PBSmma TameanB^^gdfgvrm t
MfaritmrsM
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 129
Maribor, sobota 7. junija 1930
»
JUTi
»j* razu n ned#lj* in praznikov vsak dan ob 16. uri "•Be maarfne. prejemi* v upravi »II p* pošti lO^DIn, doslavljan na dom
Tetefoit:
Uredn.3440 Uprava2455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglasa aprajama tudi oglaanl oddelek .Jutra- v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
1
Odličnim gostom v pozdrav
Jutri bo naš Maribor deležen obiska zastopnikov dveh prijateljskih nam držav: grških gospodarskih krogov iz Soluna in celotnega pevskega zbora »Harmonie« iz Curiha v Švici. Ti obiski so za naš Maribor velevažnega domena tako iz kulturnih, kakor gospo darskih in političnih, zlasti pa tudi iz tujsko-prometnih vidikov.
Grški izletniki iz Soluna, zastopniki erŠke trgovine in industrije, so pri-speli v našo državo, da si ogledajo na strani naše pokrajinske lepote, na Qragi strani pa naše gospodarske ustave in naše gospodarsko življenje sPloh. Celi grški tisk poroča z najtop-‘ejšimi komentarji o navdušenih spre-pmih, ki se prirejajo v Jugoslaviji sorskim izletnikom. Vsi listi prinašajo Uvodne članke, ki so posvečeni grško-jdgosiovenskemu prijateljstvu in v k lih podčrtavajo, kako je to prijatel. stvo z obiskom solunskih izletnikov ojačano. Izjave obojestranskih vodilnih oseb na odgovornih mestih so izraz čustev, ki žive v zavesti obeh narodov. Vprašanje balkanske unije je ob tej priliki postavljeno na dnevni red splošne diskusije. Grški narod vidi v tem srečanju dveh narodov velik pomen za urejevanje medbalkan-ske atmosfere.
Tako grška javnost. Nedvomno je cela naša javnost solidarna s tem pojmovanjem in vidi v posetu grških izletnikov podkrepi jen je političnega prijateljstva. ki je vzraslo iz skupnih na-Oorov v balkanski vojni in se je podkrepilo v povojnih prilikah ter našlo končno svoj najvišji izraz v paktu prijateljstva, s katerim sporedno pa gredo tudi vedno tesn»jši gospodarsko-Ifgovski stiki med obema narodoma. J' stiki se bodo še bolj poglobili, čim °o jeseni sklicana velika medbalkan-“ka konferenca, ki bo razpravljala in “klepala o konkretnih možnostih čim tesnejše in uspešnejše balkanske federacije, katere najuglednejša člana °ota nedifomno Grška In Jugoslavija. , Tudi s Švico nas vežejo čustva iskrenega prijateljstva in tudi hvaležnosti. Nevtralna švicarska tla so bila, ki so dala zavetje neštetim našim lju-„?*!!; so pripravljali osvobojenje in Rinjenje našega naroda. Tam je bi-nai dolga leta naš blagopokoini kralj ■ svoboditelj in Ujedinitelj Peter Ve-*ja so se zatekli člani naše med-. ma/l3'e ‘n od tam pletli na vse J^nLpo,,t,čn°-dlPlomatske niti v ino-i»i* Si u z.a osvobojenie avstrijskih , goslovenskih narodov. Tam pa so se
roJ P0 Vfdn* vr^'le že neštete Iconfe-,ence mednarodnega značaja, ki so bi-tir,£?svečene našim vprašanjem. Na J«8J strani pa smo zlasti Marlborča-
ticP°iZ.a! ^ Vlde Glasbene Ma-& ? Je, pred|atisko leto gostovala drugim tudi v Curihu. navezali *ne ^asbeno-kulturne stike.
Vladarski prevrat na
BIVŠI PRESTOLONASLEDNIK KAROL SE JE Z LETALOM VRNIL IZ PARIZA V DOMOVINO IN NA ČELU DVEH POLKOV VKORAKAL V GLAVNO MESTO. — VLADA NA NJEGOVI STRANI.
:o se največji švicarski pevski zbor!
BUKAREŠT, 7. junija. Bivši rumunski prestolonaslednik Karol, ki se je pred leti odpovedal pravici do prestolonasled-stva in je živel od tedaj večinoma v Parizu, je prispel snočl čisto nepričakovano z letalom iz Pariza v Cluj (Kološvar na bivšem Erdeljskem), nakar je takoj nadaljeval z avtomobilom vožnjo v Buka-rešt in v grad Cotrozenl. Čira je prebivalstvo zvedelo za njegov prihod, mu je povsod prirejalo velikanske ovacije in ga viharno pozdravljalo. Po vsej deželi vlada največje vznemirjenje.
* * *
BUKAREŠT, 7. junija. O nenadnem povratku princa Karola v Rumunijo se poročajo sledeče podrobnosti;
Bivši prestolonaslednik je v petek popoldne odplul z letalom iz Pariza in pristal ob 22. uri v Cluju, kjer so ga sprejeli z največjimi častmi. Med dostojanstveniki, ki so ga prišli pozdravit, sta bila tudi dva ministra. Iz Cluja se je princ Karol odpeljal z nekim vojaškim letalom, katero je spremljalo celo letalsko brodovje.
Pred Bukareštom sta pričakovala prestolonaslednika dva polka, ki sta mu izkazala vse vojaške časti in tudi takoj prisegla. Na čelu teh močnih vojaških oddelkov je vkorakal potem bivši predsto-lonaslednik v glavno mesto, kjer ga je prebivalstvo, ki je med tem že zvedelo za njegov prihod, sprejelo z velikanskim navdušenjem.
Princ je odšel najprej v grad Cotro-zeni, kjer je imel takoj daljši razgovor s svojim bratom princom Nikolajem. Sledila je takoj konferenca z ministrskim predsednikom Manium, nato pa je bila sklicana izredna seja ministrskega sveta. Kabinet Maniu je na tej seji odobril povratek bivšega prestolonaslednika in sklenil, da takoj skliče zakonodajno skup ščlno, da razveljavi abdikacijo prestolonaslednika na prestol In prekliče prepoved o povratku. Izredni seji ministrskega sveta sta prisostvovala tudi princ Karol in njegov brat princ Nikolaj, kakor tudi
vsi ostali člani regentskega sveta.
Splošno prevladuje naziranje, da bo bivši prestolonaslednik Karol še tekom današnjega dne proglašen za kralja Ru-munije.
* • *
LONDON, 7. junija. Listi poročajo, da je imel princ Karol rumunski, ki se je sedaj vrnil v Bukarešt, te dni v Berchtesgadnu sestanek s svojo materjo, kraljico Marijo. Nato je sledil sestanek z njegovo zakonsko soprogo grško princeso Heleno. Med obema je prišlo pri tej priliki do popolne sprave. Princ Karol je istočasno obvestil gospo Lupescu, s kateo je živel v Parizu, da mu nalagajo dolžnosti napram domovini, da prekine ž njo vse odnošaje.
♦ * *
BUKAREŠT, 3. junija. Javnost in časopisje je povratek prestolonaslednika Karola večinoma močno presenetil. Le list kmečke stranke »Cuven-tul« je prinesel neko tozadevno vest. List navdušeno pozdravlja povratek princa Karola in pravi, da se bo ves narod zbral okrog njegovega prestola in njegove dinastije.
Mešanica	VII	V* kg	Din 12 —
»	VI	Vi *	. 14'-
n	v	XU .	, 16'-
»	IV	V« .	» 18 —
»	m	v* .	„ 20*-
M	n	Vi .	, 24 —
	I	Vi .	. 26'-
Special		Vi .	, 29 —
Threestars		Vi .	, 32 —
sum MEJNI		, UWZ KAVE	
Letalske katastrofe
BUKAREŠT, 7. junija. Potniško letalo Dunaj - Bukarešt je včeraj popoldne pri Giurgiu treščilo na tla. Letalo se je popolnoma razbilo, uničenih je bilo 22 vreč pošte, pilota in nekega rumunskega potnika pa so težko ranjena prepeljali v bolnico.
NEWYORK, 7. junija. Potniško letalo Boston - Newyork se je moralo vsled pokvarjenega motorja spustiti na morje. Ker pa letalo ni bilo opremljeno za pristanke na vodi, je bila kabina takoj preplavljena in so se potniki rešili na krila letala in potem s plavanjem. 12 potnikov in oba pilota so dobili pri tem lažje poškodbe, 2 so prepeljali v brezupnem stanju v bolnico, 1 potnik pa je naše! smrt v morskih valovih.
Malnl ove dih talin mire:
Ustanovljen« 1862
XIX
5okolski dneui u Beogradu
BEOGRAD, 7, junija. Z današnjim dnem so sc pričele prve prireditve vsesokolskega izleta. Oba binkoštna praznika sta posvečena mladini. Iz vseh pokrajin države so pripeljali vla ki na tisoče dijakov in dijakinj iz Češkoslovaške je prišlo okrog 1000 naraščaja. Ob 6. zjutraj se je pričela tekmovalna telovadba in tekmovalno plavanje na Savi. popoldne pa bo vež-ba za jutrišnji veliki nastop. Zvečer bo v mestu več slavnostnih akademij.
Zrtue uročine u Hmeriki
NEWYORK, 7. junija. Velika vročina, ki vlada v Zedinjenih državah, je zahtevala včeraj kar 16 Človeških žrtev. Za solnčarico je umrlo v Newyorku 7, v Filadelfiji 3 in v Bostonu 6 oseb. Včeraj je dosegel toplomer v senci 35 stopinj Celzija.
Novi general«! ravnatelj Narodne banke
bo voljen na seji upravnega odbora banke dne 12. t. m. Imenuje se več imen, med njimi zlasti ime dr. Gjorgje viča, šefa odseka za ivrševanje bud* žeta v ministrstvu financ.
ki na svoji turneji po Evropi gostuje samo v največjih mestih, medpotonia ustavi tudi v Mariboru in nam nudi celo — ne na oficijelnem koncertu, ampak z improviziranim pevskim nastopom na našem Glavnem trgu priliko, da slišimo švicarsko pesem, izraz njihove glasbene kulture, pomeni to nedvomno za naš Maribor veliko in častno kulturno-umetniško odlikovanje. Zakaj to ni več kurtoazija, s katero vrnejo Švicarji obisk naši Glasbeni Matici, to je počaščenje našega Maribora kot takega in cele naše pokrajine. To je pa obenem signal za nave-zanje še tesnejših medsebojnih kulturnih stikov z zapadno Evropo.
Pri tej priliki smatramo za svojo dolžnost, spregovoriti resno besedo na adreso naših častivrednih someščanov Nemcev. Ne onih renegatov, ki Jih je rodila in odgojila slovenska mati in ki so iz kakršnihkoli razlogov postali poturice, zakaj nje zaničujemo. Ampak onih resnično nemški rojenih in vzgojenih »Usih someščanov, ki jih spoštujemo kot enakopravne sodržavljane in katerim priznamo polno pravico, da se kulturno samosvoje izži-
ve. Da se jim zadevne možnosti ne jemlje, je pač jasen dokaz dejstvo, da se vse njihove kulturne prireditve — vkljub očividnemu in namernemu bojkotu naših kulturnih pireditev z njihove strani! — vrše nemoteno in da je nedavno njihova centralna organizacija priredila letos že svojo tretjo veliko javno prireditev. Ne morejo zanikati, da se jim v okviru naše države pušča nolna možnost afirmacije in razvoja. Zlasti je nepotrebno, da skušajo med njimi gotovi elementi izrabljati obiske nemških sonarodnjakov iz inozemstva v svrho afirmacije tukajšnjega nemštva na način, ki pomeni — z ozirom na sicer že zaprte, a še vedno ne zaceljene rane preteklosti! — grobo provokacijo naše jugoslovanske nacije. Kdor je bil ob priliki avtomobilistov iz Nemčije priča osten-tativno-lzzivalnega bajlanja nekaterih tukajšnjih nemških skupin, in kdor izza predprevratne dobe ve, da Je bil to bojni klic mariborskega, celjskega in ptujskega nemštva zoper nas in signal za atake na naše narodne domove in na naše osebe, mu ie bilo jasno, da so ti elementi izrabljali našo
gostoljubnost napram gostom v svoja zahrbtno-politične svrhe. Upamo, da se to ne bo ponovilo ne tokrat in nikdar več. Pregloboko so sedele rane iz predvojnih dob, da bi bile že popol* noma zaceljene. V interesu mirnega sožitja in v interesu tujskoprometnega in gospodarskega razvoja Maribora je, da nihče brezvestno ne odpira starih ran. Tem manj, ker niti švicarski niti katerikoli, drugi nemški izletnik) ne prihajajo k nam zato, da bi iskali pri nas afirmacijo nemštva, ampak da vidijo naše kraje in se navžijejo njib lepote, in je samo v nas vseh interesu, da jih zadovoljimo v tujsko-pro metnem pogledu. Afirmirati pa se mora, da je Maribor važna obmejna postojanka Jugoslavije, ki stremi za tem da nudi tujcu vse, kar more in mor* nuditi — jugoslovenskl Meran.
Iskreno pozdravljamo v znamenji kulture in tesnih političnih in gospo darskih stikov jutrišnje Izletnike iz ju ga in zapada na naših mariborskil tleh. in želimo, da odneso najlepše spi mine na ure. ki jih bodo med nami pre živeli!
.
Stran 2.
Mariborski V fc C fi k N l K Ifitr
v iti a r
i u, c*iic jgaaHBMHMgga as
' i. i
Binkoitne misli
DUHOVNI PROBLEMI. — »IDEALIZEM NAŠE MLADINE«. — NERAZUME VANJE. — DOKUMENTI. - KRIZA DUHOVNOSTI. - »STARINI« IN »PUN-
TARJI«.
Zopet praznujemo Duh o v o — praznik umskega razodetja Nazarenčevega, petdeseti dan po njegovem vstajenju. Po cerkvah delijo zakrament sv. birme. Tudi ta dan si skuša konfesija osvojiti razum, čustva in voljo mladine z maziljenjem, blazni ritem modernega življenja pa podi človeka neizprosno vedno naprej ... Vsako leto usmerja tok sodobnosti praznične misli drugam...
Povsem nove smeri in oblike kažejo duhovni problemi danes, ko se razmere tuintam izboljšujejo. Resnica, dobrota in lepota imajo precej drugo lice, le »idealizem mladine umira, ker se sama pač ne zaveda več svojih nalog«, slišimo pogosto. Tako naziranje doraščajočo generacijo kratkomalo obsoja, ne skuša pa priti do dna enemu najvažnejših sodobnih problemov.
Opetovano sicer povdarjamo, da je mla dina naš up, naša nada, naša bodočnost, v resnici pa — starši, učitelji in profesorji
—	doraščajočo generacijo tlačimo v pred vojne oblike. Kljub povsem izpremenje-nim življenskim oblikam vsiljujemo mladini vrednote in dogme življenja, kakor bi se ne izpremenilo prav nič...
