m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO IX. . Štev. 282 (2592) OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V sedanjem političnem položaju, ko je politika zahodnih velesil ter italijanskih iredentistov, podprtih po KP1 in vodstvu tržaških kominformistov privedla do rušenja mirovne pogodbe in neuresničljivostj STO, se tržaški Slovenci vračamo na naše prvotne pozicije, ki so edine upravičene in pravilne, namreč, da spada vse to ozemlje k svojemu naravnemu zaledju, kakor predvideva odlok AVNOJ. Taka rešitev tržaškega vprašanja ni samo naravna temveč tudi neizogibna. Imperialisti tako rešitev lahko zavirajo, zavreti pa je ne bodo mogli nikoli. Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 28. novembra 1953 Cena 20 lir Ob 2gadovinskioliletnicizasedanjavJajcupoustL'imo borbo &a naravno rešitei/ vprašanja našega ozemlja, ki spada k svojemu zaledju Na proslavah obletnice II. zasedanja AVNOJ JSSJtm Potrjuje naše ljudstvo svojo borbeno odločnost11 zase“ania mi v - svečana urejeni dvorani v | zavirajo, zavreti pa je ne bodo i^Jhiggero Manna 29 je bila mogli nikoli. „ ___________________ ijr.sj zvečer proslava desel-jj?06 AVNOJ, ki sta jo prire-Op in drugi mestni okraj . , Slavnostni govor je imei ■ dr. Jože Kosovel, tovornik je v začetku svoje. ?°vora posegel še nekoliko II. zasedanje AVNOJ v ji™- Omenil je namreč pro-Lr?. "rhovnega plenuma Osvo-- fronte slovenskega na- •rt 16. septembra 1943, ki le ’ w n' P-enum CLvobodil-. npnte slovenskega naroda ^ “JUje temeljno, iz naravnih j^Sodovinakili pravic izhaja-tod- zaKt«vo slovenskega na-Šlov’ PTOgluša priključitev >5 anskega Primorja svobodni ^.mružgnj Sloveniji v svo-dj^r.1. 'n demokratični Jugo- ,^Italijanski narodni manjši-a:fa.Priključenem ozemlju i'5 ^•“•nčena avtonomija. O izverf-iK3!t°homije bodo razpravlja.: č čaščeni zastopniki sloven-J in italijanskega primor-kdo prel>]valslva, kakor hitro n dovoljevale razmere. .5*60 zasedanje AVNOJ, ki j) "o kmalu za tem, od 29. do y novembra 1943 v Jajcu, pa Mjir-d Več odloki sprejelo tudi fri«r 0 Priključitvi slovenske lajdrske, Beneške Slovenije, hrvatskih jadranskih vil Kosovel se ie sicer usta- «n» Ptj ostalih sklepih in Ai!:Klh drugega zasedanja 'v k Jugoslaviji. -s™. . Vendar pa .ie bilo te-hor f*ieS°vega govora prav na ij a) omenjenem odloku, Saj %-nt I^° proglasu plenuma Mu v ^di ing fronte in nato po ^ ?d AVNOJ izpolnile stoletji 5* primorskega ljudstva, loH. ,Po naporih, težnjah, in končno postale resnice, s ■TOfko ljudstvo je z orožjem ^tif-skupno z italijanskimi (sčisti-pregnalo z našega o-s , po- jugos' Ir«'.'1 .S lem tudi svoje stvarno vrenje. .v*4 po vojni se te zopet iA:'4 okupatorja ter 'tv'k ’ jugoslovanske vojske iltn °dIlo Tr.st ter vse sloven-^jOžemlje. Odlok AVNOJ je ;*n ■fe* V »mazana imperialistična hs Kahodni imperialisti tedaj }tE' niš° mogli izročiti Trsta Apriani Italiji, toda tudi Ju-“iti t!U ?a niso hoteli prepu-?li - morili so vse, kar so mo-ŠIoJJ* ‘sd beneške in _goriske liji er>(-e ponovno izročili Rafiji (?4s Tržačane pa so odre-!?, .'d domovine. Gotovo je bi-ti ^"i v njihovih načrtih, Ihli,,as kdaj pozneje izroče tftti ■ Kajti česar niso storili V urtvno pogodbo, ker bi bilo i nemogoče, so začeli vt[j .1® načrtno izvajati. Do-če se spomnimo gospo-,sporazumov iz marca in šte, , ®- tripartitne note 20. Nta KI48, londonskega spora-■ maia 1992 in končno Čiltta1^ga-podlega oktobrskega NdL.!? Politiko pa .ie stalno -koilf-,a KPI, kakor so že to-J*h v-i. Pokazale izjave njiho-tftd teljev od Togliattija že nje, je zaključil govornik, in t od zaveznikov, ki hočejo se- kateri so še posebej obsojali Z velikim odobravanjem so navzoči sprejeli izvajanja dr. Kosovela. Sledil je še recitacijski in pevski program, ki so ga izvedli gojenci Dijaškega doma-Poleg recitatorjev je nastopil mladinski zbor ob spremljavi harmonike in pa dekliški duet. Končno je še član SNG Stane Starešinič recitiral Minattijevo «Mati», za kar ga je občinstvo, kakor tudi ostale izvajalce, nagradilo z odkritim priznanjem. S pesmijo '«V borbi krvavi smo se rodili«, ki jo je zapel zbor, se je proslava končala. Na zborovanju v Skednju je vladalo borbeno in veselo razpoloženje. Dvorana na sedežu OF je bila premajhna, da bi lahko sprejela vse udeležence proslave, ki so stali tudi na hodniku in z zanimanjem sledili govorniku ter ga večkrat prekinili s ploskanjem. pritrjevanjem in vzkliki jugoslovanski vojski ter voditeljem nove Jugoslavije. Navzoči so odobrili sklep, naj se pošljejo slavnostnemu zasedanju v Jajce, kjer bo prisostvovala tudi delagacija iz Trsta, borbeni pozdravi Skednja, Zavelj in Kolonkov-ca. Ob zaključku pa je iz grl vseh zadonela partizanska pesem, s katero so navzoči dali duška svojemu navdušenju: Prišla je do izraza ena sama odločna volja: Nočemo Italije! Tu je slovenska zemlja! To so potrdili tudi razni tovariši in tovarišice, ki so se udeležili diskusije in poudarili da morajo vsi, ki nočejo Italije, nastopati javno m o 1-ločno izpovedati svoje stališče, a ne samo pasivno čakati na ukrepe in pomoč jugo- letne Primorske do" priključit-1 vse naše zaupanje gre Jugoslaviji, ki nas edina ščiti in bo znala vedno braniti pravice Slovencev in interese tržaškega prebivalstva. Tudi v Sesijanu so se sinoči zbrali člani OF in proslavili deseto obletnico zasedanja AVNOJ. O pomenu tega zgodovinskega dogodka za vso Jugoslavijo in še posebej za Slovensko Primorje in Trst je navzočim govoril tov. Jelinčič ki je prikazal, kako jugoslovanski narodi s svojo dosledno borbo uresničujejo zgodovinske sklepe in kako se bije še borba za uresničitev sklepov glede našega ozemlja in Trsta, Prisotni so v diskusiji poudarili svojo odločnost. da se z vsemi svojimi silami, kakor v narodnoosvobodilni borbi, borijo za svoje pravice, dokler ne bo vse slovensko ozemlje priključeno, kamor spada. Tuui iz Seslja-na, od .naše obale, pošiljajo borbene pozdrave delegatom na slavnostnem zasedanju v Jajcu Sinoči je bila tudi na Opčinah proslava' obletnice zasedanja AVNOJ. Čeprav niso za proslavo razposlali posebnih vabil, so domačini napolnili prostor dvoranice, kjer je o pomenu tega zasedanja govoril tov. Dušan Hreščak. V Sempolaju se je zbralo na proslavi veliko število va-! ščanov, ki so že pred začet- j kom prepevali borbene partj- J zanske pesmi. Tov. Mirko Kos. j mina je govoril o pomenu j drugega zasedanja AVNOJ, ki je bilo še posebno pomembno j daj ta del slovenske zemlje ponovno pahniti v sužnost imperialistične Italije. Po govoru so sestavili pozdravno pismo slavnostnemu zasedanju AVNOJ v Jajcu. Po končanem zborovanju je domači pevski zbor zapel nekaj partizanskih pesmi. čuto, ki je že dolgo in resno bolan. Na zborovanju so tudi odobrili pismo tov. Titu in na- V Križu se je velika mno- slednji pozdrav slavnostnemu žica udeležila proslave AVNOJ, j zasedanju AVNOJ v Jajcu: Proslavo je otvoril tov. Ma- i Ob 10. obletnici II. zgodo-ganja, nakar je spregovoril ] vinskega zasedanja AVNOJ, tov. Bole, tajnik glavnega od- | vam Križani, zbrani na pro-bora OF STO. V svojem go- ! slavi za nas tako pomembne-voru je poudaril, da je pro-lga dogodka, pošiljamo in gram AVNOJ še vedno živ po vas vsern jugoslovanskim tudi med našim ljudstvom. V j narodom naše borbene po-znamenju tega programa se vodi še vedno borba tudi v Trstu in na našem ozemlju. Naše ljudstvo je pred alter- nativo: ali sprejeti suženjstvo pod italijanskim imperializmom. ki nastopa s podporo angloamenških oblasti in kominformistov, ali pa se skupno z vsem jugoslovanskim ljudstvom boriti proti imperialističnemu pohlepu za uresničenje naših tisočletnih teženj. Po govoru tov. Boleta se je razvila živahna diskusija, v ! Danes popoldne je odpoto-j vala iz Trsta delegacija glavnega odbora Osvobodilne j fronte za Tržaško ozemlje, ki se bo kot gost. udeležila svečane seje ljudske skupščine FLRJ v Jajcu ob proslavi de- - j sete obletnice zgodovinskega 3.500 hr za tov. Viktorja Ko- . . °. ........ orugega zasedanja AVNOJ. Delegacijo vodi predsednik glavnega odbora tov, Franc Stoka, v njej pa sta še delavec Leo Pečar in študent Mitja Škrinjar, tiste mlade kominformovske škvadriste. ki divjajo po va-i seh kot za časa fašizma. Na 1 koncu so vsi navzoči zbrali NEKAZNOVANI FAŠISTIČNI TEROR PROTI SLOVENCEM SE NADALJUJE Bombni napad v Gorici na hišo obd. svetovalca Pavlina Zahtevamo, naj oblasti končno vendar aretirajo in pošteno kaznujejo „neznane“ atentatorjef \ zdrave. Obenem izražamo prepričanje, da bomo v skupni borbi uresničili odlok II, zasedanja o osvoboditvi in združitvi vse slovenske zemlje v svobodni socialistični Jugoslaviji. Uresničenje tega cilja nam imperialisti lahko ovirajo, ne pa preprečijo. Naj živi skupna in pravična borba za osvoboditev in neodvisnost vse naše zemlje. Smrt fašizmu' — Svobodo narodu! GORICA, 27. — V četrtek zvečer po 22. uri je bilo v mestu. na Oslav.iu in celo v Ste-verjanu slišati močan pok. ki ga je povzročila bomba, katero šo vrgli neznanci proti poslopju slovenskega občinskega svetovalca Bogomila Pavlina. Kot se da ugotoviti, je bila bomba vržena iz Drevoreda XX. septembra proti vratom ali oknom gostilniške sohe, ki je v sprednjem delu poslopja. Dosegla pa je prostor v bližini okna in napravila na tleh manjšo luk-j njo. Njen pok je bil izredno KOPER. 