OVENEC Političen list za slovenski narod. i Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: © Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vet na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate)3!vsprejema upravnlštvo !in ekspedlclja |v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SeineniSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemfii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. r. V Ljubljani, v sredo 9. januvarija 1895. Letnilc XXIII. Kranjski deželni zbor. (II. seja dne 8. jan. 1895.) (Konec.) Poslanec Luckmann poroča o računskem sklepu zaklada prisilne delavnice za leto 1893. Redni dohodki so znesli 96.715 gld. 53 kr., in sicer dohodki tovarniškega zavoda in zaslužki prisil jencev 47.342 gld. 81'/» kr., povračila za oskrbovanje, zdravljenje in pokopavanje prisiljencev 43.693 gld. 297g kr., raznih dohodkov je bilo 5679 gld. 42 kr. Redni in izredni troški pa so znesli 95.845 gld. 53 kr., torej je bilo pokritja več za 870 gld. Imovina pa se je zmanjšala za 3222 gld. 29»/, kr. Poročilo se vzame na znanje. Prošnja paznikove vdove Marjete Blažek za miloščino se odkloni. Poslanec Hribar v imenu finančnega odseka poroča o računskem sklepu deželno-kulturnega zaklada za leto 1893 in o proračunu za leto 1895. Dohodkov je bilo 4717 gld. 3 kr., in sicer za lovske liste 2634 gld., globe za gozdne in poljske poškodbe pa so znesle 2083 gld. 3 kr. Troški pa so znesli 4100 gld. 84 kr., torej je bilo pokritje višje za 616 gld. 19 kr. Proračun dohodkov za prihodnje leto znaša 4410 gld. in ravno toliko tudi potrebščina. — Računski sklep in proračun se odobrita. Precej dolg in deloma nepotreben je bil razgovor o prošnji mestnega magistrata v Ljubljani glede prispevka za botaničen vrt. Mestna občina ljubljanska namreč je ponudila brezplačno 10.000 kvadratmetrov sveta, ki spada k Podturnske graščine posestvu v ta namen, da naučna uprava premesti botanični vrt s sedaj jako oddaljenega in ne-prikladnega prostora za dolenjsko mitnico ob cesti na Ig. Vsi poslanci brez razlike soglašajo v tem, da je botanični vrt sedaj preoddaljen in vsled tega brez prave koristi za srednješolsko mladino, kateri je namenjen v pouk. Glede na to, da mestna občina brezplačno prepusti toliko sveta za nov botaničen vrt, je finančni odsek sklenil nasvetovati, da dežela kranjska k premestitvi botaničnega vrta dovoli iz deželnega zaklada 500 gld., ako naučni erar vse skupilo za sedanji botanični vrt porabi za premestitev, kajti naučni upravi mora biti v prvi vrsti na tem, da dobi za botaničen vrt primernejši prostor. V tem smislu je utemeljeval predlog poročevalec finančnega odseka poslanec Hribar ter še nasvetoval, naj visoka c. kr. deželna vlada vso svojo pozornost obrača na to premestitev ter pri c. kr. naučnem erarju takoj stori potrebne korake. Poslanec baron Schwegel v daljšem govoru podpira ta predlog ter z ozirom na to, da bodo troški za premestitev mnogo višji, kakor se prora-čunava, nasvetuje 1000 gld. prispevka iz deželnega zaklada, češ, da se s tem olepša tudi stolno mesto Ljubljana, kar bodi skrb tudi dežele. Poslanec in župan ljubljanski Grassell i vzame to izjavo z radostjo na znanje, in ko je še poslanec Stegnar podpiral nasvet barona Scbvvegla, bil je z večino dovoljen prispevek 1000 gld. O računskem sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za leto 1893 poroča poslanec V i š n i k a r, Potrebščina za šolo je znesla 8999 gld. 9 kr., pokritje pa le 8467 gld. 62'/, kr., torej je bila potrebščina višja za 531 gld. 46!/2. Potrebščina za gospodarstvo je znesla 8092 gld. 18 kr., pokritje pa 9584 gld. 49 kr., torej je bilo pokritje za gospodarstvo višje za 1492 gld. 31 kr., in skupno pokritje za šolo in gospodarstvo je bilo višjo od potrebščine za 960 gld. 84V» kr. Iz deželnega zaklada se je izdalo za šolo in gospodarstvo 5331 gld. 96 kr., iz deželno-kulturnega zaklada pa 2400 gld., torej vsega skupaj 7731 gld. 96 kr. — Skupna imovina se je povečala za 2841 gld. 351/., kr. Poslanec Lenarčič pogreša v poročilu natančnih podatkov o troških in dohodkih, dasi je deželni zbor že naročal deželnemu odboru, naj predlaga jasnejše poročilo ter loči šolo od gospodarstva; zato predlaga, da se vrne poročilo deželnemu odboru, ki naj predloži preglednejše. Ta predlog ni obveljal, poročilo je zbornica vzela na znanje. Pri tej priliki tudi mi naglašamo željo, da se deželni odbor kolikor mogoče na večkrat izraženo zahtevo posameznih poslancev in vsega zbora ozira. Prošnja občine na Brezovici v kamniškem okraju za odpis dolga 300 gld. šolske občine pri Sv. Trojici, o kateri je poročal posl. dr. Žitnik, izročila se je s priporočilom deželnemu odboru v primerno rešitev. S tem je bil dnevni red rešen. Prihodnja seja bode v petek 11. t. m. Preosnova volilnega reda za kor. dež. zbor. S Koroškega, dne 7. jan. I. To se mora našiin liberalcem, starim in mladim, pustiti: oni znajo za se in za svoje koristi skrbeti. Mnogi slučaji spričujejo to, zlasti