Močne in prepričevalne so izjave povojne mladine, ki jo srečuje silna življen-ska tragika. »In Westen nichts neues«, »Jahrgang 1902« ter pri nas »Človek mrtvaških lobanj« in »Trojica« so danes dokumenti, preko katerih ne bi smeli brez trdnih sklepov.
Sicer so pri nas poborniki, ki ljudsko, posebno pa mladinsko izobrazbo skušajo spraviti v pravo smer sodobnosti. Na žalost širom naše domovine na vsa ta prizadevanja ni pravega odmeva: o temeljiti reorganizaciji naših šol še ni govora, na nujno revizijo moralnih in etičnih načel, po katerih se ravna današnja vzgoja, nihče ne misli.
V	javnosti vstajajo celo prečudni glasovi, ki se zavzemajo za načelo »Šiba no-
vo mašo poje«, kot je to bilo v lepih in dobrih starih časih«. (»Slovenec« 24. ma ja 1920). S tem univerzalnim sredstvom se naj zdravi »pokvarjena mladina«, ki si drzne hoditi v — kino, na promenado in zvečer v park. Zato pravi avtor dobe sedno:
»Danes, ko se toliko govori načelno o današnji mladini, moramo reči, da mladina od vseh teh »načelnosti« še vedno enako pokvarjena. Ali ne drži eno da mladine ne znajo prijeti na pravem koncu in da s potuho in z mirnim gledanjem na taka početja naše mladine, sam: vzgajamo mladino k pokvarjenosti? Tudi danes se bo obneslo tisto staro pa zdravo načelo, da šiba ob pravem času novo mašo boje.«
Tako gledanje na mladino, ki se hoče podzavestno otresti današnjega »oblikovanja«, pač ne bo še. kmalu izpremenilo odnose šole do učenca ter staršev do o-troka. Dokler pa oče, mati, učitelj... ne postanejo odgovorni oblikovalci mladeni ča ali dekleta, ki ga razumevajo, ni misliti na sodobno stanje duhovnosti!
O krizi naše duhovnosti nas jasno informira L. Sajovic (»Naša doba« št. 6.) ki točno ugotavlja odnos dveh »svetov«:
»Na eni strani duhovna komodnos »s tar in o v«, ki zavzemajo danes še vsa važnejša mesta v naši birokraciji in kot taki Še danes »oblikujejo« našo mladino v smislu starih idealov. Na drugi strani pa duhovno prerojen »puntar«, ki briše s svojih oči luskine anahronističnih življenskih vrednotenj.«
Konflikt med obema avtor še le napoveduje, ker danes bistvenih sprememb v duhovnem sožitju na žalost še ne opažamo.
Vsekakor mora do tega priti, ker razvoj časa gre svojo kot in prej ali slej mora priti do sodobne duhovne orijentacije tu di pri nas.
^Mariborski in dnevni drobiž
Sodniški izpit
sta napravila v petek pri apelacijskem sodišču v Ljubljani gg. Makso Ašič in Fr. Logar, sodnika pripravnika pri okrožnem sodišču v Mariboru. Naše čestitke! —
Rečna plovitba po Dravi.
čim se je ideja o gradnji velikega kopališča na Mariborskem otoku pričela tudi realizirati, je sporedno ž njo postalo pereče tudi vprašanje plovitbe po Dravi. Strokovnjaki so bili v tem pogledu sicer precej skeptični, kar pa ni čisto nič motilo našega rojaka iz Šiške, g. inž. Keršiča, ki se je odločil, da oživotvori tudi to idejo. Za plovitbo po Dravi so določene motorne ladje z neznatnim poro-nom (15—20 cm), tako da bodo mogle voziti po naši ponekod negloboki reki tu-rdi ob nizkem vodnem stanju. Prostora bo na njih približno za 60 oseb. S tem bo vsekakor zgrajen temelj za razvoj naše rečne plovitbe, ki bi se mogla v doglednem času razširiti od Dravograda do Beograda in še dalje. Za sedaj pa bodo vozile le od Melja na otok in nazaj. Prva ladja prispe že 22. t. m. po železnici z Dunaja in bo razstavljena do 28. t. m. na Glavnem trgu, kjer bo tudi krščena, nakar se izroči svojemu namenu v mokrem elementu. —
Velike slavnosti ob otvoritvi kopališča
na Mariborskem otoku.
^e včeraj smo na kratko omenili, da bo otvoritev kopališča na Mariborskem otoku v nedeljo, 15. t. m. združena z veliko ljudsko slavnostjo. 2e te dni izidejo krasni lepaki, umetniško delo prof. Ravnikarja. Program prireditve je izredno pester in bo zato nedvomno privabil o-gromne množice ljudstva na otok. Posebna atrakcija bo waterpolo, neka vrsta nogometa v vodi, ki ga bodo predvajali vodni športniki iz Ljubljane. Igra je angleška, a jo igrajo tudi že Ljubljančani v tvojem kopališču »Ilirija« ter bo našla
svoje ljubitelje gotovo tudi v našem mestu. Na sporedu so dalje razne tekme in štafete plavačev in plavalk, drzni skoki z 10 m visokega stolpa. Razen oddelka telovadcev matičnega Sokola v Mariboru bo nastopila tudi naša vzorna vrsta tremi »Olimpijci«, ki dospejo tedaj iz Ljubljane, kjer trenirajo sedaj svoja mišičasta telesa za nastop pri mednarodnih tekmah v Luksemburgu. Nastopilo bo dalje več pevskih društev, svirali pa boste vojaška godba in godba »Drave«. Ves čisti dobiček otvoritvene slavnosti pa pripade Olepševalnemu društvu, ki je prevzelo nalogo, da napravi na otoku nova pota in park preuredi, tako da bomo res lahko vsi ponosni nanj. —
Himen.
Davi se je poročil v Mariboru g. Drago Štefančič, davčni uradnik v Prevaljah, z Marico Dujmovic roj. Hauptmann, hišno posestnico v Mariboru. Bilo srečno! —
Smrtna kosa.
Na Dunaju je preminul včeraj gospod Josip Gvajc, višji geometer v pokoju, brat znanega našega akad. slikarja, prof. Antona Gvajca. Pokojnikovo truplo prepeljejo z Dunaja v Maribor in je polože tu k večnemu počitku. Bodi mu ohranjen časten spomin! —
Trgovci, obrtniki, industrljalcl!
Gremij trgovcev v Mariboru sklicuje v sporazumu z Zvezo obrtnih zadrug in Zvezo industrijcev za torek dne 10. t. m. ob 8. zvečer v rdečo dvorano hotela »Orel« velik shod vseh pridobitnih slojev Maribora; na katerem se bo razpravljalo o odmeri davka in autonomnih doklad za leto 1930. Obenem se pozivajo vsi pridob nini podvrženi davkoplačevalci, da si še pred zborovanjem ogledajo letošnje davčne predpise na mestnem magistratu, kjer so razgrnjeni na vpogled. —
Mestno kopališče ostane jutri, na binkoštno nedeljo, zaprto.
Rumunski gostje v naši banovini.
Spored potovanja rumunskih automo-bilistov po naših krajih se je v toliko iz-premenil, da ne pridejo, kakor javljeno, že 10. t. m., ampak šele v četrtek, dne 12. t. m. v Rogaško Slatino. Odpeljajo se z Bleda okoli 8. ure ter dospejo preko Trojan in Celja še v dopoldanskih urah v Rogaško Slatino. V njihovi sredi po-seti naše zdravilišče visok gost, Njeno Vel. kraljica Marija. V Slatini se pomude izletniki celo popoldne, zvečer pa bo v Zdraviliškem Domu slavnostni banket, ki ga priredi gostom naš Auto-klub. Po banketu v veliki dvorani Zdraviliškega Doma slavnostni ples. Rumunski gostje tudi prenoče v Rogaški Slatini, na kar se odpeljejo v spremstvu našega Auto-kluba preko Poljčan in Frama v Ptuj, odtam v Varaždin, kjer jih sprejme Auto-klub, sekcija Zagreb. —
Ljudska univerza v Mariboru.
Ljudska univerza v Mariboru ima svoj letošnji občni zbor v petek, 13. junija, ob 8. zvečer v prostorih Apolo-kina in vabi svoje člane in pristaše k številnemu obisku. Kdor še ni član, lahko postane še isti večer pred sejo. —
Danes 7. Junija
binkoštnavrtrcaveselica
v Veliki kavarni
Beograjska ulica
je ena najbolj zanemarjenih ulic. Ob deževju poplavi voda vse hodnike, ki itak služijo radi neuporabne ceste za vožnjo in jahanje iz tukajšnje vojašnice. Ob večjem nalivu pa sploh nimamo prehoda iz Beograjske ulice v Stritarjevo. Res čudno je, da naši občinski možje tega ne vidijo. Mestno občino prosimo, da nas zaščiti pred takšnimi razmerami, ker tudi mi plačujemo davke in si zato želimo vsaj gotovih meščanskih pravic. — V zadnjem času so nam zaplankali pot pred takozvanim »našim parlamentom«. Kod naj hodimo v mesto? Mimo gostilne »Pri zelenem vencu« pride človek v slabem vremenu v mesto, kakor, da je prišel iz rudnika, blaten do kolen. No, pa tudi tukaj so že postavili cementne stebre, da zagradijo staro občinsko pot. Bilo bi popolnoma umestno, da nam napravi mestna občina pot po,tlorisu, o katerem smo slišali, da je že delo zasnovan. Stroški bodo pač minimalni. S tem bi bil omogočen prehod vsem desetim ulicam, ki se tukaj stekajo. — V res lepi Stritarjevi ulici pa pogrešamo že dolgo poštnega nabiralnika. Imamo sicer nabiralnik pred artilerijsko vojašnico, — kaj pa zgornja Stritarjeva? Ker se križata cesti, bi bil nabiralnik neobhodno potreben na hiši g. Slavinca, ali pa g. Verstovška. Ta naša prošnja do poštne uprave ni velika, treba je le malo dobre volje. —
Članom mariborske podružnice SPD. Mariborska podružnica Slovenskega planinskega društva vabi svoje člane, ki še niso poravnali članarino za tekoče leto (Din 25), da jo poravnajo ali osebno v pisarni Putnika, Aleksandrova cesta 35, ali pa nakažejo potom poštnega če-covnega urada pod štev. ček. računa 12.382. Opozarjamo vse članstvo, da zamore uživati razne članske ugodnosti na vseh planinskih postojank SPD samo na podlagi za letošnje leto potrjene članske legitimacije. Zajedno sporočamo v pojasnilo vsem članom SPD, ki so se preselili iz okoliša drugih podružnic v Vlaribor, da lahko poravnajo članarino tudi pri mariborski podružnici brez posebnega doplačila. Tajnik.
Objave Študijske knjižnice v Mariboru.
Javna čitalnica ostane zaprta od 16. uniji do 30. avgusta. — Izposojevalcem knjig na dom se bodo v tej dobi izdajale vovrstnih. Načelnik nove zadruge je g.
sredo in soboto od 8. 12. ure.___
Ureditev prometa k stolni cerkvi jutri, na dan birme.
Dovoz k stolnici iz severne strani je jutri, na dan birme v Mariboru, dovoljen skozi Gosposko ulico in Ulico 10. oktobra, z južne strani čez Glavni trg in skozi Stolno ulico. Odvoz pa je za vse po Gledališki odnosno Orožnovi ulici. __
Današnji špeharski trg.
Špeharji so pripeljali danes iz 15 občin na 42 vozeh 67 zaklanih svinj, 4 teleta in telici, 115 kg črevesne masti, 85 kg svinjskih jeter, 18 kg svinjskih pljuč, 22 j kg svinjskih želodcev.	(
Prleki ukup!
Najprle pozdrovlan celo našo Prlekijo: Bog te živi Prlekija, ti si naša domačija, oča, mati obodvo sta tiidi Prleka bilo.
Te pa »V e č e r n i k« 10. mojaka piše: »Prleki vkup«, pa bi jaz tiidi zato bija, da nas je dosti po celem Marprgi, pa ne samo mi navodni lidje, tiidi dosti bojših, pa še imenitnih bi lehko našteja, ki so se v Prlekiji narodili, to so: Sodniki, dohto-ri, padari, mešniki, školniki, kantnari, šondari pa še vse forme drugih je dosti, največ pa bi reka, je tu po Marprogi naših prleških puc pa Čehov, ki tiidi špe* kolirajo na stalni kriih pa stalni kvantir. Posebno pa smo še lehko na to ponosni, ka je zdajni minister, ki je bija mini* sterski predsednik, tiidi naš Prlek, škofa pa itak tiidi momo.
Dobro pa potrebno bi ali resen bilo, kak ovi piše v cajtingah: »Prleki vkup« da pr takšoj priliki bi se mi med soboj bole spoznali, pa dogučali, neki omahli-vec, ki se zdaj pred drugimi lidmi ne vupa pokozati, ka je Prlek, pa bi na takso formo korajžo doba, pa ne bi več tega skriva pa tajija. Habjaničevega oče oča so nas pr vsakšoj priliki tak pozdravili, te pa sen si jaz to gor zapisa, da bi rad to med nami v navodo sprava. Drugi prleški gospodje še vse več znojo kak ml, ki to v cajtinge dovlemo, dere bomo na funkištni pondelek tan pr Plohlni vkup prišli, te mo si že vse bole pogučali, da bi le te lepo vremen bilo. Do tečas pa srečno ali, da le nebi nibene funkištne liikje bilo, pa nikšega cijovanja.
Riziko dela.
V Brezolah je že 75 letni bivši krovec Jernej Bizjak imel opravka na slamnati strehi. Ker je bil premalo zavarovan, a slamnata streha vsled dežja preveč polžka, je Jernej zdrknil s strehe — 10 metrov daleč ter si zlomil levo nogo in desno roko. Tudi notranje poškodbe so resne. — Z ozirom na visoko starost ponesrečenca je njegovo stanje brezupno.
Nezgode pri delu.
V Rušah zaposleni 46-letni Franjo Šober iz Slivnice si je pri delu tako zelo poškodoval hrbtenico, da so ga morali na odredbo zdravnika odpremiti z reševal-; nim avtom v bolnico. — Ob prst leve roke je prišel včeraj 19-letni kolarski pomočnik Jakob Razboršek. Na reševalni postaji so mu nudili prvo pomoč. —
Trgovine na binkoštni pondeljek zaprte.
Po sklepu Gremija trgovcev morajo biti na binkoštni pondeljek trgovine ves dan zaprte. —
V KAVARNI „PARK“ dnevno koncerl
s spremljanjem harfa
Najdeni predmeti
Pretekli mesec so bili izročeni polici;! sledeči najdeni predmeti: zlat uhan, voh* nena otroška čepica, 2 kanarčka, pri* vesna verižica, dijaška čepica, žensk* klobuk, 2 para rokavic, konjska odeja, 2 otroški žogi, zlata damska ura z denarnico, pasji nagobčnik, zlata moška ura, kokoš, svilen šal, aktovka in več ročnih torbic z razno vsebino.
