Leto LXVII Poštnina plačana T gotovini. tf Ljubljani, v četrtek", dne 27. julija 1939 Stev. 169 a Cena Z din Naročnina mesečno 25 L>in, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.h/Ul VENEC Čekovni račun: Ljubljana številka 10.050 in 10.54^ za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6. lelefoni uredništva io oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po prazniko Pridi h nam Tvoje kraljestvo Kristus Kralj božjega kraljestva nove zaveza ' to je po vsebini in izrazu razodrta misel. Takšne od Boga razodete misli se odlikujejo po neizmerni velikosti in neminljivi važnosti. Ce pa je tudi zunanji izraz raiodet in navdihnjen, tedaj je tudi takšna oblika izražanja deležna Itožanske globokosti in neminljivosti razodete ideje. Vrhu tega so tako razodeti in navdihnjeni izrazi tudi Šivo nazorni, primerni za vse dobe in za vse ljudi. Vendar bi se komu zdelo, da je misel božjega in Kristusovega kraljevali j; t zastarela, omejena na davno preteklost in na prvotnejše kulturno stanje. Kako naj bi bila ta ideja primerna za novo dobo človeške svohodoljuhnosti, demokratičnosti, bratstva in enakosti? Kako naj bo združljiva s pojmovanjem narodov, ki so se privadili drugim državnim oblikam in vladavinam? Kako nas se z mislijo Kristusa Kralja sprijaznijo ljudje, ki veri ali Cerkvi očitajo preveliko ob-lastnost in Ijulmsumno pazijo, da Cerkev ne bi segala na politično ali gospodarsko imdročje? Kako naj to idejo sprejmejo |w> socializmu in komunizmu okužene množice? Ne bo li misel Imjega kraljestva in Kristusa Kralja pospeševala predsodke, da je krščanstvo buržujsko verstvo, navezano na nasilno in kapitalistično družabno ustroj-stvo, brez srca in razumevanja za kapitalizmu usužnjeni proletariat delavskih množic? Ne bo li ideja Kristusa Kralja potrjevala brezbožne komunistične predsodke, da je krščanstvo verstvo izkoriščevalcev, nasilnikov in kapitalistov? Oglejmo si Kristusovo kraljevanje v luči razodetja in svetega pisma, pa bodo videli, da je ideja Kristusa Kralja v tem nadzemeljskem siju vzvišena nad vse človeške nepopolnosti in da v tej ožarjenosti beže vse sence časovne omejenosti. Svetopisemski izraz kraljestvo se v dveh pogledih loči od sedanje miselnosti in terminologije. Stari hebrejski in grški izraz za kraljestvo pomeni predvsem: kraljevanje. gospodovanje, vladanje, kraljevsko oblast in dostojanstvo. Sele v drugi vrsti pomeni tudi teritorialno kraljestvo, organizirano državo. Prav tako važna je druga razlika. Kraljestvo, kraljevina nam zdaj pomeni strogo opredeljeno vladavino. Nasprotno pa je stara in zlasti svetopisemska raba bolj splošna. Kralj pomeni sploh vladarja, gospodarja, gospoda. V stari zavezi se Bog velikokrat imenuje kralj, a še večkrat se imenuje Gospod. Gospod je tako navadno ime za Boga, da se Bog večkrat imenuje samo s tem imenom. Gospod pa pomeni gospodarja, vladarja, torej bistveno isto kakor kralj. Ta pomen je potrjen tudi po zgodovinskem razvoju držav v davnih časih. Podjeten družinski gospodar je ustanovil državo in postal njen vladar. gospodar. V tem smislu so Romuni, Srbi in Črnogorci svoje vladarje še v novem času imenovali gospodarje. Kraljevska oblast je torej po zgodovinskem razvoju v zvezi z gospodarjevo družinsko oblastjo. Večji gospodar ima poleg ožje družine svojih otrok tudi služabnike in delavske najemnike, je obenem oče in gospodar. Tako tudi božje kraljestvo. lMtžje kraljevanje združuje kraljevsko go-spodovanje z družinsko in očetovsko gospodarjevo oblastjo. Božja družina smo, Bog je naš družinski gospodar, naš Oče. Zato v božjem kraljestvu vlada ne samo zakon neomejene lmžje kraljevske oblasti, marveč tudi ljubezen, ne le podložništvo in pokorščina. ampak tudi sinovstvo. otroštvo in bratstvo. To očetovsko družinsko gospodovanje se je v polni meri in v polnem pomenu uresničilo v novi zavezi po učlovečenju Sina božjega, ki je kot človek postal nam enak, naš brat. Jezus Kristus. Kristus nas je naučil družinske molitve in miselnosti, zapel je državno himno nove zaveze: Oče naš, kateri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo. zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. To je osnovni zakon nove zaveze, to je osnovni ustavni člen Kristusovega božjega kraljestva: Pridi k nam božje kraljestvo, božje kraljevanje, zgodi se božja volja. Izvršujmo božjo voljo, spol-njujmo božje zapovedi. S tem mu bomo izkazali dolino čast, ga priznali za gospodarja in očeta. Pridi k nam kraljestvo našega Očeta, očetovsko kraljestvo, kraljestvo očetovske ljubezni nebeškega Očeta in bratske ljubezni Jezusa Kristusa. Izvršujmo božjo voljo ne s suženjsko rob-sko topostjo. ampak z otroško ljubeznijo in si-novsko vdanostjo. Bog. Kristus naj vlada v naših srcih, v nas naj kraljuje božja Kristusova ljubezen. Božjo kraljestvo, božje Kristusovo kraljevanje je očetovsko in bratsko, kraljestvo bratstva in ljubezni. Zato v vsakdanji nam razodeti molitvi, v Gospodovi molitvi, ki nas jo je naučil in nam jo ukazal sam Kralj Kristus. Boga nagovarjamo kot Očeta in mu s sinovsko vdanostjo izjavljamo, da hočemo spolnjevati njegovo voljo in s tem odpirati naša srca za prihod njegovega kraljestva v vsej otroški preprostosti in vdanosti. Ta otroška preprostost se še posebno nazorno izraža v prošnji: Daj nam danes naš vsakdanji kruh! P« tolikih viharjih in prevratih iščemo *a-vetja in o|>ore v najglobljih prvih virih naše vere in našega bitja. Tak prvi vir in najgloblji temelj pa je razodeta ideja božjega in Kristusovega kru-ljevanja. Saj je to vodilna misel Kristusovega evangelija od njegovega prvega javnega nastopa do zadnje večerje in do smrti na križu. To je vodilna misel vsakdanje krščanske molitve, osnovni ustavni člen božjega kraljestva, vodilni napev državne himne nove zaveze. Ideji božjega in Kristusovega kraljevanja je pač vtisnjen večnostni božanski pečat. Zato je ta velika misel vedno moderna in rodovitna za versko mišljenje in krščansko življenje — odločilna ca prenovitev sveta. Zato je sveta Cerkev idejo Kristusa Kralja prav značilno že pred desetletjem spojila s moderno pobožnostjo Srra Jezusovega in t evhari-stifnim češčenjeni. torej z obojno pohoinostjo. ki je tolike važnosti za versko obnovo. V prazniku Kristusa Kralja se sicer poudarja Kristusova oblast ne le v zasebnem, ampak posebno tudi v javnem življenju. A v javnem življenju bo Kristus kraljeval le tedaj, če bo prej zavladal v srcih in v volji vernikov, kakor nas uči Gospodova molitev. kakor poudarja pnboinost Srca Jmusovega ln presvetoga Rešnjega Telesa. Prvi dan kongresa Vedno več tujih gostov prihaja v Ljubljano Zborovanje v Unionu v nabito polni dvorani Pogled na predsedstveni oder v unionski dvorani med govorom predsednika dr. Pitamica. Francoski tisk razlaga nova trenja v Španiji Borba med monarhisti in fašistično „Falango" Madrid, 26. julija. AA. Pričakuje se v kratkem preosnova vlade. Smatralo se je, da bo lista novih ministrov objavljena že po končani seji ministrskega sveta. Ker pa lista ni bila objavljena, smatrajo, da gre za navadno zakasnitev, ker je gotovo, da je vlada na zadnji seji razpravljala o preosnovi. Pariz, 26. julija. A A. Havas: Današnji pariški časopisi poleg drugega komentirajo poročila svojih dopisnikov iz Španije. Tako zastopa »E x c e l si or« mnenje, da se je general Franco odločil vzpostavili v Španiji monarhijo. List pravi, da je vojvoda Maura, eden najuglednejših španskih monarhi-stičnih veljakov, ki je dozdaj živel v Estoridu na portugalski meji, po dogovoru z generalom Fran-com odpotoval v Lausano, kjer naj bi se po trditvah tega lista sestal s kraljem Alfonzom XIII. in mu izročil gotova sporočila španskega caudila. Po teh obvestilih naj bi kralj Alfonz osebno odgovoril generalu Francu. List trdi, da se zdaj zanesljivo more reči, da bo kralj Alfonz pristal na to, da se vrne na prestol edino v primeru, če se večina španskega naroda s plebiscitom izrazi za to. »Echo du Pariš* pravi poleg drugega, da je treba objektivno priznati, da naloga generala Franca v sedanjem trenutku ni lahka. Franco — tako pravi ta list — na oni strani želi upoštevati nasvete svojih najuglednejših vojnih tovarišev, na drugi strani pa se ne more končnove-Ijavno odločiti za š|iansko Falango, ki jo v vladi predstavlja njegov zpt minister Serrano Sunt>r. Nadejamo se, pripominja list, da bo voditelj španskega naroda znal izbrati takšno rešitev, ki bo najsrečnejša za njpgovo državo v današnjem času, ko zdravi težke rane državljanske vojne. Mi Francozi nudimo tej državi prijateljske odno-šaje in odnošaje dobrega sosedstva, ker vidimo v njej pomemben element za ohranitev evropskega miru. »F i gar o* pravi med drugim, da posamezne ugledne španske osebnosti, ki so si pridobile velike zasluge v državljanski vojni, ne vidijo rade, Zato naj naš kongres Kristusa Kralja primerno opozori na tukaj omenjeno osnovne misli, obsežene v prvih virih naše vere. Te večnostne razodete misli naj bi se glasno poudarjale na vsakem kongresu in se izrazito začrtale v program. Za versko življenje je poglavitno, da spolnjujemo božjo voljo, po veri In ii vere živimo. Nikjer pa ne dobimo tako močnih in nazornih nagibov za spolnjevanje božje volje kakor v ideji božjega kraljestva Kristusa Kralja. Saj je v tej razodeti ideji obenem izražena božja oblast nad nami in vsa brezmejna božja ljubezen do nas. Fr. Grive«. kako naglo raste vpliv nekaterih politikov, ki so zbrani okoli Sprana Sunera. Medtem ko smo se mi bojevali, pravijo posamezne visoke in zaslužne španske vojaške osebnosti, — so ti ljudje v zaledju gledali samo na svoje osebne (»olitične koristi. Nekateri med njimi so hoteli pričakati konec državljanske vojne celo v inozemstvu. Na koncu svojega članka pravi list, da najuglednejše osebnosti španske vojske, najzaslužnejši poveljniki velikih oddelkov v državljanski vojni zastopajo stališče, da mora biti Španija zelo pre- Prvi dan kongresa jo potekel že v slavnostnem razpoloženju. Ljubljana se je odela v praznično obleko. Sonce je dodalo svoj čar k zunanjosti velike mednarodne prireditve. Ves dan so z vlaki prihajali razni odlič-niki iz tujine in tudi razumnistvo iz našega podeželja. Kongresni dan se je začel s službo božjo v stolnici, kjer je v nabito polni cerkvi sijajno pridigal 1'abhe K i r h a r d , duhovni predstojnik dijaškega kolegija Sainte Barbe v Parizu. Občinstvo je bilo očarano od besed toga od Boga obtlarovanega govornika. Dopoldne je bilo nato v Unionu zborovanje, kjer sta pod predsedstvom g. dr. L. Pitamica in pred nabito polno dvorano govorila dr. Laros iz Koblenza in vseuf. profesor dr. V. K o r o š c c o potrebi notranje preobnove. Popoldne je bilo drugo zborovanje, kjer sta o istem vprašanju ognjevito govorila 1'abhč Kirhard namesto zadržanega pariškega generalnega vikarja Queneta in pater P e 11 e g r i n i. Zvečer je bilo sijnjno obiskano predavanje španskega duhovnika don S a n c h a , ki je razgrnil pretresljivo sliko španske držav-janske vojne in volje do vsestranske obnove španskega naroda. (Podrobna poročila na 3. strani) vidna, preden bo zavzela svoje zunanjepolitično stališče. »E pocque* zastopa isto stališče in pravi med drugim, da je nacionalistična Španija zmagala v državljanski vojni, a zdaj mora izvojevati mir, kakršen bo najbolje ustrezal njenim koristim. Dober vojak — pravi list dalje — ne more biti istočasno že tudi dober diplomat. Pred generalom Francom se zdaj pojavlja težka naloga končne pomiritve države. Pri tem mora general Franco izravnati razlike med ljudmi, ki so ga vsi složno in zvesto podpirali med državljansko vojno. Ce se mu bo to posrečilo, je za zdaj še težko reči, lahko pa trdimo, da nedavna pogajanja z nekaterimi velesilami niso olajšala položaja španskega generalisima in voditelja. Lizbona, 26. julija. AA. Havas: Na špansko-portugalski meji pri Vilarini je prišlo pri neki kmečki slavnosti do pretepa med Portugalci in Španci. Pri pretepu so sodelovali tudi španski karabinorji. Ubit je bil en Portugalec, 1 karabi-ner je bil težko ranjen, nekaj drugih pa lažjo. Anglija je pristala na vojaške pogovore z Rusijo Chamberlain je to priznal Spodnjemu domu Pariški tisk trdi, „da se pogajanja bližajo koncu a London, 26. julija. AA. Havas. Dopoldne je imela vlada svojo redno sejo, ki ji je predsedoval Chamberlain. Smatrajo, da so bila glavni predmet razgovorov pogajanja v Moskvi in vprašanje, ali naj se pošljejo angleški vojaški strokovnjaki v Moskvo zaradi razgovorov z ruskim generalnim štabom. Na vprašanje, ali je bilo doseženo soglasje, da se v Moskvo pošljejo častniki suhozemske vojske in mornarice zaradi pogajanj z zastopniki ruskega generalnega štaba, je Chamberlain odgovoril: Mi smo sir Williamu Seedu poslali nova navodila. nismo pa še obveščeni o tem. kako so ta navodila v Moskvi sprejeli. V odgovoru na drugo vprašanje je predsednik vlade dejal, da ne more povedati, ali tudi Franrija namerava poslati vojno zastopstvo v Moskvo, ter pripomnil, da franroska vlada tudi v tem oziru sodeluje z angleško. Diplomatični urednik »Daily Telegraphac izve, da jo angleška vlada pristala na zahtevo sovjetsko vlado, da se v Moskvi vzporedno s političnimi pogajanji vodijo tudi vojaška pogajanja med predstavniki generalnih štabov. Ta pogajanja se bodo vodila brez ozirov na izid diplomatskih pogajanj. V najkrajšem času bodo odpotovali v Moskvo predstavniki generalnih štabov vseh vrst orožja. »Timesc prinaša članek svojega diplomatič-nega sotrudnika, v katerem pravi, da bodo v toku današnjega dneva angleški predstavniki v Moskvi prejeli nova navodila. Nameravani pakt, pravi list, bo imel dva dola. politični in vojaški. Do zdaj se je razpravljalo samo o političnem dolu. odslej pa se bo razpravljalo tudi o vojaškem delu nameravanega pakta. Pari«, 26. julija. A A. Havas. »Potit Parisien« piše danes o pogajanjih v Moskvi ter poleg dru- gega pravi: Kor se politični dol pogajanj bliža konru, Pariz in London nimata ničesar proti predlogu, da se zdaj začno tudi tehnična vojaška pogajanja, ki so neobhodno potrebno dopolnilo političnim razgovorom. Če ne bo nastopil kak nepričakovan obrat, se moro računati s tem, da se bodo vojaška pogajanja začela žo v desetih dneh. Posvetovanja mod Parizom in Londonom so se ponovno začela takoj, ko sta angleška in franroska vlada sprejeli poročila svojih |>oslanikov v Moskvi o njunem zadnjem sestanku v Molotovom. Zunanji minister Goorges Bonnet je sprejel včeraj popoldne odpravnika poslov angleškega poslaništva v Parizu, popoldne pa je imel tolefonični razgovor s francoskim veleposlanikom v Londonu Corbinom. V obveščenih krogih trdijo, da se razgovori med Parizom in Londonom nanašajo na navodila, ki naj l>i jih dobila predstavnika Francije in Anglije v Moskvi v zvezi z njunim predstojočim ponovnim sestankom z Molotovim tor t. vprašanjem začetka pogajanj med generalnimi štabi Anglijo. Francije in Sovjetske Rusije. Zdi so, da sklep glede toga vprašanja še ni bil sprejet. Toda prevladuje vtis. da so po zadnjem sestanku v Moskvi politična in diplomatska pogajanja prišla v pravom smislu besede v štadij, ki omogoča začetek razgovorov vojaško prirodo. Izmenjava mnenj mod Parizom in Londonom se bo nadaljevala ter je verjetno, da bo oh tej priliki sprejet načelen sklop, da bosta obe vladi odposlali v Moskvo vojaške delegate. Dan odhoda bo pozneje določen. Dunajska vremenska nttp«ved: Večinoma jasno in topleje, nekoliko vetrovno. Zagrebška vremenska napoved: Relativno nizka temperatura, jasno. Naše železniško omrežje To belgrajskih Ustih posnemamo, da je znašala konec leta 1038 jugoslovanska Železniška mreža 9521.5 km, torej je od leta 1922 napredovala za 1783.0 kilometrov. Povprečni letni prirastek od leta 1022 do 1938 je znašat pri normalnotirnih progah 100.6 km; Najbolj važne normalnotirne proge, ki so se v tem razdobju zgradile, so naslednje: 1. Topčider—Mala Krsna, s čimer je bil zvezan Požarevac z glavnimi progami naše države, ki vežejo Helgrad z Nišem, Skopljem, Djevdjelijo, Zagrebom in Ljubljano. 2. Požarevac—Kučevo, ki je sestavni del bodoče glavne proge Jesenice— Ljubljana — Zagreb — Belgrad — Požarevac — Turn Severin. 3. Kragujevac—Kraljevo ter Kraljevo-Kosovska Mitrovira, dolga 187.0 km. 4. Veles— Stip. Stip—Kočane, Bitolj—Kremeniea, Prilep— Bitolj in Veles—Prilep s skupno dolžino 231.2 km. 5. Boljovac— Prokuplje, Prokuplje—Pločnik, Pločnik—Kuršumlja, Priština —Kosovsko polje in Kosovsko polje—Peč v skupni dolžini 145 km, kar bo vse sestavni del bodoče proge Niš—Kosovo polje—Peč—Jadran. 6. Ormož—Ljutomer —Murska Sobota v dolžini 35.2 km. 7. Rogatec—Krapina in Koprivnica — Varaždin v skupni dolžini 54.7 km. 8. Škrljevo—Bakar. Od ozkotirnih železnic je najvažnejša proga Užice—Vardište in Belgrad—Obre-novac v dolžini 102.5 km, ki sta sestavni del zamišljene glavne proge Belgrad—Cačak—Sarajevo —Jadran. »Samouprava« o delu predsednika vlade za sporazum Glavno glasilo .TRZ. belgrajska »Samouprava«, prinaša v svoji številki od 25. t. m. članek pod naslovom »Plemeniti napori«. V tem članku pravi: »Vzporedno z urejanjem na-"h odnošajev z inozemstvom se trudimo, da uredimo tudi naše notranje razmere, ker se zavedamo, da bo naš mednarodni ugled pridobil io več, ako bomo na znotraj trdni in konsolidiranl. Današnji odgovorni činitelji in upravitelji so neprestano na delu, da se naše notranje razmere popolnoma uredijo in da se izvrši notranja okrepitev v korist države in naroda. Današnja vlada, posebno pa njen predsednik g. Cvetkovič. obrača vso svojo pozornost temu vprašanju, kateremu posveča največji del svojega časa. Delo na popolni notranji ureditvi naše države ter z njo zvezanega vprašanja, ki že toliko let obstoja in ovira naš polni napredek, ni baš enostavno. To vprašanje (hrvatsko namreč) je zelo zapleteno in naloga jc zelo velika ter zahteva mnogo resnosti in časa, še bolj pa iskrenosti in neposrednosti. To ljudje čutijo in se zavedajo zapletenosti tega problema ter brez nervoze čakajo na rešitev z globokim prepričanjem, da bo prišla in da bo napravila konec vsem našim notranjim trenjem ter ho odprla še lepše vidike napredku našo države. Teh naporov vlade no ceni samo naše domače prebivalstvo, ampak jih pozna tudi inozemstvo, ki s simpatijami spremlja razvoj naših razmer. Moremo celo reči z ozirom na našo vlogo v tem delu sveta in z obzirom na našo korektne in prijateljske odnošajc z vsemi državami, da se inozemstvo veseli, da gremo po poti naše popolne notranje konsolidacije. To je eden najbolj važnih razlogov, da se inozemstvo tako živo zanima za našo državo in da želi našega prijateljstva.« »Politične demobilizacije« še ni Glasilo dr. Mačka, »Hrvatski dnevnik«, prinaša v svojem uvodniku od 15. t. m. komentar k nekemu članku belgrajske »Samouprave«, ki je priobčila ob priliki 60 letnice dr. Mačka dopis iz Zagreba, v katerem dopisnik meni, da je Mačkova proslava bila v znamenju politične demobilizacije oziroma, da se je pokazalo, da so Hrvati zapostavili politična vprašanja oziroma gotova politična gesla in da so se začeli zanimati za bolj aktualna vprašanja narodnega blagostanja, kakor je na primer vprašanje pogozdovanja go-ličav itd. »Hrvatski dnevnika je smatral za potrebno, da to mnenje popravi. Piše namreč takole: »Dokler hrvaške narodne zahteve, ki se morejo uresničiti v prvi vrsti s političnimi sredstvi, še niso uresničene, je izključena kakšna politična demobiliza-cija, kakor je tudi izključena gospodarsko-politič-na demobilizacija. dokler se ne bo popolnoma za-jamčil naš gospodarski napredek. Nasprotno — danes nam je bolj kot kdaj prej potrebna mobilizacija vseh naših sil, ker je samo na ta način mogoče uresničiti vse naše narodne zahteve. Taka mobilizacija naravno ni naperjena proti izvedbi pravičnega in poštenega sporazuma, ker tudi ta sporazum mora imeti kot svoj cilj uvedl>o takega stanja, kateremu služijo tudi naše politične, gospodarske in kulturne organizacije«. Boj proti g. Nedeljkoviču »Hrvatski dnevnik« piše med drug'm tudi o aleri Milorada Nedeljkoviča, ki ga je vlada odstranila iz Poštne hranilnice, kakor je odstranila njegovega nekdanjega varuha dr. Milana Stojadinoviča iz JRZ. Toda Nedeljkovič — tako pravi »Hrvatski dnevnik« — še ni odstranjen iz mnogih državnih in napol državnih položajev, ki vsi veliko nesejo. Ker je Poštna hranilnica vložila Priveligirano agrarno banko 20 mili jonov dinarjev, je Nedeljkovič postal član upravnega odbora te banke. Prav tako je tudi bil imenovan v upravo nedavno osnovanega Silosa. Ker Nedeljkovič teh mest ni odložil sam. je treba sklicati izredne glavne skupščine, da ga odslovijo iz imenovanih podjetij. »Hrvatski dnevnik« pravi, da je Nedeljkovič izrabljal ves svoj vpliv v Priveligirani agrarni banki v škodo Hrvatov. — Tudi »Zagrebački list« in »Obzor« vodijo hudo kampanjo proti Nedeljkoviču in »Zagrebački list« od 25 t. m. prinaša celo vest, da je predsednik Hrvatskega kluba v Belgradu Pero Blaškovič nedavno govoril tudi o nekem škodljivem političnem delovanju Milorada Nedeljkoviča za časa svetovne vojne. V čem je to delovanje obstotalo, pa »Zagrebački list« točno ne pove, ampak samo namiguje. Za napredek južne Srbije Poštni minister Jovan Altiparmakovič je podal »Samoupravi« iziavo. v kateri govori o načrtih vlade za dvig Južne Srbije. Posojilo 150 milijonov se bo uporabilo za rešitev najvažnejših gospodarskih vprašanj te pokrajine, 32 milijonov je namenjenih za bolnišnice, 21 milijonov za vodovode po vaseh, nadalje bodo zgradili 110 vaških zdravstvenih domov in banovinski hotel v Ohridu, pospešili produkcijo bombaža, ki ga bo odkupovala država, osnovali fond za izvoz tobaka, pospešili svilarstvo, zgradili poštna poslopia v vseh večjih krajih ter se posebno brigali za modernizacijo poljedelstva, ker se prebivalstvo nc more več izseljevati v tujino, ampak se mora zaposliti v domači polje-deljski produkciji. ■ Chamberlain o »angleško-nemškem načrtu« v londonski spodnji zbornici London, 26. julija. TG. Londonsko časopisja Je vedno mnogo piše o nekoliko nervozni debati, ki se je razvila v »podnjem domu, ko io poslanci ministrskega predsednika Chamberlaina naravnost obmetavali z vprašanji, ki tečejo nekih gospodarskih pogajanj, ki