27. — Ob dnevu re-' močan, vendar je bilo razbito Amnestija v coni B publike 29. novembra je koman- j datit Vojne uprave JLA jugo-1 slovanske cone STO polk. Miloš Stamatovič izdal odlok o pomilostitvi kaznjencev jugoslovanske cone STO. S tem odlokom je pomiloščenih 25 oseb, ki prestajajo kazen. Poleg tega je bilo v tem letu pomiloščenih 10 oseb, nadaljnjih 19 pa jih je bilo izpuščenih na pogojno svobodo. le eno okno, ker so ostala bila zaprta z roloji. V gostilni je ob eksploziji bilo še nekaj gostov ter skoraj vsi domači. Na kraj dogodka so kmalu prišli orožniki, katere je poklical najbrž čuvaj nove tovarne, ki je med drugim povedal, da je po eksploziji opazil tri neznance, ki so s kolesi hiteli proti pevmskemu mostu Vendar podrobnejših izjav gorička policija še ni izdala. Po. brala je na dvorišču 'kose Z0H odklaniaio sovjetski predlog v Londonu in Parizu rezerviranost aluminija, v katerih je bil eksploziv. Moral je biti. zelo močan, Kajti pok je bil tako močan, da so ga slišali vaščani onkraj Soče in je prestrašil tudi vojaštvo v Oslavju. Bombni atentat je bil naperjen proti tovarišu Bogomi. lu Pavlinu, enemu izmed predstavnikov in borcev za stični tisk zaradi neodločnega ravnanja oblasti, da bi napravile red v našem mestu, jjod-žigal k bombnim atentatom na slovenski planinski ples v (Torici. da je prišlo do večkratnega bombnega napada na trgovino slovenskega trgovca Korena, da je prišlo do požigov sedežev slovenskih pi tedanjega zasedanja 'so kpoV Moskvi so danes zvečer objavili besedilo note - Izjava ameriškega držav-trdili zgodovinsko pravico ce- negiii5e a Trteite sono an-tiNesJči s' che 'n Halla, han i&fi , narte le loro parti- Cbito Z'' ‘rovare un i-N« r,mune- Nessuno di voi sii'tste cosa vuol dire a ^ r un tleinocratico cri-i&tin ®a che dlco, per un N. (j.Volare uisiemc a VI-J ln' »»v.), tfiktii 1!0!*#ru Pa P;iieha se j CA žp ' kako so (ie oni, to je ij. '•hirat,casu partizanske bor-: n «* -jsi’ tistim, ki so hoteli, ' 's«”'4« >1 J.n njegovo ozemlje >«™}e 'A?, jugoslovansko«, ter K —je rt - -____________ n... Dravi, ^ se borili istvo T llvv z, lij* Pr c ^^f°r>histe a 'n zapc^a-ne ima nt'E°' kaJh, za ,,]a proti šovinizmu«. 'U 'nit5 ie jugoslovanska it«5°vini\, 6|I°venskem ozeni-Vidah in njegovi r%vi ki zahtevajo pri-V-ito ozemlja k Italiji, v. -leninisti ! ’sr 1*.DoH,1n,,!iU4nem položaju, tp-i 'talil. zahodnih velesil iredentistov, h tS KPI in vodstvu Sprti? 'io r1?TW,}formi*tov pri->V in 5011rr'irovne po- h)0 > Se ucuresmetjiivosi i haš« ,,ki Slovenci vrača-še, ^>he u Prv°'ne pozicije, ki oVlčeDv in pravil-a spada vse to :lemu naravnemu fceuresničl jii vosi i {Ant 'Traten^'® reiitev trža-samo na-•Pilati ♦fti— treizogibna. predvideva od- tako rešitev lahko (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Jutri, dan red dnevom republike, bodo objavili doslej največjo amnestijo v Jugoslaviji, ki bo zajela okrog 8.000 kaznjencev. Po poročilih iz dobro obveščenih krogov je predlog o pomilostitvi dal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič, ki bo o tem dal tudi posebno obrazložitev. Sodijo, da bodo po-miloščene v splošnem tiste osebe, ki so zakrivile razna kazniva dejanja proti ljudstvu in državi, dalje zaradi spodkopavanja zadrug ali kršitve prostovoljnosti članstva v zadrugah, pripravljanja za beg ali poskusa bega čez mejo in v manjšem številu osebe, ki so zakrivile kazniva dejanja splošne ali gospodarske kriminalitete. V diplomatskih krogih v Beogradu izražajo mnenje, da bodo zahodne sile v kratkem napravile nove diplomatske korake v Beogradu in Rimu v okviru tipanja terena za sklicanje konference o Trstu. Mnogi so pričakovali, da bodo zahodni diplomati v Beogradu že danes obvestili Jugoslavijo o novem predlogu. Toda kolikor smo mogli zvedeti, ni prišlo danes do obiska zahodnih diplomatov v jugoslovanskem državnem tajništvu za zunanje zadeve. Ali je mogoče nepričakovani pristanek sovjetske vlade na četvorrio konferenco, ki se v Beogradu tolmači kot poiz- kus, da se minirajo napori Zahoda v smeri zedinjenja Evrope in oborožitve Nemčije in zmanjša pomen najavljene bermudske konference, vzrok, tel. Podzemeljski hodniki in drugi deli poslopja so obloženi z marmornatimi ploščami. Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, ki je ob da je na mednarodnem pod-: svojem nedavnem obisku na ročju tržaško vprašanje tre-iDunaiu jZi-0čil predsedniku aV nutno potisnjeno v ozadje? V strijske republike v dar tur-Beogradu v tej zvezi ne pri- meč handžar kot darilo čakujejo zaradi dosedanjih iz-, jugoslovanske vlade, je prejel kusenj nikakršnih senzacij gle-11)(j predsednika Koernerja pide novega predloga za skli-1 smo nasiednje vsebine; «Glo- canje konference. | boko ganjen nad ljubeznivo Stališče Jugoslavije je zna- pozornostjo, ki mi jo je jugoslovanska vlada izkazala, s tem da mi je poslala dragocen meč zgodovinske vrednosti, prosim vašo ekscelenco, naj blagovoli biti tolmač moje iskrene zahvale jugoslovanski vladi. Sprejemam to darilo kot spomin na vaš obisk no in nespremenjeno. Jugoslavija je pripravljena udeležiti se konference brez vsakega prejudiciranja in iskreno želi kompromisno rešitev vprašanja. Kompromisna rešitev pa ni mogoča, dokler zahodne sile ne zavzamejo ne- ......... pristranskega stališča in ne J na jjunaj0 s toliko večjo ra-prenehajo podpirati Italijan-! -ske zahteve. Ob 10. obletnici smrti narodnega heroja Iva Lole Ribarja je bila danes v Beogradu spominska svečanost. Pred. stavniki Zveze komunistov, Ljudske mladine in Zveze študentov so položili številne vence na grob padlega heroja na Kalemegdanu. Danes je bila v Sarajevu izročena prometu nova železniška postaja, najlepša v vsej državi. Na novi postaji so svečano sprejeli predsednika republike Tita. ki potuje v Jajce. Nova postaja je zgrajena po zadnjih načelih tehnike. dostjo, ker predstavlja dokaz solidarnega in trajnega prija, teljstva med avstrijskim in jugoslovanskimi narodi.« B. B Velebit in Brosio v Foreign Officeu LONDON, 27. — Stalni podtajnik v Foreign Officeu Sir Ivone Kirkpatrick je danes popoldne sprejel najprej italijanskega veleposlanika v Londonu Manlia Brosia nato . pa še jugoslovanskega vele-Osrednja 'dvorana ima 1.800. poslanika dr. Vladimira Vele-kv. metrov, v samem poslop- bita. Z obema se je razgovar-ju pa so tudi delavnice in ho-1 jal po pol ure. — Sovjetska vlada sodi, da odpira evropska obrambna skupnost vrata preporodu nem. škega militarizma in je, enako kol ameriška oporišča v Evropi, neskladna z interesi varnosti v Evropi, ZSSR sc ne upi ra evropski obrambni skupnosti, da bi preprečila Angliji in ZDA izvedbo načrtov, ki bi zajamčili njihovo varnost. Stališče ZSSR se ne tiče oboroženih sil teh dveh držav. Neutemeljena je teza, da zahteva ZSSR brezdbrambno Evropo kot pogoj za svoje sodelovanje ' na konferenci štirih. Evropska obrambna skup. nos t združuje samo nekatere in ne večino evropskih dežel. Evropska vojska bi omogočila obnovitev nemške vojske, osnovne vojaške sile po zahtevah «hitlerjevskih revanši-stovs. Evropska obrambna skupnost pomeni napadalno združevanje nekaterih evropskih držav proti drugim državam — ZSSR, Poljski, CSR j itd. To bi olajšalo nastajanje \ sporov med evropskimi drža-| vami, nove vojaške pustolnv-i ščine in grožnjo nove svetov-| ne vojne. Z odporom proti j evropski vojski ZSSR ne želi, da bi Evropa ostala brez o-hrambe, čeprav Evrope nihče ne ogroža. — ZSSR je pripravljena na vsak napor, da prispeva k za-jamčenju varnosti v Evropi s sporazumom z vsemi evropskimi deželami, neodvisno od njihove družbene ureditve. Za to je potrebna ureditev nemškega vprašanja v interesu enotnosti in neodvisnosti Nemčije kot demokratične in miroljubne države. Ker tako zahodne vlade kot ZSSR težijo k okrepitvi miru in mednarodne varnosti, morajo biti zainteresirane na proučevanju vprašanja ukrepov, ki bi zmanjšali mednarodno napetost v celoti, kot posebnega vprašanja varnosti v Evropi in rešitev nemškega vprašanja. Ker pa izmenjava not ni pripeljala do enakosti mnenj glede sovjetskega predloga, je nujno potrebno, da ta vprašanja proučijo na sestanku zunanjih ministrov — Sovjetska vlada je vzela na znanje trditve v zahodni noti od 16. novembra, da sodelovanje na konferenci štirih ne sme biti podrejeno nobenim pogojem. V želji, da se rešijo zrela mednarodna vprašanja, je ZSSR pripravljena, sodelovati na konferenci zunanjih ministrov Francije, Vel. Britanije, ZDA in ZSSR Na tej konferenci bo sovjetska vlada postavila vprašanje sko. rajinjega sklicanja konference zunanjih ministrov petih velesil, da se zmanjša mednarodna napetost. Po mnenju sovjetske vlade bi bil Berlin prikladen kraj za sestanek zunanjih ministrov štirih velesil. O sovjetski noti je izdalo ameriško državno tajništvo uradno poročilo, Iti izjavlja, da vsebina včerajšnje sovjetske note «vzbuja razočaranje«. Poročilo poudarja, da je so-i vjetska nota sv skladu z vse- mi stališči, ki jih je zavzela ZSSR v svojih prejšnjih notah« in pomeni »taktični, u-mik« Moskve zaradi dejstva, da je sovjetska nota od 3. novembra ((napravila negativen vtis na svetovno javno mnenje«. Sporočilo ameriškega držav, nega tajništva nadaljuje, da je eden izmed najočitnejših in najbolj značilnih aspektov sovjetske r.ote njena sinhronL zacija z debato o evropski o-brambni skupnosti v francoski narodni skupščini, in pravi; «Zdi se torej, da predstavlja nota nov sovjetski napor, da se ovira ratifikacija pogodbe o evropski obrambni skupnosti in da se zavrejo ostale pobude za okrepitev evropske enotnosti«. Poročilo pravi nato, da so (mesprejeijfljivi značaj sovjetskih stališč«, ki jih nova nota ponavlja, «poudarili številni delegati mnogih držav, kar so dokazala tudi glasovanja v glavni skupščini OZN, ki je z veliko večino zavrnila sovjetska stališča«. Končno pravi državno tajništvo, da bo hližnja konferenca na Bermudih dala zahodnim vladam možnost, da se izčrpno, posvetujejo o sovjetski noti. V Londonu doslej še niso hoteli etati dokončnega uradnega komentarja o sovjetski noti. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da so doslej v Londonu prejeli samo «v naglici napravljen prevod note, ki ga zdaj proučujejo«. Dodal je, da se angleška vlada sedaj posvetuje s francosko jn ameriško vlado, da bi se dogovorili o odgovoru, ki bi ga Anglija želela poslati »brez vsake neupravičene zamude«. Predstavnik je še dejal, da v Londonu «z zadovoljstvom sprejemajo dejstvo, da je ZSSR pristala na predlog o konferenci štirih, da pa je treba razlikovati med dvojim: ((stališče sovjetske vlade do zahodnega predloga na eni sitrani ter vprašanja, o katerih je treba razpravljati, na drugi strani«. Angleški zunanji minister Eden pa je v nekem govoru v okviru dodatnih parlamentarnih volitev v Paddingtonu dejal, da je skupaj s Churchillom «pri pravljen z navdušenjem sprejeti vsako priložnost za omilje-nj'e mednarodne napetosti«. V Parizu so v zunanjem mi nistr.stvu izjavili, da bodo sovjetsko noto proučili z vso pozornostjo in da se bodo posvetovanja med tremi zahodnimi zavezniki brez odlašanja začela. V Parizu izražajo nekaj rezerv glede sovjetskega predloga, naj bo konferenca štirih v Berlinu, vendar sodijo, da - izbira kraja za konferenco ne bi smčia povzročati nepremostljivih težav. Medtem ko izraža svetovni tisk večinoma mnenje da gre za poskus Moskve, da bi francoska vlada padla tik pred konferenco na Bermudih, in sploh za poskus u-stvarjanja razdora med zahodnimi državami, se pojavljajo tudi zahteve, da je treba sovjetski predlog sprejeti, Tako piše angleški konservativni «Evening News», da bi morala Anglija zdaj reči: »Predlagajte dan sestanka in sestali se bomo«. »Evening Standard« pa pravi, da bo Churchillov odgovor nedvomno pozitiven da pa u-tegne biti Eisenhower nasprotnega mnenja. Toda od- kloniti vabilo na konferenco, dodaja -Ust, bi pomenilo dati Malenkovu mnogo učinkovitejše orožje od vsega, kar ,ga je v sovjetskem atomskem ar-senalu. Tiskovni urad zahodnonem-ške socialdemokratske stranke je izdal naslednji komentar; »Zahodne velesile so vedno trdile, da so vrata za razgovore z Rusijo vedno odjjrta. Zaradi tega bi morale biti vesele, ker zdaj Rusija irdi isto. Ce je ZSSR res brez predsodkov pripravljena sodelovati na konferenci štirih, bodo morale zahodne velesile resno upoštevati in proučiti to voljo do pogajanj. pravice Slovencev v Gorici, i političnih in kulturnih usta Pred časom je že lokalno šovinistično časopisje začelo zmerjati tovariša Pavlina in je to svojo umazano delo nadaljevalo, ko mu je bil z diskriminacijskim ravnanjem od. vzet potni list. Da je bila s tem storjena krivica človeku, ki za svojo nalogo upravnika trgovskega podjetja nujno po. trebtije ta dokument, je doku-zala prav sitma gorička policij a, Iti je Pavlinu pred tednom dokument tudi vrnila. Jasno je bilo, da so izvoljeni predstavniki Slovencev na Goriškem trn v peti vsem goričkim šovinistom, posebno pa raznim novinarjem od «Giornale di Triesteu do «Messaggera Veneta« in da je vsak njihov javni nastop in vsaka njihova zahteva po obrambi pravic in svoboščin Slovencev označena za «delavnost, ki žali oblasti in ustanove«, kot je pisal iiGiornale di Triesteu 18. novembra. Ker pa omenjeni časopisi večkrat pišejo, da se Pavlinu m njemu podobnim ljudem, ki samo «blatijo italijanske oblasti in sejejo razdor» med dve-• ma narodoma in ker se nikoli nobenemu, posebno pa ne Pavlinu (kot v istem članku piše. ki ero fašistični časopis), ni zvil niti las na glavi- so, kot se zdi. omenjenim pisunom. priskočili na pomoč kriminalni elementi v Gorici in v četrtek zvečer vrgli bombo proti poslopju Pavlinove gostilne. Tako pisanje klerofašistične-ga goričkega tiska nosi dobršen del krivde za to dejanje, saj že od samega konca vojne predstavlja tistega podpihovalca šovinistične mržnje med italijanskim delom prebivalstva, ki je privedla že do tako žalostnih dogodkov v Gori. ci, da jih Slovenci ne bomo nikoli pozabili. Nikoli ne bomo namreč pozabili, da je prav ta šovini- premišljeno tn načrtno sp no uporabljivo orožje za napadanje slovenskih ustanov, trgovin in celo zasebnih stanovanj. Prav tako se je začelo po prvi svetovni vojni. To je preizkušena tehnika fašizma, kj jo stari, fašisti sedaj posredujejo mladim, da bi se lahko ponovila tista žalostna leta za italijansko in svetovno zgodovino, v katerih so fašisti zasedli oblast in pričeli svojo zločinsko robota, z ricinusovim oljem. Toda zločinski bombni a-tentati ne bodo zlomili vere slovenskega ljudstva v Italiji, da je njegov boj za spoštovanje njegovih, narodnih pravic pravičen, in da ga je mogoče dobojevati samo z enotnostjo vseh naprednih slovenskih sil proti fašističnim in šovinističnim tolpam, katerih oblasti še vedno nočejo aretirati in jih kaznovati Politika bomb fja ni naperjena samo proti Slovencem, ampak je to spltošnn formula za borbo pro. ti naprianim idejam v Italiji. To je politika terorja, s katerim misli vladajoča buržoazi-ja utrjevati svoj položaj ob istočasnem dušenju naprednih sil. Toda to ji ne bo uspelo, ker napredka ni mogoče zaustaviti. Vse napredno slovensko m italijansko prebivalstvo obsoja tako politiko in se bo proti njej še odločneje borilo. Končno zahtevamo od oblasti, da končno vendar poiščejo bom. baše. ki že vsa povojna leta strežejo slovenskim ustanovam in slovenskim ljudem po življenju, in da jih tudi strogo kaznujejo. To je njihova dolžnost Na njeno izpolnitev Slovenci v Italiji že dolgo čakajo. Laniel prodrl z navadno večino po zelo bnrni seji v skupščini Bidault se je pred glasovanjem sprl z Lanielom in je grozil z ostavko - Po glasovanju pa je odpotoval v Haag - Za vlado je glasovalo 275 poslancev, proti vladi pa 244 PARIZ, 27, — Lanielova vlada je dobila pri današnjem glasovanju v narodni skupščin; samo navadno večino in ae absolutne. Za resolucijo vlade je glasovalo 275 po. slancev, proti pa 244. Po glasovanju je zunanji minister Bidault sporočil, da nocoj potuje v Haag, kjer se bo udeležil konference šestih zunanjih ministrov. Resolucija, o kateri so glasovali, se glasi; ((Narodna skupščina, sklicujoč se na izjavo ministrskega predsednika ob priliki njegove investi-ture, ki je bila odobrena z veliko večino, zahteva, naj se zagotovi nadaljevanje politike graditve enotne Evrope. Odobrava izjave vlade in zavrača vsakršen dodatek ter prehaja na dnevni red«. Za zaupnico so glasovali demokristjani, njihovih 15 zaveznikov od skupine neodvis. nih, približno polovica pripadnikov demokratične zveze odpora, kateri pripada Ple-ven, približno polovica radikalov ter polovica neodvisnih in zmernih Proti so glasovali socialisti in kominformisti. U. soda Lanielove vlade je bila v rokah golistov, ki so se po večini vzdržali glasovanja. Za vlado je glasovalo samo pet golistov, ki so člani vlade. Pri glasovanju so bili golisti predvsem zaskrbljeni, da ne bi povzročili razpustitve skupščine in novih volitev. Zato so se rajši glasovanja vzdržali; še bi namreč glasovali proti, bi nasprotni glasovi presegli ustavno večino 314, kar bi lahko povzročilo razpustitev parlamenta, kakor je Laniel grozil. Na jutranji seji skupščine so odobrili načrt zakona, ki določa postopek za izvolitev predsednika republike Volitve bodo tajne in za veljavnost izvolitve bo potrebnih 314 glasov Takoj za tem je govoril ministrski predsednik Laniel, ki je glede glasovanja izjavil; «Odločiti boste mo- rali, ali naj se povzroči kriza vlade ali ne. Ne bom vztrajal na dokončnem značaju predložene resolucije. Važen je njen duh in o tem morate glasovati. Glasovati za zaupnico pomen: odobriti izjave, ki sem jih podal v imenu vlade. Ne bom ničesar dodal k temu, kar sem izjavil v torek. Predstavnik Francije bo potreboval v prihodnjih tednih vso svojo avtoriteto Potrebno bo, da se ve, da je franco. ski parlament za ali proti svoji vladi. Ce bo resolucija o zaupnici zavrnjena ali pa če dobi samo- relativno večino, bom zapustil predsedništvo. Nočem vlade z zmanjšano oblastjo in z. omejeno odgovornostjo Ne sme biti nobenega nesporazuma in neprilike, k. bi nastale zaradi krize, so resne. Ce bi obstajala koerenl-na večina, bi bilo mogoče povzročiti krizo. Toda kako jo bo mogoče rešiti? Nisem postavil vprašanja zaupnice, da zagotovim življenje vladi, ki ima štete dneve. Postavil sem ga, zato da bo Francija navzoča na Bermudih in na »mednarodnih« konferencah. V začetku svojega govora je Laniel omenil zadnjo sovjetsko noto, o kateri je izjavil, da daje upanje za pogajanja, o katerih je govoril v svoji zadnji izjavi. Dodal je, da je Francija še vedno pripravljena pogajati se. Med Lanielovim govorom se je zunanji minister Bidault močno razburil in je z mapo udaril po mizi Razjezilo ga je, da je Laniel v svojem govoru omenil samo svojo poli. tiko in ne tudi njegove ter njegove stranke. Takoj nato je napisal Lanielu pismo. Bil je tako razjarjen nad Lanielovim ravnanjem, da je grozil z ostavko. Na hodniku skupščine je prišlo med njim in Lanielom do živahnega razgovora, toda pozneje se je Bidault pomiril. Demokristjan-ski