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih*
živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Fraož Josefova« voda z velikim pridom pr‘ vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v sred njih letih in starostni dobi izborno čistil' no sredstvo za želodec in čreva. »Frafl* Josefova« grenčica se dobi v vseh lekaf' nah, drogerijah in špecerijskih trgovi' nah.	št.	I.
Oglejte si
na binkoštno nedeljo in pondeljek raZ' stavo solnčnikov lastnega izdelka Pr; Betki Lešnik, Gosposka ulica 14.
V	botaničnem vrtu.
Gospod tolmači obiskovalki: »Vidite, to je tobak v polnem tu, ki nam potem diši s svojim ornai^ Dama (radovedno): »Zanimivo! kedaj dozori cigara tinnnlnoma?* nim vonjem.«
'V M a r I S 5 'r u, 3ne 7. VI. 193(5.
*r.;*v * r f w n r w Mr*
Sim S
Krlien-kraiem po „K6banskevn“
%V. VRB AN. — SV. DUH. — KAPLA. — SV. PANKRAC. — »KOBANSKA PRAVDA«. — ZA IN PROTI. — NA MEJO!
Iz radovednosti sem jo po dolgem Sasu mahnil zopet nna Kobansko. Pa je ta stvar precej kočljiva! Kobansko namreč noče biti Kobansko, nego Kozjak in so si mariborski profesorji že v laseh...
Sem Čul, da bo zmagalo Kobansko in ne Kozjak. In sem že zato ubral pot proti kobanskim vrhom! Pa sem jo ubiral tudi zaradi naravnih krasot, ki so po Badjurovem) Vodniku po Kozjakovem ) gorovju — edinstvene. In bojda tudi brez vinčka niso, in takega, da se bom kar oblizoval! Za take prilike se je treba založiti s fresalijami, pa sem se založil, kot se spodobi: tri sire smo imeli v shrambi, vse tri sem zbasal v nahrbtnik, palico v roko in noge podse in hajdi!
*
Hodim, hodim do Kamnice in od tam do Rošpoha, od Rošpoha do Vrbana — cele 4 ure! »Oj spak, vinotoč pri vinotoču, kapljica boljša od druge .. . Ej, kje ste kobanski vrhovi?!«
»He, pje, kdo je Kobanc??«
Tuja roka me je prijazno zgrabila za ovratnik. Pa sem vzel noge kar pod pazduho in sem zavil naravnost navzdol
Proti domu ...
Doma sem se veselo zasmejal: »Nak, žaradi Kobanskega pa ne bom krvi prelival, čeprav sem jo svojčas —- »vse za vero, dom, cesarja ...«!« Toda pogledam k Sv. Duhu, ki je kobanska trdnjava tik do nemških mejnikov! Rečeno stor-ieno!
V	isti opremi me je lukamatija potegnil neko jutro do Fale. Pa me je prijatelj vabil čez Činžat na Klopni vrh, kjer bo prav veselo in — vince sladko, ki teče prav gladko
»Jojmine, mi ie prav žal! Toda meni Sre za čast in slavo Kobanskega dela le-Pe naše domovine!« In sem se držal krepko, ko sva se ločila: on na zeleno Pohorje, jaz na tajinstveno Kobansko.
Zadovoljno sem ubral pot mimo falske drdrajoče elektropole. — Ogromne množine valujoče, sikajoče in peneče se Drave povzročajo neugasljivo žejo vgrlu Potujočega zemljana. Pa je božja previdnost poskrbela tudi tu, da bog roko ven moli. Dolga obdravska pot me zaziblje v sen potujočega srednjeveškega trubadurja, ki bi si ob zelenih valovih in šumečih gozdovih privoščil vse človeške dobrine. A pot pelje mimo Šturma, zbirališča kobanskih drvarjev, voznikov in
potnikov.
— »Hc, gospod, le kar sem se vselite!« zailiče hrapav glas stasitega drvarja. Že 4 tedne ne dela. »Ditlngerji so Žago vstavili, les ne gre. Prekleti Rusi — konkurirajo! . . .« Po resnem gospodarskem pogovoru sem napeljal vodo na mlin:
= »Te pa nič ne bo dobrega na Romanskem.«
— »Kodi mislite, gospod?«
= »Kobansko, Kobansko, ali ne veste
»ie je to?«
— »O ja, tisto pa je douta pr’ Seliči! mi smo pa Kaplenci!« (doma s Kaple.)
Pa je bil možakar na moč prijazen, k »Kobanc« noče biti in me je spremljal Po grabi, ki ima dosti romantičnega na 8ebi. Pa ima tudi Sv. Duh čisto poseben ^krajinski izraz: obzidje, vas v 3 tera-"sa, lične hišice s štirimi gostilnami, obmejna romantika — kobanska trdnjava ^a Ostrem (Ojstrem?) vrhu. Pa ne mo-rem razumeti, da je kraj osamljen in se *najdejo tu največ le zaljubljena srca iz Mradca in Maribora . . . »Ljubezen tudi j^žavne meje prebije« in ne samo — že-■ezna vrata — je modroval veseli trgo-*ec Savinjčan, ki se že 8 let v teh vi-avah prav dobro počuti. »Pri lovcu«
, °Čijo izbornega muškatnega Silvanca iz penine po 20 Din, česar v Mariboru ne 2j)biš zlahka. Pa ocvrti kozliček po 10 v In* kava 3 Din I. t. d. — skoraj mi je 2el0 sapo in sem vse tri sire nesel zo-
domov ... Tudi pri drugih gostilnah .^Pnik, Železnik, Vališer) je postrežba °bra in izbira velika. Ce bi bil potreben Atelje, bi jo tudi dobdL
Pa sem tuintam izzval razgovor o Kobancih.
— »Pa mi čismo (nismo), mi smo Du-hovčani!« je bil soglasen odgovor.
= »Jojmine, kaj bo s profesorsko pravdo?« sem tuhtal ob odhodu v dolino . . .
*
»Ne etimološki srednjeveški slovarji in urbarji, nego pristna narodna govorica naj odloča pravilno poimenovanje naših krajev, gor in vod« sem čital nekje v neki pravdarski stvari.
»Kobansko, kobanska »župa« na Pohorju, kobanica, stara noša teh krajev itd.« — je modroval in dokazoval nekoč g. profesor. Podprl je svoje trditve z trdovratnim odporom Pohorcev in Prlekov, ki so se desetletja otepavali današnjega imena. Danes so pa ponosni na to, kar so.
#
Da vidimo položaj na K a p 1 i, ki je ena največjih kobanskih občin!
Tudi tod je pokrajina svojevrstna: velike kmetije, čedna vas, zgovorni ljudje, a vsi —r Kaplenci ali Kapljanci, ne pa — Kobanci.
Pa je tudi njihov predstavnik župan, veleposestnik, lesni trgovec in gostilničar Štrablek, dobra duša, le — Kaplenc. Sicer bi pa proti »Kobancom« ne imel ničesar, samo da bi se jim boljše godilo. Tako pa je gospodarska kriza tudi tu občutna, les, edini vir dohodkov, je v stagnaciji ... Kobansko je v krizi in rešitve pričakuje v veliki meri od — tujskega prometa... Ali se bodo njihove želje izpolnile? — Pravijo, da je vse odvisno od nas — meščanov...
* * *
Slabe volje sem krenil proti kobanske-mu patronu Pankraciju, ki ga vzorno čuva gazda Novak. Pri dobri kapljici smo se pogovorili kako in kaj in se je izrekla želja, da bi kobansko pravdo rešili tako, da bodo zadovoljni vsi. Živeli! —	-tor.
Uažna živinorejska organizacijo za Slovenijo
se je ustanovila v pondeljek 2. tm. pod imenom »Jugomontafon, prva jugosloven ska živinorejska selekcijska zadruga za sivorjavo alpsko govedo v Ljubljani s poslovalnico v Mariboru«. Ustanovni zbor se je vršil v hotelu Union v Ljubljani. Namen zadruge je, da posreduje nakup in prodajo plemenskih bikov mon-tafonske pasme, vodi rodovnik, izvaja mlečno kontrolo, prireja razstave plemenske živine in omogoča rejcu sigurno prodajo plemenske živine itd. Na zborovanju je predaval vseučiliščni profesor Ulmansky iz Zagreba o montafonski pasmi, ki daje — kakor znano — najboljše krave-mlekarice, in poudarjal, da se bo z ustanovitvo zadruge lahko opozorilo merodajne činitelje na izvrstno živino doma in da ne bo treba več pošiljati nakupovat plemenjakov v inozemstvo. Kon statiral je, da je od 24 plemenjakov mon-tafonske pasme, ki se jih je nakupilo in uvozilo, komaj troje ali četvero res pr-vovarstnih. Načelnik nove zadruge je g. Oton Pollack, graščak v Novem Kloštru pri Celju, dalje so v načelstvu gg. Fr. Urbanc, veletrgovec v Ljubljani, Jos. Lenarčič, veleposestnik v Verdu pri Vrhniki, Nikola Jurkovič, graščak v Radvanju, 'ki je obenem poslovdja zadruge, Oton Suppanz, veleposestnik v Marenbergu, grofica Auersperg, zastopnik samostana Stična, zastopnik kmetijske šole na Grmu itd. Zadruga je članica celjske Zadružne zveze. —
Slavno Izakovo katedralo v Petrogradu
so boljševiki izpremenill v muzej. Katedralo je zgradil 1. 1817 neki znameniti francoski stavbni mojster.
Nova tvornlca tobaka v Nišu
bo otvon>na 15 t. m. Tvornica je naj-večja in najmoderneje urejena v celi državi.
Kulturne vesti
Rajko Vrečar: Sovinjska dolina. S posebnim ozirom na splošno, krajevno in u-pravno zgodovino v besedi in sliki. Žalec, 1930. Samozaložba, strani 267. — Upravitelj osnovne šole v Žalcu, Rajko Vrečar, nam je podal s tem spisom delo, ki je za spoznavanje naše domovine nedvomne važnosti. Ni se sicer poglobil v problem strogo znanstveno, poljudno je orisal zgodovinski in upravni razvoj te lepe in bogate doline, zato pa bo po knjigi lahko segel vsakdo. Razdelil jo je na tri dele. V prvem, ki nosi naslov »Splošni zgodovinski oris«, je podal zgodovinski razvoj od najstarejših časov preko Rimljanov, naselitve Slovencev in srednjega veka do najnovejšega časa; v drugem »Kronika savinjskih občin«, popisuje razvoj: Braslovč, Gomilskega, Gornjega gra da, Gotovelj, Griž, Ljubnega, Luč, Mozirja, Petrovč, Polzele, Rečice ob Savinji, Solčave, Sv. Jurija, Sv. Petra, Sv. Pavla v Savinjski dolini, Velike Pirešice, Vranskega in Žalca. Tu navaja zgodovino župnij in občin, imena župnikov, učiteljev, županov in vseh onih mož, ki so kakorkoli oblikovali njihovo usodo; v tretjem, »Uprava in gospodarska zgodovina«, pa našteva razne oblike vladavin, administracij, gospodarskih struktur in razvojev itd. V vsem tem je zbral naravnost ogromen materija!, ki bo lahko koristno služil tudi onim, ki se bodo tedaj pečali s temi problemi strogo in izključno znanstveno.
Etnolog. Prvi zvezek četrtega letnika. Izdal etnografski muzej v Ljubljani, strani 124, uredil dr. Niko Zupanič. — Tri leta so potekla, kar smo Slovenci dobili prvo svoje etnološko glasilo, ki nam je sicer bilo že davno potrebno. Sedaj nastopa četrto, ki ga častno otvarja pričujoči zvezek. Dr. K. Oštir prinaša razpravo »Predslovansko seb’r\ zadrugar«; dr. Stanko Vurnik je napisal obširno razpravo »Kmečka hiša Slovencev na južno-vzhodnem pobočju Alp«, kjer opisuje kmečko stavbarstvo koroških in zapadno štajerskih Slovencev in dostavlja tudi štirinajst celostranskih tabel s fotografijami in risbami; dr. Rudolf Kriss je prispeval nemško pisan odstavek »Volksre-ligiose Opfergebrauche in Jugosla\vien«, kjer obravnava pri nas še docela nena-čet materijal; dr. Niko Zupanič objavlja studijo »Reka Erak«, v kateri se zopet bavi s poreklom in izvorom slovanstva, dr. Fran Kotnik pa podaja iz mozirskega arhiva »Pogodbo za dobavo lesa, sklenjeno med mozirskim tržanom in Zagrebčanom v letu 1796«. »Etnolog« se naroča pri izdajatelju.
Zgodovina jugoslovanske književnosti.
V	veliki znanstveni zbirki »Handbuch der Literaturvvissenschaft« je pričel praški vseučiliški profesor dr. G. Gesemann izdajati zgodovino jugoslovanskega slovstva. To bo prva obsežnejša v nemščini napisana slovenska, srbska in hrvatska literarno zgodovina.
Jugoslovansko gledališče v Pragi. Dne 28. maja je bilo v prostorih Meščanske besede v Pragi slovesno otvorjeno jugoslovansko gledališče, ki se imenuje »Jugoslovanska scena«. Ob otvoritvi sta se igrali enodejanka Bože Sovriča »Odkupljena« in Petrovičeva scena »A zdaj — lahko noč!« Gledališče, ki bo uprizarjalo v originalu srbske, hrvatske in slovenske drame in komedije, vodi naš znani igralec in režiser Zvonimir Rogoz.
Shawove drame v filmu. Znano je, da slavni angleški dramatik Bernard Shaw dolgo ni hotel pristati na to, da bi se njegova dela smela filmati. Kakor poročajo časniki, se je pa sedaj vendarle vdal in dovolil posnetke družbi »Radio pictures Corporation«. Tako bomo v kratkem gledali »Sveto Ivano«, »Ameriškega cesarja«, »Pigmaliona«, »Povratek k Metuza-lemu« itd. lahko tudi v naših bioskopih.
Jubilej Oswalda Spenglerja. Nemški filozof OswaId Spengler, ki je pred leti zaslovel po vsem svetu s svojo obsežno razpravo »Untergang des Abendlandes«, je praznoval te dni 50-Ietnico svojega plodonosnega življenja. Sedaj živi kot privatni znanstvenik.
J&fco želiš Smeti lepe knjige, priste&i k ..Vodnikovi družbi"
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 7. junija ob 20. uri »Pravljica t rajski ptici«, ab. B. Kuponi. Zadnjič. Nedelja, 8. junija ob 20. uri »Netopir«^ Znižane cene. Kuponi. Zadnjič. Pondeljek, 9. junija ob 15. uri »Herman Celjski«. Kmečka predstava pri najnižjih cenah. Zadnjič. — Ob 20. uif »Bobrov kožuh«. Kuponi.
Ptujsko gledališče.
Sreda, 11. junija ob 20. uri »Bobrov kožuh«. Gostovanje mariborskega gledališča.
Celjsko gledališče.
Petek, 13. junija ob 20. uri »Rigoletto«. Gostovanje mariborskega gledališča io ge. Tinke Wesel-Polla.