da sta jih imela državni podtajnik v angleškem trgovinskem ministrstvu Hudson in dr, Wohltat, ki ima v nemškem trgovinskem ministrstvu podobni položaj. Ministrski predsednik Chamberlain v svo.jem odgovoru nikakor ni zanikal, da sta se Hudson in Wohltat zares med seboj pogovarjala in da sta izdelala neke vrste skupni načrt, a pomočjo katerega bi bilo mogoče doseči sporazumno sodelovanje Nemčije z ostalimi velesilami ter odstraniti vse sedanje vojne nevarnosti. Chamberlain se je zagovarjal samo toliko, da je dokazoval, da vlada sama o teh razgovorih in seveda še manj o njihovi vsebini niti pojma ni imela. Chamberlain, da je bil o vsebini »Hudson -Wohltatovega načrta«, ki predvideva baje posojilo 250 milijard Nemčiji, izvedel šele iz časopisja. Torej so trditve, da se je angleška vlada pogajala, neresnične, in Hudson ni mel nobenega pooblastila, da bi sc bil o čem pogajal. Narodni poslanci pa se s tem odgovorom niso zadovoljili in so trosili na Chamberlaina ploho drugih vprašanj Na primer, kako je mogoče, da državni podtajnik Hudson more brez vednosti vlade sploh stopiti v stik s tujim uradnim odposlancem in z njim izdelati načrt, o katerem je znano, da bo predložen nemškemu kanclerju Hitlerju in nemškemu gospodarskemu diktatorju maršalu G tiri n g u. Spraševali so ga. kako je mogoče, da so ti razgovori, čeprav zasebni, mogli priti v javnost, kjer so napraviji vtis, da jih krije uradna angleška politika. Ministrski predsednik je sproti odgovarjal ▼ prvem navedenem smislu, ko mu je poslanec Grenwood stavil vprašanje, če mu je znano, da je imel nemki odposlanec dr. Wohltat tudi razgovore s sirom Honce W i 1 s o n o m , ki velja za prvega gospodarskega svetovalca vlade, fe postal Clamberlain nevolfen in je dejal, da je poročilo o teh sestankih resnično, toda da ni res, da bi se bila Wilson in WohItat razgovarjala o kakšnem »načrtuc. Poslanci so še naprej silili v Chamberlaina ter ga spraševali, če mu je znano, da je bil sir Hoare Wilson svetovalec angl. vlade za časa lanske češkoslovaške krize, da je baje on nasvetoval angleški vladi, naj pristane na sestanek s Hitlerjem t Visoko italijansko odlikovanje za predsednika vlade Bled, 26. julija. AA. Odpravnik poslov italijanskega poslaništva je danes na Bledu obiskal predsednika vlade in notranjega ministra Dragiša Cvetkoviča ter mu izročil lento reda sv. Mavricija in Lazarja, s katero ga je izvolil odlikovati Nj. Vel. kralj Italije in cesar Abesinije. Spremembe pri belgrajskem „Vremenu" Naš list je že v svoji današnji številki objavil vest o tem, da je uprava mesta Belgrada imenovala komisarijat pri tiskovnem podjetju »Vreme« v Belgradu. Za komisarja je bil imenovan g. Džordževič Nenad, višji svetnik državnega pravobranilstva, za namestnika pa dr. Gregorič Danilo, odvetnik v Belgradu. To se je zgodilo, da bi sc zavarovali državni, javni in lastninski interesi. Nova uprava je že snoči imenovala za glavnega urednika »Vremena« g. Grgura Kostiča, ki je bil glavni urednik lista že do 1. februarja t. 1. »yreme« zaključuje to poročilo danes z ugotovitvijo, da bo tiskarsko podjetje kakor tudi list »Vreme« nadaljeval s svojim rednim delom. Monakovom in r Godeshcrgu in da je bil tudi on tisti, ki je pomagal pripraviti monakovsko konferenco med Chamber-lainom, Daladicrom, Hitlerjem in Musso-linijem. Ministrski predsednik na vsa ta vprašanja ni hotel več ničesar odgovoriti. V političnih krogih pa traja radovednost še dalje in se sprašujejo, kako je bilo mogoče, da je mogel državni tajnik v vladi na svojo roko začeti tako važne razgovore in kako je mogoče, da isti državni tajnik sedaj, ko ga je ministrski predsednik sam zatajil, ne odstopi, marveč še nadalje ostane na svojem položaju. Nekateri co mnenja, da bo morala vlada na vsak način to pojasniti, ker bi 6e mogli najti nekateri, ki bi (i lahko očitali, da nekaj prikriva, kar ni v skladu z njeno javno uradno politiko glede sedaj perečih evropskih vprašanj. V parlamentu so se slišali tudi glasovi, da je sovjetska Rusija za te zakulisne razgovore med Hudso-nom in WohItatom vedela in da zaradi tega nc zaupa zastopniku angleške vlade v Moskvi Stran-gu ter postavlja vedno hujše pogoje, ker da angleški vladi ne zaupa. Listi povdarjajo, da je lord Halifax še najbolj upravičen, da je nevoljen nad razkritji o Hudso-novih pogajanjih, ker njega v Londonu ni bilo ii* o vsej zadevi res ni imel pojma. Nekateri londonski listi so objavili, da je Chamberlain nevoljen ne zaradi Hudsonovih razgovorov, za katere da je vedel, marveč za to, ker na nemški strani niso držali tajnosti, čemur pa dru» gi 6pet ugovarjajo. Motociklistična nesreča na Jesenicah Pridi Kristus naš Kralj! Kralj naš, pridi, pridi! Glej, brez Tebe je življenje plehki, brez Tebe nam je pri srcu bridkd. Gospod Jezus, pridi, pridi, Ti se nas usmili, Ti nam vladaj, Kristus Kralj, sicer plen bomo zmot in prevari Kralj bodi, o Jezus, naše mladine, (e Ti ji vladaš, je ponos domovine! Brez Tebe ji cvetje uvene, brez Tebe čista in lepa ni, brez Tebe ji strast v srcu gori. Tvoja ljubezen naj ji plamene viiga, v Tvoji slutbi naj pomlad uiiva. Pridi, dvigni z močvirnih jo tal Rešenik naš, Kristus naš Kralj! Kličejo Te naši domovi glasnd, brez Tebe o Jezus, je v drulini lemnč. Ti ji vladaj, Kristus, naš Bog, Ti ji kaii pot skoz temo zmot. Žitna polja plašni valovč, nad domovino usodni oblaki vis6, O Jezus, pridi, reši nas Ti, domovina Te širna kot Kralja slavi, Ti ji vladaj, Ti ji kraljuj, Ti jo vodi, Ti jo varuj! Kralj Ti vesoljstva, pridi, pridi! Rod naš človeški po Tebi hrepeni, iz teme si k Tebi, o Jezus, ieli, ves svet naj se zgrudi na kolena pred Te, vsa ljudstva, vsi narodi naj Te kot Kralja slave! M. R. Jesenice, 26. julija. Danes popoldne s je pripeljal z Goriškega čez mejo pri Ratečah župni upravitelj v Soči Her-inenegild Srebrni«, rojen 1. 1911. v Brdih. Ker ni imel triptika za svoje motorno kolo, je nameraval vložiti potrebno vsoto denarja pri carinarnici na Jesenicah. Zato ga je član finančne kontrole Avbclj spremil na carinarnico. Carinarnica pa ni pooblaščena prevzemati takih depozitov in je moral zaradi tega Srebrnič 7. motornim kolesom in s spremljevalcem finančne kontrole nazaj v Rateče, da bi onstran meje spravil kolo in se z vlakom odpeljal v Ljubljano. Na poti z Jesenic skozi Ilrušico sta pa zadela z motornim ko- lesom ob kolesarja, tovarniškega delavca R e s -mana s Slovenskega J avornika. Karambol je bil tako hud, da so vsi trije takoj padli v nezavest. Prvo pomoč jim je nudil zdravnik dr. Kržan z Jesenic. Srebrniča so takoj prepeljali v župni-šče na Jesnicah, Avblja k zdravniku dr. Tanceritt, Resmana pa v bolnišnico na Slovenskem Javorni-ku. Prvi je prišel k zavesti župni upravitelj Srebrnič, ki ima poškodbe na obrazu. Ni se pa moglo še ugotoviti, ali so poškodbe težjega ali lažjega značaja. Tudi Avbelj je prišel kmalu k zavesti in ima samo lažje poškodbe na glavi. Težko je pa poškodovan kolesar Resman. Na licu nista ie prišla žandarmarijska komisija, da ugotovi, kdo jo nesrečo zakrivil. Natečaj za slušatelje na šoli za telesno vzgojo Belgrad, 26. julija. AA. Na podlagi čl. 17 uredbe o šoli za telesno vzgojo, je minister za telesno vzgojo ljudstva razpisal natečaj za 35 moških in 18 ženskih rednih slušateljev, jugoslovanskih državljanov, za prvi letnik šole za telesno vzgojo v Belgradu. Prošnje za sprejem v šolo je treba poslati na ministrstvo za telesno vzgojo do 25. avgusta 1939 leta. Kandidati, ki bodo izpolnili natečajne pogoje, bodo poklicani na zdravniški pregled ter na polaganje sprejemnega izpita. Kandidati, ki bodo na zdravnikem pregledu ocenjeni kot zdravi in ocenjeni kot sposobni, bodo polagali pismeni izpit iz delokroga splošnega znanja, ki ga kandidati dobe v srednji šoli s posebnim ozirom na prirodo-znanstvo in dogodki na polju telesne vzgoje. Po pismenem izpitu bo praktični del sprejemnega izpita: za moške: tek 100 m, tek 2000 m, skok v višino, skok v daljavo, met krogle, plavanje na 100 metrov, svobodni stil, drog in bradlja. Za ženske: tek 60 m, skok v višino, met krogle 4 kg, plavanje na 100 m, v poljubnem slogu, bradlja in krogi. O terminu zdravniškega pregleda in sprejemnega iapita. ki bo v času od 1. do 15. septembra, bodo kandidati pravočasno obveščeni. Osebne novice Belgrad, 2<5. julija, m. Premeščen je lz Dra-vograda-Meže carinski kontrolor Erik Košina na centralno carinarinsko blagajno v Split. Upokojen je Ivan Tic, višji fin. sv. dravske fin. direkcije. Napredoval je v 3. skup. 2. stop. dr. Sviligoj Josip, starešina okr. sodišča v Tržiču. Današnje »Službene novine« objavljajo kraljevi ukaz, s katerim se je dosedanji sedež občine Avsiče, okraj Radovljica, prenesel iz kraja Podnart v kraj Srednja Dobrova, okr. Radovljica. Belgrajske novice Belgrad, 26. julija. AA. V soboto, 5. in v nedeljo, 6. avgusta bo v Nišu prvi državni ma-nifestacijski kongres združenja nosilcev albanske spomenice. Belgrad, 26. julija, m. Letos bo naša nogometna reprezentanca odigrala še sledeče tekme: 27. avgusta s Češko v Pragi; 6. septembra s Poljsko v Belgradu; 10. septembra z Romunijo v Belgradu; 15. oktobra z Nemčijo v Belgradu; 12. novembra z Madžarsko v Belgradu. Belgrad, 26. julija, m. Kmetijski minister g. inž. Bešlič od 29. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo odpotoval. Kdaj bo sprejemal, bo pravočasno objavljeno. Kragujevac, 26. julija. m. Danes dopoldne je prišlo 5 km pred Kragujevcem do prometne nesreče. Tovorni avto. podjetja za popravljanje cest, je naletel na vojaški poltovomi avto. Zaradi trka sta težko poškodovana šofer in gojenec vojne akademije. Belgrad, 20. julija. m. Predsednik administrativnega odbora narodne skupščine dr. Dimitrije-vič je sklical sejo administrativnega odbora za 31. julija ob 5 popoldne. Jugoslavija- Italija Redni gospodarski razgovori v Rimu Rim, 26. julija, b. V ministrstvu zunanjih zadev se je pričelo zasedanje italijansko-jugoslovanskega gospodarskega odbora. Italijansko delegacijo zastopa predsednik senata Gian;ni, generalni direktor oddelka za mednarodne pogodbe v ministrstvu za zunanje zadeve, jugoslovansko delegacijo pa dr. Sava Obradovič, pomočnik ministra trgovine in industrije. Na tem zasedanju se bodo proučevale vse možnosti, da se okrepi trgovinski promet med Italijo in Jugoslavijo in da se doseže ravnotež|e med obema državama. Sporazum o kliringu je v zadnjih petih letih pravilno deloval. V 1. 1937 je vrednost italijanskega izvoza iz Jugoslavije znašala 254 milijonov lir. vrednost italijanskega uvoza v Jugoslavijo pa 192 milijonov lir, ter je bila torej trgovska bilanca za Italijo pasivna za 62 milijonov lir, medtem ko je v 1. 1938 trgovska bilanca postala za Italijo aktivna z iznosom 69 milijonov lir. Argentina hoče ves Južni tečaj Washlngton, 26. julija. AA. DNB: Vesti iz Argentine, da zahteva argentinska vlada nadoblast nad vsemi pokrajinami južnega ameriškega tečaja, so povzročile v Zedinjcnih državah veliko razburjenje posebno še z ozirom na to, da ima admiral Byrd ki odpotuje v te kraje meseca oktobra, nalogo, da v imenu predsednika Roosevclta zavaruje pravice Zedinjenih držav na tem ozemlju. »Associated Press« pravi, da Zedinjcne države ne priznajo »načelo sektorja«, ki ga jc proglasila Argentina, temveč mora biti t* »rdiiment podprt Z dejansko posestvijo ali odkritjem". 250 angleških bombnikov nad Francijo London, 26. julija. AA. Reuter. Včerajšnji polet 250 bombarderjev preko Francije je bil zelo veličasten. Pariške ulice so bile polne gledalcev« Bombarderji »VVellington« so leteli nad Elizejski-mi polji, nato nad triumfalnim lokom in nazadnje nad stolpi cerkve Notre Daine. Več aparatov ja letelo 1600 milj brez spuščanja. Nekatera letala, ki so letela do Marseilla in nazaj brez spuščanja, so imela goriva še za več 100 milj. Po govoru francoskega ministra Guy Lacham-bra o priliki večerje angleško-francoskega združenja, je govoril angleški minister za letalstvo Kingsley Wood, ki je dejal, da ni bilo nikoli tesnejšega sodelovanja med angleškim in francoskim letalstvom kakor danes. Več naših eskadril je letelo zdaj čez Francijo, je dejal Kingsley Wood, in želim, da obiščejo v kratkem francoska letala naše nebo. Ne dvomim, da bo naše sodelovanje, ki jo tako koristno, še razširjeno. Vse, kar delata danes Anglija in Francija in kar bosta delali v bodočnosti na polju letalstva, je namenjeno za ohranitev miru, pravice in prava. To je edini cilj naših naporov. Mi ne pretimo nobeni državi ter želimo bratstvo vsega sveta. Anglija in Francija, ki ju veže toliko žrtev, sta odločeni braniti ta načela in skupne interese, kakor tudi interese civilizacije, in neodvisnosti narodov. Iz Slovaške Bratislava, 26. julija. AA. DNB. Slovaški parlament je včeraj pred odhodom na odmor sprejel važne zakone o upravni reformi. Slovaška bo razdeljena na 6 upravnih oblasti, in to Bratislava, Nitra, Trenčin, Tatra in še dve drugi. Pri tem sa je upoštevala želja Nemcev, da se nemški okraji ne delijo. Nove pokrajinske edinice bodo vmesni člen med občinami in centralno vlado. Šef vsake ohlasti bo imel svet 12 članov. Šefe bo imenoval minister notranjih zadev. Romunski prestolonaslednik v Sofiji Sofija, 26. julija. AA. Bolgarska brzoiavna agencija: Romunski prestolonaslednik Mihael jo danes dopotoval na potu proti Carigradu v Sofijo. Na zelezniški postaji ga je v imenu kralja Borisa pozdravil knez Ciril, v imenu predsednika vlade pa šef protokola. V imenu vlade je prestolonaslednika pozdravil prometni minister Avramov, V času. ko je vlak stal na postaji, sta se prestolonaslednik Mihael in knez Ciril prisrčno razgovarjala v dvorski čakalnici. Dr. Beneš London, 26. julija, b. Kakor se v tukajšnjih krogih izve, bo bivši predsednik češkoslovaške republike dr Beneš, ki je semkaj prispel iz Amerike, dobil mc4o stalnega profesorja na čikaški univerzi. Drobne novice London. 26. julija. AA. Reuter. Snoči se je težko ponesrečil znani letalec Neville Stak ob priliki poizkusnega poleta z letalom tovarne letal v Birnunghamu, kjer je vodil poizkusni oddelek. Tallin, 26. julija. AA. Štefani. Zunanja ministra Estonske in Letonske se bosta jutri sestala v kopališču Ternau. Rim. 20. julija. AA. Štefani. Agencija Štefani javlja, da se je neko vojno letalo zrušilo blizu Flebana, Pilot se je ubil. Oslo, 26. julija. AA Reuter. Bivši albanski kralj Zogu je izjavil časnikarjem, da se namerava stalno nastaniti v Veliki Britaniji Nekaj časa pa se bo kljub temu še zadržal v nekem gradiču v bližini Versaillesa Damask, 26. julija. AA. Reuter. Danes je bil atentat na predsednika začasne vlade v Siriji Policija je prijela veliko število sumljivih ljudi. Preiskava je dognala, da gre za široko zasnovano zaroto. Policija je zaplenila tudi mnogo orožja. CEVI za odvode fn dimovode, »Salonit« valovite plošče in šablone kakor tudi ves gradbeni materijal dobite pri MATERIAL LJUBLJANA, TyrJeva c. 36a Tclef. 27.16 Brzojavi: Material Dvoje znamenitih zborovanj prvi dan kongresa Kristusa Kralja Na kongres je včeraj prišel tudi kitajski škof čeng Ljubljana, 26. julija. Dopoldansko zborovanje Danes dopoldne "ob 9 je' VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja v Veliki dvorani hotela »Union« pričel včstO Studijskih zborovanj z referati o perečih sOddbilih vprašanjih krščanskega preporoda človeštva. Prvo kongrespo zborovanje je imelo na sporedu referat župpika .dr, Larosa iz Koblenza in koreferat vseuč. prof. dr. Viktorja K o r o S c a iz Ljubljane o temi »Bistvo in cilj verskega preporoda«. Dvorana je bila zasedena. Navzočni so bili ljubljanski škof dr. Uragorij K o i ni a n , belgrajski nadškof dr. Ujčič, splitski škof dr. lto-n e f a č i č , križevski škof dr. N j a r a d i. djakovski škof dr. A k š a m o v i č , aleksandrijski škof msgr. N u 11 i in sofijski unijatski škof K u r-tev. Poleg njih je- bilo opaziti tudi vse vidne domače in inozemske udeležence kongresa, ki so zase.dli častna mesta v prvih vrstah jiirterja. Od domačega občinstva moramo omeniti častno zastopstvo slovenskega razumništva in številno slovensko mladino obojega spola. Zborovanje je vodil kongresni predsednik vseuč. prof. dr. Leonid l' i t a m i e, ki je pozdravil vse navzoče ter dsl hesedo prvemu referentu. Zal župnik dr. La r o s iz Koblenza še ni mogel priti na kongres, zato je njegov referat prečital zboro-valceni kongresni tajnik dr. Metzger. (Izvleček vsakega referata so razdelili pred čitanjeni udeležencem v prevodih, tako da lahko vsi udeleženci sledijo poteku zborovanja, tudi ako ne obvladajo jezika, v katerem govori referent.) Dr. Laros je v svojem predavanju razvijal naslednje misli: Krst ne predstavlja resničnega prerojenja v Bogu samo v enkratni podelitvi, ta prerod se inora v konkretnem življenju za kristjana, pa tudi za krščanstvo vedno znova obnavljati, zlasti v dobah moralne krize, tako da bi utegnili označiti to prerajanje kot trajno. Toda v življenju to dejstvo prečesto pozabljamo. Dostikrat se podeljuje sv. krst na način, ki ni dovolj resen; često je življenje s Cerkvijo povsem prenehalo ali pa postalo bolj in bolj formalno. Za duhovno obnovitev bo treba silnega dela. Pri tem je treba predvsem poudariti: krst zahteva trajno prerajanje naravnega človeka v Kristusovem duhu s sodelovanjem in pomočjo sv. Duha. Krst je veliko darilo, toda zastavlja tudi velike naloge. Odnos med krstom in trajnim prerojevanjem je prav isti, kakor odnos med stvarjenjem sveta in njegovim ohranjevanjem. Krst pomeni stvarjenje, prerojevanje pa je podobno ohranjevanju sveta, ki ga Bog Stvarnik opravlja v vsakem trenutku. Življenje ni nikdar nekaj končnoveljavnega, nego se vedno znova in znova preraja. Verski preporod je tedaj življenjsko uresničenje krsta. Napadi nasprotnikov nam najbolje pojasnijo, k a j se mora obnoviti. Drugo vprašanje pa je, kako naj se ta obnova uresniči. Prvi pogoj vsakega preporoda je jasnejša predstava pristnega krščanstva. Cilj nam ne sme biti modernost, ampak resnično in bistveno prerojenje v Kristusovem duhu. Miselno globoko zajeti referat znanega nemškega katoliškega učenjaka so zborovalci nagradili s toplim odobravanjem. Predsednik je nato naprosil koreferenta vseuč. prof. dr. Viktorja Korošca, da povzam« besedo. Iz njegovega na mislih bogatega govora povzemamo: Delo za versko obnovo moramo začeti najprej vsak od nas sam pri sebi, in sicer z veliko gorečnostjo. Križani Kristus mora biti naš vzor, središče našega dela in ustvarjanja. Obenem se obrnimo z iskreno otroško pobožnostjo in vdanostjo k njegovi božji Materi, ki je pod križem postala tudi naša mati. Pri tem pa ne sinemo pozabiti, da smo občutno soodgovorni tudi za večno srečo naših soljudi; v Očenašu zasidrana vzajemna skupnost človeštva nam nalaga dolžnost verskega apostolata. Pod temi pogoji in v trdnem zaupanju v Vsemogočnega, ki se pogosto poslužuje preprostih sredstev, da doseže veliko stvar, moramo pogumno stremeti za cilji krščanske preroditve človeštva. Te cilje nam je blagopokojni papež Pij XI. v svoji okrožnici >Ubi arcano« klasično opredelil: kraljestvo Kristusovo v dušah posameznih ljudi; kraljestvo Kristusovo v družinski skupnosti in kraljestvo Kristusovo v državni in narodni skupnosti. Tudi referat dr. Korošca so zborovalci toplo pozdravili. Po referatih se je kričel pogovor, in sicer v treh skupinah: slovanski, kjer so se udeleževali pogovora Slovenci, Hrvatje, Bolgari in Slovaki, nemški ter romanski, kjer so se razgovarjali Francozi in Italijani. Slovanska skupina je debatirala pod predsedstvom vseuč. prof. dr. Grivca, nemška pod predsedstvom dr. Metzgerja, romanska pa pod vodstvom kanonika dr. Marka. V vseh treh skupinah je bil razgovor živahen, toda ves čas na visoki akademski stopnji. Povsod so izsledke debate zlili v točne sklepe, iz katerih bo na koncu zborovanj sestavljena resolucija. Popoldansko zborovanje Danes popoldne je bilo v unicnski dvorani drugo Studijsko zborovanje. Dvorana se zmeraj bolj in lepše polni, znak, da prihaia od vseh strani mnogo tujcev v Ljubljano. Ko se je popoldne začelo zborovanje, je bila dvorana polna občinstva, ki je v nekakšni napetosti pričakovalo popoldanskih predavanj. Kdor je prišel na to popoldansko zborovanje, mora biti pač hvaležen usodi; kajti naši italijanski gostje so nam pripravili presenečenje, ki ga nikdo, kdor je bil pri tem zborovanju, ne bo mogel pozabiti. Bil je to govor jezuita patra Pelegrina, ki je za hip samo odkril, kakšne govorniške talente ima danes katoliška Italija. Na popoldanskem zborovanju so obravnavali temo: »Sredstvo in pota verskega preporoda!« Prvi je govoril mlad italijanski jezuit p. Frančišek Pelegrino iz Rima. Uvodoma je najprej prečital pozdravno pismo p. Galilea Venturinija, voditelja Zavoda za molitve, ki sporoča svoje najlepše želje ljubljanskemu kongresu. Takoj nato pa je prešel na svoj govor in uvodoma izrekel krasne pozdravne besede slovenskemu katoliškemu narodu. Na čudovit lep način je povezal naše poslanstvo ▼ okviru katoliške Cerkve, ko je naš narod na meji med silnimi vplivi s svetima bratoma Cirilom in Metodom prevzel nase svoj del poslanstva v katoliški Cerkvi. Slovenci smo bili izpostavljeni na najbolj nevarni točki ter smo na ta način bili tudi obramba italijanskemu katolicizmu. »M i se vam zato zahvaljujemo!