voditelji so ga rotili, naj ne povzroči krize vlade. Po seji je Bidault izjavil, da bo pred glasovanjem ponovno govoril, toda številni poslanci so ga mirili, ker so se bali, da bodo v takem primeru golisti glasovali proti vladi, namesto da bi se vzdržali, kakor so obljubili. Pozneje je Bidault izjavil časnikarjem, da ni uradno podal ostavke, pač pa da je imel z Lanielom jasen in odkrit razgovor, in sporočeno je bilo tudi. da bo Bidault govoril, čeprav se je Laniel prvotno temu upiral. V svojem govoru na popoldanski seji je Bidault v desetminutnem govoru med drugim izjavil: »Nekaj ur pred glasovanjem v skupščini smo dobili sovjetsko noto. Vladni predsednik in jaz sva izjavila, da naše vabilo na štiristranski sestanek še vedno velja. Ne delajmo si iluzij, da je naša izjava povzročila odgovoi Moskve, ki ni negativen. Ne opuščamo nobenega upanja Toda dogodek. do katerega je komaj prišlo, ne sme povzročiti, da bi opustili dve temeljni na- čeli naše politike. Varnost zaveznikov se mora okrepiti in ohraniti. Začeti se morajo čim prej razgovori med Vzhodom in Zahodom s tema dvema smotroma; splošna varnost, kolektivna razorožitev. V. kon. ferencah, ki jih bomo imeli z našimi zavezniki, se ne sme videti zahodna zarota. Med zavezniki bomo imeli razgovore o tej noti, ki ni taka, da bi povzročila enostaven pristanek. V njej so zanimivi elementi, ki terjajo razmišljanje. če se hočemo izogniti zmedi in nerazumevanju S te perspektive dobiva ber- mudski sestanek še svojstven pomen. Analizirati moramo vzroke, ki so povzročili noto. »Velika debata« se je zaključila ob 19,25 in skupščina je ob 21.30 nadaljevala debato o proračunu za leto 1954 Medtem je ' Bidault nocoj odpotoval v Haag. kjer se na. merava razgovarjati tudi z Adenauerjem o Eosarju. Ljudska prosveta Darovi in prisp^ PRIMORSKI DNEVNIK 28. novembra SIMMIISSKI DNE VI DANES, sobota 28. novembra Gregorij. Leli ja Sonce vzide ob 7.21 'd”10",',, 16.25. Dolžina dneva 9.04 vzide ob 24,00 in zatone ob UJ JUTRI, nedelja 29. novembra Saturnin, Skoromir Na današnji dan je bil leta 1820 rojen Friedrich Engels, soustanovitelj znanstvenega socializma. OB PREDLOGIH ENOTNIH SINDIKATOV IN DELAVSKE ZBORNICE (IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO ) v Šolska proslava AVNOJ v Kopru Mestni odbor srednješolske mladine v Kopru je priredil danes dopoldne v ljudskem gledališču proslavo dneva republike. O pomenu drugega zasedanja AVNOJ sta govorila v slovenščini prot. Ham in v italijanščini tov. Leo Fu-sili. Sledila je akademija, na kateri so pevski zbor učiteljišča, pevski zbor italijanske gimnazije in pionirski pevski zbor slovenske gimnazije zapeli več domovinskih in partizanskih pesmi. Dijaki so nato recitirali več Borovih, Kajuhovih in Gregorčičevih pesmi ter izvedli nekaj zbornih recitacij. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Z LEPIMI BESEDAMI SE NE SESUJEJO VPRAŠANJA BREZPOSELNIH DELAVCEV Danes 28. novembra « ob 21. ari v AVDITORIJU v TRS premiera Jutri 29. novembra L ob 16. in ob 21. uri v AVDITORIJU v TRS’ ponovitev Jadranski koinfar Zakaj niso ES in DZ zahtevali prednosti pri zaposlitvi za domačine? Le z odločnim nastopom bodo brezposelni uresničili svoje zahteve lf»54 (s MUU Razredni sindikati so pravilno ocenili položaj, ki je nastal s porastom števila brezposelnih in z demonstracijami, ki so temu porastu sledile. Prav tako so nakazali pot in način, kako naj bi se vsaj najbolj nujne zahteve brezposelnih uresničile. Novo izvoljeni odbor brezposelnih bi moral doseči, da se dodelijo zadostni krediti za javna dela, s katerimi bi zaposlili vsaj 4.000 delavcev. Delavcem bi morali dati stalno podporo obvezno najeti določeno število mladih delavcev v podjetja, ki jih kontrolira državni kapital, zajamčiti delo predvsem domačinom in razdeliti dnevno vsaj 3.000 brezplačnih obrokov v posebnih občinskih menzah. To so minimalne zahteve, ki pa jih je treba čimprej uresničiti, za kar pa je nujna odločna akcija. Zaključek priprav za volilve okrajnega zbora proizvajalcev Tehnične priprave za volitve novega okrajnega zbora proizvajalcev v koprskem o-kraju so skoraj končane. Občinski ljudski odbori so določili 64 volišč, na katerih bo 12. in 13. decembra volilo 12.008 volivcev. Medtem pa se nadaljujejo predvolilna zborovanja po podjetjih, tovarnah in zadrugah, kjer predlagani kandidati govorijo o pomenu in pristojnosti zbora proizvajalcev. • KRASEN PRIROČNIK • ZANIMIVA IN PESTRA VSEBINA • BOGATO ILUSTRIRAN • NABAVITE SI GA TAKOJ, KER JE ŠTEVILO IZVODOV OMEJENO ! 4. dona icafC« -- v: r««nai ‘»oj, je v resnici delalo na . -eljevanju interesnih sfer, ,ar 3e bilo osnovno pravilo *se - .... 'o je italijanski fašizem s svojim satelitom, s p to tvorbo — s fašistično .°Be|iiet)° Hrvatsko, torej s .. itnm, ki je bi! odvisen »atije, protisrbsko in pro-j. Ooslovansko usmerjen, in sj' is gradil fašizem na jugo-0«nskj strani Jadrana v surovi °MiV n,eaovi riajbolj ^ • maja 1941' sta po zlo p4 Jugoslavije Mussolini in sklenila sporazum o °oih mejah na Jadranu. ■ Nežnejši deli tega spora-so sledeči: ^ 7 sporazumom o določanju jj1* med kraljevino Hrvaško „e *Taljevino Italijo v SKup-jj,"1 hamenu, da bi ugoto-I, 1 teritorialno ureditev, ki . 9°tov temelj za sodelova- nje med obema državama se priznajo kot sestavni deli Italije sledeči okraji: Kastovo, Sušak, Cabar in del Delnic... Puščajo se na hrvatskem področju občine Hreljtn, Bakarac in Kraljeviča, (Italije se priključijo) vsi otoki zadrskega področja... Bukovica do Pad-jena, celo področje Šibenika in Trogira, mesto Split, otoki (razen Brača in Hvara) Ci-jevo, Drvenik, Solta, Vis Vi-ševo itd. Korčula in Mljet, cela Boka Kotorska vključiv-št tu Trude in Planino Orjen vse do meje Crne gore. Hrvaška vlada se obvezuje, da na otokih in na področju med morjem in črto, ki je označena na predloženi karti, ne bo gradila niti vzdrževala nobene vojaške utrdbe ah kakršne koli kopne, pomorske ali zrakoplovne naprave, ki bi lahko služile v vojne namene. Hrvaška vlada izjavlja, da nima namena imeti vojne mornarice.» Iz teksta tega sporazuma med Mussolinijem in njegovim kvislingom Paveličem se vidijo najbolj jasne težnje italijanske ekspanzije na Balkan, ekspanzije, ki je še bolj podčrtala italijanske zahteve v londonskem sporazumu iz leta 1915. Logično se je lahko pričakovalo, da bo fašistična Italija dala svojemu satelitu, kamor b{ moral priti za kralja savojski princ Spoleto, vse hrvaške pokrajine, da bi ga tako okrepila in mu dvignila njegovo dostojanstvo. Toda na severnem Jadranu, kjer je celo londonski sporazum priznal, da je Reka' in vsa obala do Dalmacije hrvaška, je Pavelič dobil samo «izhod na morjen v malem ribiškem mestu Kraljeviči in Bakarcu. Odvzeli so mu prav vse, kar je na Jadranu važnega, vštevši Boko Kotorsko, medtem ko so ostalo revščino, ki so jo prepustili fašistični Hrvatski, podvrgli demilitarizaciji(To je bilo zahtevano v' Londonu leta Ob 29. novembru čestita vsem volivcem LJUDSKI ODDOR občine ft. O P ER* oKolica 1915 in ponovno 1919. v Parizu). Jugoslavija se ni priključila Hitlerju, tako kot so napovedovali italijanski državniki. Nasprotno. Jugoslovani so v borbi p roti napadalcu dali vse, kar je bilo v njihovih močeh, pa četudi jih je vojna zalotila brez strateških meja, katere so Italijani v najusodnejšem trenutku prepustili vprav Hitlerju. * * * Tik pred kapitulacijo Italije, po padcu Mussolinija je maršal Badoglio 2. novembra 1943 izvedel sporazum, ki je bil sklenjen med Badoglievo Italijo in Paveličevo Hrvatsko Po tem sporazumu je Badoglio vrnil Paveliču iz Italije vse internirance z o-zemlja enezavisne države Hr-vats~ke». To je pomenilo približno isto, kot če bi bil nekdo izročil italijanske Žide Himmlerju, da ne bi prišli v roke zaveznikom. Se dolgo po podpisu premirja z zavezniki leta 1943 so italijanske radiooddajne postaje v sklopu EIAR iz Rima razširjale svoje emisije za Jugoslavijo pod imenom Paveličeve radio. oddajne postaje «Rakovica» V teh oddajah je ta postaja izlivala svojo brutalno protijugoslovansko propagando hujskanja med Hrvati in Srbi. Narodnoosvobodilna borba jugoslovanskih narodov je o-nemogočila vsak učinek takih dejanj in s svojo silo poprav_ Ijala zgodovinske krivice, ki so bile storjene predvsem v zadnjih štirih desetletjih. To je Jugoslovanom dalo moralno zadovoljstvo v najvažnejših problemih. To je Jugoslovane stalo strahotno drago, toda zaustavljena je bila nacionalna krvavitev in Jugoslovanom je bil vrnjen njihov položaj na Jadranu, ki jim pripada tako zgodovinsko, 'kot nacionalno in politično. Ali je čudno, da so jugoslovanski narodi tako nezaupljivi, ko slišijo kako se danes ponavljajo utemeljevanja in glasovi, ki so se ponavljali tč ta 1915, 1920 in 1941? Gospod Bella je nedavno v nekem svojem govoru v parlamentu v zvezi s Trstom vzkliknil, da veruje v povratek slave svčerajšnje Italije». Kakšna Italija je to? Bado-glijeva? Mussolinijeva, je to Italija rapalskega sporazuma, je to morda Italija london- skega pakta? Dokler bodo predstavniki Italije živeli v tej zablodi, vse dotlej bodo ogrožali mir v tem delu sveta in mir v svetu. Hkrati pa bodo ogrožali tudi dobrobit italijanskega ljudstva, kateremu je potrebno mirno sožitje na Jadranu in pa popravek zgodovinskih napak, v katere so ga vodili njegovi voditelji v odnosih nasproti Balkanu. V tem smislu pa je italijanskemu ljudstvu zelo potrebno prijateljstvo jugoslovanskih narodov. V primerjavi