Binkošti v marib. gledališču. Na bin-koštno nedeljo se vprizori zadnjič v sezoni nad vse zabavna klasična Straussova opereta »Netopir« pri znižanih cenah.
—	Na binkoštni pondeljek, 9. t. m. se vprizori popoldne ob 15. uri Novačanovs drama »Herman Celjski« kot kmečka predstava pri najnižjih cenah, zvečer pa prva repriza Hauptmannove tatinske komedije »Bobrov kožuh«, ki je pri svoji premijeri — zlasti zaradi zelo posrečenega lika perice Wolfovke, ge. Dragutino-vičeve — nad vse uspela. Kuponi.
Kroglasta bolnica
V	ameriškem mestu Clevelandu so ustanovili bolnišnico, ki obstoji iz jeklene krogle, prevlečene z aluminijem. Poslopje ima 5 nadstropij, kjer zdravijo najrazličnejše bolnike s stisnjenim zrakom. Sanatorij ima 22 metrov v premeru in je opremljen kar najbolj udobno.
V	pritličju je jedilnica, v nadaljnih 3 nadstropjih so bolniške in ordinacijske sobe, nad njimi pa je okrevališče. Poslopje je pravcato čudo moderne arhitekture in je stalo 3 milijone dolarjev.
Pristno amerifcanska
Ruska plesalka, princesa Nina Karakt* lo, in Julija Hamilton, ločena žena znanega angleškega pisatelja Cosmo Hamiltona, obe v Newyorku, ste bili dobri prijateljici. Nina je vzela za drugega moža Konstantina Satarkana, ki ga je pa Julija pridobila zase kot ljubimca. Med obe* ma ženama je nastalo vsled tega smrtno sovraštvo in plesalka Nina je tožila Julijo, da ji je odpeljala moža, ji obljubili za odškodnino svojo mačko, obljube pa ni držala. Nina je zahtevala od Julije
25.000	dolarjev odškodnine. Sedaj si sod» niki razbijajo glave nad to nenavadno zahtevo in se ne morejo odločiti za sod-bo.
Madžari se bodo učili poljski.
V	madžarskem parlamentu je 4. t. m. izjavil minister prosvete Klebels-berg, da namerava v srednje, zlasti trgovske šole uvesti pouk slovanskih jezikov. Za najprimernejši slovanski jezik smatra poljski jezik, ker je po zlomu Rusije Poljska prevzela vodilno vlogo med slovanskimi narodi. Med njim in poljskim ministrom prosvete Červinskim je že dosežen sporazum glede zamenjave profesorjev med Varšavo in Budimpešto.
Primeren odgovor na neprimeren nagovor.
Neki domišljavec je znanega filozofa Lichtenberga opozoril na njegova nenavadno velika ušesa. Veliki filozof je mirno pogledal surovino in mu potem odgovoril: »Res je, za človeka so moja ušesa prevelika —, toda Vaša so za osla premajhna!«
Mlada vdova.
Govornik ob grobu: »Vsem vam je bilo delovanje pokojnika dobro znano. Tragična je bila njegova smrt, tragično je, da je zapustil naš dragi prijatelj še mlado, cvetoče bitje. Njegova vdova je stara šele štiriindvajset let . . .!« V tem hipu je mlada vdova bolestno zastokala, nato pa se je izvil iz njenih ust glas: »Ne, šele triindvajset!«
Sfrtn 1
MarlfioMl VECERNIK Mra
sscsssns
V M a r i b o r tf,JHne 7. VT. 1930.
Čiščenje naših krajevnih imen
(Piše Davorin Žunkovič)
5.	»Vuzenica« in »Vuzmetinci«.
Jezikovna podlaga teh dveh bistveno sorodnih imen je bila do danes popolnoma zastrta. J. Mravljak se je s tem predmetom sicer že mimogrede bavil v svojem spisu »Vuzenica v srednjem veku« (Maribor, 1927), ter ugotovil, da ne poznamo prvotnega Imena te naselbine in domneva, da imamo tu menda popačeno obliko »Ložnica« ali kaj sličnega, k čemur pa sta ga očividno speljali imeni '-Ossenitz-Terg« in »Ossenitz-Wess« v krajepisnem slovarju K. Schmutza (Gratz, 1822). Je pa to že radi tega omembe vredno, ker so^ te oblike še prvotnim res veliko bližje kakor one v današnji rabi. Iz »Vuzmetinci« so pa Nemci že 1. 1322. napravili zgolj sluhu prilagodeno in brezpomembno obliko »Wiczmansdorf« in pozneje »Wiesmannsdorf«, ker tudi niso spoznali več pravega jezikovnega jedra tega imena.
V	obeh imenih se pa skriva prako-renina »us, uz, už«, ki jo poznata tudi staroindijski in staroiranski jezik za »sol«, ki se je pa v slovenščini ohranil le še v krajevnih imenih, navezanih na solna ležišča. Da-li je pa znano pri Vuzenici še danes kako mesto za solno rudo ali kak izvirek slane vode — slatine — ali saj kaka tradicija o takih, tega še nismo pozvedovali. Mogoče je pa, da so kopali nekdaj tu res kako solno rudo ali jo izluževali.^oda ves sled je izginil, ko je bilo ležišče že izčrpano ali pa je dala monopolska uprava dotično jamo ali rov zasuti, kakor se je to zgodilo tudi drugod. Upamo pa, da bo ravno ta opis krajevnega imena izzval pobudo, da se stare krajevne pripovedke vnovič pretresejo in to tembolj, ker je vuzeniški župan, J. Mravljak, sam zelo marljiv raziskovalec zgodovinskih vprašanj Dravske doline.
Zgodovinsko pravilno ime bi se naj torej glasilo »Uzenica« ali »Osenica«, ker je bila ta oblika v rabi še pred sto leti, in ker je znano, da se ljudska govorica rada izogiblje začetnega »U«, kar smo ugotovili tudi pri imenu ,>Aussee«, kojega najstarše ohranjene oblike so bile »Ousse« in »Ossach« Da je pa naše tolmačenje imena vsekakor v nekaki zvezi s soljo, razvi_ dimo tudi iz tega, da so celo Nemci spoznali izraz »uz« kot istoveten za »sol, sal, Salz« in prevedli naše Uze-nice v »Saldenhofen«.
Isto velja za »Vuzmetince«, kjer pa narava sama še danes potrjuje to ime. Je tam izvirek slane vode, katero bale umne inštedljive gospodinje rade izrabljajo pri mesitvi krušne moke, in ker se pri tej priložnosti rabijo večje količine soli, je najugodnejše, ako se vzame že slana ali kisela voda, ki tudi izdatno pospešuje kipnj-inje.
Da se je izoblikovala iz imen Uze-nlca« in »Uzmetinci« pozneje »Vuzenica« kot vzporeden izraz za sol ali slatino, in »Vuzmetinci« za poimenovanje prebivalcev pri izvirku slane vode, je popolnoma razuiiievno. ker 'dodaja štajerski Slovenec običajno skoro vsaki besedi z začetnim »u« še »v«, kakor uho — vulio, uš — vuš. uzda — vuzda.
Radi te posebnosti liudske govorice bo menda težko doseči, da se uvede jo zgodovinsko pravilne imenske ob' like »Uzenica« in »Uzmetinci« v ljudski rabi, toda uradno se moralo tako glasiti, ako hočemo ostati dosledni pri čiščenju krajevnih imen.
Tu je umestno še vnovič povdariti, da je tolmačenje krajevnega imena ta ke vrste Ie popolnoma zanesljive, ako etimologijo potrdi tudi narava, kar pa tudi ni vselej več mogoče, ker se je narava cd prve imenodaie že tudi lahko spremenila. Solna ležišča so n. pr. lahko že davno izčrpana in rovi zasuki: solno zmes je s časom že izprala deževnica: slatinski vrelci so se združili s sladko vodo in potresi so često povzročili, da je dosedanji pramen kisle ali slane vode tu izsrinil in se je potem pojavil kje drueod. Take izje me so sicer precej redke, ali mora se t njimi vendar računati.
6. »Dogoše« ali »Dolgoše«?
V	zadnji dobi je nastala vnovič zmeda, da-li je pravilno ime znane obdravske naselbine »Dogoše« ali »Dol-goše«. V »Geografskem Vestniku« (III. 1.) beremo celo obliko »Dagoše«, katere niti ne smemo vrezati tiskarskemu škratu na rovaš, ker se dosledno ponavlja v besedilu kakor tudi v pridani risani mapi. Vemo sicer, da navaja Janisch v svojem nemškem slovarju štajerskih krajepisnih imen »Lendorf* tudi kot »Dagoše«, toda uradno rabljena slovenska oblika je bila, saj v zadnjnh tridesetih letih, tudi v Avstriji vedno »Dogoše«.
Zgodovinsko pravilna oblika je pa »Dolgoše«, in naj se to ime že končno uradno uvede. To ime je moralo namreč imeti že v stari dobi to obliko, kajti drugače bi pozneje prisiljeni Nemci ne bili prevedli imena v »Le gindori« (1. 1100) ali »Lengendorf« (1. 1265.) Vas se pa res razteza ob popo-topni stopnji Drave na dolgo, in je bila radi tega vtisa s časom od sosedov označena kot »dolga vas«, kar se tudi drugod ponavlja pod sličnimi pogoji Smatramo torej to obliko kakor to tolmačenie kot neoporečno.
7. »Zrkovce« ali »Vrhovce«?
Ta obdravska vas je že imela ne-
broj raznolikih imen. kakor: »Serko vec, Serkovci, Zrekovce« in »Zerkov-ce« v slovenski, »Z\verkendorf, Z\vit-tendorf« in »Z\vettendorf« v nemški rabi. Nekateri so celo hoteli uvesti ime: »Vrhovce«, katero se naj uvede zopet v občo rabo, kajti najstarejša oblika v listinah jc bila »Werchen-dorf« (1. 1161). »Werchendorf super Drauum« (1. 1190), »Werchendorf« (L1300). Napačne oblike so se pa razvile zgolj iz sluha. Če je bil kdo vprašan, odkod je, je rekel: iz ali z Vrhove, in tem potom je dobilo ime začetnico »z« ali »s«; katera pa nikakor ne spada h korenini pravega imena.
Ime »Vrhovce« so morali dati "Dol-gošani«, katerim so bili v razmerju teka Drave »Vrhovčani« nad njimi naseljeni sosedje.
Pri prerekanju o pristni obliki tega krajevnega imena je v /^Slovencu« št. 84 nekdo podal skrajno čudno nazor-,ie. Tam beremo: »Vsega ne gre izvajati i7. preteklosti, ab origine!« Toda ravno >ab origine«. t. j. iz prvotne oblike moramo izvajati vsako krajevno ime. kajti prvi imenodajalec ie ve-dH in imel jasen vtis, zakaj kraj tako ali tako imenuje. Kako pa naj mi danes razpoznamo prvotno ime. ne vpoštevamo najstareiše oblike? Pav no zgodovinski oodafki nas vodijo iz zmot: iz modemih ob,!k »Serkov'e Zrkovci« in - Z'vettendo>'f« pa ne bn nikdo več prišel na originalno, naravno in jasno ime »Vrhovce«!
PRAVI
FRANCK:
vedno
odlfina kakovost!
Rablieu oflqouor
Društvo nasprotnikov smrtne kazni v Kanadi je prišlo na originalno idejo. Poslalo je namreč državnemu rablju dopisnico s plačanim odgovorom in prošnjo, da naj izreče svoje mnenje o vprašanju smrtne kazni. Rabelj je takoj odgovoril in sicer sledeče: »Misel, da bi se mogla smrtna kazen odpraviti, mora v-znemiriti vsakega pametnega človeka, ki spoštuje zakon, Ako bi kdo izmed vas
—	dragi gospodje — izvršil umor in bi ga sodišče obsodilo na smrt. potem bi mi bilo v posebno radost in zadoščenje, da izvršim smrtno kazen.«
Nenavadna smrt grobarja.
60-letni grobar v Spiškem Mnišku na Slovaškem, ki je stotinam svojih sožup-ljanov izkopal grobove, je postal sit življenja in je sklenil se prostovoljno ločiti od sveta. Pa kdo mu naj skoplje grob? Sam je šel na pokopališče, se vlegel na zemljo in določil mero za grob, ga izkopal, nato pa šel v mrtvašnico. Tam je snel klobuk, si dal na glavo dinamitni naboj, nataknil klobuk zopet na glavo, zažgal vrvico od naboja in mirno čakal smrti. Njegova glava je bila dobesedna razkropljena v koščkih po stenah tar-(tvašnice.
Se enkrat Ljudska uniuerza u Studencih
Gospod urednik! Dasi ste izrazili v sobotni številki k epilogu o polemiki glede Ljudske univerze v Studencih svojo željo, da bi se preložilo razjirav •janje o njenih smernicah na začetek nove sezone, vendar upam, da mi boste dovolili v tej zadevi še malo prostora, ne radi moje osebe, ampak radi stvari same. Saj vidite, da Vaš poročevalec zahteva program. Programi za Ljudske univerze pa se morejo napraviti sedaj, o počitnicah. Že v za-j četku sezone je namreč potrebno j delo in sicer delo po programu. Zakaj če ne bomo imeli podrobno izdelanega in vsestransko utemeljenega programa z vsemi smernicami in cilji, kakor si ga zamišl ja g. članka r, potem bomo imeli ob zaključku prihodnje sezone zopet — »negativen uspeh«, kakor smo ga imeli po njegovem naziranju v pretekli sezoni, dasi so predavanja delavstvu zelo ugajala. Saj je svoj čas ravno isti poročevalec pisal sam o »rekordnem obisku in sijajnem uspehu«.
Pa da ne zaidem predaleč in se izognem k epilogu polemike novi polemiki, zato se omejim le na nekatere ugotovitve.
Nimam ne vzroka, niti nc povoda, da bi skušal na katerikoli način zabrisati vse nedostatke glede na cilj in program pretekle ali pa bodoče sezone studenske Ljudske univerze. V članku od 26. pr. m. sem to odkrito povedal in tudi podpisal. In pri tem svojem naziranju sem ostal kljub lepim besedam epiloga. Kogar zanima, naj si še enkrat prečita moj članek.