« je med silnim ploskanjem navzočih vzkliknil govornik. »Al po-polo sloveno — il mio piu fervido saluto — slovenskemu narodu moj najbolj goreč pozdravi« Glavne misli izredno pclno podanega govora so bile: Odmreti moramo mesu, preroditi se moramo v sv. Duhu, to je bistvo krščanskega preporoda. Odmreti moramo poganskim zmotam v sebi, poveličevanju materije, gonji za ugodjem, vzljubiti moramo krščanske čednosti, dvigniti se iz verske brezbrižnosti in se ukloniti avtoriteti. D? se to doseže, bi bilo potrebno 1. da duhovniki vzamejo vodstvo v svoje roke in da laiki podpro in goje duhovniške poklice; 2. katoliška Prihod kitajskega škofa msgr. Čenga na kongres, Kitajski škof msgr. Ceng je včeraj prišel na kongres Prišla sta že škofa dr. Srebrnič in dr. Ca rev ič — danes pa prideta papeški nuncij Felice in pariški pomožni škof Beaussard Ljubljana, 36. julija. Tudi v sredo je priSlo več visokih cerkvenih uostojanstvenikov na kongres Kristusa Kj-alja v Ljubljano. Tako je zjutraj prispel v Ljubljano dubrovni«5ki škof dr. Josip C a r e v i č. Ob eni sta s<" pripeljala krški škof dr. Josip Srebrnič in kitajski škof-niisijonar Daniian Ceng iz Čau-tunga. Kitajski škof Čeng deluje v apostolski prefekturi, v kateri tudi že dolga leta pastiruje naš misijonar Joško Kere, ki ga »Slovenčevi« čitatelji dobro poznajo po pismih iz Kitajske V istem območju delujejo tudi vnote slovenske šolske sestre iz Slovensko Bistrice. Škof Čeng bo stanoval v Salezijan-skem zavodu na Rakovniku, njegovo škofijo pa bo za časa njegove odsotnosti vodil misijonar J. Kere o. Na kolodvoru se je zbrala lepa množica ljudi, ki so na hitro izvedeli za prihod visokega kitajskega gosta (njegov prihod [X>Prpi ni 1'" najavljen). Vlak je točno privozil in iz svojega voza jo zelo dobro razpoložen izstopil prevzvišeni, ki so ga vsi navzoči navdušeno pozdravili. Msgr. Čanga je pozdravil najprej vseuč. prof. dr. Fran Lu k m a n , nato pa svetnik g. K a I a n. Prevzvišeni se je z njima kratko pogovarjal in nato med prisrčnim pozdravljanjem številnih potnikov odšel pred kolodvor, odkoder se je odpeljal na Rakovnik, kjer bo med svojim bivanjem v Ljubljani stanoval. V četrtek zjutraj pride z hrzovlakom iz Belgrada ob 7.40 na kongres tudi belgrajski nuncij Felice. Z njiin se bo pripeljal na kongres tudi pariški pomožni škof, zast, kardinala Verdiera, msgr. R. Beaussard. akcija se naj razširi; 3. ne smemo se samo približevali problemom dnevnega življenja, ampak moramo v dnevno življenje tudi prodirati in napredovati; 4. opustiti ne smemo nobene prilike posebno v šolah in kot kurati; 5. vsako leto bi se naj vršili 14 dnevni počitniški tečaji za katoliško inteligenco s predavanji iz teologije in verskega modroslovja; 6. širiti moramo povsod Kristusov nauk. Vsi navzoči so govornika nagradili z navdušenim ploskanjem za njegov res izreden in vzoren govor. Navzoči škofje in cerkveni dostojanstveniki so mlademu govorniku iskreno čestitali. Po kratkem odmoru ie predsednik kongresa dr. Pitam i c dal besedo drugemu govorniku abbeju Richardu iz Pariza. Govor generalnega vikarja Ch. Q učne t a iz Pariza je m -p\efi\arw kote reda. V npdeljo ob 11 po pontifikalni maši na Stadionu bo v frančiškanski dvorani zborovanje nemških udeležencev, na katerem bo govoril generalni tajnik kongresa dr. Metzger in še nekateri drugi govorniki. Spored kongresa za četrtek Predmet zborovanja: Nravni preporod Ob 7 v sfblnici maša s pridigo v poljskem jeziku. Ob 9—12 III. študijsko zt>orovanje v Unionu: »Vzgoja novega nravnega rodil«. Predava: poni. škof Rogeri j Beaussard. Pariz — (francosko). Soprodavatelj: direktor Tadej G a I d y n s k i, Poznanj (poljsko). O 16—18 IV. študijsko zborovanje v Unionu: »Kr.ščanska vest v javnem življenju«. Predavatelj: nadškof dr. Josip Ujčič, Belgrad (hrvatsko). Sopredavntelj: P. Ledit. S. J., Rim (italijansko), msgr. dr. Nic, Pfeiler, kanonik, Krakow (latinsko). Ob 19.30 Večerne pobožnosti po cerkvah. Ob 20.30 Koncert slovenske nabožne pesmi v frančiškanski cerkvi. Priredi glasbeno društvo Ljubljana. Japonski generali še niso zadovoljni z Anglijo Današnja pogajanja v Tjencinu — brez uspeha Tokio, 26. julija. AA. Reuter. Dopoldne je oila plenarna seja v okviru angleško-japonske »konference za okroglo mizo«. Seja ie trajala skoro tri ure in se je nadaljevala ob petih popoldne. Na njej so podali poročilo člani pododbora, zatem pa so jajionski opazovalci stavili svoje prijiombe. Pričakujejo, da ho še dopoldne prišlo do popolnega sporazuma glede vprašanja ohranitve reda v angleški koncesiji v Tjencinu. Zatem bodo na vrsti gospodarska vprašanja. Splošno prevlad nje mnenje, da bodo ta gospodarska vprašanja najkritičnejša (očka teh pogajanj. Hiranuma je izjavil, da se bo japonski sporazum nanašal na vso Kitajsko, dočim je Craigie dejal, da je ta sporazum omejen samo na oni del Kitajske, ki so ga zasedli Japonci. List pravi, da je optimizem dopusten v toliko, v kolikor je Anglija iskrpna v svojem postopanju. Francija in Združene ameriške države l>odo sledile zgledu Londona. »Niči Ničia« pravi, da so za maršala Čangkajška smrtni udarec blokada obale, finančna kriza in konec angleške pomoči. Velik dol japonskega in kitajskega javnega mnenja pa je še zelo skeptičen glede loga sporazuma. Četrti sestanek aneleških in japonskih zastopnikov je bil danes opoldne. Po seji je bilo izdano poročilo, da bo prihodnja seja jutri dopoldne. Uradno poročilo japonskega ztinanjega mjni-strstva pravi, da so nastopile precejšnje težave glede vprašanj, ki se tičejo končne ohranitve miru in reda v Tjencinu. Agencija Domej poroča, da je bil na konferenri dosežen sporazupi, ki določa za jutri drugo sejo. Kitajska vlada: »Nekoliko smo razočarani« Čungking, 26. julija. AA. Havas: Zunanji minister Vangčunvej jo izjavil zastopniku agoncije Havas: Kitajska politika nnsproti Veliki Britaniji se ne bo spremenila. Nekoliko pa smo razočarani nad izjavo, ki jo ie dal Chamberlain v spodnjem domu. Zatem, ke je omenil, da je tokijski sporazum enostranski, ker je Velika Britanija nasproti Japonski popustila, je pripomnil: Velika Britanija je s tem pristala, da Imi podvzrla potrebne korake proti kitajskim patriotom. Sporazum pa ne predvideva represivnih ukrepov proti kitajskim teroristom, ki simpatizirajo z Japonci. kakor tudi ne hoja proti gibanju, ki gre proti Britaniji. Vangčunvej je nazadnje v svojem razgovoru ponovno izrazil ielje. ki jn j» včeraj jasno formuliral Cangkajšek. ter dejal: Velika Britanija ho razumela, da ji njen lastni interes nalaga, da ne zapusti Kitajsko. Stališče Italije: »Angleški umik na Kitajskem dokaz Chamberlainove miroljubnosti« Milano, 26. jul. AA. Štefani: »Corriere della Sera« pravi, da angleški umik na daljnem Vzhodu pomeni dokaz več, da Chamberlain bolj ljubi mirno poravnavo kot pa vojno. Prvi angleško-j3ponski sporazum je očividno neugoden za Veliko Britanijo, vendar se je morala ona pomiriti spričo stvarnega stanja, ker ni žolola odprtega spopada z Japonsko Chamberlain ni odgovoren, da je Anglija morala zapustiti svoje postojanke na Kitajskem — pravi dalje list — pač pa so odgovorni oni konservativci, ki so onemogočili Cham-berlainu, da bi napravil monakovski sporazum, ki je bil prekršon z angleško politiko obkolje-vanja, bolj učinkovit. Stališče Amerike: »USA se ne odreka nobeni pravici« Washington. 26. julija. AA. DNB: Državni tajnik Hull je izjavil, da Združene ameriške države v nobenem primeru ne bodo priznale Japonski posebnih pravic, kot n. pr. pravice, da bi zapirala reke itd. Združeno ameriške države bodo tudi v bodoče izvaiale v Vzhodni Aziji isto politiko kot dozdaj Hull je dejal dalje, da bo Japonska odgovorna, če bodo zaradi posledic, ki bi nastale zaradi tega, ker bi Japonska zaprla kitajske reke, trpeli interesi ameriških državljanov. Vlada USA so ne odreka pravicam, ki so ji bile zajamčene s pogodbo devetih držav in z mnogoštevilnimi drugimi posebnimi pogodbami • Kitajsko. Japonski generali nespravljivi London. 26. julija. Medtem, ko angleška »pozicija dolži Chamberlainovo vlado, da je pred Japonsko popolnoma kapitulirala in ji dala na daljnem Vzhodu prosto roko. pa japonski generali 9 sporazumom mod zunanjim ministrom Arito in angleškim poslanikom Craigijem nikakor niso »a-dovoljni ter pravijo, da se ne sme nasproti Angliji v nobenem ožim odnehati, dokler Anglija no bo pokazala, da hoče svoje obljube re« izpolniti. Zato irjar. Ijajo v Tokiu, da i blokado Tjenrina ne hodo prenehali, dokler Anglija ne bo »rojih ohvei dejansko uresničila. Stanje naših kliringov V naših kliringih so od zadnjega objavljenega stanja pa do '22. t. m. nastale prav znatno spremembe. Zlasti so velike razlike v nemškem, italijanskem, češko-moravskem iu madžarskem kliringu. Aktivni kliringi so Se vedno kliringi z Bolgarsko, Nemčijo, Turčijo in Španijo. Dočim je saldo španskega kliringa ostal nespremenjen prav tako tudi saldo starega bolgarskega kliringa, se je saldo v turškem kliringu zvišal za 0.5 milij. din na 17.2 milij. din. Znižal pa se je saldo naše klirinške terjatve proti Nemčiji za 22 milij. din (1.5 milij. mark), tako da znaša po stanju '22. t. m. še 16.8 milij. mark. Med pasivnimi kliringi so pa saldi naših dol gov občutno narasli proti Italiji in proti Madžarski. Naš klirinški dolg proti Italiji so je zvišal od 77.4 na 88.8 milij. din, dolg proti Madžarski pa od 21.9 na 32 5 milij. din. Zmanjšal pa se je saldo našega dolga pioti Češko-moravskemu pro-tektoratu za 7.5 milij. kč na 9.4 milij. kč, ter saldo klirinškega dolga proti Homuniji za 2.8 na 8.9 milij. din. Za malenkost se je znižal tudi naš dolg v kliringu s Poljsko, in sicer za 0.3 milij. in je znašal 23.4 milij. din. Stanje naših obveznosti v belgijskem, bolgarskem novem in švicarskem kliringu so pa proti predzadnjemu izkazu ostale skoraj brez spremembe. Ti saldi so znašali: v belgijskem kliringu 1.6 milij. belgov, v novem bolgarskem 1.2 milij. din in v švicarskem 1.5 milij. švic. frankov. Stanje Narodne banke Stanje Narodne banke 22. julija je bilo ^le-defo (v milij. din, v oklepajih razlika proti stanju od 15. t. m.): Aktiva: zlato v blagajnah 1.910,8 (1.0), zlato v inozemstvu 10.8, skupna podlaga 1.921.4 (plua 1.0), devize izven podlage 504.5 (— 18.1), kovan denar 222.3 (_ 11.9), menična posojila 1.774.0 (+ 5.8), lombardna posojila 41.5 (— 509). skupno posojila 1.774 0 (— 45.2). vrednostni papirji 263.9, efekti rezervnega zaklada 242.7 (+ 3.0), vrednosti ostalih fondov 38.5 (+ 1.4), nepremičnine 192.7 (+ 0.3) razna aktiva 2.306.2 ( + 140.6). Pasiva: rezervni fond 243.2, ostali fondi 39.1. bankovci v obtoku 7.054.5 (— 22.5), obveznosti po vidu: državne terjatve 60.7 (+ 27.8), žiro-računi 1.0<>4.9 (+ 45.7), razni računi 762.7 (—7.7), skupno obveznosti [>o vidu 1.888.3 (+ 65.8), razna pasiva 261.2 (+ 27.7). Obtok bankovcev in ohveznosti po vidu so skupno znašale 8.942.8 (+ 43.4), skupna podlaga s premijo 2.468.9 ( + 1.3). oodprla vse pridobitvene kroge in mesto samo. Društvo jugoslovanskih obrtnikov je sklenilo, da se v Celju ustanovi zadruga »Celjska obrtna razstava« in na drugi seji je bilo že določeno, da l>o prišla gotova vsota, čisti dobiček razstave v novo ustanovljeno zadrugo. Do izvršitve tega sklepa ni prišlo in je bil denar drugače uporabljen. Ustanovila se je Obrtna hranilnica in posojilnica, ali boljše rečeno samo posojilnica. Ustanovitev zadruge je delala velike težkoče. Toda mnogi so imeli dobro voljo in bili so polni veselja do nesebičnega dela, sami so skovali pravila, ker ni bilo denarja, da bi to prepustili strokovnjakom. Zadruga je bila ustanovljena. Ob ustanovitvi je bilo sklenjeno, da se še isto leto priredi razstava. Zadruga je najela manjše posojilo pri Iianovinski hranilnici in s tem plačevala najnujnejše. Po enoletnem odmoru se je zadruga zopet odloČila, da bi priredila letos konec julija večjo prireditev. To je že druga prireditev Celjske razstave. Prav gotovo ne bo uspeh letošnje razstave, katere otvoritev l>o v soboto, 29. julija ob 10 dopoldne v mestni šoli, prav nič zaostajal za prejšnjimi, kajti to dokazuje ve'iko zanimanje in polni prostori mestne šole, kjer razstavljajo obrtniki, trgovci in industrija svoje izdelke. Priprave letošnje razstave je nekoliko motila protipropaganda, ki pa se je proti volji inciator-jev, ki so mislili, da morajo tudi na gospodarskem polju delati sirankarsko politiko, spremenila v učinkovito reklamo. Vodstvo zadruge vabi vse one, ki bi imeli radi odločujočo besedo v razstavni zadrugi in so pripravljeni nesebično sodelovati, da pristopijo k zadrugi ;>ot člani. Vse Celjane in vso javnost pa vljudno vabimo, da se v čim večjem številu udeleži otvoritve razstave in si razstavo ogledajo! Novi (igrami dogovor med Nemlijo in Romunijo. V zvezi z izvršitvijo določb novega trgovinskega dogovora med Nemčijo in Romunijo je bil po naknadnih razgovorih 20. t. m. podpisan še dodatni protokol o tako imenovanem agrarnem sodelovanju med obema državama. Ta protokol določa podrobneje glede izvrševanja raznih določb trgovinskega sporazuma, ki se nanašajo na oljna semena, zlasti na laneno seme in seme sončnic. V smislu lena sporazuma bosta Nemčija in Romunija vsako leto določili skupne cene in množino potrebnih proizvodov. Nekatere vrsto semena bo Romunija dobivala iz Nemčije. Z oziroin na izvoz živine predvideva protokol povečanje izvoza iz Romunije v Nemčijo in nabavo plemenske živine v Nemčiji, da bi se tako ustvarili predpogoji za preskrbo nemškega trga z blagom, kakor ga Nemčija potrebuje. Predvideva se tudi ustanovitev gotovega števila mlekarskih podjetij za pre-delnvanje mleka, da se tako pospeši razvoj mlekarstva. Končno gre tudi za to, da se produkcija romunskih vin prilagodi okusu nemških konzu-mentov. Dosežen je tudi sporazum glede ukrepov za povečanje proizvodnje sadja, zelenjave in raznih drugih pridelkov. Kot izgleda, se bo romunsko kmetijstvo moralo v vsem prilagoditi potrer-bam nemškega gospodarstva. Otvorlla sva v lastni hiši prenovljeno nekdanjo # GOSTILNO MRAK •ss. W •t: na cesti 29. oktobra (preje Rimska cesta) Telefon 44-30 Gostilno bova vodila z največjo pozornostjo, da zadovoljiva cenj. goste z najboljšo pijačo in vedno svežo jedjo. „ . . 1 Se priporočata Franjo in Slava Tomšič, doslej poslovodeča gostilne >Lovšin< Borze GotpodaMtvjo Zunanja trgovina po državah Tudi v mesecu juniju je bila Nemčija tako v našem izvozu kakor tudi v uvozu na prvem mestu. Naš izvoz v Nemčijo je znašal v navedenem mesecu po v red nosit i 116.3 milij. din (1. 1938. 80.2 milij. din), uvoz iz Nemčije pa 203.8 milij. din (129.0 milij. din). Kakor vidimo je tako izvoz v Nemčijo kakor tudi uvoz iz Nemčije proti lanskemu letu zelo narastel. Povečanje nemškega deleža |>a ni samo absolutno, ampak tudi relativno. Lansko leto v mesecu juniju je delež Nemčije na našem izvozu znašal 21.5%, Telos znaša 26.9%, delež Nemčije pri uvozu pa je znašal 31.3%, v tekočem letu |>a znaša 47.6%. Na drugem mestu v našem izvozu je meseca junija bila Belgija z 49.3 milij. din in 11.4%, 1. 1938. je izvoz v Belgijo istega meseca znašal 40 milij. in 10.7% Belgiji sledi Češko-moravski pro-tektorat s 45.9 milij. in 10 6%, dočim je bila lansko leto Češko-Slovaška z 83.2 milij. din in 22.2% na j>rvem mestu. Večji kot lansko lelo je bil tudi naš izvoz v Anglijo, in 6icer je znašal 43 9 milH. oz. 10.2% (1. 1938. 28.8 milij. ali 7.7%) Izvoz na Madžarsko je znašal 37.0 milij. oz. 8 6% (13.9 milij. oz. 3.8%), izvoz v Italijo 34.6 milij. oz. 8% (31.4 oz. 8.4%). Proti lanskemu letu je bil prav znaten delež Francije v našem izvozu. V Francijo smo izvovozili blaga v vrednosti za 24.0 milij. din, kar znaša 5.6% proti celokupnemu izvozu v mesecu 'juniju. Največji delež v našem uvozu za Nemčijo je imela v mesecu juniju Italija z 46.7 milij. din in 10.9% (1. 1938. 30.7 milij. oz. 7.4%). Velik delež iinajo polem Zedinjene države s 27.7 milij. oz, 6.5% (18.1 milij. oz. 4.4%). Delež češko-niorav-skega protektorata je pa znatno padel, od 51.7 milij. oz. 12.5%, kolikor sino lansko leto uvozili iz Češkd-slovaške države, na 23.3 milij. ozir. 5.4%. Tudi iz Anglije smo uvozili mnogo manj kot lansko leto v juniju, letošnji uvoz je znašal 21.9 milij, ozir. 5.1% proti 56.5 milij. ozir. 18.7% v lanskem letu. Med pomembnejšimi našimi uvozniki je tudi Madžarska z 20.3 milij. ozir. 4.7% (22.9 milij. ozir. 5.5%). Če primerjamo na5 celokupni letošnji Izvoz v Nemčijo tekom prvega polletja z lanskoletnim izvozom, opazimo prav znatno nazadovanje. Letos smo izvozili v prvem polletju v Nemčijo blaga v vrednosti din 649.8 milij. din, lansko leto v istem razdobju pa 844.9 milij. din. Proti celokupnemu izvozu je nemški delež padel od 41.9% na 26.9%. Nasprotno pa se je dvignil letoe naš uvoz iz Nemčije, in sicer od lanskoletnih 1.059.0 milij. na 1.108.5 milij. din, odnosno od 40.0% na 43.8%. Zaradi [»višanja uvoza in zmanjšanja izvoza se je znatno |>ovečala pasivnost naše trgovinske bilanco proti Nemčiji. Lansko leto smo bili v prvem polletju proti Nemčiji pasivni za 204.1 milij., letos smo pa za 458.7 milij. Velike spremembe so nastale proti lanskemu letu tudi v naših trgovinskih odnošajih e Ceško-moravskim prolektoralom. Lansko leto je v prvem polletju naš izvoz, na Češko znašal 228.9 milij., letos pa 304.0 milij. Uvoz iz protektorata pa je znašal letos 171.3 milij. proti 321.7 milij. v lanskem letu. Dočim je torej naš izvoz v Češko-moravski protektorat narastel, je pa obratno naš uvoz padel skoraj na polovico Proti protektoratu smo bili aktivni za 122.7 milij. din. Tudi naš izvoz v Italijo se je letos dvignil, In sicer od lanskoletnih 171.3 milij. na 240.8 milij. v prvih šestih mesecih. Prav tako se je dvignil naš uvoz iz Italije, ki je lansko leto v prvem polletju znašal 205 6 milij., na 297 0 milij. Naša trgovina z Italijo je bila torej letoe paeivna za 46.2 milij. Če vzamemo skupno našo zunanjo trgovino e klirinškimi državami, vidimo, da smo letos v prvem polletju v klirinške države izvozili blaga za 1.468.6 milij. din, kar je 60.8% vsega izvoza. Lansko leto je bil naš izvoz v klirinške države absolutno na isti višini, le proti celokupnemu izvozu je bil nekaj višji, znašal je 636%. Uvoz iz klirinških držav pa je znašal letos 1.807.1 milij. din ozir. 71.5% od celokupne vrednosti, lansko pa je znašal 1.838.8 milij. ozir. 69.5%. Delež izvoza v klirinške države je torej letos manjši kot lansko leto, delež uvoza iz teh držav pa nekaj višji. Proti klirinškim državam smo bili letoe za 338.5 milij pasivni, dočim je pasivni saldo lansko leto znašal 370.6 milij. din. V neklirinške države smo letos v prvem polletju skupno izvozili za 945.2 milij. blaga, kar je 39.2% celokupnega izvoza. Lansko leto je naš izvoz v neklirinške države znašal 919.4 milij. ozir. 36.4% in smo torej v tem pogledu napredovali. Znižal pa se 'ie naš uvoz iz neklirinških držav od lanskoletnih 800.9 , milij. ozir. 30.5% na letošnji!}, 720.8 milij. ozir. 28.5%. Saldo v našem |>ronietu z nekliriuškimi državami je bil torej obe leti aktiven, znašala pa je lansko leto aktivnost 112.5 milij, letos pa 224.4 milij. din. VIII. Mariborski (eden S7 Nad 200 kmetov in kmetic iz Bele Krajine, Slovenskih goric. Ptujskega polja in Prekmurja v originalnih narodnih nošah in z originalnimi godbami bo nastopilo pod vodstvom znanega strokovnjaka F. Marolta na največji prireditvi letošnjega VIII. MT, na velikem festivalu slovenskih narodnih običajev dne 5. in 6. avgusta. Prikazali bodo večinoma že pozabljene slovenske narodne plese, obrede, igrokaze itd. Prireditev vzbuja povsod tako veliko zanimanje, da se napovedujejo celo že posebni vlaki. Voznina bo na vseh železnicah polovična. Razstava VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta bodo pokazale vse najvažnejše industrijske panoge slovenskega Podravja, izdelko vseh vrst obrtnikov in vajencev, pridelke vinogradnikov, 20 let slovenskega gledališča v Mariboru, narodno-obrambno delo na severozhodu, tujski promet, gostinstvo, skavtizem, šport, vezenine, male živali, trgovsko blago itd. Od 1. do 17. avgusta polovična vožnja po železnicah. Zabavne prireditve VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta liodo presegle vse dosedanje. Poskrbljeno je stalno za koncerte, vesele gledališke in kabaretne nastope, športne prireditve in tekme, atrakcije vseh vrst in zabave na velikem, povečanem veseličnem prostoru. VIII. MT bo nudil zabavo starim in mladim, tujcem in domačinom. ženskam in moškim od jutra do večera. Za bivanje obiskovalcev VIII. Mariborskega' tedna od 5. do 13. avgusta v Mariboru je poskrbljeno vsestransko v hotelih, javnih prenočiščih in zasebnih stanovanjih. Vsak obiskovalec bo našel sobo ali jiosteljo po svoji želji in po najsolidnej-ših cenah. Prav tako je poskrbljeno za najboljšo hrano in pijačo. Nudila se bo najboljša prilika za kopanje na Mariborskem otoku in izlete, po železnicah pa bo od 1.—17. avg. polovična voznina. Stavbna zadruga z o. z. v Ljubljani »Dom faktorjev« je kupila od posestnika Josipa Šepiča hišo št. 6 na Taboru za 600.000 din. V Pod-gori št. 10 stanujoča Marija Benedik je prodala Mariji šušteršičevi, soprogi tovarniškega delavca v Vižmarjih št. 63, posestvo vi. št. 554 k. o. Št. Vid, obstoječe iz hiše št. 10 v Podgori in vrta, za 100.000 din. Kino Kodeljevo tet. 41-64 g^ Danes predstava ob pol 9. uri KRALJ KRALJEV (Življenje in trpljenje Kristusovo). Kraljevič in berač (Errol Flyn in dvojčka Mouch). Za udeležence kongresa posebne predstave in sicer: v soboto ob «/.11, 13, '/.2, 3, >/a5 7 in 9 — v nedeljo ob 9, Vali, 12, »/»6 in 9! rKINO SLOGA, telefon 27 30 ■ Danes poslednjIC ZLATI TOVOR R*. Dopolnilo: 5 odliCnlh kratkih zabnvnih _In kultnrnlh filmov In 2 žnrimln. I Posestne spremembe v mestu in okolici Julij zaznamuje živahne kupčije s hišami in zemljišči tako v mestu, kakor tudi v okolici. Do 25. t. m. je bilo po raznih podatkih zaznamovanih in vpisanih 81 kupnih pogodb. Med drugimi navajamo: Mestna občina ljubljanska je kupila od Frana Šuštarja mL. posestnika na Celovški cesti št. 84, pare. št. 34-3 k. o. Spodn ja Šiška v izmeri 60 ma za 50.000 din. Trgovec Anton Mencinger in njegova svakinja Marija Mencinger, oba stanujoča na Sv. Petra cesti št. 43, sta prodala Brunčič Mariji roj. čerin, soprogi pleskarskega mojstra in stanujoči v Stopanji vasi št. 80. pare. št. 94-3 k. o. Sempetrsko predinestjo I. del in pare. št. 71-1 iste k. o. v skupni izmeri 358 m' za 150.000 din. Kupo-valka namerava tam ^graditi hišo in delavnico. Stergar Alina. posestnlca v Ljubljani, Miklošičeva resta št 40, je prodala Juliju Šetini, poštnemu inšpeklorjn v Črnomlju in njegovi soprogi Loti dve pare. St. 423-7 in 424-8 k o Ljubljana mesto v skupni izmeri 556 m' za 35.000 din. 1'osestnira Ana Suhadobnikova na Vodovodni cesti št. 171 je prodala Rudolfu Babniku. posestniku in gostilničarju v Bizoviku St 55 dve parceli št. 488-5 in St. 87-7 k. o. Petersko predmestje I. del v skupni 1363 m' za 48.520 din. Skubic Marija, po- Svetovna produkcija zlata. Po amerikanski statistiki je svetovna produkcija zlata v prvih petih mesecih letošnjega leta znašala 13.65 milij. unč proti 12.49 milij. unč v istem razdobju lanskega leta. Letošnja produkcija zlata znaša torej sko-"1 ,kot Pa lansko leto. V navedenih številkah Rusija ni upoštevana. Depresija na evropskem trgu lesa. Položaj na angleškem kakor tudi na zahodno-evropskem trgu lesa se ni bistveno spremenil. Angleški trg je še vedno v znamenju državnih nakupov, dočim je privatna gradbena delavnost še vedno omejena. Cene so sicer trdnejše, ker sta Finska in Švedska velik del svojih zalog že prodali, Rusija je pa v ponudbah zelo rezevirana. Skupni ruski izvoz rezanega lesa do konca aprila t 1 se giblje okrog 38.000 kub. metrov ali 1900 de-settonskih vagonov. Francija je v prvih štirih mesecih uvozila 1800 desettonskih va«onov rezanega lesa. Drugače pa Francija nastoj.a kot izvoznik pragov v Belgiji in Nizozemski, v rezanem lesu pa v Severni Afriki. Na Nizozemskem in v Belgiji ni večjih sprememb in se občuti pomanjkanje državnih naročil. Promet v državah Sredozemskega morja stagnira razen Palestine, ki kaže več interesa. Melioracija SinRega polja. V svrlio melioracije Sinjskega polja bo urejena struga reke Ce-tlnje pri Trilju. Na podlagi rešitve bana primorske banovine je razpisana licitacija za prva dela na P«*«®" rj*e Cetinje. Ta dela so preračunana na 1,141.927 din. Mi?