pa v novejšem času nameravana preosnovavolilnega reda za naš dež. zbor. Ko se dandanašnji po vsem svetu kuha volilna reforma, tudi naš dež. zbor, ki za „napredeku kar gori, ni maral zaostati in pripravil res neko jed, katera se je pa pri dolgem kuhanju precej — osmo-dila, tako da je prav neukusna in jo bodo „fletni" Korošci le težko prebavljali. LISTEK Moje ječe. (Po pisateljevi smrti izdana poglavja.) VIL Srce sem izlil v prva poglavja svojih ječ in necega dne, ko sem bil na kmetih v Villa-Nova-Solera, pri grofici Mašimo, bral sem skrivaj ta poglavja staremu nekemu svojemu znancu, ki mi je bil zelo drag. A ta se je zbal iz ljubezni do mene ter me prosil, naj ne mislim več pisati tacih spominov. »Ni še prišel čas za to« dejal mi je, »še vedno je v človeški družbi nekoliko sovražnih duhov; čakajte, da preide 10 do 15 let; mej tem pa pišite druge žaloigre in nove pesni, da raste Vaš glas. Sodba tega moža napravila je name velik vtis. Vrnivši se v Turin, zaupal sem se dvema drugima osobama, ki sta se zelo ustavljali nameravani knjigi, vsled česar sem bil brez poguma. Skoro bi bil opustil misel in ne govoril z nikomur o njej. Pa ko sem šel za dva ali tri dni v Camerano k grofu Cesarja Balbu, hotel som slišati njegovo in njegove gospe sodbo o teh poglavjih in o tem, bi li te spomine nadaljeval ali ne. Njuna pohvala bila je popolna. Grofica Balbo bila je angelj kreposti. Kar mi je ona govorila o koristi, ki bi mi mogla učiniti moja knjiga, razpršilo je vse moje dvome, prijel sem zopet za pero in ga nisem odložil prej, dokler ni bil napisan konec zadnjega poglavja. V objavljenju bil sem jaz vedno zelo bojazljiv ; ne vem po kakej smoli sem našel vselej, kadar sem končal ta ali oni svojih spisov, kacega človeka, ki mi je odsvetoval, dati ga tiskati. Gotovo je, da bi jih bil dal mnogo več na svitlo, ko bi ne bil imel slabosti, vprašati pri vsakej priložnosti svoje prijatelje za svet. In vedno je manj onih, ki osrčujejo; največ jih temveč raje jemlje pogum, zabavlja in zahteva, da se mora vse drugače ravnati, samo tako ne, kakor se je ravnalo. Ko so zvedeli, da sem bil spisal »moje ječe« in da jih mislim dati na svitlo, ne moč verjeti, koliko so se trudili nekateri, da bi zaprečili iz-danje te knjige. Nekateri so me prijateljski opozorili, da mi bo nakopala še sovraštvo stranke A, drugi da me lahko začne sovražiti stranka B. Bil sem skoro odločen, pustiti deset ali petnajst let ležati svoj rokopis in to je bila po mnenju večine najboljša odločba; a moja mati ni hotela, da bi ostal pri tej odločbi, ki je bila pred vsem sad nevolje in negotovosti. »Vse se mora storiti«, rekla mi je, »da se stori, kar komu ukazuje vest in ničesar iz ozira na ljudi«. VIII. V dveh tednih, ki sta prešla za objavljenjem »mojih ječ« me jih je mnogo smatralo krivim ali zločina ali velike neumnosti. Nekateri so dejali, da sem spisal tako knjigo, ki je v sramoto temuj stoletju luči in da je moj vgled pokopan; drug so mi pisali, da ko bi še kcdaj dal predstavljati kako svojo igro na Italijanskem, bi jo kar brez usmiljenja izvižgali vsi pravi pristaši filozofije. Več kakor jeden izmed listih, ki so se imenovali moji prijatelji, obrnil se je proč, ko me je srečal, da bi me ne bilo treba pozdraviti. Glasno so govorili, da bode glavno to delo hinavščine povsod osmešilo svojega pisatelja. In ko so ti krivi filozofi divjali proti meni radi pričanja, koje sem pričal za vero, upili so mnogi drugi, nasprotne barve, da moja pobožnost ni druzega nego gluma. Ti razni kriki so kmalu pojenjali in mnogi moji nasprotniki umaknili so se, ko so videli, da se jo moja knjiga v obče dobro vsprejela in so se zadovoljili proti meni bojevati se na skrivnem in skušali so, ugonobiti me pred častivrednimi osobami, ki so me cenile. Dobri vspeh knjige je silno rasel na poluotoku. V Parizu prevel jo je francoski pisatelj, de Latour, na svoj jezik, izdaje ' / V seji dež. zbora dn4 23. sept. 1892 stavil je posl. K i r š n e r, ki se je s tem ne vemo komu hotel prikupiti, predlog: naj se preosnuje deželno-zborski volilni red tako: 1. v kmetskih občinah se uvedejo direktne volitve; 2. število poslancev se pomnoži primerno številu ljudstva in davkom; 3. primerno naj se pomnožijo tudi volilni kraji kmetske kurije. — Ta predlog se je odkazal juridično-pol. odseku, ki je predlagal naj se dež. odboru naroči, pripraviti potrebno statistično gradivo. Le-ta je to storil in dne 19. febr. 1894 1. je sklenil dež. zbor po predlogih jur.