Na vsak način pa se moram odločno. zavarovati glede izraza »iztrga-nje« in usmerjanje drugam«. Ta dva iz mojega članka iztrgana izraza rabi Vaš poročevalec v taki zvezi, da dobi to »iztrganje« in "usmerjanj0 drugam« povsem drug pomen, namreč — zavajanje. Tega namena seveda Ljudska univerza v Studencih ni imela. To jc tudi jasno videlo in čutilo delavstvo samo. Zato pa je posečalo predavanja kljub pogostim vremenskim neprili-kam tako vztrajno in mnogobrojno. Na čast vsem predavateljem moram odkrito prignati, da tudi oni niso dali nikoli niti trohice povoda. da H kdo mogel pj'bova predavanja tolmačiti v tem Smislu. Vsi smo Imeli le strem-lienje. nuditi poslušalcem nekaj, kar jih zanima, česar pa niso imeli preje prilike ne videti ne slišati, vsai ne v taki obliki, kakor se jim je nudilo pri Ljudski univerzi. Zal pa, da jim nismo mogli v pretekli sezoni nuditi več duševnega razvedrila v kolikor namreč niso bila predavanja za nje. fizične delavce, že sama no sebi razvedrilna. Zakaj kdor opravlja te/ko fizič. delo. mu je lahko duševno delo često tudi razvedrilo. Saj se tudi duševni delavec tupatam razvedri s fizičnim delom. In takega duševnega razvedrila, kakor .ea nudijo prav in nrimern^ podana predavanja bo našemu delavstvu privoščil vsak. kdor mu hoče dobro. To 'ia brez vsake -ironij" in »cinizma«. Zakaj tudi naš fizičn5 delavec je morda v sedanjih razmerah š? bolj potreben takega razvedrila. kakor marsikdo drugi. In če "a n« najde, si ?a poišče sam bodisi v gost;lni ali na kod drugod, kar mu navadno ni v nie-
gov materijalni, še manj pa v moralni prid.
Na vse drugo se mi nc zdi nit' umestno niti potrebno odgovarjati Epilog se morda prav lepo čita, a kljub mnogim besedam ne vsebuje skoro nič konkretnega. Zakaj »cel1 ljudje« in »značaji« se ne ustvarjajo samo z več ah	praznimi bese-
dami, programi in teorijami in še to ' par sezonah predavanj po Ljudskih univerzah. Tega ni mogoče doseč niti ne pri drugih slojih, ki imajo mnogo ugodnejše razmere in pogoje, ka kor jih pa ima naše delavstvo. »Ceh ljudi« in »značaje« ustvarja še le dol' ga in težkih izkustev polna šola živ ljenja.
Sicer pa sklepam prav z istim ape lom kakor zadnjič. Namreč: kdor im« resnično »stremljenje po čim uspeš nejši funkciji te velevažne ustanov« ter hoče z besedo in dejanjem k nje nemu uspehu doprinesti vse svoje si le«, mu je vedno odprta pot, da re.' preide od časniških besed k stvarne mu in resnemu delu. Naj dejansko po-izkusi; potem bode vsaj uvidel, dl ostane teorija vsled raznih okolščit žalibog često le teorija in nič drugega
Mre n.
Papeža žalil
je trgovec Evgenij Bassani v Parmi,' Italiji. Zgodilo se je to že meseca mar ca 1929, razprava pred sodiščem Ps se je vršila šele te dni. Takrat so ot priliki neke cerkvene ceremonij* prišle k njemu ženice in hotele imet* bel in rumen papir za papeške zastavice. Kapricirale so se na posebni tofl rumene barve in noben papir te barve. ki jih je pokazal trgovec, jim n' ugajal. Končno je trgovec ozlovoljet1 izustil neko bolj debelo na račun pa* peza. Zenice so to kasneje pripovedovale svojim prijateljicam in stvar je končno prišla do ušes tudi oblastem-ki so dvignile obtožbo. Trgovec se je branil, da je dotične besede rabil bol) v šali. Sodišče ga je obsodilo na pet mesecev zaoora in 1000 lir globe toda pogojno.
□onausk? most med lugoslo uijo in Rumunijo
Iz Beorrrada poročajo, da pri Brz1 Palanki neprestano sondirajo teren h* iščejo Primeren prostor za zgradbo mostu če/ Donavo, ki naj veze Jugoslavijo z Pummiijo. Enaka dela se vrve na runiunski strani. Most pri BrzJ Palanki bi zvezal dve važni prometu' žili jugoslovenskih državnih Železnic z rumimsko železnico. Ena teli žil slovita transverzalna proga Pordeau* —Odesa, druga pa transbalkanska nro^a Prahovo--Niš—Kotor. Tako pl Pumunija, Poljska in Češkoslovaška dobile direktno zvezo z morjem.
Rekord glede nezakonskih otrok
ima Avstrija in v Avstriji zopet Kor?k ška. Tako :e izračunal dvorni svetn’-^ dr. V. Hetke na Dunaju, bivši vodja o ^ deika državnega statističnega urada prcbivalsko gibanje. Izračunal je. da • v Avstriij ena četrtina vs-ch otrok ■ zakonskih, na Koroškem pa P°jC"e. celo do RO"«. Na drugem mestu _srtede zakonskih otrok je Švedska, na tre J Nemčija
V	M a r f T> 'tf r tt, 'dne 7. V7. t93S/
Mariborski VE C E K N l K Jutra
»Trt n g,
Potvorb« zgodovine
SUBJEKTIVNO TOLMAČENJE ZGODOVINE. - POTVORJENI ALI PODTAKNJENI IZREKI SLAVNIH MOŽ.
Znano je, da je zgodovina tisti veda, ki se najbolj potvarja in razlaga pač tako, kakor se zdi posamezniku, ki jo piše ali pa struji ali stranki, kateri služi. Tako n. pr. vemo iz najnovejšega časa, iz svetovne vojne, da Italijani pri Vittoriu Venetu na Benečanskem niso dosegli absolutno nikakršne zmage, ker se je avstrijska vojska sama in prostovoljno razšla, da tako sankcijonira revolucijo in novo dobo, kljub temu pa se v vseh italijanskih šolah uče, da je ta zmaga odločila svetovno vojno. Kakor se potvarja zgodovina sama, tako se potvarjajo pa tudi zgodovinski izreki slavnih mož ali Pa se jim kar podtikajo, čeprav jih nikdar niso izrekli.
Tako je n. pr. danes povsod znan izrek, ki bi naj ga bil izrekel francoski kralj Ludovik XIV.: »L’ čtat c’ est moi!«
—	država sem jaz. Ludovik pa je bil, posebno v prvih letih svojega vladanja vse prej kakor bahač ali nadutež in je vedel, da bi se bil s takimi besedami samo osmešil. Pravijo, da je izrekel te besede kot 16-leten deček dne 13. aprila 1655 v parlamentu. Tedanji njegov govor je bil sicer moški in zelo odločen, a teh besed ni bil izrekel. Tudi Voltaire, ki je pisal veliko delo o kralju Ludovi-ku XIV. in ki pripoveduje' marsikako anekdoto o njem, ne ve o tem nič poročati.
če zgodovinar govori v šoli o švedskem državniku Akslu Oxenstjernu, ali če sploh kje pride v pogovor, bo vsak citiral iijegove besede: »Ljubi sin, ti ne veš, s kako majhno pametjo se vlada svet!« (Au nescis, mi fili, auantula pru-dentia mundus regatur!) Pregledali pa so vsa Oxenstjernova pisma, ki jih hrani kodanjska narodna knjižnica, a tega stav ka le niso našli nikjer. Nadaljno raziskovanje je nedvomno dognalo, da jih Oxen-stjerna sploh nikdar ni niti napisal niti jzgovoril, pač pa se je bil nekako tako Mrazil papež Julij III. napram nekemu Portugalskemu menihu, ki se mu je čudil kako more obvladovati ves svet.
Nerazdružljiva s Cezarjem sta Rubi-
kon in stavek:	»Kocka	je	padla«,	ali
»kocka naj pade!« Te besede naj bi bil iz rekel slavni vladar starih Rimljanov, ko je jahal čez Rubikon. Če pa pregledamo Cezarjevo delo »Državljanska vojna«, smo kar presenečeni, ko Rubikona niti ne omeni in sploh nanj ne misli in da tudi nič ne ve o kaki odločitvi, ki naj bi bila z Rubikonom v zvezi. Ta govorica je nastala šele po Plutarhu, ki je pa pisal več kot 100 1*21 po Cezarjevi smrti in se veda ni mogel vedeti, kaj je takrat Cezar mrmral, ko je šel nad Pompeje. Prav tako ni res, da bi bil slavne be-»Eppur si muove!« — in vendar se vrti, izrekel znameniti astronom Galileo Galilei. V resnici pa je te besede prvi izpskel abbe Traily v Parisu 1. 1761., torej 128 let za Galileijem.
V	protestantskih knjigah čitamo skoraj na vsaki strani, da je bilo geslo jezuitskega reda: »Namen posvečuje sredstvo!« Zastonj so jezuiti izjavili sto in stokrat, da to ni res, a imeli so prav, kajti ta rek je zapisan šele v slavnem Pascalovem delu »Lettres provinciales.« Imel je navado in namen prebrskati vsa še tako neznatna dela španskih in fiatu skih jezuitov, in vse kar je tam našel, je pripisal jezuitom v splošnem. Pa tudi Paskal ni dobil tega izreka v nobenem delu kakega jezuita, ampak le nekod stavek: »Mi popravljamo napake sred' stev s čistostjo namena.«
Pa tudi novejšim pregovorom in re kom se ne godi nič bolje kot starim, tudi te so ponaredili ali jih sploh kar komu pripisali. Vojskovodja Cambrone naj bi bil baje rekel pri Waterloo: »La garde neurt ct ne se rend pas« — garda umrje, a se ne vda. V resnici pa je ustvaril ta stavek šele časnikar Rougemont, dočim je Cambrone na poziv, naj se vda, odgovoril čisto drugače, tako, da tu-ne moremo napisati. Docela potvorjene so pa naposled tudi Goethejeve zadnje besede: »Več luči!«, ki naj bi pomenilo — več izobrazbe. Rekel je le slugi: »Odpri okno, da bo prišlo v sobo več svetlobe!« Takih in sličnih potvorb je še brez števila.
Kapitalizem
POJEM.
ŽRTVE KAPITALIZMA. — BEG Z DEŽELE KOT NJEGOVA POSLEDICA.
stojimo pred različnimi vprašanji, ki jih bo treba reševati in rešiti. Eno takih socialno tako pomembnih vprašanj je tudi razludenje dežele. Ta pojav pa ni samoroden. ampak segajo njegove korenine zelo daleč in tako globoko, da ni tako lahko slediti njegovemu izvoru.
Prvi vzrok je vsekakor kapitalizem. Dasi je ta beseda vedno na ustih inteligenta iti preprostega človeka, vendar ni njen pojem dovolj jasen. Naj ga predočimo vsaj v njegovih bistvenih potezah. V ta namen moramo seči par sto let nazaj, v čase mer-kantilizma, to je onega gospodarskega sistema, ki stremi za kopičenjem državnega bogastva. Prva taka go-spodarsko-politična šola se je otvori-la na Angleškem. Izrazit zastopnik merkantilistične politike je bil tamkaj Cromwell, na Francoskem Colbert, v Nemčiji Fridrik Veliki in v Avstriji Jožef II. Bistvo merkantilizma je bilo: Penar ustvarja trgovino in trgovina denar. Mcrkantilizem sl je osvajal Pravico nad vso produkcijo. Iz pojmovanja merkantilstvo je rastla tudi Potreba po pospeševanju gospodarskega življenja. V smislu zahtev novega časa — ki pa so sc po nazoru knezov In njih uradništva krilc z njihovimi osebnim! interesi — so vladarji podpirali in pospeševali one pr-Vir*e gospodarstva, od katerih so si nadejali »napredek«. Poljedeljstvo je mio neupoštevano. Kar pa se je do 19. stoletja razvilo na industriji — in rav-j3 nj,ej J,e bistveno slonela nova gospodarska kultura — je pripisati smo-
lr«n»inu«/avil»l^u *n ‘Hiciiativi birokracije. Kompliciran sistem odredb — Dremlje, privilegij, trgovsko-politič-
ne ugodnosti itd. — je položil temelj novemu gospodarskemu življenju In je rodil gonilne sile v interesiranih gospodarskih subjektih. Iz teh so zrast-le nove gospodarske oblike.
A teli novih gospodarskih oblik in delavnosti niso povzročili vladarji. Odločilen za ves poznejši čas do danes je bil preobrat, ki je nastopil v drugi polovici 18. stoletja. Prinesla ga je nova liberalna ideja, t. j. vera v blagoslovljen učinek svobodnega in neoviranega delovanja zasebnih gospodarskih subjektov. Le ti so prevzeli voz, ki so ga dotlej vozila kljuseta birokratizma.
Liberalna ideja se je tik pred po-četkom 19. stoletja zgostila v jasen gospodarsko-političen program, čigar temelj je bil nauk francoskih narodnih ekonomov, imenovanih fiziokrati. osobito pa narodno-gospodarski sistem škotskega profesorja Adama Smitha. V njegovi individualistični ideji je bil osnovni princip stremljenje po zasebni koristi. To stremljenje da uravnavajo naravni zakoni, tako da služi istočasno tudi splošnemu blagostanju. Z najpopolnejšo gospodarsko svobodo se bo sam no sebi razvil najpopolnejši gospodarski in družabni red. Tako ie učil idealni Smith. Dočim pa so fiziokrati učili, da je edlro poljedelstvo produktivno, je bilo Smithu produktivno vsako delo. ki ustvarja trajno koristne tvarne dobrine.
Iz te gospodarske svobode so pognale nove delujoče sile — kapitalizem ali kapitalistično podjetje.
Kapitalizem je gospodarski način, čigar specifična gospodarska oblika je podjetnost in njen namen pa po-množitev tvarnega premoženja ali
profit. Tvarna vrednota, ki se v ta namen porablja, je kapital.
Značilna za pojmovanje te gospodarske oblike je brezosebnost. Lastniki podjetij ostajajo namreč v ozadju. To se očituje osobito v takozvanem afektnem kapitalizmu, kjer stopajo namesto prejšnjih osebnih kapitalistov ali kapitalističnih družb brezosebne delniške družbe ali neznani delničarji. Namesto prejšnjih osebnih lastnikov vidimo papirnate enote-efekte. Ti sc na posebnem tržišču — efektni borzi
—	kupujejo in orodajajo kakor vsako drugo blago. Kdo ve, kdo in kje so lastniki (delničarji) kakega pomembnega podjetja, od katerega zavise tisoči delavnih rok!
Ta revolucijonarna sila je zaigrala svojo prvo pesem na račun poljedelcev, kajti zemeljskim veleposestnikom je bila zemlja predmet za visoke zemljiške rente, ki so jih plačevali najem-niki-kmetje in rokodelci. Na teh rentah so se ti veleposestniki mogli preleviti v veletržce in bankirje. Ko so izsesali poljedelce, so obkolili industrijo in trgovino.
Kapitalizem si je znal ustvariti tako mogočne postojanke, da je danes absoluten gospodar tvarnih dobrin in poljubno narekuje nele gospodarskemu, ampak tudi duhovnemu življenju. Njegov duh in njegova volja sta stalna čuvarja blagovnega trga.
A kapitalizem ni monopoliziral le gospodarskega življenja, to je: on se ne dotika le finančnega, industrijskega in trgovskega življenja ter politične moči. Osvojil si je vse življenjske po-
trebščine in si podredil celotno javno življenje. On vlada tudi nad kulturnim življenjem in je tako postal življenjsko vprašanje. Njegov duh odseva iz naše duševnosti, naši vzori so njegovi otroci. — Vsi smo postali njegovi oboževalci ali bolje: sužnji.