«, iit»ii|ii«»>>ia». ilfffll!« izmeri sestnica v Lukovici pri Brezovici, ljubljanska oko-lica. Je prodala posestniku Francetu Pekiaju na Brezovici št. 56 pare. št. 473 k. o. Log za 20 000 V današnjem času bo VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja mogočna Izpoved vseh narodov za mir v kraljestvu Kristusovem! Dne 26. julija 193&. Denar Angleški funt 258— Nemški čeki 14.30 Devizni promet na zagrebški borzi je znašal danes 2.57 milij. din, na belgrajski borzi pa 4 5 milij. Promet v efektih na belgrajski borzi io znašal 1.1 milij. din. Ljubljana • London 1 funt . , . Pariz 100 frankov . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov , Milan-Trst 100 lir . , Praga 100 kron . , Amsterdam 100 gold. Berlin 100 mark . . Bruselj 100 belg . , Ljubljana — London 1 funt . , , Pariz 100 frankov . . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov « Amsterdam 100 gold. , Bruselj 100 belg . , Ljubljana — Berlin 1 marka , , - Uradni tečaji: .... 205.91— 209.1 f .... 116.25— 118.55 .... 4379.87—4439.87 .... 995.00—1005.00 .... 231.45— 234.55 . . . 150.75— 152.25 .... 2351.00—2389.00 ... ■ 1769.12—1786.88 ... i 747.00— 759.00 Svobodno tržišče: • . . • 256.40— 259.60 .... 144.81— 147.11 .... 5458.10—5518.10 . • . i 1238.28—1248.29 .... 2927.59—2965.59 .... 930.19— 942.19 Zasebni kliring: .... 14.20— 14.40 Zagreb — Zasebni kliring: grški boni ........ 30.40— 31.30 Belgrad — Zasebni kliringi grški boni ........ 30.90— 31.60 Ziirleh 2fl. julija. Belgrad 10.-. Pariz 11.74, London 20.75, Newyork 443.1075, Bruselj 75 30 Milan 23.30, Amsterdam 237.00, Berlin 17780 Stoekholm 106.975, Oslo 104.25, Kopenhagen 9^ 605' Sofija 5.40, Praga 15.15, Varšava 83.50. Budimpešta 87 00, Atene 3.90, Carigrad 3.60. Bukarešta d.2o, Helsingfors 9.14, Buenos-Aires 102.5. Vrednostni papirji Vojna škoda; V Ljubljani 465—468 v Zagrebu 466—469 v Belgradu 468—469 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—100.50, agrarji 61.50—62.50. vojna škoda promptna 465— 468, begluške obveznice 8b.50—87.50, dalm. agrarji 84.85, 4% sever, agrarji 52—53, 8% Blerovo posojilo 100—101, 7% Blerovo posojilo 93—94, 7% kosojilo Drž. hip. banke 100.50 do 101.50, 7% stab. posojilo 100—101. — Delnice-Narodna banka 7350—7450, Trboveljska 172—175. Državni Papirji: 7% Invest. posojilo 99.50—101, agrarji 61.50-62.50, vojna škoda promptna 466—469, 6% šum. obv. 80.75—8175 begluškp obveznice 86.75—87.50. dalm. aerarii (84.25), 4% severni VrarH 59*) do bO.oO, 8yo Blerovo posojilo 101 bi, 7% Blerovo posojilo 94 bi, 7% posojilo Drž. hip. banke —, 7%' stab. posojilo 100.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7350 den., Priv. agrarna banka 211—215. Trboveljska 172—175. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100.50—100.75 (100.50—100.65), aerarji 62.25 den. (62.50), vojna škoda promptna 467—468, ko-5?® septembra 465.75, begluške obveznice 87 do 87..)0 (87). dalm. agrarji 83—84 (84), 47o severni agrarji 59.75 den., 8% Blerovo posojilo 100 den., iVo Blerovo posojilo 94.25—94.50. 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50 den., 6% Šum. obv. 82 do ifn^T, Delnice: Priv. agrarna banka 210.50—211.50 drobni. Sitni trg Novi Sad 26. julija: Vse neizprem. Tendenca neizprem. Promet srednji. 2ivinski sejmi Sejmsko poročilo Prignanih je bilo 15 konjev, 20 bikov, 190 volov, 456 krav in 25 telet. Skupaj 676 komadov, rovprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 25. v mesecu juliju 1939 so bile sledeče: debe i voli 1 kg žive teže od din 3.90 da 5, pol-debeh voli 1 kg žive teže od din 3.25 do 4, plemenski voli 1 kg žive teže od din 4.25 do 5.50, biki za klanje 1 kg žive teže od din 3.25 do 4.25, klavne krave debele 1 kg žive teže od din 3.50 do 4 50 plemenske krave 1 kg žive teže od din 3.50 da 4.50 krave z« klobasarje 1 kg žive teže od din 2 do 3, molzne krave 1 kg žive teže od din 4 do 5.25, bre,e krave 1 kg Žive teže od din 3 50 do 4.50, mlada živina 1 kg žive teže od din 3.70 do 5.25. Prodanih je bilo 285 komadov. ,n ,AJeSBe, cene! Valoveko meso I. vrste 1 kg din 10—12, volovako mesto II. vrste 1 kg din 8—10, meso od bikov, krav, telic 1 kg din 6—12, telečje me«o L vrste 1 kg 10—12, telečje mesto II. vrste 1 kg 8—10, svinjsko meso sveže 1 kg din 10—16. Maribor, dne 25 julija 1939. 'wumcu- -trotov iMfiePvf. Mednarodni kongres Kristusa Kralja Sprejem kardinala Hlonda v petek, 28. VII. Njeg. Eminenca kardinal Hlond pride kot zastopnik sv. očeta v Ljubljano na VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja s svojim spremstvom dne 28. julija. Prvi »prejem v naši državi je v Mariboru, kjer ga pozdravi zastopnik kraljevske vlade in zastopnik cerkvene hierarhije. Iz Maribora potuje kardinal-legat s svojim spremstvom in odličniki, ki se mu v naši državi pridružilo, s posebnim vlakom, ki ga je dalo na razpolago zunanje ministrstvo. Edini postanek na vsej poti je v Celju, kjer bo prav tako pozdrav cerkvenih in civilnih zastopnikov in organizacij. V Ljubljani je oficiclni sprejem na ljubljanski postaji, kjer bodo pričakovali Njeg Eminenco le najvišji predstavniki uradov in oblastev ter ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman s člani glavnega pripravljalnega odbora za kongres Kristusa Kralja. Organizacije in duhovščina z jugoslovanskim episkopatom na čelu pozdravijo kardinala-legata na Marijinem trgu. Pri tem sprejemu bo poleg duhovščine sodelovala častna četa fantov in oddelek deklet v krojih. Dalje križarji in klarice, ter druge skupine uniformirane ali enotno urejene mladine. Zlasti številno naj bodo zastopane naše lepe narodne noše. da bo sprejem čim prisrčnejši in ve-ličastnejši. Podrobnosti o »prejemu bomo še objavili. Z Marijinega trga bo šel kardinal Hlond v sprevodu vseh. ki so pri sprejemu sodelovali, čez frančiškanski most in Stritarjevo ulico v stolnico pod baldahinom, ki ga bodo nosili fant'e v krojih. Kongresni odbar želi, da bi bil ta sprejem čim svečanejši in zato naproša vodstvo navedenih organizacij, da urede vse potrebno zaradi udeležbe svojih članov pri tem sprejemu. Ljubljanske in okoliške narodne noše pa naj sc tudi pravočasno pripravijo za ta sprejemi Prihod poljskih akademikov Danes se bodo s popoldanskim brzovlakom, ki prid« v Ljubljano ob 16.42, pripeljali v Ljubljano poljski akademiki. Vodstvo Slovenske dijaške zveze prosi vse svoje člane in članice, da se sprejema inozemskih gostov gotovo udeleže. — Zvezno vodstvo SDZ. Krožki Slovenske dijaške zveze bodo v nedeljo tvorili pri glavnem sprevodu samostojno skupino. Zaradi tega se zberemo vsi oh 13 popoldne na dvorišču Cirilovega akademskega doma (Streliška ulica 12, Ljudski dom). — Zvezno vodstvo SDZ. Razstava sodobne cerkvene umetnosti bo kongresne dni pri uršulinkah na Kongresnem trgu 18. Razstavljena hodo cerkvena oblačila, cerkvene posode, slike, kipi, vse po načrtih najodlič-nejših sedanjih slovenskih umetnikov. Razstava se začne v četrtek. 27. t. m. dopoldne ob 11'. Ljubitelji umetnosti prijazno vabljeni! Posebnih vabil za otvoritev ne bo. Prispevki za kongres Vnovčujte bone in zbirajte prispevke z.i kongres še ves ta teden. Tam, kjer ste nabiralne akcijc že zaključili, pošljite zbrano takoj po poštni položnici na naslov: Pripravljalni odbor za kongres KK v Ljubljani, štev. ček. rač. je 11.711, Denar za kongresne ■ • ■ v ■ knjižice pošljite po možnosti že v soboto. 29. t. m., v vsakem primeru pa takoj, ko zaključite prodajo kongresnih knjižic. Denar pošljite po poštni položnici na gornji naslov in na zadnjo stran položnice ločno napišite, za koliko knjižic po 8 din in za koliko knjižic po 5 din je denar. Preostale knjižice nam morate vrniti, sicer bomo terjali odgovarjajočo vsoto denarja. — Finančni odbor za KKK. Udeležujte se kongresnih zborovanj Vso ljubljansko javnost, posebno naše dijake in akademike pozivamo, da se v čim večjem številu udeležujejo kongresnih študijskih zborovanj v Unionu. K zborovanjem prihajajte točno! Z zamujanjem motite predavalca in poslušalce. Za potrebno število izvlečkov posameznih referatov v francoskem jeziku smo poskrbeli. Delimo jih vedno pred začetkom vsakega referata. Tudi močno želimo, da se javljate k debati ob času razgovora po jezikovnih skupinah. V Unionu pokažimo, da znamo tudi misliti katoliško! Mladina Ljubljanska mladina (vse ljudske in srednje šole) ima danes ob 6 zvečer skupno pevsko vajo ob spremljavi godbe na dvorišču glasbenega društva »Sloge« v Pražakovi ulici. Zberemo se že malo pred šesto, da bodo točno pričeli. Na svidenje! Spovedovanje za mladino bo danes popoldne od štirih naprej po vseh ljubljanskih cerkvah Kdor le more, naj gre k spovedi, da bomo v soboto zjutraj s Čistimi srci na Stadionu proslavili Kralja kraljev. Sprevod mladine mesta Ljubljane in bližnje okolice bo v soboto zjutraj ob 7 s Kongresnega trga na Stadion. V ta namen naj se vsi šolarji zbero na Kongresnem trgu že pred sedmo uro. Na zbirališče naj pridejo v skupinah pod vodstvom svojih gg. katehetov in profesorjev verouka. Točno ob sedmih se bo pričel premikati sprevod mladine na Stadion. Na Stadionu nas bo že pričakovala mladina vse Slovenije. Kardinal-legat ho daroval sv. mašo. Med sv. mašo bomo peli pesmi, ki so natisnjene na posebnih lističih. Ljubljanska mladina jih bo dobila danes pri pevski vaji. Vsem ostalim pa snjp jih razposlali na župne urade po pošti. Med sv. mašo bo skupno sv. obhajilo. Po sv. maši pa bodo vsi otroci, ki so bili pravočasno prijavljeni, dobili maslene hlebčke. Tudi za pitno vodo je vse poskrbljeno! Mladina, ki prihaja i vlaki! Prosimo vse gg. katehete. da vse svoje skupine takoj po prihodu vlakov odpeljejo izpred glavne postaje na Stadion! Vsi, ki se bodo pripeijaii v Liubljano z vlakom, naj bodo na Stadionu že zbrani, ko bo tja priie.1 •prevod ljubljanskih otrok. Kresovi Zažgite jih jutri v petek 28. julija zvečer po avemariji. S kresovi naj bo združilo slovesno pii-trkavanje. Povejmo na zunaj, svetu živo, da smo vdani, globoko vdani Kristusu Kralju in njegovi Cerkvi. Jutri naj zagore bakle naše velike vdanosti!!! Lastnikom hiš ob progi Maribor—Ljubljana! Kardinal-legat se bo vozil po tej progi jutri, v petek. 28. julija, popoldne iz Maribora v Ljubljano. Prav toplo prosimo vse lastnike hiš ob progi Ljubljana —Maribor, da svoja poslopja na ciin lepši način in čim pestrejše okrase z zelenjem, s papeževimi in državnimi zastavami! Ljubljančanom I Nekateri ste že prav lepo okrasili svoje hiše. Vsa čast vami Prosimo vse tiste, ki tega do sedaj še niste storili, da svoja poslopja čim prej okrasite in jih ovenčate z zelenjem! Ne pozabite izobesiti zastav! Jutj-i, ko bo prišel v Ljubljano kardinal-legat, bo zvečer po slavnostnem zborovanju v Unionu Ljubljana bajno razsvetljena. Prosimo vse prebivalce, da tudi svoje hiše, oziroma svoja okna razsvetle. Postavite na okna svečke, žarnice, lam-pijončke in podobno. Ljubljančani, pokažimo, da smo ponosni na veliko čast, ki nas je doletela! Ljubljanskemu trgovstvu! Jutri zvečer bo v počastitev prihoda Njegove Emin. legata Hlonda Ljubljana slavnostno razsvetljena. K razsvetlitvi ste močno poklicani tudi trgovci. Prosimo Vas. da pustite svoja izložbena okna razsvetljena pozno v noč. Ljubljana naj bo jutri zavita v morje luči I Prenočišča Skupna prenočišča na slami so določena: za dečke na klasični gimnaziji, Tomanova ul.; za deklice na liceju, Bleivveisova cesta; za ženske iz ljubljanske škofije v ljudski šoli za Bežigradom (tik Stadiona); za moške iz ljubljanske škofije na realki, Vegova ulica; za ženske iz mariborske in drugih škofij Jugoslavije na realni gimnaziji, Poljanska cesta; za moške iz mariborske in ostalih jugoslovanskih škofij v šoli na Grabnu, Zoisova cesta. Stanovanja pri privatnikih in v zavodih Nakaznice za stanovanja pri privatnih izdaja stanovanjski odsek, ki ima prostore t Vzajemni zavarovalnici na Masarjkovi cesti. Stanovanjski odsek za kongres Kristusa kralja ima svojo pisarno v palači Vzajemne zavarovalnice na Masarvkovi re-sti. V vseh stanovanjskih zadevah naj se udeleženci kongresa obračajo le na stanovanjski odsek. Stanovanjski odsek ima telefonsko štev. 48-67. Rediteljem-vodjem ljubljan. okolice! Vse reditelje v okolišu približno 20 km od Ljubljane — to je do Kranja, Vrhnike, Grosuplja, Litije in Kamnika — vljudno prosimo in nujno pozivamo, da pridejo najbližji v Ljubljano, in sicer kar na Stadion v soboto 21). t. m., že ob pol šestih zjutraj, ostali pa vsaj do šeste ure zjutraj. Zbor za vse ostale reditelje pa je v Ljubljani istotako v soboto, dne 29. t. m., toda šele ob 10 dopoldne na državnem učiteljišču, Resljeva cesta, ker se mora brezpogojno prav vsak reditelj osebno zglasiti. Danes prejmete pri župnem uradu, oziroma fantovskem odseku, preko katerega ste nam pač prijavili svojo rediteljsko pomoč, kongresno knjižico in znak z okrožnico, v kateri je nekaj kratkih navodil. Točna navodila, in sicer tiskana v posebni knjižici glede reditelj službe in sploh vsega, kar je s tem v zvezi, pa prejme vsak reditelj osebno v Ljubljani. Rediteljem-vodjem ljubljanske okolice: V četrtek. 27. t. m., ob 7 zvečer bo na Stadionu v Ljubljani sestanek reditcljskih vodij iz odsekov ljubljanske okolice. Sestanek bo zelo važen, ker se bodo oh tej priliki dala navodila za rediteljsko službo in razdelile knjižice. Sanitetna služba pri glavnih kongresnih prireditvah 1. Centralna ambulanca v telovadnici v Vzajemni zavarovalnici posluje od petka 28. julija od 17 dalje permanentno ponoči in podnevi do nedelje 30. julija oh 24 2. Južna in severna ambulanca na Stadionu poslujeta v soboto od 7--1I in od 20—23. V nedeljo 30. julija od 8—11 in od 14—19. 3 Leteče amhulanre poslujejo v petek, dne 28. julija na Marijinem trgu od 17.30—19 pred lekarno Sušnik in pred palačo tvrdke I. C. Mayer. V nedeljo 30. julija od 13—15 na Krekovem trgu, od 14—16 pred lekarno Sušnik, od 15—17 pred lekarno Kmet na Tyrševi cesti. zjutraj v Šolo, da se skupno udeleže mladinske pobožnosti (sv maše in skupnega sv. obhajila) na Stadionu. Če mogoče, naj bodo v belih, svetlo-modrih ali roza oblekah, lahko pa tudi v modrih krilih in belih bluzah ali v kakršnikoli obleki. Zavod zelo želi, da nobena ne manjka! Stolna kongregacija ima zbirališče za nedeljski sprevod ob pol 14 popoldne na Sv. Petra nasipu ob Polakovi tovarni. Glejte na prapor! Odbor vabi vse članice, da se sprevoda številno udeleže — Odbor. Mali križarji in klarice naj se zoero danes ob 4 popoldne na frančiškanski porti, da se bomo skupno udeležili vaje na Stadionu. Posebni vlaki: V nedeljo popoldne bo vozil posebni vlak štajerske romarje na Brezje. Odhod iz Ljubljane 17.12. Povratek z Otoč s posebnim vlaliom v ponedeljek, 31. julija ob 9.10. V času kongresa in 29. julija priredi izletna pisarna O k n r n , Frančiškanska ulica 3, Ljubljana, tel. 22-50, izlete vsak dan na Brezje, Bled in v Bohinj. Gena vožnji 50 in 75 din. Informacije dobite v pisarni Okorn. Le pečar zna zložiti peč kakor more perilo čisto oprati le dobro milo Terpenhnovo milo Zlatorog da goslo belo peno, ki ? lahkoto odstrani vsako umozanijo. Le malo truda in perilo je snežno belo, prijetno poduhtevo in ostane dolgo trdno. Kongresna pisarna poroča 1. Nekateri so napačno poučeni in mislijo, da je dovoljen vstoj) na kongresne prireditve samo z znakom. To ne drži. Za vstop na prireditve veljala znak in legitimacija modre barve. Kot stojišče pri »Igri o kraljestvu božjem« služi legitimacija rdeče barve (cena 8 din). Otroci, ki bodo prišli k mladinski prireditvi, ne potrebujejo ne znaka in ne knjižice, ker pridejo v Ljubljano kot šolski izletniki. 2. Rezervirane vstopnice za igro v soboto, dne 29. t. ni. zvečer naj se dvignejo tekom današnjega dne, sicer se bodo razprodale. 3. Vse vstopnice za igro po 10 din so razprodane. Na razpolago je še nekaj sedežev po 20 din. Vsem, ki so pismeno naročili vstopnice po 10 din, sporočamo, da jim ne moremo ustreči, ker so vstopnice razprodane. Članice Zveze katoliških dijakinj, akademi-čarke in srednješolke! V soboto 29. julija bo ob 4 popoldne skupno zborovanje vseh lastnih organizacij dekliške KA iz ljubljanske in lavantinske škofije v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti št. 20. Tega zborovanja se bomo vse udeležile. Tiste, ki ste se prijavile in ki greste na tečaj ZKD na Zingarico, pridite v ponedeljek 31. julija ob 5.10 zjutraj na glavni kolodvor. Prinesite s seboj odejo in vse, kar vam je bilo naročeno. Ne pozabite beležk, kamor si boste zapisovale predavanja. Za morebitne informacije se obrnite na svoje voditeljice! Odbor DSKA »Savice« sporoča svojim članicam, da se bomo polnošlevilno udeležile slovesnega obhoda ob zaključku kongresa v nedeljo, dne 30. julija ob 2 popoldne. Zberemo se točno četrt ure prej, torej oh tričetrt na 2, na Resljevi cesti, desni pločnik, obrnjeni proti Zmajskemu mostu, v bližini kolodvora. • Savičarke! Tiste, ki se boste udeležile tabora v Trebnjah od 7 do 14. avgusta in se še niste prijavile, storite to čim prej! Naslov: DSKA »Savica', Pax et bonum, Frančiškanski prehod — Ljubljana. Učenke ljubljanskih uršiilinskih šol: učiteljišča in vadnice, gimnazije, meščanske in lindske šole, naj pridejo gotovo v soboto ob tričetrt na 7 Drevi koncert slovenske nabožne pesmi Kupite programe za ta koncert, ki bo danes ob pol devetih zvečer v frančiškanski cerkvi. - Programe dobite v Pax et Bonum v frančiškanski pasaži in v trgovini Fr. Pavlina na Kongresnem trgu Krlstu Kralju vjekova poklon iz Zagreba I Zagreb, eto, diže se, U ime svih Hrvata, Te sloino sada stupajut, Uz svog Slovenskog brata, K a Kristu Kralju-Vjekova, Svoj smjerni hod upravlja, I Krista-Kralja Vjekova, Iz duše sve pozdravlja. Jer vremena još nikada, K6 ova nisu bila, Kad pravdu med ju ljudima, Svud ruši črna sila. 1 napredak sav ruši se, Te slobode nestaje, 1 novi rob, k6 nikada, Sad čovjek svud postaje. 7 mjesto kruha potrebnog, Za ral se spretna dava, Jer svijest, da brata svi smo mi, U mnogim davno spava. I zato, Kriste-Kralju tuj, Sto molimo te sada, Pred tobom smjerno kleteti: Izbavi nas od jada! Odasvud vapaj luje se: Nam mir i pravda treba; Al toga dobit netemo, Bez ruke Boije s neba. 1 zato mi svi padamo, Pred Krista-Kralja sada, Jer Krist nam Kralj jedini je, Sva naša puna nada. Bez pomoti nam Kristove, Uzalud bit te muke> Uzaludu se truditi, Sve ljudske hote ruke. Uz Krista-Kralja stojeti, Sred teških svjetskih vaja, Kroz trnja punom dolinom, Mi dotemo do raja, Do vjefne mi svi dotemo , Domnje naše prave, Do vjetne mi svi d nemo, Božanske svete slave. Ante Betanit. „lgra o kraljestvu božjem'1 Verni in posvetni Glede vaj ste sedaj navezani vse do glavne vaje v soboto le na sebe. Danes in jutri sc sestanite ter še enkrat vestno predelajte vse, kar vam je napisano v besedilu igre in v navodilih. V soboto pridite vsi r. jutranjimi vlaki Podajte se takoj na Stadion. Potrpežljivo čakajte na navodila, ki vam bodo sporočena po zvočnikih. Takoj po mladinski pobožnosti boste zavzeli prostor v areni, na katerem boste igrali. Pri vaji izvršite vse čim hitreje. Upoštevajte, da gibanje velikih množic traja dolgo Zato ne bodite nikdar nestrjMii! Čc boste prišli vsi, nas bo nič manj kot štiritisoč. To je množica, kakor je najbrž niti v Evropi v tako enotni misli in v tako enotnem dcjaniu še nihče ni videl. Ne pustite se begati od ljudi, ki jim naša manifestacija ne gre v račun. Ljubljana vas pričakuje, vsa kot nevesta ozalj-šana. Danes ob šestih zvečer morajo priti na Stadion k veliki vaji sledeče: 1. Vse ski^jine za zbor nove krščanske mladine. 2. Zbor angelov. 3. Vsi solisti. 4. Vsi voditelji zbora posvetnih in vernih. 5. Vsi poma-gači naglavnih grehov. 