z letom 1929 se je proizvodnja železne rude povečala v letu 1951 za 56 odst. - Na prvem mestu so Združene države, na drugem Sovjetska zveza, ki ji sledita te lika Britanija in Zahodna Nemčija Danes zvečer bo Slovensko narodno gledališče vprizorilo v Avditoriju Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski*. Na sliki Ema Starčeva kot županja in Rado Nakrst kot zlodej. Pred nedavnim je Evropska komisija Združenih narodov izdala posebno študijo o železarski in jeklarski industriji v Evropi ter o svetovnih izvorih surovin za to industrijo. Sedaj pa je izdelal statistični urad Združenih narodov pregled svetovne industrije železa in jekla v letih 1929, 1937, 1950 in 1951. Izvleček iz te študije je objavljen v majski številki Statističnega mesečnika Združenih narodov, iz katerega posnemamo najznačilnejše podatke za o-menjena leta. Leta 1951 je namreč svetovna proizvodnja železa in jekla dosegla svoj višek, medtem ko je bilo leta 195G opaziti nazadovanje, to pa zaradi stavke v jeklarski indu- 4.; INTERNACIOMMA POMORSKA AGENCIJA d. d. bb K IT P II Naj živi 29. november - dan republike! PIRANSKA LADJEDELNICA PIRAN ob dnevu republike čestita vsem delovnim kolektivom Kolektiv «ZAČIM B E» - PORTOROŽ ieli ob priliki dneVa republike sVojim odjemalcem, de* l°Vnemu ljudstvu obilo uspehov V izgradnji socializma KER SO JIH ODPUSTILI. SO V FIRENCAH DELAVCI ZASEDLI TOVARNO PIGNONE Livarno hočejo ukiniti, ker njen direktor in glavni delničar podjetja - bivši fašistični svetnik Marinotti - namerava odjadrati s kapitalom v Južno Ameriko Ko smo pred dnevi pisali o poraznem vplivu monopolistične politike nekaterih italijanskih monopolnih podjetij, smo rekli, da gredo v Italiji razna stara in vpeljana podjetja kar druga za drugo rakovo pot, dokler ne likvidirajo. Te dni se vodi v Firencah huda borba za novo podjetje, ki je že zapisano smrti Ne maramo sicer pred. videvati kakšen bo konec te velike sindikalne borbe, ki jo vodijo delavci poznane livarne Pignone v Firencah, vendar pa vse kaže, da je stanie izredno resno. Zakaj gre? 17. novembra, to se pravi pred enajstimi dnevi, je 1750 delavcev in uslužbencev podjetja Pignone zasedlo tovarno in dva dni pozneje je vse delavstvo Firenc stopilo v stavko, da bi s tem protestnim dejanjem prisililo vodstvo podjetja, naj premisli glede svojega sklepa s katerim namerava podjetje dokočno zapreti. Delavci, ki so zasedli tovarno vztrajajo v svoji borbi in poseben odbor, sestavljen od petih predstavnikov italijanske CGIL in dveh predstavnikov CISL vodi delo tovarne naprej. Proizvodnja je sicer mnogo skrčena, vendar namerava .delavstvo s tem dokazati, da ni pripravljeno odstopiti od svojih upravičenih zahtev, da ni pripravljeno pomnožiti že itak velikanskega števila brezposelnih. Da nam bodo razmere nekoliko boli razumljive, bomo na kratko pogledali v zgodovino tega podjetja Pred 113 leti so ob Arnu v Firencah ustanovili malo podjetje, ki se je do leta 1910 razvilo v zelo poznano livarno, ki je začela proizvajati velike kompresorje in različno drugo lito železo. Podjetje se je razvijalo do tedaj v sklopu manjšega zasebnega delniškega društva. Ko se je podjetje razvilo v veliko podjetje, ga je zasegel italijanski kartel Snia Viscosa V času druge svetovne vojne so si delničarji polnili žepe, kajti podjetje je delalo za vojsko in zaradi vojaških potreb zaposlilo okoli 3.000 delavcev. Povojna doba je v smislu celotne italijanske gospodarske politike zajela v svoj rušilni načrt tudi to podjetje 20. oktobra letos pa so delavci vsega pod. jetja dobili obvestilo, da se podjetje zapre in da so s tem oni tudi odpuščeni. Iz- razumljivo, da je račun o delovnih stroških pokazal nekoliko višji odstotek, toda če bi se podjetje izkoriščalo v polni meri, bi bilo tisto število uradništva in višjega računamo, da ima Italija nič manj kot 20,000 večjih ali manjših predelovalnic olja; da so vse te predelovalnice odvisne tako rekoč od tega podjetja, ki ima več ali manj vuo uraanistva in višjega jetja, .ki ima vec au manj strokovnega kadra, ki danes . monopol v proizvodnji teh bremeni stroške proizvodnje, | strojev; da je Pignone izva-ustrezno manjše in bi se - ’ 1----1— -*■—* — — v UllUIJVV U A A «stroški proizvodnje)) ne dvigali s tako naglico, Ce stroške iz leta 1948 ocenimo s povprečno številko 100, opazimo, da so se takoj po odpustih v letu 1949 ti stroški žala tovrstne stroje tudi v Libijo, Grčijo, Španijo in celo v Mehiko, in da je letos morala celo odpovedati šte- velikanskega dobička vprav učinek truda in strokovne sile tistih 1.750 delavcev in strokovnjakov, ki so jih vrgli sedaj iz tovarne Pignone. Ze prej smo rekli, da se delavci podjetja Pignone ne marajo priključiti ostalim milijonom italijanskih brezpo-selnh delavcev, toda pričakovati kake rešitve od italijanske krščanske demokracije morala CClU uupuvcuau at>-- oac jvua.o^v, uv.iA.u-iuv.jv, vilna naročila, potem je jas- \ katero predstavlja v Firencah rt.. d., n ■ y. _ T — v\;... /t.: *l. ČITAJTE in Sirite PRIMORSKI DNEVNIK" .timnmimiiiihiUii’ povzpeli na 121, gih odpustov, v skočili na 141, medtem ko so se lani povzpeli kar na lo9. To je seveda porazna ugotovitev vendar tu ni vprašanje rentabilnosti ali nerentabil-nosti podjetja, ampak je tu vprašanje pravilnega izkoriščanja podjetja. Naslednji po. datki bodo takoj potrdili našo trditev. Tehnično osebje in vsa strokovna sila tega tako starega italijanskega podjetja je zelo visoka Tudi stroji in vsa mehanizacija ni slaba, kajti le 20 odst. vseh strojev in mehaničnih naprav bi zahtevalo popravila, odnosno zamenjavo z novimi. To pa ni nikak znak zastarelosti ne. kega podjetja, kar zadeva njegovo izrabljenost. Sami podatki proizvodnje pa dokazujejo, da je proizvodnja odvisna več od volje vodstva podjetja kot pa od delovnega osebja in proizvodnih sredstev V januarju letos so na pr izdelali v oddelku livarne' le 100 ton litin. V septembru pa se je ta proizvodnja dvignila kar na 280 ton, dočim bi lahko izdelala nič manj kot 400 do 450 ton litin na mesec. Pri tem je zanimivo dejstvo, da je podjetje, ki naj bi bilo zastarelo in nerentabilno povsem pravočasno izdelalo 125 motornih kompresorjev, ki jih je naročila Jugoslavija in približno enako količino drugega blaga, ki ga je naročila Španija. Drugi dokaz, da so tem 0111 luui oapuscem. iz- izgovori vodstva podjetja ne-govor za ta ukrep je, da so J utemeljeni je dejstvo, da 11-delovni strožki preveliki in varna Pignone proizvaja ra*-da je nadaljnji obstoj pod- • ne artikle, ki so za 20 odst • i ■ z.___nonoiči knt. r»3 T»r i 7 H P! K no, da so izgovori vodstva povsem neutemeljeni. V čem pa je torej vzrok? Direktor podjetja in glavni delničar, bivši državni svetnik v času fašizma Franco Marinotti, je pri podjetju zaslužil toliko, da mu danes ni več potrebno izkoriščati, tega podjetja. Poleg tega namerava, vsa, kot pišejo razni italijanski listi «prenesti kapital v Južno Ameri-Se pred tem je po raznih kanalih navedel Snio Visco-50, da je odkupila glavni del delnic tega podjetja in tako postala dejanski lastnik tega tako velikega podjetja. Nepoznavalec razmer bi sicer lahko ugovarjal, da bo Pignone lahko delala sedaj za Snio Viscoso. Toda temu ni tako. Pignone je namreč imela tudi svoj oddelek, kjer je izdelovala tkalske stroje. Snia Viscosa, ki ima opravka predvsem s tekstilno proizvodnjo, si je pravočasno zagotovila vse, kar je potrebovala od tovarne Pignone. V neka; letih ji je Pignone izdelala toliko novih tkalskih strojev, da je z njimi tako rekoč obnovila vsa svoja tekstilna podjetja. Nekaj podatkov bo jasno pokazalo kakšen vsaj posreden profit je imelo to velikansko podjetje vprav od podjetja Pignone Ta milanski trust je namreč imel pred obnovo svojih podjetij s pomočjo o-menjenih strojev leta 1947 781 milijonov lir profita. Naslednjega leta se je dobiček povzpel že na 1 milijardo 511 milijonov, leta 1949 na 2 milijardi 323 milijonov, 1950 na 3 milijarde 511 milijonov, 1951 na 4 milijarde 337 milijonov, lansko leto pa skoraj na 7 milijard. Ne mislimo trditi sicer, da je ves ta velikanski profit pripisati izključno delu strokovne in delovne sile podjetja Pignone, toda prav gotovo je velik del tega njen župan La Pira, (ki osebno sicer ni nastopil proti zasedbi tovarne) odnosno najrazličnejši delničarji Snia Ve. scose ali kjer koli drugje v italijanski kapitalistični družbi, bi bilo odveč. Uspeh borbe teh 1.750 bodočih brezposelnih je odvisen od njih samih od odločne borbe vsega italijanskega delovnega ljudstva, ki mora prepričati neodgovorne finančne pustolovce, da le interes skupnosti nad samovoljo posameznikov. striji ZDA, povsod drugod pa je proizvodnja napredovala. Proizvodnja železa in jekla je osredotočena predvsem v 18 industrijsko razvitih državah, med katerimi so na prvem mestu ZDA, na drugem Sovjetska zveza, na tretjem in četrtem mestu Velika Britanija in Zahodna Nemčija. Prav v teh državah je tudi najyečja potrošnja železa in jekla, kar velja zlasti za Se-« verno Ameriko. V primerjavi z letom 1929 se je proizvodnja železne rude v letu 1951 povečala za 55 odst. (leto 1929 je vzeto za primerjavo zato, ker je bilo tedaj leto najvišje konjunkture v kapitalističnem svetu). Obenem se je tudi povečala kakovost producirane rude. ker so začeli v raznih državah izkoriščati železno rudo z visokim odstotkom že. leza. Pač pa se pozna izčrpanje rudnikov v Zahodni Evropi, kjer se je povprečni odstotek železa