Še najmanjša njegova sila je bila do nedavno na kmeta. Danes je tudi v tem pogledu drugače, dasi je od vseh gospodarskih subjektov kmet edini, ki je od trga še najmanj odvisen in je v svojem gospodarstvu nekak zaključen gospodarski organizem. Saj je tudi on vedno bolj navezan na zamenjavo pro izvodov. Z rastočimi potrebami se vedno bolj oddaljuje resnični gospodarski neodvisnosti. Z odvisnostjo od trga pa postaja vedno večja žrtev kapitalizma. To ni nikaka težka naloga, kajti prvič ima kapitalizem mogočne postojanke in drugič ima opraviti s šibkimi poedinci. Bilo jc pač vedno tako, da jc šel pritisk v smeri najmanj šega odpora. In ravno od kmečke stra ni je najmanjši, ker živi v tej armadi vsak zase.
Povprečni indeks kmečkih pridelkov iz 1. ir:9. je bil 1548, Industrijal-nih surovin, Izdelkov in kolonijalnega blaga pa 2110. Te številke kažejo dovolj naravno nesorazmerje med cenami agrarnih in drugih proizvodov. Cene agrarnim pridelkom so veliko nod ceno kolonljainega lit tekstilnega blaga, to je onega blaga, ki ga kmečka hiša najbolj potrebuje. Kmet torej razmeroma ceno prodaja In drago kupuje.
To je jasen dokaz, koliko mora kmet žrtvovati kapitalizmu.
Pomanjkanje strokounjakou v ruskem goepodarstuu
Pomanjkanje strokovnjakov sili vodilne ekonomske organe v SSSR., da pripravljajo nove kadre strokovnjakov. Državna komisija za načrte ie izdelala nedavno tak načrt za pripravo strokovnjakov. Pri izdelanju načrta so se ozirali na okolnostl v razvoju narodnega gospodarstva Rusije. Danes dela v ruskem narodnem gospodarstvu vsega komaj 300.000 strokovnjakov. Višje kvalificiranih je samo 117.000. Prilično polovica tehniškega osobja nima visokošolske izobrazbe. Po preračunih državne komisije v petletnem gospodarskem načrtu je predvidena potreba nad 1,200.000 strokovnjakov, največ v kmetijski panogi. Število kmetijskih strokovnjakov se mora tekom 5 let pomnožiti sedem- do osemkratno, industrijsko - tehnični kadri pa najmanj štirikratno. Ljudski komisar za kmetijstvo zahteva v teku 5 let 79.000 strokovnjakov z višjo in 367.000 s srednjo kvalifikacijo: komisar za trgovino in industrijo 120.000 z višjo in 200.000 s srednjo kvalifikacijo: komisar za promet 30.000 z višjo in 90.000 strokovnjakov s srednjo kvalifikacijo. Ako pa bi se hotelo v polnem obsegu zadostiti potrebam vseh panog ruskega narodnega gospodarstva, bi bilo potrebnih 360.000 strokovnjakov z višjo in 860.000 s srednjo kvalifikacijo.
Denar ali odlikovanje?
V	nemško - francoski vojni je kralj Viljem naročil grofu Bismarcku, da naj izroči nekemu vojaku, ki je pokazal prav posebno hrabrost, železni križec I. razreda. Bismarck je vojaka takoj poklical k sebi in se hotel prepričati o njegovem mišljenju. Zato ga je vprašal, kaj bi rak sprejel: 300 tolarjev ali pa železni križec.
Vojak je nekoliko pomišljal, nato pa mirno vprašal, koliko je vreden križec. Bismark mu je pojasnil, da 3 tolarje, ostala vrednost pa se ne da izraziti v številkah.
»Potem pa ml dajte 297 tolarjev In kri« žec« je odgovoril vojak.
Bismarck je takoj uvidel, da ima pred seboj ne samo hrabrega vojaka temveč tudi zelo prebrisanega človeka, ki Sl Sna pomagati iz vsake zadrege ter mu je smehljaje se, Izročil 297 tolarjev in železni križec.
Otroški miting Podmladke Rdečega križa
V	nedeljo se jc vršilo, kakor smo Že poročali, v mestnem parku tekmovanje otrok in Šolske mladine v raznih tekih in vožnji z otroškimi vozili. Tekma se jc vršila pod vodstvom priznanih prijateljev mladine gg. Mirka Ravterja, P. Cestnika in Ivana Lavrenčiča. Reditcljstvo so opravljali gozdovniki. Doseženi so bili sledeči rezultati: Skiro: deklice 3 leta: 1. Lavrenčič Metka: dečki 4 leta: 1. Glumač Lazar; 5 let: 1. Pfrimer Wolfgang; 6 let: 1. Blanke Ernst, 2. Homec Marijan. 3. Ločnlk Boris; 8 let: 1. Blanke Otto. I. skupina deklic:
1. Thalmann Helga, 2. Serianz Edita, II. skupina deklic: 1. Černič Bariča,
2. BrandstUdter Erika, 3. Merčun Sonja; 10 let: I. skupina dečkov: 1. Zorko Erih, 2. Mihorko Milovan, II. skupina dečkov: 1. DernovŠek Janez, 2. Černič Dušan, deklice: 1. Skušek Silva. — Tek (navadni): do 9 l*t dečki :
1. Kalout Herb^-t. do 10 let dečki: 1. Skala Uroš, 2. Blausteiner Branko, 3. Kovačič Marijan, do 12 let dečki: 1. M"'i1ac Boris:	skavti:	1,	Kardinar
Jožef, 2. Kocmut Drago, 3. Stiebler Branko: deklice: 1. Ussar Inge, 2. Rungaldier Inge. 3. Kotlk Lotte. — Tek v vrečah: dečki: 1. Van&k Janez,
2. Skala Iljoša. 3, Van^k Jurij. — § t a-teta: dečki: L realka I. 2. mešČ. Sola.
— T r i c 1 k 1 j I: dečki: 1. ManuČi Lujo (Osijek), 2. Sancin Davorin. 3. Stefln Milančck, deklice: 1. DokSa Olga. — Obroči: dečki: 1. Sedmak Drago, 2. Klemenčič Mirko, deklice: 1. Černič Stazika, 2. Zalokar Sonja.
— B i c ! k 1 j 1: dečki: 1. StrmSek PavelČek. 2. Baš Uroš. 3. JurlS Herman. — Vsi navedeni tekmovalci dobe kot nagrado za doseženi uspeli Učne diplome, ter se pozivajo, da Jih dvignejo od sobote naprej v trgovini »Sport-Ropllč« na Grajskem trgu. — Čestitamo k uspehu!
Član Vodnikove družba, ali al Xa pridobil drulbl Mata novega ilanm!
Stran 8
Mariborski VEČERNIH jutra
VMariboru, 3ne 7. VI. 1930.
Šport
Sodniška sekcija, siužbeno.
Prijateljsko tekmo mladine Rapid:Že-/ezničar dne 8. t. m. ob 16. uri na igrišču 5K Rapida sodi gosp. Bergant; prijateljsko tekmo SK Svoboda : SK Železničar rez. dne 9. t. m. ob 16. uri na igrišču SK Železničar sodi g. Marinič. Načelnik.
ISSK Maribor, lahkoatletska sekcija.
Drevi ob 19. uri važen sestanek na igrišču. Načelnik.
Mariborski zimskošportni podsavez.
Glavna skupščina JZSS bo v nedeljo dne 15- VI. dopoldne v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Ponovno pozivamo člane, da pošljejo svoje delegate ali pa vsaj pooblastila pravočasno podsave-zu. Odhod delegatov iz Maribora dne 15. junija ob 5.30. Če je dovoljena polovična vožnja, bo o tem obvestil JZSS vse člane v službenem glasilu. — Tajnik.
Ceneni automobili spet prevladujejo
Nimamo še točnega pregleda o sedanjem stanju ameriške avtomobilske produkcije. Zdi se pa, da je zaznamovati zopetni narast produkcije napram zadnjim iesecem 1. 1929., ko je silno padla. Vkljub temu pa je produkcija v prvih mesecih 1930 še vedno za 40% manjša nego v istih mesecih 1929.
Fordove tvornicc so si opomogle napram mogočni konkurenci General Motors, predvsem radi znižanja cen, ki ga je Ford izvedel decembra 1929. Tako je bilo mogoče, da je Ford v pr-
vih mesecih letošnjega leta.skoro dosegel številke prvih mesecev prejšnjega leta, krog 6000 do 7000 vozov mesečno.
Iz tovarn General Motors so samo Olds-mobili in Chevroleti dosegli številke, ki se vsaj približno dado primerjati z lanskoletnimi. Težki in večji vozovi, Buick, Cadillac, La Salle, ter srednji, Marquette, Oakland in Pon-tinac, pa izkazujejo izredno močno nazadovanje.
Pri tretjem koncernu, Chryslerje-vem, so razmere nekoliko ugodnejše nego pri General Motors, ker so se razmeroma dobro držali Dodge, Chrysler in De Soto, dočim je bilo treba produkcijo Plymoutha znatno omejiti. Produkcija Nash-vozov, ki so nekaj časa na evropskem trgu, zlasti v Nemčiji, imeli velike uspehe, je padla skoro za polovico, Packard za 25%. Ostale tovarne pa imajo zaznamovati nazadovanje produkcije do 60%.
Danes izkazuje avtokonzum v Ameriki, da se kupujejo pretežno ceneni in lahki vozovi. Od 305.000 vozov, ki so bili izdelani v februarju, je bilo
146.000	Fordov in 115.000 Chevrole-tov. To se pravi, da je težišče konzu-ma prešlo na cenene vozove.
Zanimive so številke glede prodaje raznih vozovnih tipov tekom minole-ga leta; Ford z 1,300.000 je na prvem mestu; slede Chevrolet z 780.000, Essex z 190.000, Nhippet z 162.000, Buick z 156.000, Dodge z 116.000, Nash z 105.000. Oldsmobile z 89.000, Plymouth z 85.000, Chrysler z 84.000, Studebaker z 75.000. -
Koncentracija avtomobilske industrije se nadaljuje. Že 1. 1929. je nastal
Chryslerjev koncern, ki je prevzel Dodge, De Soto in Plvmouth. Januarja 1930 sta sc združila Studebaker in Pierre-Arrovv.
S pocenitvo je pričel Ford meseca decembra 1929. sledil je Chevrolet v januarju 1930 in tudi Whippet in Hudson. Začudilo pa je, da niso sledile ostale tovarne, ampak so cene celo dvignile.
Prva ljubezen ne zarjavi.. .
O zanimivem koncu davnega ljubezenskega romana poročajo iz Cassina v Italiji: 84-letni Bernardin Cataldi se je poročil z 67-letno Terezijo Fiorenzo, ki jo je ljubil pred 50 leti in takrat 17-letno dekle zaprosil za roko. Toda ona se je
takrat zagledala v drugega in se tudi z njim poročila. Bernardino pa je odšel v svet in se tudi poročil. Pred meseci pa si je zaželel v Ameriki, kjer je živel, da bi umrl v svoji domovini, in vrnil se je z dolarji. Bil je že vdovec, in njegova prva ljubezen, Terezija, je bila vdova. Ponovno je čez 50 let zaprosil svoj prvi ideal za roko, zakaj umreti ni hotel sam. Terezija ga tokrat ni odbila. Za ženitovanj-sko potovanje sta šla na romanje nekje v bližini.
Za sokolske zletne dni v Beogradu
je zletni ~dbor zasigural 160.000 sob za goste. Zletni odbor računa, da bo izven sokolskih gostov prišlo te dni v Beograd najmanj 150.000 drugih go* stov.
Preselitev pisarne I
Naznanjamo cenj. občinstvu, da smo svojo pisarno preselili iz Aleksandrove c. 24 v
Jurčičevo ulico S
(hiša g remija)
„Vardar“ delniška zavarovalna družba Inspektorat Maribor	1699
Michel Zčvaco
£ukcedja
Igadovlaikl imii
113
»Ničesar ne vem,« je dejala Maga počasi. »Sklepam samo, to je vse!... Toda povejte.mi, ali ste bili kdaj v ožjih stikih z J.ukrecijo? Ali ste jo videli... Ali je kdaj govorila z vami? ...«
»Žal, da... v mojo nesrečo.« ■	;	'	't
»Lukrecija je dala umoriti svojega soproga, nesrečnega vojvodo Bisaglijskega, ki niti ni oviral njene častihlepnosti, niti njenih pregreh. Strast, močnejša od neštetih,strasti, ki so prebivale dotlej v njenem srcu, je edina mogla tirati Lukrecijo do tega umora... Ali (vaš je Lukrecija ljubila?« ■
»To je mogoče, gospa...,« je dejal Ragastens z nekim pridržkom.	1
»Zdaj sem prepričana, da je bilo tako. Lukre-dja je morala v svoji žarki domišljiji zasnovati načrte, ki so bili zavrženi. Odtod njeno maščevanje.«
»Vse, kar govorite, je čista resnica!...«
Maga se je bledo nasmehnila.
»Vidite, kako dobro poznam Lukrecijo,« je dejala majaje z glavo.
»Toda, kaj ste mi rekli, gospa? Da Lukrecija ni stregla Beatrici po življenju!... Po čem sklepate to?...«
»Saj vam pravim, da poznam Lukrecijo. Ona vas je hotela zadeti v dno srca. Ne samo, da vam je hotela pripraviti trpljenje, nego iskala je tudi kakih posebno rafiniranih muk za svojo tekmico.«
»Groza vas je poslušati,« je dejal Ragastens, bled kakor zid.
»Smrt,« je nadaljevala starka, »ni trpljenje v Lukrecljinih očeh. Vajena umora, je ona nehala smatrati ^mrt za strašno kazen. Ono ubija samo takrat, kadar hoče naglo odstraniti kako zapreko. Toda kakor hitro ji je do maščevanja, se Lukrecija, nasprotno, boji, da ji ne bi smrt ugrabila njene žrtve. Ona jo bo umorila, da, toda počasi, ne s sunki bodala ali s strupeno pijačo; strla ji bo srce, pokrila jo bo s sramoto in jo vrgla pred vas takrat, ko bo nesrečnica rajši trpela smrt kakor en sam vaš pogled nase —- in tistikrat se bo Lukrecija pasla nad obupom vaju dveh, sledila vama bo ter nevidno prisostvovala vajinemu temnemu poginu ...«
»Oh! . .. . To je strašno, kruto!« je krikni! Ragastens s hropenjem brezupne bolesti. »Ta ženska je torej resničen satan! ...«
In prijel je Mago za roko.
»Toda odkod jo tako poznate? . . . Kako ste mogli tako natanko uganiti njeno dušo? . . . Torej prihajate tudi vi zaradi nje ... In je ona tudi proti vam zasnovala kako strašno maščevanje? ... In je tudi vam tako zagrizena, besna in neusmiljena sovražnica?«
Nekaj hipov je Maga gledala Ragastensa ' s »vojimi mrklimi očmi, nato pa, z mirom, ki je pre-
tresel mladega moža do diia duše, je odgovorila:
»Moja hči je!....«'
»Vaša hči?« je vzkliknil vitez v strmeči grozi.