6. Vsi še nikamor dodeljeni ljubljanski stalni reditelji. — Pridite točno! Prinesite » seboj prapore! Prapore boste lahko po vaji varno shranili Pomožni govorni zbor naj pride danes ob šestih na Stadion, in sicer v godbeni paviljon na severni strani arene. Prisotnost vseh je nujno potrebna. Gg. pevke in pevci ljubljanskih cerltvenih pevskih zborov so najvljudneje vabljeni, da se udeležijo današnje vaje za »Igro o kraljestvu božjem«. Zato raj pridejo ob šestih zvečer na Stadion ter naj se brez posebnega poziva zberejo ob oddelku godbe na južni strani arene. Vse, kar boste peli, vam ie znano in vaše sodelovanje ni združeno niti z namanjšo težavo. Glasniki naj pridejo na Stadion danes ob osmih zvečer. Zberejo naj se za glavno tribuno. Br. Hafner naj javi vrhovnemu režiserju, kadar bodo vsi zbrani. Gg. reditelji, ki so se prijavili za službo med »Igro o kraljestvu božjem«, na) pridejo danes točno ob osmih zvečer na Stadion. Podajo naj se takoj v severozahodni kot Stadiona! Gospodje za bengalično razsvetljavo naj bodo danes točno ob osmih zvečer na Stadionu. Zadržijo naj se za glavno tribuno, dokler ne bodo poklicani. Geslo vse mladine, ki sodeluje v zboru nove krščanske mladine, mora biti: Danes hočemo biti vsi pri veliki vaji na Stadionu! P. n. občinstvo prosimo, da ne sili na Stadion med vajami za kongresno igro. Kar vidi pri vajah, itak ni zdaleka tisto, kar bo videti pri predstavi. Navzočnost občinstva igralce pri vajah lc moti. Voditelji zbora vernih in posvetnih naj bodo danes ob šestih na Stadionu. Postavijo naj se ob oder za igralce naglavnih grehov. — Poleg tega morajo priti na Stadion tudi jutri ob osmih zvečer! Glavna vaja za kongresno igro bo v soboto dopoldne takoj po mladinski pobožnosti. Mislite na tol Razume se, da je takrat navzočnost slehernega potrebna. Na razstavi komunistične propagande ii Španije so razstavljene tudi igralne karte is sovjetske Rusije. Vse figure so upodobljene tako. da čim bolj ščuvajo k sovraštvu do Tere. Spodaj leve je kapitalist, ki ima vse vere »na vrvici«. - novice Koledar retrtek, 27. julija: Rudolf in tovarISi, mu?.; Pantaleon. Petek, 28. julija: Viktor (Zmagoslav), papež; Inocencij. Novi grobovi f Jožef Simončič Na Bregu pri Liliji je včeraj umrl g. Jožef Simončič, ugleden posestnik ter lastnik žage in mlina. S pokojnikom je odšel v večnost mož lepega in plemenitega značaja, zaradi česar je bil daleč na okrog zelo spoštovan in priljubljen. Vsak je moral imeti spoštovanje pred njegovim izrazitim katoliškim prepričanjem in življenjem. Vera mu ni bila samo prazna beseda, marveč je bil mož, ki je iz vere tudi ves živel. Zelo je bil vdan Ceikvi in duhovnikom in se je vedno znal l*>staviti v bran za pravice in ugled Cerkve in vere. Njegovo hišo jo preveval pravi krščanski duh. Nikdar ni prihajal v njegovo hišo protiverski ali brezbarvni list, marveč samo izrazito katoliško časopisje. Kljub velikemu delu, ki ga je imel doma na kmetiji, v mlinu in žagi, se je tudi zanimal za javna vprašanja. Bil je dolgo let občinski odbornik občine Litija, dokler ga ni nasilni fciv-kovičev režim razrešil. Politično je bil vsekdar zaveden član bivše SLS in sedaj JRZ. Za njega se ni bilo treba prav nikdar bati, da bi ga kdo pregovoril in glasoval za nasprotnega kandidata. Bil je tudi dolgo vrsto let odbornik Hranilnice in posojilnice in Kmetijske zadruge v Šmartnem pri Litiji, kjer je s svojo izkušenostjo in ugledom mnogo pripomogel k lepemu razvoju teh dveh zavodov. Naj blagi pokojnik uživa večno plačilo, žalujoče pa naj tolaži dobri Bog. ■f" V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gdč. Kristinca Knmidar, diplomirana zaščitna sestra. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■J- Murska Sobota. Tukajšnjemu g. šolskemu upravitelju Francu Gabrijelčiču je umrl sin gosp. Nikn Gabrijelčič, bivši gojenec-narednik pomorske vojne akademije. Pokopali ga bodo danes ob 3 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim staršem, bratom in sestram naše globoko sožalje! ObISCIta 8. Mariborski teden od 5. do 13. avgusta 1939 Polovična voznina na železnicah od 1. — 17. avg. Velika gospodarska in kulturna revija Industrija | Trgovina | Obrt | Kmetijstvo | Velik* tekstilna razstava I Tujsko-prometna razstava I Gostinstvo I Vinska poklanja I Razstava narodnili vezonin | Narodopisne razstavo I Jubilejna gledališka razstava I Skautska razstava | Razstava malih živali | Številne specialne razstave I Koncertne ln gledališke prireditve t Športne prireditve | VesellCnl park na razstavišču Itd. 5.— t. avgusta festival slovenskih narod. obl(a|ev — Ob priliki kongresa Kristusa Kralja je Mednarodni urad za potovanja v Luzernu pod imenom IKIIA izdal knjižice, katere vsebujejo vse podrobne podatke in navodila za potovanje po Jugoslaviji in vseh ostalih evropskih državah. Vsak inteligent, ki potuje v inozemstvo, najde v tej knjižici polno nasvetov in navodil, ki so mu za taka potovanja potrebna. Knjižica stane 10 din in se dobi pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7. — Jubilejno romanje Slovencev na Sveto goro pri Gorici. Čeprav je določeno, da se prijave sprejemajo do 1. avgusta, vendar za prvo romanje ne moremo sprejeti nobenega romarja več. ker je določeno število že prekoračeno. Vlak čez Gorenjsko smo odpovedali, ker zanj ni bilo dovoli zanimanja, zato smo pa na notranjski vlak sprejeli 900 romarjev. To število je bilo že včeraj doseženo in s tem so prijave za prvo romanje zaključene. Pač pa sprejemamo še za drugo romanje, ki bo 26. in 27. avgusta. Poudarjamo, da pojde drugo romanje prav po istem sporedu, kakor prvo, in ne kot je bilo objavljeno v prospektu. To se pravi: vlak odpelje iz Ljubljane 26. avgusta nekaj čez deveto uro zjutraj. Nanj bodo imeli zvezo jutranji vlaki iz vseh smeri. Pravtako se v nedeljo vrne že nekaj čez šesto uro zvečer, da se izvenljubljanski romarji lahko odpeljejo še isti večer na svoje domove. Ta vlak bo vozil najprej v Trst in potem v Gorico. Tudi z drugim romanjem poide prevzv. g. škof dr. Gre-gorij Rozman, ki bo imel na Sv. gori sv. mašo in pridigo. Ker je tudi za drugo romanje že precej prijav, pozivamo vse, ki se mislijo zanj priglasiti, da to čimprej store, ker bo verjetno tudi že drugo število kmalu polno in hi vsi ostali morali čakati na morebitno tretje romanje, za katerega pa ne vemo, kdaj bi ga morali organizirati, ker so na Sv. gori vse nedelje daleč noter v jesen že naprej rezervirane za razna romanja iz vseh strani. Prijaviti se je v salezijanskem zavodu na Rakovniku v Ljubljani 8. Zobozdravnik dr. Josip Tavčar ne ordinira od 2. do 31. avgusta — IV. mednarodni kongres za katoliško srednjo šolo v Freiburgu v Švici od 31. Julija do 5. avg. t. L V ponedeljek po kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani začne v Frciburgu važno mednarodno zborovanje, na katerem se zberejo katoliški profesorji in vzgojitelji iz številnih držav pod predsedstvom škofa Beaussarda in pod pokroviteljstvom škofa Bessona. Tretji kongres te vrste je bil leta 1936 v Luksemburgu. ki se je bavil s problemom verske vzgoje, Sc prej je bil kongres v Haagu o moderni šoli in katolicizmu, začeli pa so se tc vrste kongresi v Bruslju, kjer je še danes zanje ccnlrala. Freiburški kongres ima za glavni predmet izredno aktualni tema: Krjčanska vzgoja in človeške vrednote. Kanoinik Masure bo govoril o krščanskem humanizmu kot sintezi vse krščanske vzgoje. Urednik »Etudes« jezuit Rimaud predava o kristjanu kot dediču klasičnega humanizma, profesor Bnmaene iz Bruslja pa o človečanskih vrednotah v latinski literaturi Nato podajo poročila o krščanski vzgoji in sodobnem svetu s posebnim ozirom na kulturne tokove, ki se javljajo v umetnosti, zastopniki posameznih držav. V četrtek «o na vrsti predavanja, kakšno stališče naj zavzame katoličan z ozirom na moderno socialno vzgojo. Profesor na univerzi v Gandu dr. Bruyne predava o krščanskem pojmovanju človeške osebe, dr. Hildebrandt, profesor na katoliški univerzi v Touloueu pa o nezadostnosti komunistične is rasiitičr.e ^mistike« za rešitev človeka. Znani Leclercq z univerze v Louvainu bo razpravljal o totalitarnih doktrinah in o krščanskem pojmoivanju življenja, končno pa J. Pillier, voditelj vzgoje v freiburškem kantonu o tem, kako krščanstvo pojmuje veličino naroda. Kongresni jezik ie francoski in nemški. Kdor se važnega zborovanja želi udeležiti, naj se takoj javi na naslov: N. Hiers, Hotel Suisse, Plače g. Python, Frei-burg, Suisse. — Pri gotovih boleznih žolča in feler, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj □a tešče »Franz-Joseiova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode. Ogl. reg. S. br. 30474/33. — Z Velike planine. Kmalu bo minilo leto, odkar je bila postavljena in blagoslovljena skromna lesena kapelica Marije Snežne na Veliki planini. Danes lahko z mirno vestjo zapišemo, da ni bila kmalu kakšna planinska kapelica tako potrebna, kakor ravno ta, ki smo jo s precejšnjimi žrtvami postavili na tem kraju. V času pastirske sezone je vsako nedeljo nad sto ljudi pri maši, deloma pastirjev, deloma tujcev-turistov. Pa tudi če je na delavnik maša tam gori in ljudje zanjo zvedo, je precej prostorna kapelica skoro popolnoma napolnjena. Seveda čc je maša ob uri, ki je za pastirje primerna. Ob delavnikih jim je najbolj po godu, če je maša ob osmih, ob nedeljah jo imajo pa po zaslugi in požrtvovalnosti gg. duhovnikov Aljaževega kluba redno ob devetih. Mimogrede pripom-njeno: velike važnosti je, da je za mašo določena stalna ura in ni eno nedeljo ob tej, drugo nedeljo pa preje ali pozneje. Tudi stalno določena ura zahteva svojih žrtev tako od duhovnikov kakor od vernikov, ali red in stalnost sta te dve žrtve vredna. Naj torej pri tem redu ostane tudi še v prihodnje ča6e! Obletnico blagoslovitve bomo praznovali prvo nedeljo meseca avgusta. V soboto, dne 5. avgusta, na praznik Marije Snežne, bo ondi pastirska maša ob devetih. V nedeljo, dne 6. avgusta istotako ob devetih, obakrat 6 kratkim nagovorom, če bo le mogoče. Pohvaliti moramo tudi vnemo za ljudsko petje na planini. Pastirji radi zapojejo, turisti pa tudi radi pomagajo. Kdo bi na tem lepem kraju ne zapel! Le verjemite mi, vi dolinci, da sc tukaj gori lažje moli in poje kakor pa tam doli na ravnem. Ker smo že pri Veliki planini, pa povejmo še to, da je v nedeljo, dne 23. julija opravil pastirjem sv. mašo g. novomašnik iz Mekinj, Melhior Golob, njega dni priznan pastir v naših planinah. Sedaj ga je pa Gospod pol dical k službi oltarja, postal bo med svetom drugačen pastir in pasel bo čedo slovečo, oznanjal tej čedi bo Kristusov mir in našel življenja bo srečo. Naj mi pesnik tam od zelene Soče ne zameri, če sem nekoliko zaobrnil njegovo besedo. G. novomašniku, nastopnemu dušnemu pastirju, pa naj se zgodi tako, kakor smo zapisalil — O sv. Jakobu raet«. Iz Kranjske gore nam poročajo dne 25. julija: V nasprotju s prejšnjim tednom, ko je vladala vsesplošna neznosna vročina, se je po dveh deževnih dneh danes ozračje tako ohladilo, da je danes dopoldne, med tem ko je v dolini padala sodra, naše košenice tik za vasjo, v katerih prav sedaj kosijo seno, pobelil sneg. Ko se je opoldne zjasnilo, to številni tujci, ki jih je prav sedaj naiveč v Kranjski gori in tudi domačini z začudenjem opazovali za ta čas nenavadno lepo pobeljeno okolico in številni fotografi so bili na delu, da si na plošči ali filmu ohranijo trajen spomin na ta izreden dogodek, ki se celo v naši gorski vasi ne primeri vsako leto. Medtem ko ie termometer pretekli teden kazal na soncu nad 50" C (skala termometra sega namreč samo do 50°) je danes zjutraj na istem mestu padel na 10° in sredi dopoldneva, ko je pričelo snežiti, pa celo na 3° C. Ko je opoldne posijalo sonce, se je seveda pričel zopet rapidno dvigati. Moder je, kdor ne popiva. — Čik-bonbon rajši uživa. — Velike konjske in kolesarske dirke na krškem polju bodo dne 6. avgusta ob 15. Zanimanje za te dirke je zelo veliko. Priglasilo se je že mnogo dirkalnih konj iz naše banovine, kakor tudi iz Zagreba, Karlovca in Dugega sela. — K dopisu iz Središča ob Dravi v »Slovencu« od 25. t. m. pojasnjujemo naslednje: Gozdni požar v graščinskem gozdu »Koračica« ni povzročil nobene škode na gozdnih nasadih, ker je obgorela prazna poseka, kjer je predvideno pogozdovanje za prihodnje leto in je s tem le očiščen teren. Obstojala pa je velika nevarnost, da se užgejo bližnji gozdni kompleksi, ki obsegajo več sto ha gozdne površine. Tudi na tem mestu naj bo izražena zahvala vsem požrtvovalnim gasilcem in gasilskim četam, ki so e svojo požrtvovalnostjo požar tako hitro omejile. — Ne veste še, zakaj je Zoro-aga učakal 138 let? Voe svo> življenje jo užival jogourt. Posnemajte ga! Pijte jogourt Gorenjnke mlekarske zadruge Naklo! — Kongres obiščite, toda prej prosite v svoje čevlje en pražek 8AN0PEDA, ker Vas sicer pečejo noge in čutite močno utrujenost. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg. — Starinski grob pri Vidmu ob Savi. Prijatelj našega lista iz Libnega, p. Videni ob Savi, nam poroča: Pri oranju sem zadel s plugom na kamnito ploščo, Šel sem po skopač, lopato in primerno orodje, da odkopljem, kar je spodaj. Našel sem 1 m dolgo grobišče. 40 cm široko in 35 cm globoko, v katerem se je nahajal pepel; nad pepelom v sredini grobišča sem našel sulico, 15 cm dolgo. Tukaj se nahaja več gomil, ki še niso bile odprte. Nekaj jih je pa ie bilo za časa Avstrije odprtih in njih bogata vsebina se nahaja v gra-škem in dunajskem muzeju. — Miniaturna izdaja Prešerna In Gregorčiča. Akademska založba v Ljubljani naznanja na številna vprašanja, da je priredila drugo, pomnoženo izdajo Prešernovih Poezij, ki bo na trgu v prvi polovici avgusta. Obenem izidejo tudi Gregorčičeve zbrane pesmi v skrbni redakciji dr. A. 1'irjevca in v enako elegantni in ceneni izdaji. Vsem, ki so to izdajo že naročili, bo knjižica dostavljena takoj po izidu. Serijo miniaturnih izdaj bo Akademska založba nadaljevala. ALI STE 2E NAROČILI HORJEVE KNJIGE? LETOŠNJE MO- — V »Službenem listu« kr. ban. upr. dravske banovine od 26. t. m. je objavljena »Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o oprostitvi kristalnega sladkorja od uvozne carine, znižanju uvozne carine na sladkor v kockah in načinu pobiranja drž. trošarine in skupnega davka na poslovni promet nar.j«, »Pravilnik o opravljanju drž. strokovnega izpila za arhivske uradniške pripravnike ministrstva za kmetijstvo z nepopolno srednješolsko izobrazlKK, »Odločba o proglasitvi obrtne razstave v Ljubljani za uradno priznano razstavo«, »Pojasnilo, kdaj se 6mejo rezervni častniki oprostiti vojaške službec, »Prepoved vnosa dinarjev iz inozemstva«, »Prodajne cene bencinske mešanice«, »Pop-avek navodila za izvrševanje uredbe o zaSčiti pred zračnimi napadi«, »Popravek v navodilih o prevzemu, jx>pisu in cenitvi imovine zdravstvenega sklada ob prevzemanju drž. zdravstvenih naprav iz § 4. uredbe« in »Dopolnitev naredbe o prevažanju čebel na ajdovo pašo«. Na potovanju in doma ne pridete v zadrego, če ste založeni s siamiževimi konzervami. — V Italijo la 4 dni, od 8.—11. avgusta, romarski avtoizlet jx> Vipavski dolini (v tehnični izvedbi Tujskoprometne zveze). Izberete si lahko poljubno potovanje: do Gorice-Trsta (romarski obisk Svete gore) 160 din; na grob sv. Antona v 1'adovo z izietom v zanimive Benetke, 300 din; do I/oreta. kjer je Marijina hišica z veličastno baziliko, 600 din. Spotoma obisk vseh znamenitih krajev in ogled vseh zanimivosti. Ker ■ morate vsem obveznostim zadostiti najpozneje do 31. julija. zahtevajte takoj j)odrohna navodila pri upravi >Po l>ožjem svetu<, Ljubljana — Sv. Petra nasip 17. — Pri sončenja uporabljajte Tsehamha Fii. Kr. dvorni dobavitelj DROGERIJA GREG0RIČ, Ljubljana, Prešernova 5. Škofijska palača v Toledu pogorela V noči od nedelje na ponedeljek je v Toleda izbrihnil velik požar, ki je napravil veliko škodo, največ na tamošnji slavni škofijski palači, ki jo je docela uničil. Ogenj je nastal okrog polnoči v lekarni, ki je bila nastanjena ▼ pritličju palače. Tu so eksplodirale neke kemične snovi, nastal je ogenj, ki se je silno hitro širil. Okrog 1 po polnoči je bila v neposredni nevarnosti tudi dragocena stolnica, ki je po hodniku zvezana s škofijsko palačo. Ta hodnik so morali podreti, da ni ogenj prešel na stolnico. Zaradi silne vročine, ki tudi Španiji ni prizanesla, je gasilcem primanjko-avlo vode in v nekaj minutah jc bila vsa palača v plamenih. Nadškof in primas španski kardinal G o m a sam ie vodil gasilna in reševalna dela in je palačo zapustil šele v zadnjem hipu, ko se že nič več ni moglo rešiti. Palača je pogorela do tal. Rešili so le najdragocenejši del knjižnice. Toledo je kulturno in duhovno središče Španije in je ohranil svoj čar tudi še potein, ko je Madrid postal glavno mesto. Junaštva toledskih junakov in Alcazarja so nesli njegovo ime po vsem svetu. Mesto je polno stavb iz rimske, zahodno gotske in mavrijske dobe. Stolnica je ena izmed najlepših gotskih cerkvenih stavb Španije. S stolnico zvezana škofijska palača je zlasti sio-vela po svoji knjižnici, ki je hranila nad 70.000 knjig in več dragocenih rokopisov. Ta dragoceni Ljubljana, 27. julija Radio Ljubljana Četrtek, t7. julija: 12 Zvoki iz Češke (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 18.20 Opoldanski koncert, igra Rad. orkester — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Desot minut zabave — 19.40 Nac. ura — 20 Plošče — 20.10 Slo-venšftina za Slovence (g. dr. R. Kolarič) _ 20.30 Rezervirajo za preno« — 21.30 Salnt Saens: Koncert za orgle, dva klavirja in orkester (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Zvoki v oddih, igra Radijski orkester. Dragi programi Četrtek, 27. julija. Belgrad: 20 Humor — 21.10 Ruske romance — 21.40 Filmska gl. — Zagreb: 20 Igra — 20.30 Komorni konc. — 21 Ork. in solisti — Praga: 21 Novakova opera »Sveitilka« — 23 FiJh. konc. — Bratislava: 20.10 Dumas: »Grof Monte Christo« — 21.10 Franc. gl. — 22.15 Slovaške narodne — 8o!ija: 19.15 Simf konc. — 20.50 Komorna gl. — Varšava: 21 Violina — 22.30 Klavir — 23.15 Poljska gl. — Trst-Milan: 17.15 Vok. konc. — 21 Igra — 22.30 Violina — Rim-Bari: 21 Leoncavailova opera »Pagliacci« — Florenca: 20.30 Operetna gl. — Vratislava: 2015 Nar. gl. — Stntt-gart: 20.15 Plesna gl. — Monakovo: 20.15 Opereta »Clivia« — Strasbourg: 20.30 Simf. koncert. Lekarne Nočno službo iinajo lekarone: mr. ŠuSnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 81. V proslavo stoletnice ustanovitelj« švedske telovadbe Henrika Linga se je t Stockholmu začela »Lingiadac, pri kateri je zastopanih 37 narodnosti. Na sliki: pohod zastav mimo slavnostne tribune, sa kateri je med mnogimi miličniki iudi švedski kraij Gustav, zaklad Je po požrtvovalnosti nadškofa-kardinala sicer rečen, pogorela pa je kapiteljska dvorana z vso zgodovinsko opremo. Škofijska palača je bila zgrajena v 18. stoletju. p4> cblŽGVi * Huda nesreča triletne deklice. V Zagrebu so se na dvorišču neke hiše v Petrovi ulici igrali otroci, med njimi je bila tudi triletna Nada Pencal. Nekdo od otrok je polil med igro deklico z bencinom. Nadica tega ni opazila in je odšla v domačo kuhinjo, kjer je stala poleg štedilnika. Nenadoma se je njena z bencinom polita oblekca vnela in nesrečna Nadica je bila v hipu spremenjena v živo baklo. Mati je takoj priskočila na pomoč ter strgala z otroka gorečo oblekeo. Nado so prepeljali v bolnišnico, pa ni veliko upanja, da bi ostala pri življenju. * Moderna vrvarna v plamenih. V ponedeljek je nastal velik požar v vrvarni v Doroslove pri Somboru. Ta vrvarna je ena izmed najmodernejših. Zgrajena je bila pred tremi leti in je opremljena s prvovrstnimi stroji. V tovarni je bilo do štirideset vagonov predelane, polsušene in surove konoplje. Ogenj se je hitro razširil. Na pomoč je bilo poklicanih več gasilskih čet iz bližnjih krajev, ki so končno pogasile požar. Škoda še ni ugotovljena, sodijo pa, da bo znašala nad milijon dinarjev. * Nada Mandič obsojena. Včeraj smo poročali, da se je pred okrožnim sodiščem v Dubrovniku začela razprava proti Nadi Mandič, ki je bila obtožena, da je svojemu ljubimcu Izidorju Eliasu iz Dresdena po njegovem samomoru ukradla 15.000 dinarjev Na razpravi je Mandičeva izjavila, da se je z Eliasom seznanila leta 1933. Obljubil ji je zakon in veliko imetje. Ona pa je zvedela, da Elias s tem imetjem ne razpolaga in se je odločila, da ga zapusti. To je na Eliasa tako vplivalo, da je v hotelu »Imperialt v Dubrovniku streljal na Mandičevo in jo hudo ranil, nato pa se je še sam ustrelil. Mandičevo so prepeljali v bolnišniro. Pri njej so našli 15.000 dinarjev. Nekaj bankovcev je bilo okrvavljenih, zato so jo osumili, da je ta denar ukradla. Mandičeva pa je trdila, da ji je Elias ta denar podaril. Sodišče je obsodilo Mandičevo na tri mesece zapora pogojno za dve leti. Mandičeva se je proti obsodbi pritožila. * Nove tovarne v Bosni. V Sarajevu se ja ustanovilo novo podjetje Jugo-celuloza, ki bo sezidalo dve tovarni za celulozo. Dosedanja tovarna v Drvarju izdela na leto 10.000 ton celuloze, novi tovarni pa bosta na leto izdelali 20.000 oziroma 25.000 ton vsaka. * Prevejan goljuf. Neka gospodična je v središču Sombora doživela neprijetno dogodivščino. Ko je šla po ulici, se je zelo elegantno oblečen mlad gospod nenadoma sklonil pred njo in pobral s tal prstan. »Gospod« je takoj začel pogovor z gospodično, ji dejal, da je študent, pa da se mu mudi na vlak. Ponudil ji je prstan za 100 din. Zadovoljil pa se je s 50 dinarji, kolikor je gospodična imela pri sebi. Pri prvem zlatarju pa je gospodična zvedela, da prstan ni vreden niti dva dinarja, šla je na policijo, kjer so imeli že več ovadb za podobne goljufije. Policija sodi, da gre za znanega goljufa, ki je že v več drugih mestih, svoj čas tudi v Ljubljani, na sličen način pre-varil celo vrsto ljudi. * Stroj odtrgal mehaniku roko. V Kulpinu pri Novem Sadu se je v mlinu veleposestnika Djundjerskega zgodila strašna nesreča. Jermen je zagrabil roko mehanika Stanoja Kolarskega in mu jo do rame odtrgal. Druga nesreča se je zgodila v tovarni sladkorja v Vrbasu delavcu Nikoli Lovriču, ki se mu je zlila na glavo vroča smola in se takoj strdila, tako da so mu jo morali odstraniti kemičnim potom. Lovriču so zgoreli lasje in je po vsej glavi hudo opečen. * Cigani ogrožajo bosanske vasi. Pred dnevi smo poročali, da so cigani v Banjaluki ugrabili 16 letnega dečka Sulejmana Salihagiča. Te dni pa je v vasi Bronzanem Majdanu organizirana tolpa ciganov in cigank pri belem dnevu vlomila v neko hišo in odnesla 50.000 dinarjev. Na cesti, ki pelje iz Banjaluke proti Sanskemu Mostu, se je tolpa 20 ciganov in cigank priklatila v vas Bronzani Majdan, ki leži 22 km od Banjaluke. Cigani so se takoj razšli po hišah. Vdrli so tudi v hišo Ahmeta Klipiča, najbogatejšega moža v vasi. Medtem ko so ciganke motile domače, sta dva cigana ukradla 40.000 dinarjev v gotovini, 72 zlatih cekinov in več velikih zlatnikov, nato pa so pobegnili proti Sanskemu Mostu. Orožniki so jih takoj začeli zasledovati Posrečilo se jim je, da so cigane prijeli in jih prignali v Banjaluko. * Huda avtomobilska nesreča v Vinkovclh. 42 letni uradnik tovarne Rafa v Borovem Stevan Bajačič se je peljal z avtomobilom po cesti proti Borovu. Na nekem ovinku se je pripeljal nasproti neznan kolesar. Bajačič se mu je hotel izogniti, pa je pri tem avtomobil zavozil v jarek in se prevrnil. Krmilo je Baiačiču zmečkalo prsni koš, poleg tega je hil hudo poškodovan po glavi In po vsem životu. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico v Vinkovce. kjer pa je umrl, no da bi se prej zavedel. Mariborski festival - odkritje narodnih običajev Prireditev mariborskega tedna se bo letos začela z velikim festivalom narodnih običajev in obredov. Prvi nastop bo v »oboto 5. avgusta ob pol 6 zveler, drugi pa v nedeljo 6. avgusta ob 10 dopoldnet Oba nastopa bosta na stadionu SK Železničarja. V soboto ob tri četrt na 12 bo prišla v Maribor tudi močna belokranjska skupina, ki bo šla v sprevodu iu v narodnih nošah skozi Maribor. V nedeljo ob 9 bo skupen obhod okrog 250 nastopajočih po Mariboru. Nato pa bo festivalska prireditev. Za obisk mariborskega tedna In festivala je dovoljena četrtinska vožnja in znašajo celotni stroški za vožnjo iz Ljubljane, sedež na festivalski prireditvi in vstopnino 44 din. Pobudo za festival je dalo Druitvo prijateljev Slovenskih goric in Druitvo Bela Krajina, vso festivalsko prireditev pa pripravlja mariborski Putnik. Tehnično vodstvo prireditve pa je prevzel vodja Folklor-enga instituta Glasbene matice prof. Fr. Marolt. Na festivalskih prireditvah bosta nastopali dve pokrajinski skupini, in sicer belokranjska in štajersko panonska, pri katerih bo sodelovalo skoraj 250 narodnih noš. Nastopi bodo pokazali zanimiva obredja in narodne običaje, ki so se ohranili iz davnih stoletij, ko smo bili Slovenci še člen velike slovanske družine, ki je posedla Srednjo Evropo. Po svojem obsegu bo mariborski festival razširjena oblika festivalov, ki jih je Folklorni institut Glasbene matice priredil 1. 1935 s Koroškim dnevom in 1. 19H6 z Belokranjskim dnevom in ki so pokazali tipična ljudska obredja. Letos pa je črnomeljski festival združil vse belokranjsko skupine, ki bodo tudi nastopile v Mariboru. Štajerci bodo na festivalu postavili tri skupine: skupina iz Lancove vasi bo pokazala Orače (po starem), Plesače in Rttsa (zimsko pomladanske obred ne prizore). Skupina iz Sv. Jurija ob Ščav-niri bo nastopila s Šterjaki (Podbijanje valeka, zjibanje kliiča in Liikarijsko rtlso), v katerih so združeni pomladni obredi. Skupina od Sv. Marka niže Ptuja bo pokazala prleško Kurentovanje (Kurenti, RUsa, Carga, Zlodej, Orači, Medved, Ko-kotiči in LUcije). četrta skupina je panonska in bo prišla iz Beltincev. Pokazala bo šest originalnih plesov, in sicer: Meštarske plese (Tkalečka, šo-Štarska), GostUvanjske plese (Točak, Šanmrianka in Po zelenoj trati) ter obredno kolo Marko skače... Sodelovala bo originalna muzika iz Beltincev pod vodstvom Ivana Kocipra. Belokranjci bodo nastopili s petimi skupinami: Crnomaljcl bodo pokazali Črnega Jurija po starem ln kolo Most. Skupina iz Vinice bo nastopila s tremi skupinami Kresnic in kolom. Adlešičani bodo pokazali Kresnice, Kola, Hruške, Jabolka in Lepo Anko. Metličani imajo na sporedu Metliško kolo, Obredni prizor Most, svatske prizore Re-šetca in Robčecl ter obredni igri Kurji boj in Turn. Skupina iz Poljane-Stari trg bo pa pokazala Kresnice in Svatsko kolo. Ker bo mariborski festival doslej največja prireditev, ki bo pokazala naše folklorne zaklade in samobitnost slovenskega življa v najrazličnejših predelih slovenskega narodnega ozemlja, se tudi Ljubljana pripravlja na obisk Maribora za čas festivala. Zaradi tega je na prošnjo pripravljalnega odbora sklical v torek popoldne župan dr. Jure Adlešič sestanek zastopnikov ljubljanskih društev, na katerem je priporočil insp. We-ster kot zastopnik ljubljanskega župana vsem društvom, naj v čim večjem številu napotijo svoje članstvo na festival v Mariboru, saj ima ta prireditev namen vzbuditi večje zanimanje za domače narodopisne vrednote, ki so dokaz naše narodne samoniklosti. Prireditev spada med letošnje res pomembne narodno manifestacije in ima namen dvigniti med tamošnjim prebivalstvom narodni ponos. Na sestanku so zastopniki društev sklenili, da bodo objavili skupen poziv v časopisju. Osnoval se je tudi poseben pripravljalni odbor, za čigar predsednika je bil izvoljen insp. \Vester, za podpredsednika pa dr. Bano, predsednik društva Bela Krajina. V odbor so stopili zastopniki vseh močnejših zastopanih organizacij. 1 Slavnostnega cerkvenega sprejema kardinala Iflonda naj se udeleže tudi narodne noše, ki se zbero na stopnišču frančiškanske cerkve na Marijinem trgu, in sicer v petek ob 5 uri popoldne. Želeti je, da prineso s seboj cvetje, s katerim naj obsipljejo kardinala Hlonda ob njegovem prihodu. 1 Zveza dekliških krožkov poziva članice in mladenke vseh ljubljanskih in okoliških krožkov, da se v čim večjem številu udeleže sprejema papeževega legata kardinala Hlonda v petek ob 5 popoldne na Marijinem trgu. Sprejema se udeležite v krojih. 1 Člani križanske moške kongTegacije se zberejo v nedeljo popoldne ob 2 pri zastavi v Škofji (Fugnerjevi) ulici ob škofijskem vrtu. Prosimo, polnoštevilno! 1 Samarijane In samarijanke Rdečega križa pozivamo v petek, dne 28. julija ob 19.30 na važen sestanek na Liceju, Bleiweisova cesta. — Načelstvo. 1 Italijanski časnikar Martini Giuseppe, urednik znanega italijan. lista »Giornale d'Italia«, je prispel v torek zvečer e skupino goriških Sloven-cev v Ljubljano. Udeležil se bo kongresa in poročal o poteku svojemu listu. 1 Okrašena mestna hiša zlasti zvečer v žaru reflektorjev zbuja splošno pozornost, posebna gneča občudovalcev je pa zvečer na razsvetljenem dvorišču, ki je bogato okrašeno s cvetjem In zelenjem. Predvsem gledalci občudujejo z Bokale preneseni Narrisov vodnjak, odlično delo kiparja Rob-be. Podnevi in ponoči pa na dvorišče prihajajo tudi fotografi, da posnamejo ta arhitektonski biser našega mesta. — Pri caprtju, motnjah, v prebavi vzemite ij'utra, še na prazen želodec en kozarec naravne >Franz-Jo9ef< grenčice. 1 Promet električne cestne železnice bo v soboto 29. t. m. in v nedel jo 30. t. m. zvečer na vseh progah reden do jM>lnoči, da bodo torej vozovi na vseh progah vozili vsakih 6 minut ne pa 6amo vsake pol ure. Proga št 1 bo obratovala v soboto in nedeljo ves dan od St. Vida pa do Ajdovščine, ne pa do Gradišča. 1 Živahen tujski promet v Ljubljani. Zadnje dneve je bilo opažati v Ljubljani prav živahno gibanje tujcev iz raznih evropskih držav. Tako je bilo včeraj prijavljenih do 200 tujcev, od teh 87 inozemcev. Nekateri hoteli so popolnoma zasedeni. Inozemci so prihajali iz Italije, Nemčije, Madžarske in Španije. Do 25. t. m. je bilo v Ljubljani Žo nad 4200 tujcev. Zanimivi so podatki o tujskem gibanju za mesec junij. V juniju je bilo prijavljenih 3943 tujcev iz raznih krajev države in 2690, torej skupaj 6033 tujcev. Prenočnim je bilo 9329. Lahko rečemo, da je Ljubljana dobila od tujcev najmanj okoli 2 milij. din. 1 Martinščica! Informativni sestanek prijavljenih gojenk bo v petek 28. julija na Liceju v fizikalni dvorani, in sicer ob 9. Odhod v počitniško kolonijo bo v soboto ob 19. Zberite se točno ob pol 19 na peronu gl. kolodvora. — Vodstvo. I Rezervni in upokojeni častniki ter vojaški uradniki, ki stanujejo v Ljubljani in ki se na dosedanji časopisni poziv niso odzvali, se opozarjajo na tozadevni razglas, ki je nabit na uradni deski glede takojšnje pismene prijave naslednjih podatkov: Priimek, očetovo ime, ime; datum rojstva; vojaški čin; poklic; vojaška pristojnost; stanovanje ter event. telefonsko številko. Kdor tega ne bo storil, bo poklican na odgovor po obstoječih predpisih. 1 S počitniške kolonije v Begunjah pri Cerknici ee bodo vrnili fantje danes okoli 4 Avto ee bo ustavil na Mestnem trgu in na Rakovniku. 1 Uprava kina Uniona tem polom eporoča svojim cenjenim kinoobiskovalcem, da danes v četrtek in jutri v petek zaradi kongresa Kristusa Kralja ne bo nobenih predstav. 1 Lepe štajersko marelice 6 din kg, Kham Franc, Kongresni trg 8 1 Združenje soho-crkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani obvešča interesente, da bo v kratkem poniagalr-.ke preizkušnje iz vseh navedenih strok. — Nekolkovane prošnie je poslati do 15, avgusta t. 1. v tajništvo, Vegova ul. št. 8. Priložiti je: Potrdilo o trajanju učenja, potrdilo o vplačani oprostnini ter odhodno izpričevalo obrtno nad. šo!e. Taksa za preizktišn|e znaša 50 din. 1 Gasilski kongres. V dnevih od 13. do 15. avgusta t. 1. se vrši v Ljubljani gasilski kongres. Pripravljalni odbor za kongres vljudno prosi vse Ljubljančane, da prijavijo odvisna stanovanja za goste. Prijave »prejema: Kongrceni odbor gasilske zajednice, Tyriev« cesta 29-11. 1 Za mestne reveže je daroval g. D. Cehin. trgovec a premogom ln kurivom v Wolfovl ulici voz žaganih drv v vrednosti 300 d!n. Mestno poglavarstvo izreka darovalcu najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. I Z ljubljanskega trga. Včerajšnji tržni dan Je bil bogato založen z vsemi živili in drugimi potrebščinami. Na trg prihaja novo sadje v veliki izbiri, tako jabolka, ki so letos dobro obrodila po mnogih krajih in ki so kvalitetno prav lepa. Cene jabolkam so od 4—7 din kg. V obilju Imamo na trgu raznovrstnih hrušk od slabih do najfinejših po 3—6 din kg. Ker je na trgu vedno več bosanskih sliv na izbiro, so cene padle. Slive so sedaj po 5—6 din kg. Pred tedni je bilo grozdje šo drago ko iefrau. Sedaj je bilo grozdje — muškat že po 10 din kg. Domače breskve od sostreke, do-brunjske. dolenjske in štajerske strani eo po 4 do ti din kg. Domače marelice ho po 7—9 din. Nekatere ljubljanske vrtnarico so prinesle na trg zelo lepe marelice, ki so imele izredno dober aroma. Češnje so izginile. Pred dnevi so bile še naprodaj ,a se jih ni nikdo dotaknil. Borovnice so |K> 2 din liler, maline pa po 5 din liter. Paradižniki so bili |k> 5 din kg. Prav mnogo je bilo na trgu paprike, ki je po 0.50 komad. Krompir Je bil po 1—1.25 din na debelo, na drobno po 1.25—1.50 dinarjev kilogram. 1 Karamhol kolesarja z motociklom. V torek zvečer se je peljal no Dolenjski cesti s kolesom gostilničar Omahen Jože z Dolenjske ceste št. 35. Nasproti mu je privozil motocikel in po nesrečnem naključju stu trčila drug ob drugega. Pri karam-bolu je kolesnr odletel s tako silo na tla, da si je zlomil desno roko pod komolcem. 1 Tri mlade vlomilce in potepuhe je te dni prijela ljubljanska policija. Izkazalo se je, da sta dva bratca Štefan in Stanko, prvi star 19, drugi pa komaj 14 let, v družbi s tretjim tovarišem Janezom zagrešila celo vrsto manjših vlomov v Ljubljani in po deželi. Trojica je kradla kakor srake. Tako so se lotili starega železa v javnih skladiščih v Ljubljani. V Kolodvorski ulici so poskusili z beračenjem, pa so mlmogredo hoteli odnesti z nekega podstrešja železno pečico. Uspešno so s četrtini pomagačem vlomili v paviljon Volga na velesejmu pred dobrim tednom in odnesli jestvine, sladkor, marmelado in nekaj žo-leznine. Celo zobotrebcev niso pustili na miru. Samo tam so napravili škode za 2500 din. V drugem paviljonu so obiskali stanovanje nočnega čuvaja Petkovška in mu odnesli za 1000 din obleko in perila. Potovali so tudi po deželi. Tako so šli mimo Litije proti Stični in kradli, kar se je le dalo. Iz Stično so šli čez Trbovlje v Celje in Ptuj, kjer so v ptujski okolici v gostilni ukradli denarnico, v kateri je bilo nad 500 din. Z denarjem so se odpeljali v Maribor, od tod pa v Zagreb. Ko je zmanjkalo drobiža, so so vrnili v Slovenijo, kjer so jih po nadaljnjih tatinskih poskusih v Šmarjeti pri Novem mestu spravili na varno. Murska Sobota Iz Francije se je vrnil naš rojak Izseljenski duhovnik g. Camplin. Ostal bo pri nas do konca tega meseca. G. Camplin se bo udeležil zasedanja Izseljenske zbornice v Ljubljani. Ves čas svojega bivanja doma v Bogojni pa daje g. Camplin sporočila naših izseljencev njihovim domačim. V ponedeljek 31. t. m. pa bo v Murski Soboti v pisarni Rafaelove družbe sprejemal pritožbe in naročila od svojcev izseljencev, katera bo ponesel delavcem v Francijo. Obenem z g. Camplinom se je vrnil tudi prijatelj naših izseljencev jurist g. Casar France, ki so z ostalimi slovenskimi izobraženci v Parizu mnogo trudi za zboljšanje položaja naših delavcev v Franciji. Izseljenci želijo obema socialnima delavcema prijetno počitnice v domovini. MARIBOR Meščani! V petek 28. t. m. potuje skozi Maribor kot zastopnik sv. očeta na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani Nj. Gminenca kardinal dr Avgust Hlond. Na kolodvoru bo prirejen visokemu dostojanstveniku slovesen sprejem ob 13.30. Mestna občina bo njemu v pozdrav okrasila poslopja z državnimi zastavami. Vljudno vabim meščane, da store isto na svojih hišah v petek opoldne. — Zupan dr. Juvan. m Mariborska katoliška društva se pozivajo, da pošljejo k sprejemu kardinala legata Hlonda jutri, v petek, ob pol 2 na glavni kolodvor zastopstva z društvenimi zastavami. m K sprejemu kardinala legata Hlonda na peronu pridejo ob pol 2 popoldne zastopniki oblasti in organizacij, ostalo občinstvo pa ima prost dostop na peron od pol 2 dalje. m Maribor ob petletnici smrti generala Maistra. Preteklo je pet let, kar je izdihnil mariborski junak, general Rudolf Maister-Vojanov. Petletnice njegove smrti se je včeraj Maribor slovesno spominjal. Organizacija Maistrovih borcev je priredila spominsko proslavo. Dopoldne ob 9 je bila v frančiškanski cerkvi zadušnica. Popoldne ob pol 6 so se zbrali Maistrovi borci in številno občinstvo na Pobrežju na mestnem pokopališču, kjer počiva pokojni mariborski junak v grobnici. Grob sta krasila krasna venca Društva Maistrovih borcev in Narodne odbrane v Mariboru. Številni udeleženci so prinesli s seboj cvetje, s katerim so zasuli grob. Spominsko proslavo so začeli pevci mariborske Ipavčeve župe, ki so zapeli pesem slovenskih fantov >Ot Doberdob«. Nato je govoril upokojeni podpolkovnik Cvirn, za njim so govorili še drugi. Ob zaključku so zapeli mariborski pevci. m V mariborski stolni in mestni župnijski cerkvi bo v nedeljo popoldne ob 17 pri popoldanski pobožnosti darovanje za novomašnika Ivana Kranjca, ki odide na dušnopastirstvo v Dalmacijo. m Smrtna kosa. V Smetanovi ulici 61 Je umrl v starosti 67 let mizarski mojster Nikolaj Benkič. — Na Betnavskl 26 Je ugrabila smrt 79-letnega Ivana Peska. Naj počivata v miru! m Stanovanja za Mariborski teden. Stranke, ki želijo za časa Mariborskega tedna oddati sobe, naj jih prijavijo stanovanjskemu uradu MT najkasneje do sobote 29. t. m. v prostorih Putnika v mestnem gradu. m Izlet z avtobusom k Sv. Trojici v Slovenskih goricah priredi Poselska zveza v Mariboru v nedeljo 30. t. m. Odhod ob 14 izpred frančiškanske cerkve, povratek ob 20. Sprejemajo se tudi neulanice. Prijave: Kokošinek, Slomškov trg 11. m Tudi v Mariboru stavka pekovskih pomoi-nikovt Kakor smo poročali, traja v Mariboru že nekaj časa spor med pekovskimi mojstri in pomočniki zaradi kolektivne pogodbe. Ta spor se je zaostril ter sedaj preti že stavka v pekovskih obratih. Pomočniki zahtevajo, da bi mojstri sprejeli njihov načrt kolektivne pogodbe brez vseh omejitev, dočim so mojstri pripravljeni sprejeti večino zahtev, vendar pa v nekaterih točkah ne soglašajo s pomočniki. Na vsak način bi bilo umestneje, če bi se dosegel v tem vprašanju kompromis. m Okrajno glavarstvo Maribor desni breg poziva vse lastnike orožnih listov, da čim prej poravnajo banovinsko takso za leto 1039. m SSK Maraton priredi izlet v Šmarje pri Jelšah ter k Sv. Roku v nedeljo 13. avgusta z avtobusom. Ker bo ta dan v Šmarju mladinski tabor, je priložnost, da ee Izleta udeležijo tudi drugi člani ZFO oziroma ZDK. Prijave sprejema Joža Smerdel, Gosposka 23. m Drava naplavila utopljenca. V Javniku pri Sv. Ožbollu je Drava naplavila truplo 40—50-let-nega moža. Trujilo je prinesla Drava najbrž iz Nemčije. Pokopali so ga na ožboltskem pokopališču. Utopljenec je bil 170 cm visok, močno postave, sivih las in brkov, oblečen v modro ri-žasto srajco, temnomoder karirast telovnik, siv-kast jopič, temnosive hlače ter moder predpasnik. V vodi je ležalo truplo 30 —40 dni. m Razbojnik Peiovnilc straši v Dravski dolini. Ljudje v Dravski dolini so v velikem strahu pred razbojnikom Jožefom Pečovnikom, ki se skriva v pohorskih in kozjaških gozdovih ter je izvršil že več drznili razbojstev in roparskih napadov. Tudi okrog Mute je strašil. Skušal je izvršiti vlom v župnišče, pa so ga prepodili. Pri posestniku Fr. Kranjcu pri Sv. Primožu .je vdrl v svinjak, zaklal 55 kK težkega prašiča, mu odrezal glavo ter vzel iz njega drob in vso to pustil na plotu pred svinjakom, meso pa je odnesel. m Dan kolesarskih in avtomobilskih nesrel. V torek sta na stiku Aleksandrove ceste in Kolodvorske ulice trčila skupaj kolesar Franc Majhen ter motociklist Pavle Macun, ki je imel na zadnjem sedežu svojo zaročenko Fini Mažera. Vsi trije so padli, pri čemer se je najhuje poškodoval kolesar. — V Velrinjski ulici sta trčila s kolesi pekovski pomočnik Ciril Kralj in posestnica Oti-lija Breg iz Jarenine ter se oba prevrnila. Pri tem je Breg razlila 12 litrov mleka, ki ga Je imela na kolesu. — Pred Veliko kavarno na Glavnem trgu sla trčila kolesarja Peter Hlander in Andrej Benet. Oba sta padla, Benet si je pri pade u zlomil nosno kost ter so ga reševalci zapeljali v bolnišnico. m Novi grehi sleparja s petimi imeni. Poro čali smo že, da imajo na mariborski policiji zaprtega drznega sleparja, ki je v uniformi železniškega uradnika ter opremljen z vsemi mogočnimi uradniškimi legitimacijami zagrešil celo vrsto spretnih slejiarskih podvigov. Mariborska trgovca s pisalnimi stroji tvrdko Kleindienst & Posch ter Karbeutza je vsakega opeharil za nov pisalni stroj, trgovca z godbenimi instrumenti Perca pa je skušal ogoljufati za harmoniko. Ko pa je skušal tudi v Ptuju izvabiti od Karboutzovega zastopnika nov pisalni stroj, so ga prijeli. Ko so bile njegove sleparije razglašene po časopisju, pa se prijavljajo mariborski policiji nove žrtve. Tako je včeraj prijavil trgovec \Veixl, da je nasedel temu sleparju ter mu prodal na obroke 3541 din vredno novo harmoniko. \Veixlu se ie predstavil slepar kot Železniški uradnik Dane Momčilovič iz Sreniske Mitrovice. Za harmoniko je dal samo 200 din. Tudi v Varaždinu je slepar izvršil goljufijo. Od trgovca z radio aparati Davorina So-beslavskega je Izvabil na sličen način 6325 din vreden radio aparat, za katerega je plačal kot prvi obrok 270 din. Mož je imel popolnoma pravilno izstavljene legitimacije železniških uradnikov na imena Dane Momčilovič. Milovan Klajič. Ilija Jankovič. Stevo Vuksan, Djuro Jokič. Policija njegovega pravega imena zaenkrat ni mogla ugotoviti. Sumijo, da se piše B. Vuksan, da je bil dve leti v orožniškl službi ter da je doma iz Belovara ter po poklicu zidar. Mož noče s pravo barvo na dan, le to je prosil, naj bi ga policija ne poslala v Belovar, zaradi česar sumijo, da Je morda od tam doma. Policija je razposlala njegove slike in odtise prstov na vsa ohlastva v državi, pa upa. da bo na ta način Izvedela, s kom ima opravka V Mariboru je sleparil v družbi nekega drugega moškega, ki se ie predstavljal kol želez, uradnik Aron Varga ter je tudi bil včasih oblečen v uniformo želez, uradnika. m Spet vlom v Rcrgovo tovarno. Tovarna usnja Berg v Usnjarski ulici ob Dravi je dobila med vlomilci več »prijateljev«. V noči na sredo je spet nekdo vdrl skozi okno v tovarno. Odnesel POUDRE PARIŠ. Priljubljen puder 1'arižanke 1 je z armaturne plošče 20 električnih varovalk. « starega avtomobila pa vse medeninasto dele z motorja. Dve smrtni nesreči na cesti Maribor, 26. julija. Zadnje čase ie neverjetno množijo primeri žrtev cestnega prometa. Poleg manjših karambo-lov in trčenj ic žal dogajajo često tudi smrtne nesreče. Dve takšni usodni nesreči sta se pripetili v nocojšnji noči ter sta obe zahtevali človeška življenja. Na cesti od Melja v Sv. Peter Je obležal kot žrtev nesreče 30-letni zidarski delavec Anton Mli-narič. Dogodek se je odigral izven mestnega po-merija pod Meljskim hribom, tam kjer je ccsta stisnjena med strmino in med Dravo. Mlinarič je bii zaposlen pri ljubljanskem gradbenem podjetju Gabrijelčič, ki zida v Mariboru carinarnico, v Gor. Radgoni pa neko drugo stavbo. Mlinarič je bil premeščen k delu v Gornji Radgoni ter bil včeraj moral oditi na svcujo novo službeno mesto. Včeraj je dobil me*do ter se je zadrževal v mestu v raznih gostilnah Sc!e ponoči se je hotel odpraviti na pot ter je v Melju silil na nek avto. ki se je z večjo družbo odpchal proti št. Petru. Ker ga niso sprejeli na avtomobil, Je odkolovratil peš po cesti ob Dravi. Isti avto pa se je čez malo časa vračal nazaj v mesto. Pod Meljskim hribom sta se Mlinarič in avto srečala ter je prišlo do usodnega trčenja. Mlinariču so kolesa polomila vse ude, strla hrbtcnico ter razbila glavo, tako da je obležal na mestu mrtev. Nesreča se je pripetila okrog 3 zjutraj. Ponesrečenca eo danes zjutraj zapeljali v pobreško mrtvašnico, kjer bo truplo na odredbo drž. tožilstva obducirano. Mlinarič zapušča ženo in troje otrok. Druga smrtna nesreča se Je pripetila na državni cesti pri Fali. Obratovodja Fale Grieser jc našel na cesti ponoči nezavestnega človeka, ki je ležal v mlaki krvi. Vso glavo je imel ranjeno. Poklical je telefonično mariborske rcševalce, ki so ga zapeljali v bolnišnico v Maribor. Nesrečnež pa sc ni več zavedel ter je danes zjutraj ob 9 umrl. Imel je razbito lobanjo. Ugotovilo se je, da jc to 47-letni zidarski pomočnik Ivan Šerblin iz Selnice ob Dravi. Ni pa še ugotovljeno, na kakšen način se je ponesrečil Zelo verjetno je, da ga je povozil nek nemški avto, ki ga je potem pustil na cesti. Avto so zadržali orožniki v Dravogradu. Celje c Sprejem kardinala-Iegata dr. Avgusta Hlonda v Celju. Jutri v petek ob 3 popoldne se bo peljal z brzovlakom skozi Celje zastopnik sv. očeta na kongresu Kristusa Kralja kardinal-legat dr. Avgust Hlond. Na celjskem kolodvoru ga bodo pozdravili zastopniki oblasti, duhovščina in zastopniki društev. Vse Celjane vabimo, da v počastitev zastopnika sv. očeta izobesijo zastave, obenem pa V6e Celjane vljudno vabimo, da se udeleže sprejema kardinala-legata, da mu tako pokažemo veselje, da je ravno on prišel med nas. c Taborne knjižice za kongres Kristusa Kralja v Ljubljani se dobijo v opatijski pisarni na Slomškovem trgu. c Koncert poštarske godbe. Celjska pošlarska godba priredi drevi ob 8 v celjskem mestnem parku koncert. Vstopnine ni. c Gradnja mostu čez potok Bolsko. Občina Sv. Jurij ob Taboru gradi čez potok Bolsko v tiru občinske ceste — Tabor — Pondor nov most. Most bo 24 metrov dolg in 5 metrov širok ter bo imel betonske opornike in podpore, drugače pa bo iz hrastove konstrukcije. Za gradnjo je prispeval okrajni cestni odbor v Celju 50.000 din, 15.000 din ministrstvo za gradbe, ostalo pa šentjurska občina c Poročila sta se v Koprivnici pri Rajhenbur' gu celjski trgovec g. Poženel Dominik in gdč. Ve-hovar Anica, ugledna hčerka Vehovarjeve družine iz Koprivnice Novoporočencema želimo obilo božjega blagoslova in sreče! c Nova cesta Trnovlje—Arclin odprta prometa. Te dni so delavci končali dela na novi cesti Trnovlje—Arclin tako, da je cesta ae odprta prometu. 