v rudi celo zmanjšal. Svetovna trgovina 7 železno rudo se omejuje samo na rudo z visokim odstotkom železa. Okoli četrtine preskrbe z železno rudo ameriške in evropske železar. ske in jeklarske industrije prihaja iz neindustrijskih pod ročij latinske Amerike in A-frike. Druga surovina železarske industrije je manganova ruda, katere proizvodnja se, je povečala predvsem v neindustrijskih področjih, spričo dejstva, da je proizvodnja v Severni Ameriki ter Evropi preneznatna za kritje potreb. Primerjava proizvodnje surovega železa leta 1929 in 1951 nam kaže povečanje za 51 odst., kar je pripisovati predvsem povečanju izven Evrope in v Sovjetski zvezi. Zato se je tudi delež Sovjetske zveze in Vzhodne Evrope v svetovni proizvodnji od 1929 do 1951 povečal od 7 na 21 odst., delež Severne Amerike je ostal nespremenjen na 45 odst4-^ zato pa se je zmanjšal delež Zahodne Evrope od 43 na 30 odst. Obenem se je povečal malenkonstni delež nerazvitih deželah od 2 na 3 odst. Približno enak' je bil razvoj proizvodnje surovega jekla in izdelkov iz jekla, vendar je pri tem delež Severne Amerike znatno večji. Pregled po produkcijskih predelih kaže, da se je od 1929 do 1951 produkcija surovega jekla poveačla v Severni Ameriki za 68 odst. (podatkov za 1952 ni mogoče primerjati zaradi že omenjene stavke). Edino kar Severni Ameriki primanjkuje za večji razmah je manganova ruda, odnosno mangan. Vendar pa se opaža, da postaja Severna Amerika vedno bolj odvisna od uvoza drugih surovin za železarsko in jeklarsko industrijo. Pri tem zlasti za železno rudo, 9 odst. katere mora Severna Amerika uvažati. V Zahodni Evropi je bila proizvodnja zelo prizadeta zaradi druge svetovne vojne, vendar je po vojni toliko napredovala, da je za približno četrtino večja kot 1929. Zahodnoevropska industrija potrebuje mnogo uvožene železne rude in starega železa. Vendar Evropa kompenzira ta izvoz z izvozom železa in jekla ter njunih izdelkov. Produkcija jekla je v Sovjetski zvezi ter Vzhodni Evropi narasla od 1929. do 1951. od 9 na 41, leta 1952 pa celo na 45 milijonov ton. Posledica tega je, da ti predeli izvažajo vedno manj surovin. Med drugimi večjimi producenti izven omenjenih področij prihaja v poštev še Japonska, katere proizvodnja surovega jekla se je povečala od 2.3 na 6.5 milijona ton. Toda japonska industrija je v veliki meri odvisna od u-voza: 65 odst. vse potrebe železne rude je morala kriti z uvozom. Večinoma pa Japonska tudi sama potroši lastno produkcijo železa in jekla, zato pa se vedno bolj uveljavlja kot izvoznik dokončnih izdelkov, strojev itd. Kar se tiče nerazvitih dežel je zlasti v Jugoslaviji narasla proizvodnja železne rude (od 9.5 na 13.4 milijona ton železa v rudi). V še večji meri pa se je povečala proizvodnja železa in jekla (na trikratno višino), vendar preračunana na 1 prebivalca znaša komaj 4 kg, medtem ko znaša svetovno povprečje 105 kg na prebivalca. Zato mora še vedno uvažati železo in jekTo ter izdelke. Toda pričakovati je, da bo kmalu večino domačih surovin predelovala sama. "SPLOSNA TRGOVSir d. d. 1NPORT - EXPORT - KOPER če-dtltd (lO-dlo-unimfit.ij.d.telj.&m 24. Mjvem&lu. dnem, iefadtike KOLEKTIV ______ INDUSTRIJSKEGA Ob dnevu republike PODJETJA SALVETT1 PIRAN pošiljamo borbene pozdrave vsem delovnim ljudem “ J'- - - — J * ~ J jetja nemogoč. O tem ali so delovni stroški zares tako visoki bi se dalo marsikaj reči. To je bil namreč samo izgo. vor, kajti pred zadnjimi odpustitvami, ko je bilo vrženih na ulico večje število delavcev, dočim je ostal ves uradniški in višji strokovni kader nedotaknjen, je povsem cenejši kot na pr. izdelki poznanega podjetja Ingersall Rand, ki je glavni tekmec tega podjetja na evropskem tržišču. O neutemeljenosti trditev vodstva pričajo tudi sledeča dejstva. Pignone se je soecia-lizirala v proizvajanju stiskalnic za tovarne olja. Ce nKESOFROREET KOPER - tel. 92 čestita svojim odjemalcem in delovnim kolektivom h 20. JVOTGfIBItll glMORSKI DNEVNIK ( Sava Kosanovič= SC. novembra 198* l\ i m V REJI E Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno jasno vreme s krajevnimi neznatnimi pooblačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 9.3 stopinje; najnižja pa 2 stopinj. TRST, sobota 28. novembra 1953 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug- cona Trsta: 22.00: Akademija ob dneva republike. — Trst II.: 18.20: ^ vac: Simfonično kolo. — Trst I.: 13-25: Operna glasba. Slovenija: 18.10: Lažje orkestralne skladbe jugos.ot skih avtorjev. -------....K M „l,.l i... , . , y/ - t: mm ZA MIK in dobro sosedstvo * r' ' NARODNE NOSE Proglas DFS že oznanja z goriških zidov tudi italijanskim sodržavljanom, da smo demokratični Slovenci, ki živimo v Italiji, vedno bili in smo tudi sedaj za dobre so-scdstvene odnose med Italijo in Jugoslavijo, na podlagi medsebojnega spoštovanja vseh problemov v duhu enakopravnosti. Ta proglas je tolmačil in deset dni na meji. To pa se prav gotovo ne da doseči s pošiljanjem divizij na mejo, ki so priklicale tja še druge divizije, in s politiko izigravanja. Pravica je samo ena, kakor je samo ena resnica. In edino pravična rešitev tržaškega, manjšinskega in vseh drugih medsebojnih vprašanj lahko pripelje do trajnega miru in pozitivnega sodelovanja na izrazil željo vseh zamejskih i tem predelu, do tistega sode- Slovencev po mirni in pravični rešitvi obstoječih sporov. Zato pa je naletel povsod na splošno odobravanje in so naše, v njem izraženo stališče, odobrili tudi tisti napredni Italijani, ki ga niso čitali s kominjormovskimi ali fašističnimi naočniki. Zal ne moreni o reči kaj takega tudi o italijanskem šovinističnem tisku, za katerega je bil naš proglas za mir, pravico in sodelovanje na enaki podlagi «izliv protiitalijanske mržnje na zidovih«, ((lažniva propaganda titovskega proglasa» itd. Pod takimi in podobnimi j naslovi pa so ob pomanjka- j nju stvarnih argumentov nanizali samo vrsto novih zalivk in psovk na račun Slovencev in Slovanov na tej in na oni strani meje, ter s tem še enkrat dokazali, če je to sploh bilo potrebno, da jim smernice, k.i jih navaja DFS, ne dišijo, da so torej proti dobrim odnosom, proti enakopravnosti in takemu reševanju obstoječih sporov, ki bi v enak i miri upoštevali tako Slovence, odnosno Jugoslovane, kot Italijane. Ti ljudje še vedno ne morejo razumeti, da je že daleč za nami tista fevdalna doba, ko je lahko tuji gospodar, pa najsi bo italijanskega, nemškega ali drugega porekla, ukazoval slovenskemu tlačanu, ki je morel zanj delati in garati. Toda tolminski Munihi, Gradniki in drugi uporniki niso umrli zaman in narodnoosvobodilna borba je dokončno obračunala s takimi fevdalnimi ostanki, ki jih je fašizem v bližnji preteklosti in jih hoče neofašizem sedaj ponovno uveljaviti nasproti Slovencem na Goriškem, v Beneški Sloveniji, na Tržaškem in, če bi se dalo, tudi onstran meje. Tako zgrešen o fevdalno iti imperialistično naziranje je imelo do sedaj za edini rezultat to, da je pahnilo naše obmejne kraje v tisto hudo gospodarsko krizo, ki je ne more rešiti niti prosta cona niti drugi podob ni ukrepi. Zaman je, da on. Silvano Baresi piše o «uvidevnosti vlade za krizo na Goriškem» iu da bodo znižali davke trgovcem m industnjcem. Zaman, apelira ta gospod na domači kapital, ki beži v druge, donosnejše in varnejše kraje. Končno je j moral tudi sam priznati, da je tu «resna realnost nove meje«, ki je mesto odtrgala od njegovega naravnega zaledja, od katerega je živelo. Nova mesta se lahko ustvarijo, ni pa mogoče ustvariti zaledja. Tega bi se morala zavedati vlada in namesto praznih obljub ali neučinkovitih mašil podvzeti potrebne ukrepe. Potrebno bi bilo še povečati obmejno trgovino, ne pa izvajati take gospodarske sankcije, ki najbolj škodijo Italiji sami. Treba bi bilo s čim večjim pospeševanjem osebnega m blagovnega prometa čimbolj navezati zaledje na mesto in čimbolj zabrisati kvarni učinek meje. Za dosego tega in drugih ciljev pa je treba doseči predvsem mir m zaupanje soseda lovanja in prijateljstva, ki bi ga tudi kominformisti za vsako ceno radi preprečili, ker bi bilo potem konec njihovega spletkarjenja. Kdor ima take želje in namene, se ne bi smel bati sesti za konferenčno mizo in odprto postaviti svoje karte nanjo. Le prevaranti skrivajo svoje karte v rokavu. Skupina prebivalcev Rezije v narodnih nošah je ob spremljavi obeh godal svoj čas nastopila na festivalu v Sovodnjah. OD 29. NOVEMBRA DO 8. DECEMBRA „Teden knjige" z razstavo publikacij prejšnjih stoletij V poštev pride vsa tiskana beseda od I. 1754 do I. 1922 - Razstavljeni bodo verjetno tudi listi .Proletarec", .Goriška straža", „Čuk na palci" itd. VANDALIZEM V LJUDSKEM VRTU Neznanci ukradli štiri vrine stole V noči med 15. in 16. novembrom so neznanci polomili in izruli v ljudskem vrtu tri stole iz litega železa ter enega iz lesa. Vso zadevo je občina prijavila policiji, ki še vedno raziskuje, da bi prišla na sled neznancem Od nedelje 29. novembra do 8. decembra bo v okviru «ted_ na knjige«, ki je po vsej Italiji že drugič organiziran na pobudo same vlade v prostorih novo opremljene in preurejene vladne knjižnice v Ulici Mamelli, dvojna razstava tiska Prva razstava, katere organizatorji so založniki iz Gorice, bo predstavljala dela modernih italijanskih avtorjev, druga lazstava, imenovana «retrospettiva». pa bo prikazala knjige, revije in vse časopise, ki so biti izdani v Gorici od leta 1754 do leta 1922, torej do pričetka fašizma. Zanimivo je, da bodo go-riški Slovenci poleg mnogo zanimivih knjig današnje dobe lahko opazili na razstavi tudi slovensko tiskano besedo, oziroma časopise kol so: -(Proletarce«, "Goriška straža«, kCujj na palci« itd., katere se še mnogi dobro spominjajo. V resnično lepo preurejenih prostorih, katere je zbranim novinarjem pokazal direktor biblioteke dr Manzini, je ogromno število lepih knjig, ki čakajo na pridne bralce fesorji opozoriti predvsem di-jaštvo in to prav v tednu pro. pagande za knjigo, za katero je dandanes vse premalo zanimanja. V razgovoru z dr, Barduc-cijem smo izvedeli za pomembne številne izdaje knjig m časopisov v predvojni in povojni dobi. Sprejemanje zidarjev za Francijo Pokrajinski Urad za delo sporoča, da je v teku najemanje zidarjev in služkinj za Francijo. Kogar zanima ta priložnost, naj se javi na U-radu za delo. Ul. Crispi, vsak delavnik dopoldne. 