-pol. odseka in poslanca dr. Stein-wenderja: Naj se dež. odbor sporazume z vlado, kako naj se v slučaju, da se uvedejo direktne volitve v kmet-skih občinah, razdelijo volilni okraji in kako naj se določijo vol. kraji. Dež. odboru je naročil, da mora dež. zboru predložiti načrt novega volilnega reda, po katerem se določuje: 1. da se vol. pravica razširi na vse volilce, ki plačujejo kak davek in na vse posestnike realitet („behauster Bealitaten"), 2. da se uvedejo direktne volitve v kmetskih občinah. Dež. odbor je to storil seve tako, kakor pač more storiti ultra-liberalni koroški dež. odbor! On predlaga, da naj se, ako se uvedejo direktne volitve, voli na krajih okrajnih sodišč, ne kakor sedaj po občinah, Pravi v svojem poročilu, da to ne bo delalo nobenih težav (??), da se bo med volilei doseglo večje sporazumljenje (!??), da se glasovi zbog tega ne bodejo tako razcepljali (?); kar bi se vse ne moglo goditi, ko bi bili manjši okraji, oziroma več volilnih krajev (dalje naj navajam doslovno): „nicht zu gedenken ali' der Um-t r i e b e, (sic!) die in diesen kleineren Territorien aus den verschiedensten Bevveggriln-den (sic!!) stattfinden vviirden". To res jasno kaže, kam — pes taco moli! Seve po tistih „Umtrieb"-ih se lib. gospoda boji za svoje mehke sedeže in zato si jih hoče še za časa — za-zarovati. Dež. vlada se je dne 5. nov. m. 1. izrekla sicer nekako zoper predlog dež. odbora in predlagala maujše okraje, oziroma več vol. krajev, češ, da se izvršitev vol. pravice po tem preveč ne obtežuje, ali dela nemogočo. Zato naj se vstvari več vol. krajev, n. pr. za 4000 duš enega. Pa dež. odbor je ostal pri svojem načrtu in določil, da se ima § 7. deželno-zborsko volilnega reda glasiti: „Za imenovane volilne okraje je sedež okrajnih sodišč volilni kraj." Ta je vredna našega dež. odbora! Na jedni strani hoče pokazati svojo vnemo za „napredek" in ..liberalizem", na drugi pa skrbi, da se volilei svojih pravic ne bodo mogli posluževati! Kajti kdo bo hodil vedno na sedež okr. sodišč volit? Moogi imajo, po slabih goratih potih po 5 do 6 ur hoda do sodišča. Zamude mnogo časa, ker za jedno volitev vpotrebovali bi po dva ali še več dnij, in kdo vo-lilcem povrne obilne stroške? Ker bi se zbiralo to- in prestave so se množile bolj, kot je zaslužila moja knjiga. Pregledali so mi skrajno priprosti slog in popolno nedostajanje olepšav glede na neovrgljivi značaj resnice, ki se je bral na vsakej strani. Toliko večji vspeh, kakor je bilo moje pričakovanje, bil mi je v veliko zadoščenje. Bil je za me dokaz, da vek ni bil sovražen veri kakor sem si ga bil mislil do tedaj; cinizem in zaničevanje torej nista bila več v modi; oni nesrečni neverniki, ki so mi pisali psovalna pisma, bili so zadnji ostanek umirajoče šole. V odškodovanje za la pisma imel sem mnogo druzih zelo častnih od rojakov in ptujcev. Med osobami, ki so se pobrinili pisati mi odobravalne besede, moram imenovati marhizo Julijo Colbert di liarolo, ki me še ni poznala in to pismo bilo je z njene in s markeza njenega soproga strani prvi znak spoštovanja, ki se je spremenilo v kratkem v najlepše prijateljstvo, .laz sem ju vže spoštoval radi neizmernih dobrot, katere skazujeta naši deželi, ko sem ju spoznal bližje, oprijel sem se jih z vso močjo svojega srca. Stari moj duhovnik mi je rekel: »Prijateljstvo, katero Vam skazuje hiša Parolo je dokaz, da Vas blagoslavlja Bog v sramo-čenje onih, ki Vas proklinjajo.« Moja mati mi je tudi to pravila in pristavljala: »Bog daj torej, da se skažeš vrednega tega prijateljstva. (Dalje Blčdi.) liko Tolilcev na enem kraja, bi vojitev dolgo trpela in bilo bi premnogo neugodnostij na vse strani in izvršitev važnih državljanskih pravic bi se ljudem t tem res ne olajšala, ravno narobe 1 Nakana dež. odbora je jasna, on misli tako: Bolj oddaljeni volilei h goratih krajev ne bodo prihajali, ali vsaj le v malem številu, na volišče; bližnje, po liberalnem vplivu liberalnega uradništva in trške inteligencije, za naše namene bolj prirejene volilce lahko zbobnamo vkup, potem je zmaga naša in s petaki preoblečeni deželnozborski sedeži so nam zavarovani na čas našega dragega življenja ! Zoper te nakane mora odločno protestovati vsa dežela, kolikor je ni v liberalnem taboru in upamo, da se drzno početje slavnega našega dež. odbora nikakor ne posreči! O tej preosnovi bode razpravljal posebni odsek 9 članov. —rn— Politični pregled. V Ljubljani, 9. januvarja. Mladočelii in občna volilna pravica. V češkem deželnem zboru predlagali so Mladočehi, da se upelje za deželnozborske volitve občna volilna pravica. Dotični predlog je pa podpisalo od 58 "mladočeških poslancev samo 25, torej niti polovica. Zastopniki kmetskih občin so v klubu hudo ugovarjali občni volilni pravici. Mej tistimi, ki niso hoteli podpisati predloga za občno volilno pravico, je tudi dr. Herold. Ko bi kazalo, da bi utegnil predlog v deželnem zboru dobiti večino, bi gotovo zanj niti polovico Mladočehov ne glasovalo. Občna volilna pravica je Mladočehom le nekako agitacijsko sredstvo, v resnici pa sami ne marajo zanjo. Gorenjeavstrijsko katoliško politično društvo je te dni slavilo svojo petindvajsetletnico. Slavnost je bila dostojna pomena tega društva. Bazni govorniki so povdarjali važnost tega društva, njega zasluge za katoliško stvar in pa za kmetski stan. Temu društvu se je največ zahvaliti, da na Gorenjem Avstrijskem liberalizem zgublja vedno bolj svoja tla. Največ zaslug ima pa za društvo in za katoliško gibanje na Gorenjem