40 let so se borili za to cesto, od takrat, ko je načeloval okrainemu cestnemu odboru prvi Slovenec g. dr Dečko, a dobili so io šele sedaj, ko je na čelu okrajnega cestnega odbora g. Mihelčič Alojz, ki se toliko trudi in dela za izboljšanje cest na področju okrajnega ceslnetfa odbora. Dela nove gradnje »o veljale okrog 200.000 din Od tega je dal skoro vse okrajni cestni odbor, občina pa je pomagala z odkupom sveta in s kulukom, ki so ga občani prav radi izvrševali samo, da bi čim prej dobili prepotrebno cesto. Nova cesta je dolga 2.116 metrov Tehnična dela je vodil tehnik okrajnega cestnega odbora g Černe iz Celja Ko je cesta odprta prometu, pa moramo povdariti tudi. da ima pri gradnji nove ceste zasluge v precejšnji meri tudi g podžupan Gaber, ki je neumorno interveniral v imenu občanov in s svojimi nastopi ter neprestanimi prošnjami našel popolno razumevanje pri načelniku okrajnega cestnega odbora g. Mihelčiču c S kolesa (e padel v Podvolovljeku 13-letni •in posestnika Zambrant Jakob in si zlomil deeno roko v ramenu. c Ureditev dela občinske ceste na Zgornji Hu-dinjl. Celjska mestna občina razpisuje oddajo voženj za posipanje ceste v Zg. Hudinji od Polnerja do Planinska. Posipni materijal pride vpoltcv drobci opeke iz Celjske opekarne in savinjski pro-dec « proda. Potrebno ho ca 100 kub. poeipa. Ponudbe je vložiti do vključno 31. julija. c Celjska mestna občina razpisuje dobavo in isntalacijo železnega kotla za centralno peč v ljudski šoli za šo'ski okoliš II. v Celju. Ponudbe jc vložiti do 31. julija do 10 dopoldne na mestnem poglavarstvu. Središče ob Dravi Veliko ljudsko tombolo priredi »Narodna pro sveta« v Središču 15. avgusla 1939 na Glavnen trgu pred rotovžein. Tombola obsega 20 krasni! tombol ter več slo koristnih in lepih dobitkov Med omenjenimi tombolami Je 10 dvokoles. fl moških in 4 ženski. Začetek ob 3 pojioldne. Tablica stane 2 din. Žrtev Drave naplavljena. Neznanega moškega utopljenca je dne 21. t. m. naplavila Drava na lirabah pri Središču Utopljenec je imel na sebi črne triko kopalne hlač" ter ea je golovo objela smrt pri kopanju. Imel jo že nekoliko osivele lase 7. malo plešo, brez brk. star okrou 50 let. Iruplo je moralo bili v vodi nekaj dni. Pokopan je na župnem pokopališču v Središču. KULTURNI OBZORNIK Tri razstave v Gornji Italiji 3. Leonardo da Vinci v Milanu Milanska razstava Leonarda da Vincija spada med največje manifestacije italijanske znanosti in umetnosti. I'o besedah maršala Badoglie je Leonardo »simbol in početnik italijanske znanosti in tehnike, ki sta še danes temelja moderne italijanske civilizacije.« Razstava Leonardovega dela je združena z razstavo italijanskih izumov pod naslovom »Od Galilea do Marconija.« Sedež razstave je v Palazzu dell'Arte. Leonardo je Izčrpno prikazan predvsem kot tehnik in učenjak in obiskovalec dobi vtis, da je prirediteljem šlo v glavnem zato, da prikažejo nadčloveško, naravnost božansko sposobnost tega največjega renesančnega veleuma Italije. Prav zato je stopilo v ospredje Leonardovo prizadevanje v znanosti in tehniki. ()d vojne tehnike, preko matematike, astronomije, geologije, geografije, hidravlike, botanike, optike, akustike, anatomije, urbanistike in arhitekture, vse je nazorno prikazano v originalnih risbah, povečanih fotografijah in predvsem v izvršenih modelih iz vseh teh strok, ki imajo namen dokazati, da vsi ti načrti niso le na papirju možni in ustvarljivi, ampak da v resniri morejo dostajati in kar je glavno — funkcionirati! Res ogromen in odlično razstavljen materijal, ki je Leonardovo nadčloveško zmožnost prikazal v celoti. Projekte, ki si jih je zamislil Leonardo o pokritih vojnih vozovih, o grmečih puškah in bom-bardah, o ladjah, ki se potapljajo in o letalnem stroju, je uresničila šele moderna doba v obliki tankov, strojnic, podmornic in letal. Problem sodobnosti je rešil že Leonardo. Nadvse zanimivi so arhitekturni in urbanistični načrti, posebno načrti mestnih planov v dveh etapah, s pod- in nadvozi. V arhitekturi pa je Leonardo izrazit rpnesansist, ki mu živi pred očmi ideal osredotočenega prostora s centralno kupolo in enakomerno okoli nje razporejenimi stranskimi prostori. Popolno sliko jp nudila razstava o Leonardu anatomu in perspektiviku. Anatomijo študira iz dveh vzrokov: zaradi veselja do predmeta samega, vse pozornosti so vredne risbe živčevja ali notranjih organov, prav tako njegove embriološke študije, drugič pa zato, da znanstveno zajame človeško telo v njegovi anatomski pravilnosti in lepotni popolnosti (primerjaj njegov kanon človeškega telesa), ki ga je rabil za svoje kiparsko in slikarsko delo. Leonardo umetnik se zdi na prvi pogled slabše predstavljen. Več važnih del kot Mona Lisa. Madona v jami, Sv. Ana Samotretja in sv. Hi-eronim ni na razstavi. Vseeno pa je Leonardo v razmerju de Verrochia in v razmerju do slikar- skega in kiparskega problema zadovoljivo predstavljen. Pravtako je zanimiva zbirka 300 slik njegovih učencev in posneuialcev, ki so zbrani v posebnih oddelkih, izza teh se ogromen Leonardov duh pokaže v svoji polni moči in so spričo njega tudi Luini, Sodoma, Bolkrafio in drugi le uu-okorni in nepomembni posnemovalci. Leonardo je ena najmočnejših osebnosti v zgodovini zapadnoevropske umetnosti. Njegovo delovanje se razvija v dveh smereh v teoriji in praksi. V svojem delu »Traktat o slikarstvu«, je svojemu slikarskemu in kiparskemu delu pod-stavil znanstveno podlago, ki preiskuje zakone svetlobe in teme, ter linearne in zračne perspektive. Leonardo stopi v zgodovini slikarstva na pragu med zgodnjerenesančnim realizmom, ki je značilen za čas od Masaccia do konca 15. stol. in med visoko renesanso, ki je uresničila le polni ideal človeškega telesa do najvišje popolnosti v Leonardovem mlajšem sodobniku Michelagelu. Leonardo je, oprt na svoje znanstvene študije, utrdil znanje anatomsko pravilnega obvladanja človeškega telesa, z novo točno pozicijo geometričnih likov, trikotnika in piramide, povezal figure v logično skupino in dvignil njeno učinkovitost, uredil odnos figur do prostora, katerega si je še prej osvojil v njegovi globinski razsežnosti na podlagi znanstveno-geometrične perspektive. Z enotno osvetljavo je potem dosegej enotnost upodobitve v dejanju, prostoru in optičnem pojavu in tako dosegel ideal, za katerim je stremelo zapndnoevropsko slikarstvo. Poleg vsega tega pa je Leonardo psihološko poglobil izraz človeškega obličja, do česar se je povzpel s svojimi karakternimi študijami. Vse te osnovne sestavine Leonardove umetnosti so klasično združene na njegovi Zadnji večerji, ki je ena največjih in najboljših ustvaritev svetovnega slikarstva. Tu je v zaprtem prostoru, ki ga obvlada z linearno perspektivo, združil v zunanjo obliko 5 trikotnikov, skupine Učenika in učencev in jih med seboj psihološko povezal na tako globok in prepričevalen način, ki je bil sploh kdaj dosežen v zgodovini slikarstva. Učeni-kove besede »Eden izmed vas me bo izdal«, so odjeknile v dušah dvanajsterih in odsev te duševne razburjenosti se kaže na obrazih apostolov na način, ki ustreza karakterju posameznika. Med Učenikom in izdajalcem pa so te besede sprožile psihološko gesto rok, ki se srečata ob skledi, kamor bosta takoj nato omočili kruh. Leonardo je globok umetnik, eden največjih titanov duha, kar jih pozna slikarstvo zapadne Evrope. Razstava je odprta do 1. oktobra. J. O. Mednarodni kongres esperantistov bo letos v Bernu v Švici, in sicer od 29. t. m. do 5. avgusta, a kongres bo že 31. po številu ter se je nanj kljub politični situaciji v današnji Evropi priglasilo že 700 delegatov iz 30 držav. Dr. Ivo Lapenna: Ksperanto u deset lekcija. Potpuna gramatika medjunarodnog jezika, Zagreb 1939. — Je to že druga močno razširjena Izdaja znanega esperantskega učbenika, ki ga je pred desetimi meseci vprvič izdal dr. Ivo Lapenna. Že lo je znamenje, da je slovnica naletela na dober odjem ter se razširila med hrvatskim in srbskim narodom. Poleg gramatičnih pravil ima slovnica tudi mnogo praktičnih zgledov, ki olajšujejo učenje jezika. Vsaka lekcija ima tudi praktični do-stavek. V drugem delu so vaje iz esperanta tako sestavljene, da učenec bere zgodovino esperantskega gibanja ter se obenem, ko se uči, tudi že navdušuje za ta umetni jezik. Kdor se zanima zanj, mu bo knjiga dobro dopolnilo naših, prav tako dobrih esperantskih slovnic. Ta učbenik na 128 straneh je izdal Klub esperantskih akademi-čark v Zagrebu ter stane 10 din. Mornarički glasni k (za maj in juni) prinaša naslednjo vsebino: Milan Domajnko: Rad podmornica u borbama za Dardanele, Anton Razinger: Razni načini računanja višine i azimuta, Blagoje Uščumljič: Mogučnost napada bojnim otrovima na ratne brodove i zaštita od njih, Fridrih Bamhič: Primena radiotelegrafije u obaveštajnoj službi, Ivan Konte: Protiaeroplanska odbrana flotnih sa-stava pomoču »protiaeroplanskih brodova«, inž. M. Mikulčič: Kotlovi za srednje i visoke pritiske, Albin Semen: Svetska konferenci ja za telekomunikacije u Kairu 1938 g. Ostali del je posvečen kritičnim ocenam knjig, ki se nanašajo na pomorstvo, dalje novic iz pomorskega znanstvenega življenja, bibliografijo itd. Časopis izdaja štab mornarice, urejuje ga pa kontraadmiral Julijan Lute-roti v Zemunu. • Iz znanstvene zapuščine pokojnega profesorja Miloša Weingerta v Pragi. Pokojni vodja slovanskih seminarjev praške univerze dr. Miloš Wein-gert je bil neumoren delavec na več poljih kulturnega udejstvovanja. Tako je bil znan kot folklo-rist, glasbenik, muzikolog, literarni kritik, neumorni organizator slavističnih ved, izdajatelj akademskih učbenikov, najbolj pa je delal na svojem specialnem olju, ki ga je predstavljala tndi njegova stolica na univerzi: starocerkvenoslovan-ska filologija. Njegovi učenci sedaj pišejo znanstveno oceno njegovih del, obenem pa pripravljajo tudi njegovo znanstveno zapuščino. Prof. Kurz piše v št. 3.-4. »Časopisa pro moderni filologii« o Weingertovih znanstvenih načrtih pred smrtjo. Hotel je izdati zbornik, ki bi strnil vse njegove izsledke ter rezultate drugih čeških znanstvenikov o starocerkvenih čeških spomenikih najstarejše dobe. Ta zbornik je že dolgo časa pripravljal ter ga bo mogoče na podlagi ohranjenih koncepcij v celoti izdati. O tej skupini znanstvenikov se lahko reče, da so se pozitivno uveljavili pri ocenjevanju najstarejših čeških literarnih spomenikih ter so prinesli novo luč v to tako omalovaževano in ne-cenjeno dobo. VVeingert sam pa je pripravljal tudi še nove študije za osvetlitev stare Češke pesmi »Hospodine pomiluj ny«, ki se je razširila po vsem slovanskem svetu in katere vznik je on postavljal v 11. stoletje. Iz njegovih privatnih opomb vedo njegovi učenci, da jo je smatral za pesniško veledelo. Obenem z njo je zasledoval tudi vznik svetovaclavskega korala. Prof. Kurz pravi, da je tudi pripravljal življenjepis in oceno dela svetih bratov Cirila in Metoda, kar bi gotovo zanimalo tudi nas. Pripravljal je tudi tri zvezke »Priročnika slovanskega jezika« ter je zbiral in urejal staroslovanski slovar. Mislil je tudi na izdajo staroslovanskega evangelistarja v normalizi-rsnem prepisu. Glavno pa se je pripravljal na spis o »Zgodovini slovanskih apostolov«, s katero je hotel nadaljevati delo svojega prednika prof. Pa-strnka. ki ga je nasledil na praški stolici., Iz vsega tega vidimo, da je resnično velika škoda tako za češko, kakor tudi splošno slovansko filologijo, da je umrl ta veliki učenjak, pravi naslednik velikih slavističnih predhodnikov, kakor so bili Miklošič in Jagič, pa tudi naš Murko, katerega je v vodstvu praških slavističnih seminarjev po njegovi upokojitvi nasledil pokojni prof. Weingert. ' Priroč nik francoske katoliške literature od I. 1870. do danes. Tak je naslov novi izdaji tega odličnega priročnika francoske literarne produkcije novejžega časa (Manuel de la Litterature catholique en France de 1870 a nos jours, Edilions Spes-Paris. str. 493, 1939. cena 25 frc.). 2e svoj čas I. 1925. je izšla prva izdaja takega priročnika, celo ilustriranega, kjer so sodelovali najodličnej-ši francoski katoliški kulturni delavci. Ta izdaja, ki ima isti naslov — samo, da ni ilustrirana — ni suh ponatis prve, temveč se močno razlikuje tudi po novih sotrudnikih ter po docela novih področjih, kakor sta kino in radiofoni.,a. Samo nekaj so-trudnikov prve izdaje je ostalo v tej izdaji, sicer pa je napravilo obračun s katoliškim kulturnim udejstvovanjem več novih znanih moči. Predgovor je napisal Jožef Ageorges, kjer obravnava ravno razlike prve in te druge izdaje ter predstavlja so-trudnike nove izdaje. Nato pa sledi pregled posameznih kulturnih področij. Prvo poglavje daje pregled katoliškega pesništva v teh letih in ga je spisal Loti is Chaigne. Drugo obravnava katoliško gledališče (Pierre Dumanine), tretje, kino in radio (Paul Cezan), četrto katoliški roman (gdč. Teillard Chambon), peto katoliško zgodovino (Chainoe Aigrain), šesto kritiko (Armand 1'ra-viel), sedmo katoliško časnikarstvo (Jean Morien-val), osmo katoliško govorništvo (P. Landes), deveto katoliško filozofijo (Paul Archambault), deseto pa katoliško versko in mistično literaturo, ki jo je obdelal znani akademik Henri Bromond. ki je prvi izdaji 1. 1925. pisal tudi predgovor. Vsi članki imajo dopolnila zadnjih 15 let. Zaključno besedo o celotni izdaji pa je napisal Slovencem zelo naklonjeni dosmrtni član francoske akademije znanosti in umetnosti, ki je napisal predgovor našemu prevodu Jurčičevega Jurija Kozjaka, Genrgrs Gojau, in sicer o katoliškem preporodu v francoski književnosti sploh ter njega smislu. Tako se ta priročnik francoske katoliške kulturne delavnosti prav lepo pridružuje najnovejšim antologijam katoliškega pesništva in pripovedništva, o katerih smo že govorili v naših dnevnikih in revijah. Ne moremo pa kaj. da ne bi na tem mestu citirali uvoda v poglavje o katoliški poeziji, kjer da.e pisatelj Louis Chaigne odgovor na to: Kaj je katoliška poezija, takole (str 19—20): »Katoliška poezija je vcepljena na dogmo. Ona dobiva svoj cvet iz liturgije in uspeva v svetem žaru zakramentov. Ona razvija svoje bogastvo na podoben način, kakor Čredo svoje trditve. Ona poveličuje sveto Trojico Očela stvarnika. Besedo, ki jo je rodila Devica, Duha. od katerega je Devica spočela. Križanega od ljubezni, od mrtvih Vstaleea v vsem svojem veličastvu Vrhovnega sod nika. Cerkev, ki odpušča grehe. Občestvo svetnikov Večnost, ki je naš cilj in naša izpolnitev. Ona opeva naravo ir odkriva v njej vidna znamenja nevidnih stvari Ona opisuje ljubezen, ki nekaterim navdihne popolno žrtev samih sebe, ki druge dvigne, da se navežejo na ženo in ustanovijo svoje ognjišče. Ona oznanja tako oltar in ocnišče, se zanima za države in domovine. Povsodi razprostira čar krščanskega reda. luč. ki je od Boga prišla in se k Bogu vrača Katoliška poezija sp zanima tudi za vseniirske sile. za igro nebesnih teles. A prav tako jo najdemo v tesni zvezi s tajnimi gibanji duš, z nepopisnimi doživotji notranjega življenja, z izrazi veselja in borbami, z bridkostmi in upi našega mesenega srca Ona izpoveduje tudi vse ležn p in vsp gotovosti »človpka. ki je sposoben Boga«. Katoliška poezija ni nikakšna zabava, niti tratenje časa estetov. Ona ima svoje sveto poslanstvo. Ona je podoba vsoga, kar nosimo v sebi najvišjega in najbolj vzvišenega, ona stoji tam. kier s shajata človeško 7. hožanetvenim, tam kjer se srečujeta narava in milost.« K razstavi komunistične propagande v Španiji, ki smo jo v članku popisali včeraj. Pogled na del razstave, kjer je zbran propagandni material, ki je po svetn delal razpoloženje za »rdečo Španijo«. (Razstava je v Ljubljani v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5.) ŠPORT Nemški teniški igralci v Zagrebu Nemška teniška reprezentanca, ki bo igrala proti našim mušketirjem za Davisov pokal, je že dospela v Zagreb. Nemci upajo na zmago, vsaj tako bi se dalo sklepati iz govora zveznega kapitana g. dr. Kleinschrodta, ki je rekel: Če bomo dobro, oziroma prav dobro igrali, bomo premagali vaše igralce. Vaši igralci so zelo dobri in izkušeni borci. Vaš teren in vaše sonce daje prednost vašim. Dalje je izjavil nemški kapitan, da še ne ve, kdo od Nemcev bo igral v singlu in kdo v doublu. Henkel bo na vsak način igral v obeh igrah, če se seveda ne dogodi nekaj nepredvidenega. Menzel je gotovo drugi poedinec, vendar bodo še odločevali gotovi momenti. Popoldne so imeli še kratek trening izvzemši Henkela, ki se ni počutil dobro zaradi dolge vožnje. Kakor Nemci, tako tudi naši še niso sestavili definitivne postave. Glavni problem za našega zveznega kapetana dr. Mladena Pavlice pa je, kako sestaviti našo reprezentanco. Zaenkrat naša postava še ni določena. Pallada je s svojo gladko zmago nad Mitičem zmedel še funkcionarje. Palladove zmage nad Mitičem ni nihče pričakoval. Edin uspeh kvalifikacijskih tekem je bil ta, da je za sestavo naše reprezentance popolnoma odpadel Kukuljevič. Nedvomno je, da je Pallada danes v sijajni formi in da njegovo postavitev v jugoslovansko teniško reprezentanco za obe posamični igri popolnoma opravičujeta dve sijajni zmagi nad Mitičem in Kuku-ljevičein. Vendar pa »učeni krogi« v Zagrebu, ki se dobro razumejo na formo posameznih igralcev trdijo, da je Mitič boljši, ker ima boljše živce in ker je bolj napadalen in da ima zato mnogo več izgleda na zmago proti igralcu, čigar taktika je napadalna. Po vsem tem sodimo, da bosta našo reprezentanco za tekmo proti Nemčiji spstavljala Punčec in Mitič ter da bo Pallada le gledal. Prav zanimiv je izid tekmovanja, ki so ga razpisale »Ilustrirane športne novosti« za sestavo naše reprezentance. Za posamične igre so glasovali tako-le: Punčec—Kukuljevič 264 glasov, Punčec—Mitič 213 glasov, Punčec—Pallada pa le 48 glasov. Za igro v dvoje pa sta dobila par Punčec— —Kukuljevič 2o8 glasov, Punčec—Mitič 204 glasov, Mitič—Kukuljevič 61 glasov, Punčec—Pallada in Kukuljevič—Pallada pa 1 glas. Kvalifikacijske tekme pa so prav gotovo ta ljudski glas, kako naj bo setavljena reprezentanca, postavila na glavo. Prav gotovo je zvezni kapitan in pa trener Vissault pred težko in nerodno izbiro. Schmeling zopet v ospredju Maks Schmeling, ki je bil pred letom katastrofalno poražen v Ameriki od črnega bombardeja J. Louisa, je postal zopet narodni junak Nemčije. Po njegovem neuspehu v Ameriki so vsi mislili, da je za vselej zapečatena njegova boksarska kariera. Edino en človek |e veroval v zvezdo Maksa Schmelinga, in to je bil — Schmeling sam. Po porazu v Ameriki je šel na trdo in temeljito delo, na trening, ki mu je in moral prinesti uspeh. In res je bil njegov napor kronan z velikim uspehom. Premagal je Adolfa Heuserja, ki je branil prvenstvo Evrope v težki kategoriji in tako sam postal prvak Evrope. Najbolj značilno pri tej borbi je bilo dejstvo, da je Maks odpravil svojega nasprotnika s silovitim udarcem v borbi, ki je trajala samo 71 sekund. Prihodnji mcsec bo Maks Schmelling branil svoj naslov v novi borbi z Valterjem Neuselom. Vsi Nemci so prepričani, da bo zmagal Schmeling in potem mu je zopet odprta pot v borbo za naslov za svetovnega prvaka. Velik uspeh švicarskih alpincev Švicarski hribolazci, ki so odšli na Himalajo, so dospeli na 706Qm visoko goro Dunagiri, potem, ko so postavili šotor na ledeniku v višini 5500 m. Že 20. junija so bili Švicarji pripravljeni, da napadejo iz svojega izhodišča omenjeni vrh. Toda vreme, ki je bilo vseskozi neugodno, jim je sproti prečrtalo vsak načrt. Vodja ekspedicije Andrce Roch je padel ob priliki neke raziskave terena v 7 m globok prepad; rešila sta ga pozneje dva člana ekspedicije. 24. junija je izgledalo, da se bo naČTt uresničil, toda izredne tež-koie so prisilile plezalce, da so morali nazaj. Po daljšem čakanju in po ponovnih poskusih se je potem 5. itilija posrečilo napadalcem vrhov, da so dosegli 7060 m visok vrh Dunagiri, potem, ko so v viš-ni 6700 metrov napravili prosto taborišče. Anglež Shipton se je moral leta 1036 v višini 6050 m vrniti, ko ie hotel priplezati na vrh Dunagiri. Švicarji so bili torej prvi, ki so prispeli na omenjeni vrh. Strelski šport na Estonskem Neverjetno je priljubljen in razširjen strelaki šport na Estonskem. To je pokazal tudi povratek luzemskih zmagovalcev. Prav od meje pa do Tall:na so bili estonski zmagovalci deležni lepih »prejemov, in to celo v najmanjših postajah. Največji in najlepši pa je bil seveda sprejem v glavnem mestu, četudi so dospeli zmagovalci v zgodnjih jutranjih urah. Tskega sprejema je bil deležen samo dvakratni olimpijski zmagovalec Palusalu leta 1936. Kako je pa prav za prov prišel estonski strelski šport na tako visoko stopnjo? Predvsem je treba po« udariti, da je tam izborna strelska organizacija. Poleg tega imajo dobro orožje, dalje strokovne priprave in ogromno število prvovrstnih strelcev. Sedaj, ko so se vrnili tekmovalci iz Luzema, je postal strelski šport na Estonskem še bolj popularen, postal je pravi ljudski šport. Izbira estonskih strelcev se ne vrši potom treningov, tečajev itd., temveč ee spopolnjuje kader dobrih strelcev potom tekmovanj, katerih se udeležujejo stari in novi strelci. Prvenstvo poedincev za mesto Maribor v letu 1939 v lahki atletiki rfOl.JAP (medklubski odbor) Je razpisa! za 28.. 