh cenah. uUaosbileliiisbMazaiiliiiOTorazsvel Podpisana dražba, v izvrševanji inštalacijskih del izkušena, preskrbela si je od si. mestnea^a zastopa koncesijo za ^^^ m- vpeljavo vodovoda v poslopja ^ ter si vse potrebno orodje in tvarino za to omislila; priporoča se torej v prav obilna naročila. j| Dotične zadeve tikajoča se vprašanja raztolmači in proračnne troškov na zahtevo predloži vodstvo tovarne. jf Upravni svet delniške dnižbe za plinovo razsvetljavo. Premija na svetovni razstavi v Londonu 1862, Farizn 1867, Dunaji 1873, Parizu 1873. Klavirji na obroke za na deželo NalouNki krilasti klavir, piaiiine (52—4) iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 450 gld., 500 gld., 550 gld., (MK) gld., 650 gld., planine za 350 gld. do fiOO gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do :J60 gld. g^ Izposojllo klavirjev za na deželo pod naj ugodnejilmi pogpoji. Prodajalnica in posojilnica klavirjev A. TtiierMder, Dunaj, Vil., Burggasse?). S ces. m kralj. v Dunajskem vo^rni zvonar NovemIMestu priporoča zalogo zvonov ?a zvonike, lepo- in aog^lasi e zvondke vsake velikosti 'n vsakovrstnega glasu. Za določen glas, popoln i in čiSto ubranost in blago glasje zvonov se jamči, kako: tudi za lepo umetaljno litjrt in najboljšo rudnino. Nadalje priporoča Jarme in druge reči za zvonove iz kovalnega železa in iz lesa po svojem najboljšem in pri-znatem sistemu za lahko zvo-njenie Naročeni predmetje izvršujejo se naglo, ceno in z najugodnejšo plačilna pogodbo. L. 1838. ustanovljena tovarna je prodala že 4710 zvo-^ nov, ki so tehtali 1.272.800 Odlike: Zlati križec za zasluge s krono 1. 1887., „dre svetinji za napredek'^ dobljeni na dunajski svetovni razstavi 1873, 1. za zvonove dunajske votivne cerkve. Odlika zlate svetinje na dunajski obrtnijski razstavi 1880. I, in častne diplome na obrtnijski razstavi 1HS9. 1. v Ihidejevicah (Budiceis) itd. itd. Vrhu tega mnogo priznanj za izvrstne izdelke. ((24—6) Lepoglasne zvončkulje s štirimi zvoniki za zakristije po 25 gld in višje. Lepoglaene altarne zvončkulje od alpaka s štirimi zvončki po 14 gld., s tremi po 11 gld ; od medi (mesinga) s štirimi zvon"ki po 10 gld., s tremi po 8 gld. Obrazci iu ceniki ne puHUJnjo brezplačno. Ker se v kratkem začne uvajati nov mMtnl vodovod v hiše, usojam si p. n. hišnim posestnikom v Ljubljani uljudno naznanjati, da sem koncesijo za to dobil ter sem si naročil spretnega Kti-oUovnJjilcn. Zagotavljajoč svojim p. n. naročnikom najsolidoeje delo, opozarjam, da ni vsa to zadevo tikajoča se vprašanja odgovarjam in na zahtevanje predložim proračune troškov po najnižji ceni. Priporočujoč se v mnogobrojna naročila, znamnjam velespoštovanjem FRAX€ P II. K O, ■tavblnskl kljnfiankl mojiter, Marije T«r«xlJ* oeita itev. 4 (8) T Ljubljani. ii«a)M«i): Matija Kalar. Od«ov»rni vrednik: l|N«il.ZmbHi Tiiik .Katoliške Tiskarne" v Ljnbljani.