Avstrijskem poslednja leta državni poslanec Ebenhoch, ki si je baš zaradi svojega marljivega delovanja za katoliško stvar nakopal mnogo nasprotnikov. Mi želimo temu društvu, da bi tudi v bodoče tako vspešno delovalo, kot je v minulem četrtstoletju. Ministerska kriza na Ogerskem. Včeraj je ban Khuen - Hedervary imel posvetovanje z osmimi odličnejšimi člani liberalne stranke. Kaj so sklenili, se ne ve. Od tega posvetovanja je baje sploh odvisno, če bode Khuen - Hedervary minister. On baje zahteva od liberalne stranke, da ga v bodoče podpira tudi v druzih stvareh, ne pa samo v tistih, ki se nahajajo v liberalnem programu. Pri včerajšnjem posvetovanju je pač ban natančneje narisal, v čem vse zahteva od liberalne stranke podporo. Mej drugim ban baje tudi ne misli drugače prevzeti vlade, da mu Szapary obljubi, da njegova frakcija novi vladi ne bode delala ovire. Socijalizem v Franciji močno narašča, dočim je anarhizem precej izginil vsled poostrenih naredb. Socijalizem posebno pospešuje to, da so razne druge republikanske stranke zamotane v raznovrstno sleparije in tako zgubljajo zaupanje. Popolnoma čisti socijalisti tudi niso; povsod, kjer iinajo večino v kaki občini, jo znajo dobro izkoristiti za svoje žepe, a njih sleparije so pa vendar le majhne proti sleparijam pri panamski družbi ali pa južno-francoski železnici, katera je vsled samih sleparij prišla skoro na kant. Govori se že, da je več poslancev in senatorjev v to stvar zamotanih. Socijalisti bodo te stvari gotovo dobro izkoristili. Nadejajo se, pa pri prihodnjih zborničnih volitvah pridobe mnogo mandatov, ako ne večine. Armenija. Turška vlada se je baje odločila, da bode dala Armeniji potrebno samoupravo, kakor je na Libanonu. Prvi guverner bode muhamedanec, za njim se bodo pa le kristijaui imenovali za guvernerje. Pokrajina bode dobila precejšnjo samoupravo. Napraviti redne razmere v deželi bode pa precej težko, kajti zlasti roparski Kurdi te bodo jako ustavljali. Sedaj Kurdi niso navadno nobenega davka plačevali, pač pa so od Armencev pobirali neki davek, da so jih potem pustili na miru. Kdor jim ni plačal davka, pa so ga oropali. Turška vlada se pa ni upala nikdar odločno postopati proti Kurdoin. Dnevne novice. v Ljubljani, 9. januvarja. (Bomba v — zrak.) Sobotni »Narod" je vrgel bombo mej slovenski svet, s katero je menil, da t trenutku uniči katoliško-narodno stranko. Toda bomba ta je votla, okoli kraja je pa nič ni. Pripoveduje svojim čitateljem, kako da se rabijo stroji v katoliški tiskarni v hlapčevska dela ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Piše namreč: Vrtd se torej ti stroji tudi v nedeljah in zapovedanih praznikih in izpod njih leti za gotovo plačo tiskani papir tako, kakor v delavnikih. Z a d n j o n e d e 1 j o , 30. decembra m. 1. so se ti brezbožni hinavci posebno upehali... Znabiti menijo, da imajo gledd praznovanja za-se posebno koncesijo, kakor njih židovski prijatelji... Gospodje na kmetih znabiti debelo pogledajo to novorojeno dete katoliške zavesti, a mi ne moremo pomagati." — Mi smo se zavzeli, ko smo čitali le izrodke bolne in zlobne domišljije naših liberalcev, ki se zapovedij božjih le takrat spomnijo, kadar jih rabijo za svoje strankarske namene. Po teh besedah bi svet sodil, da se v katoliški tiskarni dela kar vse vprek ob nedeljah in praznikih. In kaj je na vsem tem istina ? To , da je faktor katoliške tiskarne na svojo roko brez vednosti in dovoljenja predsednika tisk. društva imenovano nedeljo na malem stroju dal izvršiti neko malo nujno delo. Predsednik tisk. društva seveda ni mogel dati nika-kega ukaza, da se ob nedeljah ne sme ničesar delati, ker se to mej katoličani samo ob sebi umeva, zato je naravno sedaj takoj strogo naročil, da se nikdar in pod nobenim pogojem v prihodnje kaj tacega več ne zgodi. — Za ta obžalovanja in obsodbe vredni dogodek je odgovoren jedino le faktor tiskarne. In ko bi bil »Narod" zadevo, ki nam ni bila znana, pojasnil stvarno, bi mu bili zato hvaležni, zakaj kakor povsod obsojamo nedeljsko delo, obsojamo je tem bolj v zavodih, ki delujejo pod katol. imenom. Ker pa .Narod" za ta dogodek dela odgovorno našo katol. narodno stranko, ker pripoveduje, da je tem strojem, ki izvršujejo hlapčevska dela ob nedeljah in zapovedanih praznikih, pokrovitelj gospod knezoškof, od škofa imenovani čuvaj dr. Kulavic, predsednik profesor pastir-stva Zupančič, vidi se, da „Narod" nima namena, dvigati svoj glas za posvečevanje nedelj in praznikov, marveč le neosnovano in ostudno napadati stranko in može, ki so za ta dogodek toliko vedeli, kakor za svojo smrt, ki torej zato tudi odgovorni ne morejo biti. Je li to pošteno, to razsoditi prepuščamo mirnim srcem somišljenikom pa tudi treznim nasprotnikom svojim. Toliko v odgovor, in sicer še le daues zato, ker smo menili, da bo „N." popravek, ki se mu je doposlal v tem oziru, pravočasno vsprejel in vsaj deloma popravil krivico, ki jo je stori! naši stranki. (Klerikalna prevzetija.) S tem naslovom objavil je „Narod" dne 7. t. m. dnevno novico, v kateri prav neosnovano napada prof. Ant. K r ž i č a , „najnovejšega člana deželnega šolskega sveta kranjskega", kakor „Narod" piše. In kaj je zakrivil profesor Kržič? Marca meseca leta 1893 — torej skoro pred dvema letoma — je pisal prof. Kržič v,Duh. P." glede vrejevanja „Slov.