»Da, moja hči! . . . Vam se zdi nečuvenost, da goVori mati o svoji hčeri, kakor sem pravkar jaz govorna, o Lukreciji! Zares, strašna mati sem morala biti, da sem rodila dvoje bičev božjih, kakršna sta Cezar ih Lukrecija! .. .«
Maga je skrila obrazov obedve dlani, in kruto Ihtenje jo je popadlO" za grlo. V njenem glasu je bila tako grozna bridkost, obup'te uboge ženske je • bil tako globok in brezmejen, da je Ragastens, ves pretresen od sočiitja, za trenotek pozabil svoje last-^ no gorje. ‘	'
»Vi ste dober človek,« je dejala Maga, ko ji je odleglo; »pomilujete me ... Prav sem vas sodila.«
Vstala je, kakor da še hoče umakniti v čumnato, katero ji je bil dal ribič na razpolago.
»Za svojo zaročenko,« je dejala, »se ne bojte smrti ... Saj vam pravim, da smrt ni maščevanje v očeh Lukrecije Borgia . ..«
»Česa naj se torej bojim?« je vprašal vitez zamolklo.
»Lukrecija je pisala Cezarju ... In Cezar je ob tej uri nemara že na poti proti Capreri...«
Maga se je odstranila. Ragastens, kakor oka-menel od groze, je omahoval in jecljal s tesnobo, izpod katere se je porajala čimdalje hujša besnost
—	jecljal ime, ki mu ga je bila zaklicala kot temno prorokbo:
»Cezar!....«
LXV.
Pomirjeni Borgia.
Nekaj dni je bilo preteklo po prihodu abata Angela v Caprerski grad. Lukrecija je z mrzlično nestrpnostjo čakala, da pride Cezar, ki mu je bila poslala še enega sla. V njeni lastni kakor v duši njenega brata je bil stari Borgia.obsojen. Toda čakala je še ...
Angelo je bil razložil svoj načrt. Trebalo je bilo privesti staro čarovnico v grad. Kadar bo tu, bo ravnala starka sama.
Lukrecija je obsipala abata z vprašanji, kdo da je ta starka, ki jo je bil privedel s seboj. Toda Angelo je mogel odgovoriti le to, kar je vedel, in tega je bilo malo.
Sklenila je torej pustiti abatu Angelu prosto roko.
Njegova prva skrb je bila. navdati starca z neomejenim zaupanjem. Posrečilo se mu je. In četudi se je stari Borgia.ponoči še' vedno zaklepal s trikratnim zapahom, četudi je spal še nadalje vsak večer v drugi sobi, vendar so napadi njegove groze ponehali po uspešnem prizadevanju abata Angela.
Začel je celo odhajati iz gradu; zvečer se je upal tuintam na breg morja, kjer se je izprehajal s počasnimi koraki, premišljaje o številnih pismih, ki jih je prejemal vsako jutro, ter pripravljale 'nisma, ki jih je hotel poslati Cezarju in markiju de Rocca-santa . ..
Sicer pa so zdaj prihajale iz Rima ugodnejše novice. Zdelo se je. da se bo vstaja, ki še je bila razširila vsled Cezarjevega poraza, zadušila v
svojem lastnem pepelu.
Zdaj je papež že premišljal, kdaj se mu bo spel mogoče vrniti v Rim. In prav to je razlagal svojemu zaupniku abatu Angelu nekega večera par dni po abatovem prihodu, ko sta se obadva izprehajala po morskem bregu ob znožju skal. Nekoliko dalje spredaj in zadaj so spremljali papeža njegovi straž* niki.
»Pri dobri Madoni Piedigrottski,« je dejal Ale-ksandef, »nič žal mi ni, da sem izpremenil svoje poletno bivališče, dragi moj Angelo. Tivoli me je nazadnje že dolgočasil. Tukaj imam morje, neizčrpen vir duševnega in telesnega zdravja ... Zdi se rm, da sem se pomladil za deset let. . . Kakšen se ti zdim?«
»"Nikdar še nisem videl vaše Svetlosti tako cvetočih Ilc . . .«“
»To prihaja.od morja, vidiš . . . Kakšen pokoj! Da, Angelo, že nekaj dni se čutim čisto pokreplje* nega .. . Večinoma se imam zahvaliti svoji hčeri. • Kakšno čudovito narav ima ta dobra Lukrecija! Niti za hip me ni zapustila; ni mi prenehala dajati poguma . . . Toda, to še ni vse, Angelo. Res sem dospel semkaj z bridkimi in srditimi mislimi v srcu, toda zdaj ne čutim več moči, da bi kaznoval upornike . . . Moja volja je, da bodi odpuščanje vsesplošno. Hočem, da sc odpro vse ječe: hočem, da do najoddaljenejšega potomstva ostane ta veliki zgled milosti, nad katerim bo strmel ves svet . . -
V	odpuščanju je neskončna sladkost .... Če bi tl vedel, kakšen mir deli to trpinčeni duši! . ..«
In bolj zamolklo, kakor sam pri sebi, je dodal:
»Če jaz odpuščam, bo morda tudi meni odpuščeno!«
V	tem trenotku se je na morskem bregu razločno zarisala črna srnca. Starec jo je videl, ter se oklenil Angelove roke; mahoma ga je bila zopet popadla groza.
»Ali vidiš! .. .« je dejal s tesnobnim glasom-
»Da, vidim .. . Vaša Svetlost naj se ne boji ničesar ... Poklicati hočem stražnike ...«
Senca sc je bila približala, bila je črno oblečena ženska. Angelo je osupnil, ko jo je spoznal. Bila je Maga! ....
LXVI.	,
Življenje za življenje!
Abatova usta, ki so se bila že odprla, da bi poklicala stražnike, so se zopet zaprla. V tem hipu se mu je zazdelo popolnoma gotovo, da je napočila pa* peževa zadnja ura.
»Ni vredno klicati,« je zamrmral starcu na uho, »to je nenevarna reva iz obmorja.«
Stopil je par korakov nazaj, bledega lica in £°‘ rečih oči, predstavljajo si dramo, ki se je imela razigrati na tem zapuščenem pesku obrežja ...
Rosa Vanozzo sc je polagoma približala PaP * žu ter obstala pred njim. Starec ni videl nie11^ obraza, nanol zakritega s črnim pajčolanom, s K terim si ie bila ogrnila glavo.
Kaj hočete?« je vprašal osorno. .
Govoriti sama z Rodrigom Borgia,« je °? ig vprila čudna beračica ter se sklonila tako, da 3° slišal samo papež. In takoj ie dodala:
£ <7r' ■;	v	r—'■'	? iA	:	‘C-'"^»v: V\	•' v	•
VRTNI KONCERT
se bo vršil 3 krat na teden in sicer vsako sredo, sobote in nedeljo, vedno le ob lepem vremenu na vrtu
pivovarniške restavracije ..Union** (preje Gatz) Se priporoča Ivana Dolničar
iteve razglednice! |
Izšlo je 60 krasnih posnetkov Maribora In okolice. Za preprodajalce odgovarjajoče cene. Trgovina s papirjem F. Novak, Go-1 Za kolportažo Sposka ulica. Založba 170 krajevnih posnetkov.	1256
Otomana,
nova Din 500 na prodaj. Židovska ulica 4/II, dvorišče.	1556
Slovenskega Naroda sprejme mlade osebe Hinko Sax, Maribor. 1628
Po dvigu konkurza
^il!ii!l!!!!ni!!li!lini!l!!!!!f!!!lll!l!!IH!!!{!n!!!!l!!!l!!!!!!!||||||||i|||||||||||||||illllillilllllllll!]
tvrdke Maks Durjava & Co., Maribor. Gregorčičeva 24. so v zalogi še
velike množine vseh vrst moškega perila, srajce iz cefirja, poplina, pana-ma, športne in bele srajce, nočne srajce in spodnje hlače vseh vrst, kakor tudi različni cefirji, popelini, sifoni i, t. d. in se bo od danes naprej prodajalo to blago izdatno pod tvorniško ceno.
V	zalogi je tudi velika izbira pižam in blaga za pižame.
Prodaja se vrši na veliko in na drobno edino le v tovarni: Gregorčičeva ulica 24.	1213
E IX. 1222|30-10
Dražbeni oklic.
Dne 28. julija 1930 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Koroška vrata vi. št. 138. Cenilna vrednost: Din 140.696*90, najmanjši po-nudek: Din 79.214‘45.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX
dne 30. maja 1930
podružnica Maribor
Aleksandrova cesta 9 *
Znamka pravega poznavalca. Eleganca, prileganje k vsaki nogi, prvovrstni materija! in izdelek, nizka cena.	1694
Ivana Breganta
izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo pevskemu in glasbenemu društvu »Drava«, društvu U. J. 2. i B., zdravniku dr. Franu Pavliču, prečastiti duhovščini, g. Tumpeju za ginljiv nagrobni govor, vsem darovateljem vencev in šopkov ter vsem, ki so nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.	1664
M ar i b o r, dne 6. junija 1930.
Žalujoča rodbina Bregant.
^©stilna "Hoste" v Radvanju
priredi na binkoštno nedeljo in v pondeljek
velik vrtni koncert
Dobra štajerska vina. Mrzla in topla jedila. Postrežba točna. Na obilen obisk vljudno vabi 1673	gostilničarka.
'“1101
V globoki žalosti naznjava tužno vest, da je najin srčno ljubljeni, nad vse dobri soprog in brat, gospod
Josip 6 rak
nadgeoraeter v pokoju
dne 6. junija 1930 po mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal, Truplo nepozabnega prepeljemo z Du-nala v Maribor.
M a r i b o r, dne 7. junija 1930 Ida, roj. Hama, soproga. Tone. profesor, brat.
Rabljen
Auto OPEL
zaprt, petsedežni, šestcilinderski, v želo dobrem stanju na prodaj. Cena Din 35.000.--. Ogleda sc in preizkusi pri zastopstvu Chevrolet, Trg svobode št. 6. Telefon 28-50.	1695
Na binkoštni ponedeljek v gostilni
Pavešič (Schsragg) Kamnica pojedina jagnjetine in odojčka
s koncertom
VELIKA PRODAJA
POLETNIH NOVOSTI!
urnimi
Več sto novih vzorcev bemberg svile _	1
„	„	„	„	kristal	svile od 22 Din naprej
„	„	„	japonske	foulard	svile od
52 Din naprej Velika izbira izgotovljenih oblek po najnovej-Sih vzorcih.
TRGOVSKI DOM, MARIBOR
Kis z® »lasanje
Špirit za »laganje
. £5-80
JiKOB FERI2HMEC. BURIBOR. iusposka ulica 9 t.l 25-so
čevlji
Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom težke izgube našega ljubega očeta, starega očeta, strica, brata, gospoda
Zahvala
Stran 8.
HTarrlb^ V t? CE ff V K ttflra
V m a r I b' o t tf, m 7. VT/T53S
Gospodično sostanovalko
tudi dijakinjo sprejmem takoj ali pozneje, soba je velika in čista in s souporabo kopalnice, na željo s celo oskrbo. Naslov v upravi lista. 1645
Kupim kuhinjske kredence, stole,
razno pohištvo, obleke, čevlje, otroški voziček, plačam v gotovini. Pismene ponudbe na Makor, Ruška oesta 35.
_____________________1647
Trgovski lokai^v S^rlboru,
v sredini mesta, kjer je bila več let dobro idflča trgovina, se odda v najem. Pojasnila Srečko Pihlar, Gosposka ul. št. 5.	1643
Potnika
z malo kolekcijo, kateremu so vsi kraji v Sloveniji dobro znani, vzamem v svoj avto na trajno potovanje seboj. Ponudbe pod 50.— do 80.— Din. 1671
Časopisni Tnserati pri Hinko Sax, Grajski trg.
1654
Iščem dobro stanovanje
za dve dijakinji, po možnosti blizu parka. Ponudbe pod: »Solnčno« na u-pravo »Večernika«.	1642
Gospoda sprejmem kot sostanovalca.
Židovska ulica 12-1.	1644
SODNA DRAŽBA.
Dne 10. junija 1930 se vrši v Pobrežju pri Mariboru, Zrkovska cesta št. 10 ob 9. uri dopoldne dražba pisarniške o-preme (pisalni stroj, omara za spise, pisalne mize etc.) različnih strojev, ste-laž, kadi, barv in kemikalij, 2 elektromotorjev, tehtnic, vozov itd.
Dne 11. junija 1930 pa pri okrajnem so dišču v Mariboru ob 10. uri v sobi št. 27 dražba nepremičnine vi. Št. 394 k. o. Pobrežje, obstoječe iz hiše št. 10 Zrkovska cesta, tovarniških poslopij in iz zemljiških parcel v skupni izmeri 52 a 17 m* v cenilni vrednosti Din 406.686.90. Najmanjši ponudek za nepremičnino znaša Din 207.939.50, vadij pa Din 40.670—. Inventar, cenilni zapisnik in dražbeni pogoji so interesentom v pisarni podpisanega konkurzne-ga upravitelja med uradnimi urami (8,-12. in 3.-4) na upogled, kjer se tudi dajo ustmena pojasnila.
Dr. Bučar Eduard, advokat, Maribor, 1660 Aleksandrova cesta 12, pritličje.
Prodam nedograjene vile, oddaljene 5 minut od Glavnega trga, 10 let davka proste, z letnim donosom Din 48.000, za Din 450.000.—. Vprašati t* Mariboru, Si**fttanova ulica 59.
1675
Opremljeno sobo
z električno lučjo, posebnim vhodom oddam takoj za Din 300.— mesečno Vprašati v Stritarjevi ul. 5-1.	1682
Dva dijaka sprejmem na stanovanje
z zajtrkom. Naslov: Krekova ul. 14-1. vrata št. 4.	1672
Bučno olje,
pristno in dobro, priporoča tovarna bučnega olja J. Hochmiiller, Maribor, Taborska ulica.	1681
Hiša
s trgovskim lokalom, lepa enonadstropna, mansarda, brez popravil, dvoriščno poslopje, velik vrt, ugodno na prodaj. Maribor, Magdalensko predmestje. Dopisi pod 385.000 na upravo »Večernika«.	1680
Posečajte hotel, restavracijo
»Mariborski dvor« Oset. Prenočišča, kopalnice, garaže, hotelski avto. 1677
V VINOTOČU KLEMENČIČ Sv. Peter dobite Izvrstno vino po Din 10 in 14 liter.	1683
Staro opeko, vrata, okna, prodam. Kavarna Union, Meljska c. 12.
1676
V nedeljo In pondeljek
koncert v gostilni »Krčevinski dvor«,
Franc Vogrin.________________________ 1692
Perica,
katera bi sprejela v pranje brivsko perilo, naj se oglasi v brivnici Novak, Aleksandrova c. 22.	1690
Kavarna »Evropa« povečan blnkoštnr program s komlčar-jem Slvly-Gartner etc.	1689
Otroški voziček,
skoraj nov prodam. Meljska c. 12-1.