7 stop. pod ničlo v Gorici Da smo postali prebivalci gnega najmrzlejših krajev, se kaj čudno sliši, pa vendar je Gorica včeraj in predvčerajšnjim zabeležila od 6 do 7 stopinj mraza. Čeprav ni še po koledarju prava zima, toda ,----------- vsi Goričani in okoličani jo UreJC!U ^niški'dobro občutijo. Malokdo več ropota z motorjem, vse hiti na delo peš, zavito v plašče in s pokritimi glavami. Sipe so pokrite z rožami in otro- prostori. toda enega in druge ga se zelo malo poslužuje go-riško občinstvo, predvsem pa mladina. Na to bi morali pro- ZASLIŠEVANJE OBREMENILNIH PRIČ potrdilo krivdo iredentističnih škvadristov Čiči si želijo snega, ne toliko odrasli, kajti drva so že. po 1.350 lir za stot. Nesrečen padec 37-letna Žita Obliubech iz Ločnika je včeraj v mestu nesrečno padla ter se poškodovala. Z rešilnim avtom Zelenega križa so jo odpeljali v bolnico Brigata Pavia, kjer so jo obdržali na opazovanju. Obvestilo Na sedežu mestne policije v Ul. Mazzini štev. 7. kjer je mnogo predmetov, ki so bili najdeni v mestu, sta , že . več dni tudi dve moški kolesi, ki sta bili najdeni pretekle dni v mestu. Tisti, ki lahko dokažejo, da so lastniki najdenih koles, naj se javijo na omenjenem sedežu, da jih -prevzamejo. OB SODELOVANJU VIDNEJŠIH PREDSTAVNIKOV Ustanovitev centra za boj proti raku ŠAHOVSKO PRVENS1V0 JUGOSLAVIJE PO PRVIH DVEH KOLIH nihče nima dveh točk Obakrat je izgubil samo Butat Odobrili so tudi pravilnik in finančni načrt Pretekli četrtek so se na pobudo mestne bolnišnice sestali predstavniki večjih mestnih ustanov z namenom, da bi u-stanovili v Gorici poseben center za boj proti raku. Seji so prisostvovali predsednik odv. Longino Culot za mestno bolnišnico ter upravni ravnatelj dr. Cossi; občino je zastopal župan dr, Bernardis, pokrajino pa odbornik dr. Ci-cuta. Seii so prisostvovali tudi pokrajinski zdravnik dr. Montagna in podravnatelja zavoda INAM dr. Vidossi. Na seji so ustanovili center in odobrili pravilnik ter finančni načrt Center ima r.a razpolago do sedai najuspešnejše sredstvo proti tej zavratni bolezni. Kar se tiče terapije, center že popolnoma deluje s pomočjo zdravljenja v oddelkih mestne bolnišnice, za diagnozo, ki predstavlja najvažnejši del. pa bodo čimprej ustanovili novo ambulanto na sedežu v Ul. Vittorio Veneto. tfitifp iti Pit motiki dumtuk! POPRAVEK K včerajšnjemu članku z naslovom «Po desetih dnevih neprestanega dela« moramo dodati, da na procesu proti baronu Codelliju ni bilo govora o poneverbah, kot smo napisali, ampak samo o falsi-fikacijah. Zatorej tudi ni mogoče govoriti o tatvini, kakor smo pomotoma zapisali v naslovu. S tem našo napako popravljamo. SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA DANES SEJA občinskega sveta Natečaj Razpisan je natečaj na podlagi izpitov za 50 mest poskusnega podtajnika osrednjega statističnega zavoda. Natečaja se lahko udeleže diplomiranci iz statističnih, pravnih političnih, trgovskih, matematičnih, fizičnih kemičnih ali medicinskih ved. Prošnjo je treba predložiti do 29. decembra t. 1. z vsemi listinami na Osrednji statistični urad v Rimu, Ul, Cesare Bal-bo 16. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Korzo Verdi 17 - tel. 28-79. (Nadaljevanje z 2. strani) aretacijo in vzroke te obširno pojasnil, kar je spravilo v vidno zadrego odvetnika, ki ga je zato na dolgo zasliševal. Agent je namreč potrdi, da se je Levi oddaljil od skupine dijakov v Drevoredu XX. septembra ter .te približal vozilu in Bc ustavil na ir.cstu, kjer je bita cesta razrita. Sklonit s*- je in z obema rokama nagrabil kamenja. Tedaj str. se mu s šoferjem približala in ga aretirala. Dijaki so protestirali in kasneje, ko so mislili, da hočejo Levija odpeljati, so jih obsuli s kamenjem. «Ko pa je Levj stopil v avto«, je poudaril agent. «je spustil na --edež poleg sebe kamen«. Cdv.: Kamen, ki ste ga naši’ na sedežu je lahko eden tistih« ki so jih dijaki metali? Priča: Ne. Levija sem dobro videl ko je kamen spustil na edež. Pobral .-etn ga in ga pokazal kaplarju. Pozna ura je prisilila predsednika da je razpravo odložil na popoldne. Kot priča je kmalu p.o Iti. uri stopil pred sodnika nar. Colle- On je namreč 5. no-\embra zjutraj opazil Alessan-cira Terminija na Trgu sv. Antona v trenutku, ko je s kupa materin a pred policijskim poveljstvom vrgel kamen na a-gente. Narednik se je tako) pognal za njim vse do trgovine nekega Dicka na istem trgu, kamor se je Termini zatekel. Komaj pa je stopil v trgovino, je lastnik zaprl vrata s ključem, medtem ko ga je Termini skupno s 6 ali 7 mladeniči napadel. Tož.: Ce bi hoteli, bi lahko zapustili trgovino? Priča: Da, s tem, -da bi razbil šipe, kakor sem to kasneje sto-ril. Ko je bija nevarnost, da pod-ježe razgrajačem in pretepačem je narednik kratkomalo razbil veliko okno na vratih. S tem je priklical v trgovino dva agenta, ki sta mu pomagala razgnati napadalce in aretirati Terminija. Kot zadnja priča dneva je pristopil policijski superinten-dent maj. Carreger. On je namreč 5. novembra aretiral Bruna Prodija, ki ga je opazil v skupini demonstrantov na Trgu Unita. Slednji so ne le ovirali promet, temveč so tudi kričali na policijo in metali kamenje Odv. Pagnini: Kaj so kričali? igrica: Ne vem, ker nisem tolmač. Odv.: So morda kričali morilci? Priča: Ne vem. Odv. Veste morda, da je policija popoldne ubila dve o-sebi in da so bile demonstracije posledica tega dejanja? Preds.: Na to vprašanje pu-ča ne bo odgovorila. Odv.: Pešci so lahko hodili mimo demonstrantov? Priča: Na lastno tveganje. «Da, to vedo vsi« je pikro odgovoril odvetnik, katerega je predsednik takoj opozoril, da je v sodni dvorani. Po tem opozorilu je odvetnik mirneje vprašal pričo zakaj je obtoženega Prodija aretiral. «Zato, ker je bil sredi skupine, ki je kričala in mtjtala kamenje«, je bil odgovor ,maj. Carregerja. ki je končno potrdil, da Prodija niso pretepli. Ro pričevanju nar, D’Ora-zia, ki je sestavil zapisnik in ki je.potrdil da je imel Prodi rano na glavi, je predsednik razpravo zaključil in jo na prošnjo obrambe odložil na sredo zjutraj. Sredi razprave je predsednik sporočil, da je Domenica Vitija še pred procesom oprostil. ker ni imel na razpolago elementov za njegovo obtožbo. Občinski upravni odbor je na svoji redni tedenski seji, ki se je vršila preteklo sredo v občinski beli dvorani pod predsedstvom župana dr. Ber-nardisa proučeval vrsto ukrepov upravnega značaja. Med ukrepi, ki jih je odbor odobril, spadajo obvezni prispevki določeni po zakonu v prid protipožarne službe v znesku 10 milijonov in pol lir in v prid pokrajinske turistične zveze v znesku 80 tisoč lir. Odobreno je bilo tudi plačilo v znesku nad milijon lir za razne dobave za zavod «Oddone Lenassi« za I tromesečje julij - september. Zupan je nato poročal v /vezi z dokončanimi deli pri gradnji nove tehnično - industrijske šole, katere otvoritev je določena za prve dni v mesecu januarju. Glede uporabe novfega sedeže občinske glasbene šole v Ul, Oberdan, je bilo določeno,'da ' bodo pospešili postavitev naprav za segrevanje prostorov, tako da bo preselitev sedanje glasbene šole v nove prostore v določenem roku. Zatem so začeli proučevati kje najti parcele za gradnjo novih stanovanjskih hiš za občinske uslužbence in je župan v zvezi, s tem seznanil odbornike z nekaterimi zemljišči, ki so jih do sedaj našli v ta namen ter jim prikazal koristi in pomanjkljivosti, da bi' odborniki" dobro presodili prostore, ki jih imajo na razpo. •lago Občinski upravni odbor je soglašal s predlogi župana, češ da je potrebno dobro premisliti z izbiro prostorov za gradnjo, kateri naj bi bili bolj praktični in primerni za uporabo. Pred zaključkom seje je odbor ponovno pričel s proučevanjem dnevnega reda. določenega za sejo občinskega sveta, ki bo danes popoldne v dvorani na Korzu Verdi. Bolgarskega begunca aretirali na Krasu Nameravat se je izseliti v Kanado Orožniki iz Sv. Martina so v četrtek ustavili nekega Bolgara 37-letnega Borisa Srnar-danskega, ki se je sumljivo kretal po tistem kraju. Pri izpraševanju je izjavil, da je zbežal iz taborišča izseljencev v Trstu z namenom, da odpotuje v Kanado. Orožniki so Smardanskega odpeljali na obmejni prehod pri Devinu in ga izročili ameriškim policijskim oblastem Izseljevanje v Južno Ameriko Olajšali so izseljevanje v Južno Ameriko. Kdor hoče izkoristiti te olajšave, mora imeti v državi, kamor se izseli, sorodnike, Sorodstvo je tukaj pojmovano zelo široko in pridejo v poštev tudi bratranci ali sestrične v tretjem kolenu Za vsa potrebna pojasnila, se interesenti lahko obrnejo na tajništvo državne zveze v Rim, Ul. Caroncini št. 19. KINO CORSO- 17: «Moulin rouge«. barvni film, J. Ferrer. VERDI. 