-nemšk.slovarja", da bi bilo prav, ko bi se bili pri vrejevanju slovarja porabili kot vir tudi izdaja Wolfovega svetega pisma, dvajsetletno slovstveno delovanje- Andreja Einspie-lerja in „Bimski katolik". — Vsakdo bi rekel, da je ta zahteva popolno opravičena. Iu nad tem se tudi od marca meseca leta 1893 pa do 7. januva-rija 1895 ni nikdo spodtikal. Sedaj pa je imenovan profesor Kržič deželuim šolskim svetnikom in zato treba stikiiti po starih papirjih, kaj bi se moglo povedati proti prof. Kržiču. Za kakega arhivarja je tako delo kakor navlašč. Seveda, ko bi mi rekli, da je to bratovsko delo proti profesorju (Tržiču oskrbel arhivar g. Koblar, bi nam takoj poslal popravek, da ni res, če tudi si od svetne gospode težko mislimo, da bi stikala po starih letnikih hi.niiletičnih listov. Konec omenjene novice pa je posebno značilen; glasi se: „Naučni minister pa gotovo ni imel tega Kržičevega slovstvenega ekskurza pred sabo, ker bi se sicer trikrat premisliti moral, da je imenoval gospoda Kržiča za učitelia na pripravnici iu ga celo predlagal za člana v deželnem šolskem svetu." Za tem grmom je torej zajec skrit. Ta napad na prof. Kržičevo znanstveno izobraženost je pa tako podel in neosnovan, da ga moramo obsoditi z vso odločnostjo. Prof. Kržič je poleg temeljite izobrazbe v teologiji vešč tudi modernih jezikov, točno izobražen v naravoslovnih vedah, spreten glasbenik, zaslužen mladinski pisatelj, šolske mladine prijatelj in podpiratelj in kar je posebno povdarjati, on je Vioren, brezmadežen duhoven in domoljub in kot talf n« bo za svojo kvalifikacijo kakor profesor ■in deželni šolski svetnik potreboval še le spričevala od ..Slovenskega Naroda". Vemo, da skromnemu prof. Kržiču ne bo ljubo, da o njegovem delovanju tako pišemo, toda oprosti naj nam, kajti mi smo to smatrali kot svojo dolžnost nasproti grdemu napadu .Slov. Naroda" na njegovo osebo. Mi ne moremo trpeti, da bi nam liberalci naše najvzornejše in najbolj zaslužne može teptali v blato in to brez povoda samo iz strankarsko-liberalne strasti. (Iz Velikih Lašč) 8. januvarija: V krajni šolski svet so bili izvoljeni: gg. Danijel Suflaj, c. kr. so-dnijBki svetnik, predsednikom, Lovro Gerjol, župnik namestnikom predsednika ; svetovalci pa so sledeči: Štefan Podboj iz Adamovega, Ignacij Virant iz Vel. Lašč, Anton Žužek iz Retij in Štefan Žužek iz ■Strmeča. — V preteklem letu je bilo v fari veliko-laški rojenih 109, umrlo jih je 61 in poročenih je bilo 23 parov. — Obiskovanje šole je letošnio zimo jako neugodno ; temu se tudi ni čuditi ker je vedno -dosti snega in vsled tega vedno slaba pot. Od. otrok, ki so komaj 7 ali 8 let stari, tudi ni mogoče zahtevati, da bi hodili po težavnih potih v šolo ter tukaj brez kosila čakali popoldanskega pouka. Merc-dajni krogi, ozrite se kedaj tudi na revne otroke po hribovitih in raztresenih krajih, ter uredite šolske razmere tako, da ne bodo ljudstvu v nadlogo t. j. skušajte uvesti po večjih in raztresenih farah polu-dnevni pouk mesto celodnevnega. (Držami bankovci po 1 gld.) Državne blaga j-niče so vsled naredbe lin. ministerstva sicer ustavile izdajo novih drž. bankovcev po 1 gld., vendar pa imajo še popolno veljavo do konca tekočega leta. Le dvajsetice in bakreni štirjaki v zasebnem prometu od novega leta nemajo več veljave. To objavljamo še enkrat radi tega, ker nekateri mislijo, da goldinarji nemajo več veljave. Iz Št. Janža) 8. januvarija. Pogostoma beremo po časopisih pritožbe o samonemških poštnih pečatih in oblastnem samonemškem uradovanju poštnih upraviteljic v vseskozi slovenskih krajih. Tudi pri nas v zgolj slovenskem St. Jaužu ima poštni pečat edino nemški napis „Johannisthal". Ne moremo si kaj, da bi tega očitno ne grajali in takim — da rabimo najmilejši izraz nedostatkom odločno ne -ugovarjali hkrati zahtevajoč svojo narodno pravico zajamčeno v postavi. V sosednjih Radečah ima poštni pečat napis vsaj v obeh jezikih in so tam v tem oziru nekoliko na boljšem, kot mi, dasiravno tudi ondi ni vse, kakor bi moralo biti, ker tamošnja poštna upraviteljica in poštarjeva hči, ki pa — dobro pomnite — še poštnega izpita nima. skoraj izključno vse le nemški uraduje. Pač žalostne razmere to, katere naj bi poklicana oblast že davno odpravila, pa se še sedaj nahajajo. (Iz Rovt) 8. januvarija : Naša občina je sklenila vložiti na poštno direkcijo prošnjo za dovolitev redue vožne pošte in upamo, da je vsled naraščajočega prometa tudi dobimo, zlasti sedaj, ko je zveza z Žiri po novi podaljšani okrajni cesti do tja dovršena. — Bolezen mej tukajšnjo šolsko mladine še vedno ni ponehala. Sedaj pa ti zameti ua vseh koncih in krajih 1 Otroci vsled