___________________________________    1691
Umivalnik z ogledalom prodam.
Naslov v upravi lista.
Veliko, prazno sobo oddam
takoj zakonskemu paru ali samostojni dami. Magdalenska ul. 77, nova kolo-niia-	1693
Trda drva
kratko žaganj, ceneno na prodaj. Električna žaga M. Obran, Tattenbachova
ulica. Telefon 2094._________________1685
Prodam trafiko.
Naslov v upravi lista.	1684
Stanovanja,
solnčna v novih' stavbah z dvema sobama oddam. Vprašati Smetanova ul. št. 54.	1674
GOSTILNA PLOHL, Tezno.
Jutri koncert. Pojedina pečenih In o-cvrtih piščancev. Dober vinček in sve-že pivo v sodčkih.	1702
Prisilna prodaja
sodnijsko zaseženega pohištva se vrši v Delavski ulici 61 (nova kolonija) dne 14. junija ob 15., na kar se opozarja interesente.	1588
100
Iščem stanovanjc,
sobo jn kuhinjo za tri osebe s 1. julijem ali avgustom v mestu, Studencih ali Pobrežju. Plačam takoj za 1 leto v naprej 3000—4000 Din, Ponudbe na upravo »Večernika« pod »A. S. 1886«.	1653
Birmska darila
najceneje pri J. Mulavec, Maribor, Kralja Petra trg 1. Ogled neobvezen, neugajajo-če se zamenja ali vrne denar.
 :.....................................1509
Stole vpletam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice.	529
Sobo In črkoslikanje,
barvanje fasad izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	IX
Posredovalnica Iv. Godina, — Maribor
Tattenbachova ulica 19-1, proda:
Boljše kmečko posestvo, obsegajoče 35 oralov, njiv, travnikov, sadonosnik, 1 oral novo nasajenega vinograda z lepim gozdom, gosposka hiša z gospodarskim poslopjem. Cena 250.000 Din.
Posestvo v izmeri 56 oralov, od tega 35 oralov lepega gozda, ostalo njive in travniki, z inventarjem. Za 280.000 D.
Manjše krasno (psestvo, mer 15 oralov, njive, travniki, sadovnjak, 'd orali vinograda in gozd. Cena 220.000 Din.
Lepo posestvo, pri tovarnah, arondirano. Cena 250.000 Din.
Hišo z gostilno in žago, blizu postaje in pri drž. cesti. Cena po dogovoru.
Žago venecijanko, v bogatem lesnem kraju, poleg nova hiša. Cena 150.000 D.
Hišo z gostilno in mesarijo, 10 min. od Glavnega trga y, Mariboru. Cena Din 350.000.
Dve izvrstno idoči gostilni »Periferija« Maribor. Graščinska posestva, boljša kmečka in manjša posestva, hiše, vile, trgovske lokale in gostilne. Vse vrste posestev, hiš, vil, gozda posestva itd. iščem za svoje reflektante.	1685
Vrh Habakuka
vinotoč otvorjen
1649
Sprejmem pridnega delavca
na stanovanje. Koroška cesta 74,
Dobro vino iz lastnih vinogradov, liter po 12 In 14 Din priporoča vinotoč Vezjak, splavarska ul. 6.	1638
£*o dober jdf^Ičnlk proda pocetfi Karol Pugd, Maribor,
Trg svobode S.	1J562
Za birmo
kupite svojemu birmancu foto-apa-rat, ker ^a bo ta najbolj razveselil. Foto-centrala Vlašič, Trg svobode št. 6.	1492
Prostor primeren za lokal
se odda. Vprašati: Jug, Meljska cesta št. 59.	_i__
Kam za binkoštne praznike?
Naj pride staro, mlado k meni! — Postregel vsem po meri, ceni bom pošteni — s piščanci, pekrčanom pristnim, in jedili, da vsi gurmani bodo se razveselili. — Pri veselici tam »Poštele« — bodo duše se razvnele — a kegljači pridite na svoj račun, — zletel k meni
bo — »Perun« Jože Tomše, Pekre
(preje Kmetič).
Izletniki v Spodnje Radvanje
ne pozabite na moj krasen senčnat vrt, novo urejeno kegljišče, lepe sobe, krasno okolico, prvovrstno postrežbo v vsem. — Imam jedila in zdravila za vse. Za praznike vas vse vabi A. A. Lobnik, restavracija, Sp. Radvanje.
1697
Hitro popravilo ur,
ceneno in točno z 1—51etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Kranjske klobase,
prvovrstne in kislo zelje na debelo za gostilničarje in na drobno za vsakega dobavlja trgovina, Meljska cesta 24.  ________________________________________1526
Gramofone
popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica. 14.	602
Predtiskanje najmodernejših vzorcev,
kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	833
Mizarstvo Ciril Razboršek,
Taborska ulica 22, izdeluje pohištvo in renoviranja.	XV
Elektrolnštalaclje, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII
Jutri dne 8. junija se bo otvorllo kopališče v Bistrici pri Limbušu. Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča Antonija Gaube. 1701
TDHKHCD
dame in gospode IDEALNO OBLAČIlj}
za
zimo in leto!
Lomu«
KOROŠKA 9.
Srečke državne razredne loterije
Zrebanie I. razreda 20. kola bo 8. julija 1930. Polovica vseh srečk zadene.
žreban?uIaS.' kotef*’’ iZŽrebani na pri meni kup,iene sre£ke v ravnokar dovršenem
Din 200.000'— št. 83.302 v V. razredu Din 250.000'— št. 58.824 v III. razredu
Din 200.000'— ši 37*560 v I. razredu Din 80.000'— št. 27.599 v I. razredu
«<akor tudi mnoRo dobitkov po Din 40.000.—, 30.000_.	20.000.—. 10.000.— Itd,
Naročite srečke za novo (20.) kolo takoj pri meni po dopisnici z natančnim V#* šim naslovom in na kakšne srečke želite igrati. Srečke se že razpošiljajo. Stari iitr®l® dobijo doposlane srečke brez naročila. (To so igralci, katerim so se srečke pošili^® po pošti.)	v
če naročite srečke pri meni. Imate velike izglede na velike dobitke.
PoasksssSte naše nove pekarske špedjalitete
kakoi : Stole a fa cokoseite, sijajne v okusu in tiajne Sanresttanshe roegljiike iz francoskega testa
Pravi tirolski sadni kruh (ni za zamenjat z drugimi izdelki) v vsaki velikosti, trajen
Gastetaski prepečenec v vseh oblikah, izvistno čajno pecivo, veselje vsake gospodinje
Preprodajalci popast! Pošilja se na vse strani!
Pravi opatijski prepečenec, izvrstnega okusa
in naši vsestransko znani in priljubljeni orehovi rogljički, po2un?ski ups^njanci^n vinske palčica, venčasti kolači itd.
Pekama Schmid, Maribor, Jurčičeva ulica 6
TOVARKA GLASBIL SIS GRAMOFONOV
MElNtL
H ERO ID
Gramofoni
Mandoline
Violine
Gitare
Trombe
fočne harmonike
od Din 288
207 —
505*—
dalje
SS61
PRODAJALNA: TRS SVOBODE
Mova Scherbaumova zgradba
u
PIJTE ZA ŽEJO IN OKREPITEV
»Chabeto
Brezalkoholna, osvežujoča namizna pijača, pripravljena z mlečno kislino, brez vsake umetne barve in čistim sladkorjem. — Zahtevajte povsod »ORIGINAL - CHABESO«. Vsaka CHABESO-steklenica predvidena je s pasico in oznako »Ori-ginal-Chabeso« zaprto. Z zakonom zaščiteno. — Tovarna ,,CHABESO“, Maribor, Aleksandrova 162a.
Antiseptično preparirana
PRi N EROS
6UMA
znatno bolj zdiava in zanesljiva. Zahtevajte jo povsod izrecno.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
     "   —— 1     ...................................................
tsiaan
EKSPORTNA HISA LUNA“
LASTNIK: ____________ _ A.FRISTERNIK
Maribor, Aleksandrova cesta Stev. 19
Za pomladansko sezijo, binkoštne praznike in birmo nudllffi bogato zalogo in sicer:
Otroške nogavice, par od Din 5- naprej, črne. drap, sive, ljave in bele moške nogavice od Din 5-- naprej, damske nogavice od u 7-- naprpj, flor nogavice od D 12‘- naprej. Za kakovost prevzamem polno garancijo! Nadalje nudim vezenine pro m od D --75 naprej, čipke m od D l*- napiej. Razni sukanec, prejico za vezenje, šivanke, gumbe in druge potrebščine za kiojače in šivilje po brezkonkurenčnih cenah. Lastna pletilnica in predtiskarija! Srajce, spodnje hlače, kravate, palice, dežnike v bogati izbili po znižanih cenah. Otroške usnjene čeveljčke in sandale ročno delo od D 24--naprej.
Svilene trake od Din l-— naprej.	1212
rmTTmTy?TTTmTmTHmTmmTTTTVTmT¥mTTm?mfTfmmTv
Lepa obleka za mal denar
Dobro moško blago v vseh barvah in modernih vzorcih, 3 m za kompletno obleko samo Din 180» Ceia obleka po sporočilu prsne širine, trebušnega obsega in hlačne dolžine samo Din 330» Vpošiljatev se izvrši pri predplačilu zneska ali po povzetju franko vsake pošte, nezacarinjeno.
Arnold Weisz,
1524	expedit,	Levice	42 CSR.
Illlll!illlilllllllllll!lllllllllll!llll!l!!lllllllllil!l!!iilll!lllllllil||!|
8
TELEFON 280
PARNA BARVARNA IN KEMIČNA CISTILNICA
PAVEL NEDOG
Gosposka ul. 33, telefon 2170 Razlagova ul. 22, telefon 2282
za solnčenje, pleteno pohištvo, potnekošare, galanterijo, drobnarije, parfumerijo, vrvarske izdelke,
motvoz itd	13C2
nudi najugodneje
Drago Rosina
Maribor, Vetrinjska ul 26
lilij
Otvo^ite^^isa^ne!
Advokat OR. LEO GOZANI
v Mariboru
si usoja naznaniti da je o tvoril svojo odvetniško pisarno
v Mariboru
Aleksandrova cesta 12
Maribor, v juniju 1930.
1670
r
Velikanska klet velikanski sod
vinotoi Sok
Meljski hrib 4 o t v o r j e i%
iiiiiiiniiiiiiiiHi!
165»
MARIBOR, ALEK/ANDROVA CESTA 7
Prodajalna jugoslovanskih tovarn za obleke
PRAŽENE MEŠANICE KAVE
Three Anchor V* kg	Din 27--	
Special mešanica V4 „	n	24’-
I. . V« »	n	21--
II. - Vi *	y>	18‘-
IH. V* .	»	15*—
IV. „ V* ,,	n	13-
Kava Hag mali zavitek	99	14-—
Kava Hag veliki zavitek	99	27--
1868
Z. ANDERIE
MAKgSBOBg, GOSPOSKA ULICA 20
    ______________
M
8%
prinaša sledeče sezijske znamenitosti:
Obleke za sospode Din 240, 290, 350, 390, 490, 690 Modne hlače Din 89», 140», 150», 180» Ranslane za sospode Din 600»
Obleke za otroke od 3—10 let:
Din 115--, 130'-, 135», 150-, 170»
Mornarske oblekce od 3—10 let:
Din 130», 150»
VELETRGOVINA H. I. TURAD
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 7	1675
Šfran 1(5.
MaflSM VE&E1TOTR: m*
V NT a' r T K <S t n, <fne 7. Vt. '193$.
ODEAL«
788
MARIBOR
WEKA
© MARIBOR ©
Kuhinjsko pohištvo
Tel.
2480
WEKA
© MARIBOR ©
spalne sobe
WEKA
® MARIBOR ©
žslaono pohištvo
Parna pralnica in kem. čistilnica
Centrala: Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska 7 Pride in dostavi se na dom
Kdor pozna dvokolo, le
VVAFFENRAD STEYR
kupil bo
Glavno zastopstvo in zaloga?
BOGOMIR DIVJAK, MARIBOR
GLAVNI TRG 17
Mehanična delavnica, poniklovalnica in emajliranje: Ključavničarska 1.
Vsa v to stroko spadajoča dela se izvršujejo hitro in solidno ter po najnižjih dnevnih cenah.
Za orožnike, finančno stražo in državne nameščence pri nakupu dvokoles znižane cene in posebne plačilne olajšave.	1667
Sivi lasje
dobivajo naravno barvo in mladostno svežost brez barvanja. Že 20 let izkušeno. Natančnejša pojasnila brezplačno. — A. ZORKO — MARIBOR. Poštni predal 80.	1352
WEKA
© MARIBOR ®
tapecirano pohištvo
UinotoC
Karol S o s s
MVEKA
® MARIBOR ©
vrtno pohištvo
v Mariborski zatfavBIalnicS
1650
Gosposka ulica 46
bo v sredo, dne 11. junija 1930, efektna dražba od 9.—12. ure dop. Dragocenosti od 14.—18. ure dop.
Zahvala
Podpisani se zahvaljuje tem potom podpornemu društvu
v
lil
v Mariboru
ut
WEKA
& MARIBOR ®
posteljnina Zvm
za to&no izplačilo pripadajoče podpore po smrti našega očeta g. Ivana Breganta in priporočamo to prekoristno društvo vsakomu v takojšni pristop.	1686
Maribor, dne 6. junija 1930.
Žalujoči sinovi.
Izredna prilika
2000 parov damskih modnih čevljev
Din 169'
v vseh velikostih, tako dolgo dokler traia zaloga
Maribor, Aleksandrova cesta 7
1658
Povečana in novo urejena specijalna
mehanična delavnica
juttin Gustinčič
Maribor, Tattenbachova ulica 14
sprejema vsa v to stroko spadajoča dela kakor: popravila koles, motornih koles, gramofonov, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd.
Lastni zavod
1668
za emajliranje in poniklovanje. Vsa popravila se izvršujejo z garancijo, in po zelo nizkih cenah. Nadomestni deli. pneumatike itd. vedno na zalogi.
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
:
■
Pristopajte k »Vodnikovi družbi"!
WEKA
® MARIBOR ©
linoleum
WEKA
® MARIBOR ©
Najboljii
in najcenejši nakup nogavic, rokavic, perila ter vseh modnih in šiviljskih potrebščin
Modna trgovina
ANTON PAŠ
Maribor, Slovanska ul. 4
InseriraJte
v
„Večerniku“
MARIBOR
B.M.W
Za ture športi
Znižane cenel
Bayerische Motoren-Werke Miinchen
Zastopstvo tovarne
ER. FASCHING
Delavnica B. M. W.
„Magneto“ K. Dadieu, Maribor
Kralja Petra trg 1 Državna c. 22-23
1666
tobavlja vse zaudobno
stanovanje	___
StaMTO#! »Jutrom y LJpbllani: predstavnik izdajatelja in urednik; FRAN BKO ZOVlC v 'priboru. Tigjta Mariborska tiskarja d. d, pj&ds&vnlk STANKO. DETEL**