17: «Korporal Sam«, D, Martin. CENTRALE. 17: «Ladja prekletih žensk«, Kerima in E. Manni. VITTORIA. 17: «Divje krdelo«, W. Elliot. MODERNO. 17: «Proti zakonu«. T, Buazzelli in F. Manni. Vozni red vlakov ODHODI: Proti Trstu: 0.24 (A ), 6.10 (A.), 7.23 (A.). 8.33 (A.), 10.02 (D.), 13.58 (A.). 15.50 (A.), 17.12 (DD.), 18.32 (A.)*, 20.17 (A.), 21 26 (D.), Proti Vidmu: 4.33 (DD.), 5.32 (A.), 6.29 (A.), 7.57 (A.), 8.32 (DD.), 10.46 (A.), 13.59 (A.). 16.00 (A.):. 17,13 (A.) 19.15 (A.), 20.36 (A.), 23.16 (D.). PRIHODI: Iz Trsta; 5.30 (A.), 6.24 (A.). 7.55 (D.), 8.22 (A.)*, 8.30 (DD.) 10.44 (A.), 13.55 (A.), 17.11 (A.), 19.10 (A.), 20.31 (A.). 2314 (D.). Iz Vidma; 0.23, (A.), 4.25 (D.), 6.08 (A.), 7.21 (A.), 8.29 (A.), 10.00 (D.), 13.56 (A.), 15.48 (A.), 17.10 (DD.), 18.30 (A.)*, 20.13 (A.), 21.24 (D.). * Ne vozi ob nedeljah Pefosolska ljubezen je nevarna, a le brez... ... cU&m j V II. kolu so bi j rezultati tile: Janoševič - Trifunovič remi; Bulat - Matr-.novič 0:1; Puc -Udovčič remi; Preimtalk - Dimc 0:1; Pirc - D.iurasevič remi; Ne-deljkovič - Fuderer remi; Niko-lac - Marič remi; Gligorič - Ra-bar 1:0; Milič - Bogdanovič 1:0. Zaradi preglednosti navajamo še enkrat rezultate iz I. kola. ki jih včeraj zaradi nekaterih še prekinjenih partij nismo imeli: dr. Nedeljkovič - Dimc remi; Fuderer - Pirc remi; Dj-uraše-vič - Bulat 1:0; Matanovič - Janoševič 0:1: dr. Trifunovič - Milič remi; Bogdanovič - Gligorič remi; Rabar - Nikolac remi; Marič - Puc 1:0; Udovčič -Preinfaik remi. Po prvih dveh kotah nobeden izmed igralcev nima dveh točk. Na letošnjem jugoslovanskem šahovskem državnem prvenstvu sodelujejo naslednji trije velemojstri: dr. Peter Trifunovič, sedanji državni prvak, Vasja Pirc in Svetozar Gligorič. Dr. Petar Trifunovič se je rodil 1910 v Dubrovniku. Mojstrski naslov je osvojil 1931 na zveznem amaterskem turnirju v Banjaluki. Izkazal se je na predvojnih jugoslovanskih šam-pionatih in kot član jugoslovanske ekipe na olimpiadah. Prvenstvo FLRJ je osvojil 1945.. 1946. m 1952., 1947. pa je delil prvenstvo z Gligoričem. Zmagal je na turnirju v Zlinu (CSR) 1945. in v Limi (Peru) 1950. Bil je rezerva za turnir kandidatov za svetovno prvenstvo leta 1950. Prot; Najdorfu je 1949. igral dvoboj neodločeno 6:6. Vasja Pirc se je rodil 1907. v Idriji. Mojstrski naslov je osvojil 1927. na zveznem turnirr ju v Karlovcu. Pred vojno je bil trikrat jugoslovanski prvak (1.935, do 1937). Uspešno je so-deioval na mnogih predvojnih mednarodnih turnirjih, zla-tj sta pomembni njegovi zmagi na mednarodnih turnirjih v l-odžii in Harzburgu 1938. Z Gligoričem je delil prvenstvo FLRJ 1947. Lepe uspehe je dosegel pa povojnih mednarodnih turnirjih v Teplice - Sanovu 1947 (delil prvo mesto z 0'Kellyjem v Amsterdamu 1950. in na Staunto-vem turnirju 1951. 7. bivšim svetovnim prvakom dr. Euwe-jem je igral 1949- dvoboj neodločeno 5:5. Kdo so velemojstri in mednarodni mojstri Med šahovskimi mojstri je več kategorij. Najškromnejši je naslov mojstra, ki je priznan le v mejah domače države. Potem so mednarodni mojstri, ki jim je ta naslov priznala mednarodna šahovska zveza in so kot mojstri priznani povsod. In končno so še velemojstri, ki jih na svetu ni prav mnogo in ki jim ta naslov podeli mednarodna šahovska zveza po velikih mednarodnih uspehih ali pa vsaj po velikih uspehih v močnj konkurenci. Tako je n. pr, možno, da postane kak ruski igralec velemojster, čeprav mnogo ne nastopa v inozemstvu, če doseže doma velike uspehe. Vsak večji turnir v Rusiji je namreč dobro zaseden po velemojstrih, če upoštevamo, da je tam kar 16 velemojstrov. Navajamo imena velemojstrov: Argentina: Eliskases, Naj- dorf, Pilnik (3); Avstrija: Gruenfeld; Belgija: Rubinstein; CSR: Duras; Francija: dr. Bernstein, Ro.-solLjmo, dr. Tartako-ver (3); Jugoslavija: Gligorič, ICostič, Pirc, dr. Trifunovič, dr. Vidmar (5); Madžarska: Szabo: Nemčija: Mieses, Siimisch (2); Nizozemska: dr. E ur/e; SZ: A-verbah. Botvinik. Boleslavski. Bondarevski, Bronsteih. Flohr, Geller, Keres. Kotov, Lilienthal. Ldivenfisch, Petrosjan, Ragozin, Smislov, Tajmanov, Toluš (16); Švedska: Stahlfoerg; ZDA: Fine, Reshewsky (2). Mednarodni mojstri pa so: Anglija: Aleksander, Aitkins, dr. Farckas, Golombek, Thomas, Winter (6); Argentina: Bolbo-chan .)., Guimard, Rossetto (3); Avstrija: Becker, Mueller (2); Avstralija: Lajos, Steiner; Belgija: 0'Kelly; Bolgarija: Cvetkov, Milev (2); Brazilija: German; CSR: Filip, Kotnaucr (v emigraciji), Opočensky, Pach-man, Sajtar, Žita (6); Danska: Enevoldsen; Finska: Biiok, Cai-ja, OVJanen (3); Italija: Castal-di, Monticeelli (2); Izrael: Czer-niak, Porat (2); Jugoslavija: Fuderer, Matanovič, Milič, dr. Nedeljkovič, Puc, Rabar, ing. Vidmar, Vukovič VI. (8); Kanada: Yanovsky; Madžarska: A-6taloš, Barzca, Benko. Florian, Gereben, Nagy, Szily, Vajda 48); Nemčija: Ahues, Brinck- mann; G?Ig, Heinicke, R. Kel- ler, Kieninger, B. Koch, Rell-stab, K. Richter, dr. Rodi, L. Sehmit. p. Schmidt. Unzicker, \Vagner (14); Nizozemska: Cor-tlever, Donner, Prins, Van Shletinga (4); Norveška: Barda: Peru: Canal; Poljska: Ma-karzcik. Plater, Sliwa (3); Romunija: Erdely, Trojanescu (2); Španija: Medina, Pomar (2); SZ: Aiatorcev, Aronin, Ceho-ver„ Dubinin, Dus Chotimir-sky, Goglidze, Judovič, Kann, Kasparian. Konstantinopoljski, Lisičin, Makagonov, Panov, Ro-manovski, Rudenko, Ljudmila, Spasky, Vereisov, Verlihski (.18); Švedska: Ekstrom, Lundin, Stoltz (3); Švica: Blau. Christo-fel, Grob, Johner (4); ZDA: Bisguir, Byrne, Denker, Evaris, Horowitz, Kashdan, Kmoch, Herman, Steiner (8); Nova Zelandija: Wade. Vidimo, da je jugoslovanski šah zelo dobro zastopan. Za SZ je na drugem mestu po številu velemojstrov, po številu mednarodnih mojstrov pa je za SZ pred njo samo Nemčija. VASJA PIRC Tenis v Avstraliji MELBOURNE, 27. —■ Z dnevom zamude zaradi slabega vremena se jc pričel v Kom Yon-gu teniški turnir za prvenstvo Victorie. Rezultati važnejših evobojev prvega kola: Molloy (A v.d ral.) - Perry (ZDA) 6:3, 2:6, 6:3, 6*4: Tra-bert (ZDA) - Anderson (Av-stral.) 6:3, 6:3, 6:1; Rosevvall (Avstral.) - Hann (Avstral.) 8:6, 6:3. 6:4; Pickard (Vel. Brit.) -Ra;=er (Avstral.) 10:8, 7:5, 6:4; Wilder?p.in ( Avstral.) - Kčnnedy (Avstral.) 6:8, 6:2, 6:3, 6:2; Worthington (Nova Zeland.) -Goodger (Avstral.) 6:2, 6:3. 6:0; Ayre (Avstral.) - Yares (Avstral.) 6:1, 6:1, 11:9; HarUvig (Avstral.) - Parker. (Avstral.) 7:5, 6:0, 6:1; Candy (Avstral ) -Atkins (Avstral:) 6:3, 6:2, 6:1; Knigt (Avstral.) - Mason (Avstral.) 4:6, 6:0, 7:5, 6:3; Talbert (ZDA) - Diggie (Avstral.) 6:1, 7:5, 7:5; Tobin (Avstral.) - Ri-chardson (ZDA) 6:4, 7:5, 3:6, 7:5. * * OSLO, 27. — S 4:1 je Norveška premagala v tenisu Jugoslavijo v tekmovanju za po. kal švedskega kralja. Dinamo (Moskva) - Odense 6,0 (30) ODENSE, 27. — Moskovski Dinamo je zaključil svojo turnejo po Danski z današnjo tekmo proti mestni reprezentanci Odcnseja z zmago 6:0 (3:0). Rusi so tako' zmagali na vseh treh tekmah, ki so jih odigrali v tem tednu na Danskem. Igra je bila vek čas zanimiva in odprta, ker se Danci niso ozirali na negativen rezultat. Pri Rusih so najbolj ugajali vratar Jasjin, srednji krilec Križevski in srednji napadalec Krušjenov. OBLO, 27. — Recultat hokejske tekme med Stockholmom in Oslom; 8:6 (4:4, 2:2. 2:0). «Dirka po Evropi* bo prihodnje ZUERICH, 27. — P° f'-* nem razpravljanju so .sk e ' da bo prihodnje leto 0 septembra do 3. oktobra P kolesarska «Dirka po E'1'1'. . Načrt te dirke, , ki bo 9 2400 km in bo šla skoz: o. evropskih držav, je nav > vala želja po pridobitvi vržencev raznih držav z3 ropsko skupnost. Sicer J* ' ovira dirka Pariz-Tours, k: na programu tudi 3. oktobr i vendar se zdi, da se bo dala.' stvar z organizatorji te dirk urediti tako, da jo bodo P stavili. Baje so Coppi. biueblc ^ Koblct in Ruiz že prist*11,■ se vpišejo, čim bo dirka stala realna. V 10 dneh bodo morali tW kači prevoziti enajst etap * . zi osem držav in dvajsC ^ voziti čez meje. Dirke ne spremljala propagandna k vana pač pa potujoča raz va proizvodov evropske s nosti premoga in jekla. Na sporedu so naslednje et* pe: Pariz-Gand 280 km, Amsterdam 153 km, ■^l0S.-u, dam-Liege 210 km, ljieSe''' ksemburg 152 km, buksc,. burg-Stuttgart 260 km, Sa gart-Muenchen 220 km, chen-Innsbruck 200 km, I” bruck-Trento 175 km. .. Lugano 280 km, Lugano-rich 255 km, Zuerich-Stra^ bourg (aevropska prestolni 230 km. V vsakem moštvu, ki Pj* ,# 16, bo po 8 dirkačev, ki , Spanci. Italijani, Francozj' ■' gijci, Danci, Holandci, Avstrijci, Švicarji in Lu mo*1' bodo na an- buržani. Ker bodo predstavljala tovarne, dirki zastopani italijanski; gleški. belgijski, nemški- ^ sirijski, švicarski in fran proizvajalci k&les. in pravi, da komaj spet zajaha kolo. je Bartali ki bo kmalu z^rja čaka,,.04 o gim napovedal za prib0 sezono še eno novost: m ^ no kolo «Bartali», ,ta. dvotaktno in s štirimi Pr • vami. Sestavil bo dobro . stvo, ki se bo s temi nl°ota».L ... „ strol slala na to dirko svoje bil trčit in če bo on takrat prt it * f. Danes MILAN, 27. tukaj slovesen pogr® ^e-žrtev dirke Carrera Ia jn ricana Bonetta, Stagn0 ^ uCje' Scotuzzija. Pogreba se -1 jport' ležila velika množica ^. nikov in predstavniko -.ajji-štev ter avtomobilskih Navzoči so bili iprup'0 predstavniki oblasti. • gfe* Stagnolija so odpeli3 1 scio. PARIZ. 27. —* ?vcč