zameteuih potov od nedelje sem itak ne morejo do šole iu zopet bode zastauek pri pouku. — Naša farna cerkev dobi po oskrbi našega č. g. župnika J. Možiue letušnjo pomlad zopet nov okras v notranjih prostorih v dveh lestencih. — Prihodnjo pomlad vršila se bode volitev občinskega odbora in zajedno novega župana. Nadejati se je, da pridejo vam možje, ki ima|o srce za dolžnosti in koristi do občinskih interesov. (Pošten tat) Iz Dobrove. V soboto pred svetimi tremi Kralji po noči je v Razorih vulgo pri Vojski neki domače hišne razmere dobro poznavajoč tato-vič izmaknil iz omare v prvem nadstropju cel vdovski kup 300 gld. Gospodar sicer navadno v dotični sobi spi; imenovani večer pa je zbog mraza in trud-nosti zaspal spodaj pri peči. No, pa velika žalost iu strah sta vladala v hiši le sv. treh Kraljev dan, ker uzmovič je bil toliko pošten iu usmiljen, ko je videl obudno žalost domačih, da je že prihodnjo noč prinesel, kakor sv. Miklavž, ves denar lepo v papir zavit na okno in s tem celej hiši po velikem strahu in žalosti napravil res evangeljsko veselje. Ali je ta-toviča vest tako poučila, da je učiuil ta pošteni korak, ali se zbal žandarmerije, ki je došla na lice mesta in konštatovala, da tatovič ne more daleč biti. Najbrže je tatovič še rekrut v tej stroki. Naj bo že kakorkoli, pohvalimo ga vendar le, da se je toliko pošteno obnesel, in mu v prihodnje svetujemo, n^j bo pameten, drugim uzmovičem pa ga priporočamo v blagohotno posnemanje. (251etuico svojega obstanka) praznuje letos meseca septembra ljubljansko prostovoljno gasilno društvo na primeren način. Skrajni čas bi pač že bil, da se pri tem društvu uvede slovensko poveljstvo, ne pa, da importira tujca za vadbenega učitelja, ki niti pojma nima za slovensko službeno poslovanje! (V tukajšnjo deželno bolnišnic«) je bilo meseca decembra vsprejetih 229 moških in 120 ženskih bolnikov; vseh bolnikov je bilo v zavodu 617. Od teh je bilo 206 ozdravljenih, 70 zboljšanih, umrlo jih je 24. (Sneženi plazovi.) Vsled obilice včeraj palega snega usulo se je popoludne tega dne z nekaterih mestnih hiš po cele lavine snega na ceste in ulice, ki so provzročile nekaj malih neznatnih nezgod. V ožjih ulicah so bili celi kupi tega snega nagroma-denega in promet precej oviran. Na glavnem trgu je plaz z Ledenikove hiše podsul dva fijakarja s konji in vozema vred, a sta se kmalu otresla nadležne odeje in tudi na večer in v noč nadaljeval je sneg svoje — Falbove burke. V ostalem pa ga je tako v okolici, po deželi in po mestu že zdaj več kot preveč in dela preglavice ne le pasaži in prometu, nego tudi delavcem, ki ga morajo z vsem naporom kidati in odvažati, a so za to delo primeroma slabo plačani. (Nesreča,) Dne 6. t. m. je [pri km 9643 na kočevski črti dolenjske železnice stroj tovornega vlaka zdrobil z deskami obložen voz gospe Lavri-čeve s Cužperga. Hlapca sta bila baje vinjena. Preiskava se je pričela. (Zamude na železnicah.) Včerajšnji popoludan-ski dunajski brzovlak došel je v Ljubljano mestu ob 5. uri 14 min., stoprav ob l/4 na 8., ter odšel v Trst ob 8. uri s štirimi vozovi, prazni vozovi pa so se odklopili. — Današuja dunajska in tržaška pošta nam do zdaj, ko to pišemo, še niste došli, ker je kakor čujemo, promet od sinoči dalje ustavljen, dokler se proga ne odpre. — Tudi na ostalih železnicah so bile znatne zamude. — Dasi imamo že nad 1 meter suega, pa ga še vedno polagoma sneži. (Nezgoda na potovanji.) Včeraj ponesrečil je mej vožnjo iz Metlike v Novomesto gosp. Alojzij Vre sni k, potovalni agent tvrdke A. Škaberne, dokaj opasno in so ga morali prepeljati v novomeško bolnico usmiljenih bratov, kjer so ga operirali. Nadejajo se, da bode kmalu okreval. Darovi za dom katoliške družbe. Darovali so p. n. gg.: Mestni kapelan iu katehet, Franc Perne, 20 kron; mestni kapelan Franc Birek, 20 kron; Feliks Knific, 10 kron; Al. P., 20 kron. Društva. (Podružnica sv. Cirila in Metoda Gorenjska dolina.) Vabilo k zabavnemu večeru, kateri priredi podružnica sv. Cirila iu Metoda Gorenjska dolina v Kranjski Gori v nedeljo dne 13. januvarija 1895 v gostilni „pri pošti". — Vspored: 1. Godba, izvršuje tamburaški zbor. 2. Nagovor. 3. Petje. 4. Deklamacija: „Biser", zložil S. Gregorčič. 5. Šaljivi dvospev. 6 Tercet: citre, brač in čelo. 7. Ženski dvospev. 8. Igra: „Svoji k svojim", spisal dr. Vošujak. — Prosta zabava s petjem in „srečolovoin". — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina l krona v korist družbi sv. Cirila iu Metoda za pokroviteljnino župnije kranjskogorske. („ Slovensko planinsko društvo") prireui v sredo dne 9. t. m., ob 8. uri zvečer v hotelu „Lloyd" zabavni večer s predavanjem in petjem slavnega kvarteta „Ilirija". Predaval bode društveni član gospod Josip Mandelj o instinktu živalij in njih mejsebojnem občevanju. Člani, njih družine iu prijatelji „Slov. planinshega društva se uljudno vabijo. (Občni zbor pevskega društva „L j ubij a u a"), ki se je vršil pred\čeraj pri „Zvezdi", obiskalo je nad 50 članov. Po običajnem pozdravu iu kratkem poročilu pozove predsednik tajnika, ki o poslovnem letu sledeče poroča : Društvo je v preteklem letu jako marljivo delovalo. Isto je priredilo 3 koncerte, 5 izletov, osemkrat je sodelovalo pri raznih veselicah narodnih društev, spremilo 9 umrlih dru-štvenikov, oziroma prijateljev društva k zadnjemu počitku ter jim zapelo nagrobnice. Društvo je sedaj Sllftlt javno nastopilo. V 14 sejah sklepalo se je o raznib društvenih zadevah, izmed katerih je posebno omeniti preosnovo društva v mešani zbor, ki šteje 20 gospodičin — vse izobražene, marljive in uspešne pevke, katere so se tekom kratkega časa občinstvu omilile iu si stelfle najlepših zaslug — in nad 50 pevcev. Važna je tudi sprememba v pevovodstvu, ki sedaj v spretnih rokah g. Schulz-a. Meseca maja pr. 1. skleuil je odbor omisliti društvu lastno zastavo in se je v ta namen nabrala precejšna svota. Ta denar je plodonosno naložen v mestni hranilnici ljubljanski. Računski zaključek z dohodki 1115 gld. in izdatki 1072 gld. se odobri in blagajniku za njega marljivo in vestno delovanje izreče zahvala. Na predlog dosedanjega predsednika g. Anton Gutnika, ki je sprejem zopetne izvolitve iz službenih ozirov odklonil, izvoli se z vsklikom g. Vekoslav Jenič predsednikom, podpredsednikom pa zopet g. Jakob Za-laznik. Odborniki so : gg. Gorjanc Jakob, Korene Radivoj, Preatoni Ambrozij, Seljak Dragan, Sega Fran, VerovSek Lavoslav, Vidmar Josip : preglednika računov pa gg. Cerniko Zmagoslav in Verovšek Anton. Prerano umrli vrli domorodkinji in podpirate-ljici društva, blagej gospej Murnikovi zakliče zbor: „Slava nje spominu !" Istotako tudi podpornim članom : Banovcu, Lavriču in Orešeku. Ko se še poslavljajoči predsednik, kateremu se je izrekla zahvala na njegovem triletnem trudoljubivem in vspešnem delovanju, zahvali na vsestranski naklonjenosti, želeč, naj se ta ljubezen prenese na novega predsednika in proseč, naj njega ohranijo člani v prijetnem spominu — se je na predlog člana g. Dekvala zaključil občni zbor. —nt.— (Vabilo) k rednemu občnemu zboru Narodne čitalnice v Cerknpm, ki bo dne 17. t. m. ob 10. uri dopoludne v društveni sobi z navadnim dnevnim redom. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Narodno gospodarstvo. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) Vse te neprilike in vsa ta omahljivost v razlaganju in v porabi prihajajo pa le od tod, ker sta omenjeni naredbi, ki sta prav za prav le ponovitev starih propisov , preveč enostranski in je njihovo umevanje to-li malo točno in tako raztegljivo, da omogočujeti razsojujočim oblastvom ;najnasprotnejše razlage. Po mnenju solnograške zbornice bi bilo čas, da se dotični ministerski uaredbi po zaslišanju lekarnarjev, drožistov in trgovcev z materijalijami iz vseh delov države pregledati, da se doseže enaka uredba, kakor zadnji čas v Nemčiji in Švici. Odsek smatra to od čestite zbornice posestrime sproženo zadevo za primerno in je tudi zato, da je konečna iu sedanjim razmeram primerna uredba te zadeve nujno potrebna in da je vsekako v interesu lekarnarjev, trgovcev in prometa; predlaga torej: Zbornica naj se obrne z ednako peticijo na visoko c. kr. trgovinsko miuisterstvo. — Predlog se vsprejme. Zborn. svetnik Jernej Žitnik poroča o prošnji zbornice v Ljubnem. V tej se navaja, da ministerski ukaz z dne 24. febr. 1883 št. 3674 načela glede državne podpore za obrtne nadaljevalne šole postavlja. Za take šole dajejo podpore tudi dežele, trgovske in obrtniške zbornice in občine, v katerih so te šole. Omenjeni ukaz ima v očeh le bolj višje nadaljevalne šole, kar se sklepa iz tega, da je za državno podporo treba najmanj 6 učnin ur na teden. Za nekatere dele države so pa nižje nadaljevalne šole tudi važne. V okolišču te zbornice je precej tacih šol, ki imajo le malo število učencev, in v katerih se podučuje le 2, 3 ali 4 ure ua teden. Tudi te šole dosežejo lepe vspehe, podpirata jih pa le zbornica in zadruge. Ker imajo pa te že zdaj velika bremena, bati se je, da ne bodo mogle takih šol izdatno podpirati. Visoko ministerstvo naj bi oskrbelo, da se z omenjenim ukazom c. kr. ministerstva za uk in bo-gočastje ustanovljeui provizorij premeni v pos-tavno vravnavo, defiiiitivno stanje iu da se pri določitvi pogojev za državno podporo ne izključijo popoluoma obrtne nadalievalne šole nižje vrste. Akoravno na Kranjskem še ni takih šol. pa vendar ni izključeno, da ne bi nastale in z ozirom Najbolje priporočeua Menjalnica bančnega zavoda Wien, za preskrbljenje vseh ~ ^^ Schelhammer & Schattera na to se odsek izreka za mnenje omenjene zbornice in nasvetuje: slavna zbornica naj se v enaki prošnji obrne do vis. c. kr. ti g. ministerstva. — Predlog se sprejme. (Konec slMi.) Telegrami. Kriza na Ogerskem. BudimpeSta, 9. januvarja. Popoludne je v palači ministerskega predsedništva bilo posvetovanje, katerega so se udeležili grof Khuen-Hedervary, več bivših ministrov in nekateri odlični člani liberalne stranke. — Kriza še ni končana. Položaj je še nespremenjen. Budimpešta, 9. januvarja. Cesar je vsprejel Khuena Hedervaryja v poldrugourni avdijenci, potem pa Kolomana Szella. Zbornica je na Wekerlov predlog odložila zborovanje, dokler se ne sestavi nova vlada. Levov, 9. januvarja. „Gazeta Narodowa" je izvedela , da je neutemeljeno poročilo o osnovi novih okrajnih glavarstev v Galiciji. Berolin, 9. januvarja. Nemški poslanik za srednjo Ameriko Peyer je dobil daljši dopust, in bode najbrž končno odpoklican. Proti njegovemu poslovanju se je večkrat pritoževala guatemalska vlada. Turin. 9. januvarja. Mej topniškimi vajami razletela se je krogla. Dva vojaka sta mrtva, dva pa ranjena. Pariz, 9. januvarja. Zbornica je z 272 od 310 oddanih glasov izvolila Brissona svojim predsednikom. Pariz. 9. januvarija. Neka parlamentarna skupina hoče interpelovati vlado, za katero tujo državo je delal Drejfus. ker bi rada izvedela, če res ni Nemčija nič prizadeta v tej stvari. v Pariz. 9. januvarja. Časopisi jako različno tolmačijo odpoklicanje italijanskega veleposlanika Ressmanna. Nekateri mislijo, da je odpoklican zaradi napadov francoskih listov na Italijo. Rio de Janeiro, 2. januvarija. V pristanišču Nictheroy je nastala na neki ladiji eksplozija in požar. 120 ljudij je utonilo. Umrli so: 6. januvarija. Marija Cotelj, šivilja, 85 let, Frančiškanske ulice 6, ostarelost. V bolnišnici: 6. januvarija. Janez Kukovič, posestnik, 25 let, zamotanje 6rev. Tuj c i. 7. januvarija. Pri Sionu : Wittels, Puchinger, Rettlheim , Gellis z Dunaja. — Prutky, Szalay iz Gradca. — Waehs, Sehreiber iz Lundenburg-a. — Gleich iz Celovca. — Hanusch iz Prestra-neka. — llruša iz Lipice. Pri Mali&u: Richter, Mihelčič, Lowenstein, Ročk z Dunaja. — L6wenbei-g iz Trsta. — Kittag iz Črnomlja. — Rieder, Brugger, Herzog iz Šmohorja. — Garzarolli iz Senožeč. — Pfeifer s Krškega. — Braune, Hofraann iz Kočevja. Hinterhalter iz Maribora. Pri Južnem kolodvoru: Debelak iz Tržiča. — Milar iz Rakeka. Pri avstrijskem caru: Uršič iz Št. Vida. — Macoko iz Sinja. — Vojska iz Novega Mesta. — Drmelj iz Boštanja. — Samsa iz Ilir. Bistrice. □ <1 a Čas Stanje Veter Vreme S <-a s 'C J, R opazovanja zrmkoniara » mm toplomer* po Celziju i? ubogi, lepega vedenja iu pa pridni. Prošnje, opravljene z dokazili o rojstvu na Kranjskem, o uboštvu, o vedenju in o napredovanju v učenju vložili je do konca t. m. pri pred-stojnem gimnazijskem ravnateljstvu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 2. dan januvarija 1895. Primerno družinsko ali prijateljsko božično ali novoletno darilo je mej dobrimi stvarmi najboljša: kemično čisti higijenični g kranjsk i liker i iz planinskih zelišč •T. K lauer-ja, trgovca „pri voglu" v Ljubljani, Pred škofijo. Isti, specijaliteta prve vrste, je nedosežen glede dobrote in vpliva blagodejno na prebavne organe ter oživljajoč. Ne smelo bi ga pogrešati nobeno gospodinjstvo. Dobiva se pri izdelovatelju J. Klauerj-u, trgovcu ..pri voglu", v vseh boljših špecerijskih in trgovinah z jestvinami (delikatesami), kakor tudi v kavarnah. 616 25—18 f t ♦ t t \ t .m D n n a j 8 k a b o r z a. Dno 9. januvarija. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogersiia zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . . . London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj 20 mark.......... 20 frankov (napoleondor) .... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini......... . 100 gld. 65 . 100 . 75 . 125 n 30 . 100 n 20 . 124 . 30 . 1042 n . 413 „ 75 . 124 j. 60 „ 75 12 „ 15 n 86 „ 25 n 81 Dne 7. Januvarija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.bankc4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ „ dolenjskih železnic 4% 148 gld. 50 163 25 197 50 99 — 143 50 131 50 107 — 111 25 67 — 98 80 223 — 169 25 130 50 98 ti 50 Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 149 „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld................70 „ St. Genois srečke, 40 gld.......J2 VValdsteinove srečke, 20 gld......52 „ Ljubljanske srečke.........26 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 180 " Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v. 3480 „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 532 „ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 106 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 89 „ Montanska družba avstr. plan.....97 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 178 „ Papirnih rubljev 100 ................133 „ - kr. 50 60 25 60 „ 12'/," SJT Nakup ln prodaja jj vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. r Zavarovanje za ztcube pri žrebanjih, pri izžrebanju v najmanjšega dobitka. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba EKCC Kfollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B mmmmummmmammmmmmaamm Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti zn dosego kolikor je mogoče visouega >brestovanja pri popolni varnosti naloženih glnvnio. m (idamtelj : Or, ivan iansžit