2!). in So. julija t. 1. prvenstvo popoo, 5ooo, loooo m in llo m zapreke, vse mete. skoke in štafeto 4xloo m. Za to prvenstvo ho prijavili mariborski klubi skupno fift svojih najboljših atletov, ki bodo v po. edinih točkah tekmovali za nnslov prvaka _ pnedinca. Tekmovanje bo revija naših najrioljših in najbolj marljivih atletov, ki ie vse teto pridno trenirajo in se pripravljajo, da bodo javnosti pokazali uspehe svn. je vztrajnosti in požrtvovalnosti in ie zaradi tega je pričakovati interesantne in močno medsebojno kon_ kurpneo. — V vrstah nastopajočih najdemo imena, kakor: lllade, Lončarič, Oroszy, Ciujznik, OregornviŠ In drugI, ki so dosegli na prej&njih meetinKih ]pi>e rezultate In jo pričakovati, da bo med njimi gotovo nekdo, ki bo skušal rušiti knk mariborski rekord. Tekmovanj" jc zaradi obširnega programa razde, ljeno na tri dneve, in sicer. dne 28. t. in. ob lS.So: tek V>oo in Soo m: dne 2. t m. ob 16: predteki loo m, met krogle, skok v višino, predtpki ton m. loo m finale, met kla_ diva, troskok. ton m finale In zapreke 11 m predtpki; dne V), t. m. ob R.Sn: tek čez zapreke llo m finale, met diska. Jon m predeki. skok s palic-:, pk l.'xv, m. met kopja, filiale 2oo m, tek lo.noo m, skok v daljavo in Štafeta txloo m. Tpkmovanjp se vr5i na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cp.sti. Vljudno vabimo občinstvo, da pride na Igrišče v čim večjem številu ter se na ta na*in vsaj doloma oddolži našim atletom, ki brtv. dvom« zaslužijo vso pokornost naše šporlne javnosti. Atletika je brpz dvn. da izhodišče vsem (vstalim športe ter po načinu borbe najbolj plemeniti in viteški šport med vsemi osta. limi športnimi panogami. Vesti Športnih zvez. klubov In društev SK Grafika. Danes seja ob g zvečer. Važno. ZFO Priprave naših mednarodnih tekmovalcev za Liege (Belgija) Tekmovalci, ki bodo zastopali ZFO in našo državo na mednarodnih tekmah v Liegeu so v polnem treningu. Lahkoatleti so imeli prejšnji teden v Ljubljani skupni trening, ki jc prav dobro izpadel, ta teden pa skupno trenirajo naši najboljši telovadci, ki bodo zastopali barve naše države na težkih mednarodnih tekmah v Belgiji. Razen dveh (ki iz službenih ozirov nista mogla dobiti dopust) so vsi v Ljubljani, ki trenirajo dnevno po šest ur pod vodstvom mednarodnega tekmovalca in načelnika ZFO br. Iva Kermavnerja. Po pripravah sodeč lahko upamo, da bodo naši fantje dobro uspeli v Belgiji. Napredek je prav pri vseh tekmovalcih zelo lep in tako viden, da ga je moral sleherni gledalec opaziti od lanskega leta. Ako le ne bo kake posebne smole, potem lahko upamo, da bomo tako odrezali v Belgiji, kakor naša mladinska organizacija zasluži. Reprezentanca ZFO odpotuje iz Ljubljane v torek, dne 1. avgusta in se vrne v petek dne 11. avgusta. Potujemo tja in nazaj skozi Nemčijo, a najbrž vselej po drugi poli. Zatorej je potreben samo nemški in belgijski denar. Vsa druga navodila še slede. * Častna četa ZFO. Danes ob osmih zvečer morajo biti na Stadionu vsi, ki nameravajo sodelovati v častni četi fantov za sprejem Nj. Em. kard. A. Hlonda. Na Stadion je treba priti v krofu. Oskrbite si sive rokavice! Zbirališče je na tekališču ob vzhodni strani arene. —> I. Peršuh. F n Sv. Prter ima drevl oh osmih Izredni sestanek« Udeležba za vse člane »trogo obvezna. J j tira ni iejka, kadar treba določiti časopis, t katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list. potom katerega bo prišel najsigurnejše t stik s naj« širšimi kupnOmočnimi sloji prebivalstva. In to je naS dnevnik .SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah — s malo izjemo vsaka slovenska hiSa. — En poskus Vas bo o uspehu prepričali 700 letnico minopltshega samostana v Ptuju združena z vseslovenskim tretjeredniškim kongresom 5., 6. in 7. avgusta V soboto, dne 5. avgusta: Mladinski dan 6.00 Slovesna sv. maša (p. dr. Bonaventura Bu- rii, provincial). 9.00 Prihod in zbiranje šolske mladine, križarjev, klaric in Marijinega vrtca v drevoredu pred kolodvorom; nato sprevod skozi mesto na Minoritski trg. 10.00 Slovesen vhod prevzv. šibeniškega škofa dr. p. J. Milete v cerkev; pridiga za otroke; govori p. Krizoatom O. F. M., nato sv. maša (prevzv. g. škof dr. p. J. Mileta). 14.00 Blagoslov; slavnostna igra U. Petančiča »Kuga« (za otroke). 19.00 Pridiga (p. Odilo Hajnšek O. F. M.); slovesne večernice z blagoslovom. 20.00 Slavnostna igra D. Petančiča »Kuga«. Igra je Meškova zgodovinska povest o »Črni smrti«, postavljena v slike. Napisana je nalašč za to priliko in izrecno za igranje pred samostanom. V veličastni igri se bo gledalec vživel v zgodovino našega mesta v trdi težki čas, ko je v Ptuju morila kuga. Igro bo izvajalo 150 igralcev. Glavno vlogo igra g. Edo Grom, gledališki igralec iz Maribora, ki vodi tudi režijo. Pri predstavi sodelujejo pevski zl>ori, godbe, cirkuški igralci, konjeniki itd. »Kuga« se bo izvajala ob učinkoviti umetni razsvetljavi in z zvočniki. ?2.00 Procesija z Najsvetejšim z gorečimi baklami. 24.00 Polnočuica na Minoritskem trgu. Izredno zasedanje Izseljenske zbornice Ob času šestega mednarodnega kongresa Kristusa Kralja, ki bo na svetih materinskih tleh zbral tudi številne slovenske izseljence iz raznih krajev sveta, se bo v soboto, 29. julija ob 9. uri dopoldne vršilo v Ljubljani, v dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, izredno zasedanje Izseljenske zbornice pod geslom »Srečanje z nagimi iz tujine«. V dneh, ko bo ves slovenski narod doma in v tujini združen v veličastni svetovni manifestaciji za nusel Kristusovega kraljestva na zemlji, naj bo to obenem tudi pred očmi sveta izpričan dokaz naše narodne skupnosti in življenjske moči, sijajno potrdilo za to, da ni samo za velike narode resnica, temveč da tudi za Slovence velja, da je Slovenija povsod, kjer žive Slovenci. Skopo so začrtane meje svobodni slovenski zemlji, toda daleč preko njenih meja sega tista Slovenija, ki je zasidrana v srcih, v zavesti slovenskega porekla, v spominu na majhno, a za nas tako dragoceno slovensko zemljo, v spoštovanju in zvestobi do vsega, kar je neumorno pridni slovenski narod ustvaril v težkih prilikah svoje zgodovine. In ta Slovenija, ki nima meja, ki je raztegnjena preko vse zemeljsko oble, po vseh njenih kontinentih, ta Slovenija se bo po svojih zastopnikih zbrala ob najveličastnejši priliki, ko je slovenska zemlja svetoven forum, zbrala, da izpriča narodno skupnost svojih otrok. Zato naj bo to zasedanje nov mejnik v prizadevanju za poživitev in okrepitev narodne zavesti in za kar najtesnejšo povezanost med domvoino in njenimi sinovi ter hčerami, ki so si v tujini poiskali svoj kruh. Naj ta redka prilika za snidenje z našimi iz tujine ne gre mimo tebe, slovenski narod! Prilika, da se v medsebojnem razgovoru razčistijo vsa vprašanja, ki bi kakorkoli mogla ovirati živo vez ljubezni med nami, ki smo ostali na rodni grudi in našimi rojaki, ki so po sili razmer zapustili to grudo. Velike naloge so pred nami in kako jih bomo mogli izpolniti brez pomoči naših izseljencev? Zato zvestoba za zvestobo! Družba sv. Rafaela vabi iskreno vse, ki se zavedajo važnosti izseljenskega problema, na to izredno zasedanje. Predvsem zastopnike vseh naših organizacij, občin in župnij, ki so včlanjene v Izseljenski zbornici, pravtako tudi vse, ki so doumeli potrebo po reševanju slovenske krvi na tujem. Prodajalka za knjigarno in trgovino s papirjem dobi službo. Ponudbe s prepisi spričeval in event. sliko je poslati na upravo tega lista pod »Papir-1939/11985.« V nedeljo, dne 6. avgusta: Tretjeredniški dan 5.00 Budnica. 6.00 Sv. maša ln skupno sv. obhajilo za trotje-rednike. Pridiguje p. Ladislav Hazeniali O. Cap. 7.50 Sprejem lavantinskega škofa prevzv. g. dr. Ivana J. Tomažiča in drugih odličnikov. 8.00 Prihod in zbiranje udeležencev in vseh organizacij v drevoredu pred kolodvorom; nato sprevod skozi mesto na Minoritski trg. 9.30 Sv. maša (na Minoritskem trgu); pridiga prevzv. g. škof dr. I. Tomažič; med sveto mašo ljudsko petje. 10.30 Slavnostno zborovanje za tretjerednike. Govorita: g. Alojzij Mihelčič, podpredsednik narodne sku|>ščine in g. Franc Terseglav, urednik »Slovenca«. Papežev blagoslov. Zahvalna pesem. 15.00 Pevski nastop ptujskega in ljutomerskega pevskega okrožja pod vodstvom g. prosv. inšp. Marka Bajuka. Nastopa okoli 300 pevcev. Nato večernice z blagoslovom. 18.00 Slavnostna igra g. Davorina Petančiča »Kuga? na prostem. 20.00 Velik ognjemet pri parku. Izvajala ga bo tvrdka Fyrata iz Celja. V ponedeljek, dne 7. avgusta: Romarski dan 6.00 Zahvalno romanje na Ptujsko goro, kjer bo imel slovesno sv. mašo in pridigo prevzv. g. ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Dnevni red tega izrednega zasedanja Izseljenske zbornice bo naslednji: 1. Slovensko izseljenstvo, naša čast in rešitev. 2. Izseljenska zbornica in naši izseljenci. 3. Kaj pričakuje domovina danes od naših izseljencev. 4. Kaj pričakujejo naši izseljenci od svoje države in od svojega naroda. 5. Naša diaspora. 6. Naše sezonsko izseljenstvo. Iz Julijske Krajine Julijska krajina na kongresu Kristusa Kralja. Z odkritosrčnim veseljem lahko poročamo, da so udeležijo naši ljudje iz Primorja v prav lepem in častnem številu mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani. Obrnili smo se na potovalni in turistični urad Appiaui v Gorici, ki je znan po številnih romanjih in izletih, ki jih je že priredil iz Italije v Jugoslavijo, da bi nam povedal, kako je z udeležbo Primorcev na kongresu v Ljubljani. G. Appiani nam je radevolje ustregel in dal sledeča pojasnila: Pod okriljem Katoliške akciji; sem organiziral, kakor že veste, dve romanji: šestdnevno in dvodnevno. Za šestdnevno se je priglasilo okrog 500 oseb, tako da smo dobili poseben vlak Odpeljali smo se v torek ob 8.50 zjutraj iz Gorice, smo se ustavili par ur na Bledu in na Brezjah in smo prišli zvečer ob devetih v Ljubljano. Oni, ki so so priglasili k drugemu romanju — okrog 200 oseb — se odpeljejo iz Gorice v soboto zjutraj ob 8.31, se ustavijo na Bledu in prenočijo na Brezjah, ter dospejo v nedeljo zjutraj v Ljubljano. Udeleženci obeh skupin za-puste v ponedeljek 31. julija zjutraj ob pol eni Ljubljano in sc zjutraj pripeljejo v Gorico. Razen teh dveh romanj sem organiziral še par drugih skupin Primorcev, ki pridejo na kongres, in sicer: skupino z Reke, 100 oseb; skupino iz Trsta, 120 oseb; skupino iz Vidma, 35 oseb; skupino iz Zgornje Tribuše, 37 oseb; in skupino, ki bo peš prestopila mejo, 40 oseh. Posrečilo se mi je doseči, da so za vse te ljudi — okrog 1000 oseb — naša oblastva sprejela kongresno izkaznico za potni list, s čimer so bili potni stroški znatno znižani. Temu pojasnilu g. Appiani ia še dostavljamo: Poleg 1000 oseb. ki se udeležijo kongresa po posredovanju goriškega potovalnega urada, bo Slo v Ljubljano še par sto oseb z lastnimi potnimi listi. Julijska krajina je tedaj v Ljubljani častno zastopana. Podgnra pri Gorici. (Smrtna kosa.) Po daljšem bolehanju je v visoki starosti 89 let umrla gospa Terezija Klančič, žena pokojnega Antona Klančiča, dolgoletnega župana podgorskega in goriškega deželnega odbornika, ki je pred nekaj leti tudi v častitljivi starosti umrl. Imela je lep pogreb. Cerkveni pevci so ji zapeli pretresljive žalo-stinke. Naj ji sveti večna luč! Svojcem naše sožalje I Pošta v polarni noči Finsha je Laponsko z redno poštno zvezo rešita polarne samote Laponska je bila pred vojno, ko je bila še pod Rusijo najbolj oddaljen in najbolj osamljen del Evrope. Pozimi je bila takorekoč odrezana od vsega svela in nihče ni vedel, kako se tam živi. Takrat je prebivalo po tem samotnem, z jezeri pretkanem ozemlju le nekaj tisočev na pol nomadskih Laponcev in nekaj sto ruskih kolonistov, ki so v tem nedosegljivem kotu Evrope živeli svoje trdo življenje. Odtrgani so bili od sveta in vsak je živel samotarsko, lo kratko poletje jo omogočalo nekaj pogledov v svet. L. 1917 pa je Finska postala samostojna, dobila je večjidel I.a-ponske, potom katere ima dohod do Severnega jedenega morja, kjer leži tudi njeno edino pristanišče. Prav zato je Laponska za Finsko tako velikega pomena in zato tudi tako skrbi za njo. Finska je takoj v prvih letih svoje samostojnosti podaljšal« avtomobilsko cesto, ki so jo Rusi začeli graditi med vojno, prav do pristanišča Liina-liamari ob Ledenem morju, ki leži tik ob 70. severnem vzporedniku. Ta cesta je bila tudi nekaka izhodna žila, ob kateri se je razvijalo naseljevanje finskih kolonistov po Laponski. Finska temu svetu posveča veliko pozornost in vse stori, da bi ji tudi to ozemlje prinašalo gospodarske koristi in da bi še vedno redkim naseljencem omogočala življenje in njihovo delo, s tem pa privabila v te nekdaj tako puste pokrajine še novih ljudi. Nova avtomobilska cesta je dolga 531 km, to je »cesta k Severnemu ledenemu morju*. Promet vzdržujejo državni avtobusi, ki v novejšem času opravljajo tudi redno poštno zvezo, s katero so te pokrajine v zvezi z ostalo državo. Sedanji prebivalci Laponske dobivajo pisma in jih oddajajo, berejo časopise iz skoro 2000 km oddaljenega glavnega mesta in so tako poučeni vsi o najvažnejših dogodkih v svetu. Ker država ves ta promet vzdržuje vse leto, je izginila tudi tista romantična polarna noč — v medli svetlobi sredi zime pridrvi avtobus in pripelje časopise in božična voščila... Nekdanji Laponci tega čuda niso poznali. Glavni poštni postaji sta v Rovaniemi, na južnem koncu, in v Liinahamari, na severnem koncu »ceste k Severnemu ledenemu morju«, vmes pa pa je nekaj manjših pošt. Ker pa ne prebivajo vsi kolonisti ob »veliki cesti«, so si ob avtomo- bilski cesti postavili svoje nabiralnike: na nad 1 m visokem močnem kolu je pritrjen lesen zaboj s pokrovom — to je vse. Brez številke, brez imena stoji ti nabiralniki ob dolgi cesti, daleč nekje v notranjosti pa žive njihovi lastniki. Avtobusni sprevodniki poznajo vse nabiralnike tudi brez imen in so v svojem poslu zelo ročni. Avtobus se niti ne ustavi, sprevodnik spredaj skoči ven, privzdigne pokrov in spusti časopis in ostalo pošto v nabiralnik, pokrov spet zapre in že je pri zadnjih vratih spet v avtobusu, nato zbere pošto za naslednji nabiralnik in tako gre vso dolgo progo. Kadar je v nabiralniku kaj pošte, ki jo je treba odpeljati, je na njem pritrjena bela zastavica — kakor pri nas za potnike zastavica iz gostilne. Poleg te ceste je na Laponskem še veliko vodnih poti, po katerih švigajo urni motorni čolni, nekateri med njimi raznašajo tudi pošto. Najbolj svojevrsten je pač poštni promet na široki reki Paat, ki je na veliko razdaljo obenem državna meja med Finsko in Norveško. Tudi po tej reki stoje poštni nabiralniki kakor ob veliki avtomobilski cesti, in sicer dvojni: finski in norveški, za naseljence na finskem in na norveškem bregu. Dvakrat na teden pribrzi motorni čoln in poštar spusti pošto v nabiralnik in hiti spet k naslednjemu, ako pa ima kaj pošte, ki je namenjena »v neko sosednjo državo«, pa zavije k ■s-inozem-skemu« nabiralniku in opravi svoj posel. Tako živi daljni evrposki sever, kamor seže le rahel odmev našega vrišča. Sv. Benedikt v Slov. goricah Pri nas bo v nedeljo, 13. avgusta, velik mladinski tabor slovenjegraškega okrožja fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Od 8 do pol 9 se zbere vse članstvo v Ciril-Metodovem domu. Ob 9 odhod z godbo v veličastno cerkev sv. Treh Kraljev. Ob pol 10 pridiga profesorja dr. Jožefa Meška in sv. maša. Po službi božji na prostoru pri cerkvi mladinsko zborovanje, na katerem govore dr. Ciril Žebot, poslanec Jož. Špindler in mladenič za odseke ter mladenka za krožke. Po obedu generalna vaja na telovadisču. Ob pol 3 večernice v župnijski cerkvi, ob 3 telovadni nastop z bogatim sporedom. Odseki in krožki lcnar-ško dekanije in sosednih dekani! na veselo delo za sijajno udeležilo iti krasen uspehi Skala zmečkala avto 8 štirimi potniki Nalivi teh dni so na Koroškem povzročili strašno avtomobilsko nesrečo, ki je zahtevala 4 žrtve. Družba se je peljala s štirisedežnim avtom iz Lienza proti vasi M a t r e i, ko se je nenadoma nad cesto utrgala 12.000 kg težka skala in padla na avto. Cesta jc tu dobra, pregledna in nihče bi ne mogel misliti, da 6e tudi tu more pripetiti tako huda nesreča, ki je prišla od zgoraj. Nad cesto se namreč dviga strni breg masivnih skal, ki so jih nalivi razinočili, ena od teli se je zvalila v dolino prav v trenutku, ko je vozil mimo avto z omenjenimi potniki. Silna teža je vse, avto in potnike, tako zmečkala, da nikogar ni bilo mogočo spoznati. Le izpod robov skale so izvlekli nekaj trupel in dokumentov, na |>odlagi katerih so ugotovili identitet-* ponesrečencev. So to tri ženske, med njimi žena vozaču, in vozač, lastnik avta. Njega niso dobili ne v reki. ki teče ne|>o-sredno |>od cesto, ne ob obali, zalo domnevajo, da leži ves pod skalo, po|k>liioina zmečkan. Trupla, ki so jih mogli potegniti izpod skale, so prepeljali v Lienz. Francoska poštna uprava je z 20. julijem dala v promet posebne znamke, katerih izkupiček je namenjen za narodni spomenik mornarjem, ki so umrli na morju (kakor pove napis na znamkah). Spomenik bodo postavili v Bolonji. Razpis Občina Rogaška Slatina, okraj Smarjo pri Jelšah, razpisuje jtogodbeno mesto pisarniškega pomočnika v svojstvu vojnega referenta. šolska izobrazba: najmanj dve srednji ali njej enaki šoli. Prednost imajo oni, ki iiliajp že tozadevno prakso in ki event. znajo atrojepis. Začelna plača 900 din mesečno. Pravilno .kolkovaue. lastnoročno pisane prošnje. opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbo o obč. uslužbencih, naj se vlože v 15 dneh j»o objavi tega razpisa v »Službenem listu r, oziroma »Slovencu« pri tej občini. Občina Rogaška Slatina, dne 24 julija 1939. Zahvala Ob težki izgubi svojega nepozabnega moža Mirka Kupljena se najiskreneje zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsein, ki so ob tem težkem udarcu z nami sočustvovali, vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. - Posebna zahvala hišnemu gos|)odarju g. Greglu, ki nam je v teh težkih urah tako ljubeznivo jvoniagal. Celje, dne 27. julija 1939. Žalujoča soproga Viki Kupljen. SLEPEC * Detektivska povest IKo mi je bilo tako odtegnjeno vsako službeno •znanje o tem, kar so je zgodilo, sem se moral zanesti na časopise. Ti so bili nedvomno zadosti obširni s lo zadevo. Naročil sem jih vse in bral vse, kar je bilo v njih. Ta zadeva je napravila večji hrup ko cel kup drugih. Ljudje niso govorili skoraj o ničemer drugem. Ob vsakem koraku, na vlaku, avtobusu, ulici ali v restavraciji so krožile najliolj divje govorice; najdaljnosež-inejše teori.je glede vzroka umora in njega storilcih so prihajale na dan. Videl 6em. da so tudi moji bolniki hoteli razpravljati z menoj o umoru Ponsonby 1'ageta — celo stare device, ki jih nisem bil svoj živ dan videl kazat! kakšna drugo zanimanje ne za to, ne za onostranstvo kakor za znake njihovih na vso moč umišljenih bolezni. Moji živci so stra-no trpeli. »Gospod doktor.« je vzdihnila neka izmed mjih. »saj nas bi utegnili še v postelji vso pomoriti.« »No,« sem odvrnil nejevoljno, »to bi bilo pač kaj udobno mesto za nasilno smrt.« To je bila bolnica, ki sem jo zato izgubil. Nato je jelo v svetu izven Ealinga zanimanje ?.a to zadevo pešati. To sem mogel posneli |>o Časopisih. Prostor, ki je bil namenjen umoru v Ealingu, se je polagoma krčil. Naenkrat neki časopis ni o tem ničesar več poročal. Še nekaj časa in zadeva je izginila iz več listov — kakor je kazalo, za vedno. Po tem pojavu sem svojemu časopisnemu dostavijaču naročil, naj mi ustavi posebej naročene liste. Kmalu sem sprevidel — ne sicer, da sem nehal misliti o tragediji v Ealingu, pač pa, da sem že s|>osoben mislili na še kaj drugega. Neki dan, ko sem odhajal iz bolnišnice, sem zadel na nadzornika Greena. Rekel mi je, da je bil pri nas zaradi neke nezgode na cesti. »Kaj nimate nič več opraviti z zadevo Pon- sonby Paget?« sem dejal, ta čas že dovolj pomirjen, da sem se lahko samo tako mimogrede dotaknil tega. »Ne, no bi vam mogel mnogo povedati.« je odvrnil. »Saj kajpada veste, da Je to prevzel Scot-land Yard.< Ko sem sprevidel, da je zdaj voljan govoriti o zadevi, sem sklepal, da je že prebolel svojo uža-ljenost zaradi krivičnosti, ker je bil, ko je bil poklican na pomoč Yard, iz|>odri,njen. »Izginila je tudi iz časopisov,« sem opomnil. »Razen iz Recorda«. »In vaši tovariši so jo tudi opustili, brez izjeme,« sem dejal šaljivo. Na smeh obrnjen se je ozrl nazaj proti meni. »Ne bi rekel tega, gospod doktor. Policija nikoli ne opusti nobenega zločina, veste.« Mož je lahno zavzdihnil. »Čudna zadeva, kaj ne? Pa ni bilo videti, kakor da ne bi mogli z ničemer nadaljevati; soba je bila vsa |>osuta s sledovi — vse do prvovrstnih prstnih odtisov. Saj som komajda kdaj videl kakšen primer s toliko dokaznih 6red-6tem — sedem, nič manj.« »Osem,« sem popravil ročno. Green je odkimal »Motite se, gospod doktor. Dobro še vem za število, kajti spominjam se, da seni rekel sam pri sebi, da imamo za vsak dan v tednu eno.« »Osem,« sem trdil dalje. »Oh, pa ne. Poslušajte, tule so: površnik s krznenim ovratnikom, par toaletnih čevljev, razbiti kozarec za whisky. vrč, papir s prstnimi odtisi, ovojnica s šopom črnih las in klinasti drobec žepnega ogledala. Sedem, po mojem mnenju.« »Da, sedem,« sem pritrdil, »ampak —« »Ampak, naj gospod doktor?« Green se je osupnjen obrnil. Čutil sem se lahno vznemirjenega. Ljub?e bi mi bilo, da bi bil pozabil kateri koli predmet, samo ne palico.« »Palico ste pozabili,« sem bleknll. Green se je po trenutnem neugodju, med katerim se •>« na nekam napeto smešen način strmci vame, prav presrčno zasmejal. »Mislite, da sem pozabil palico — jaz, ki sem jo našel,« je dejal. In jaz sem se tudi smejal. Bilo mi je v olajšanje. da Je bilo mogoče pozabiti palico. Vsaj Green ji je po vsem videzu pripisoval kaj malo pomena. »A kaj som že hotel reči?« je zamišljeno spet spregovoril. »Oh, da, hotel sem reči, da še fcvoj živ dan nisem imel zadeve v navidezno toliko obetajočih sledov; za navzlic temu« — zmignivši z rameni je naredil z rokami kretnjo, ki je jasno govorila, da si ne more pomagati — »je bilo toliko ljudi, na katere so ti isti sledovi kazali. Ste slišali pričanje kletarja, kaj? Glede Pagetovih številnih nočnih obiskovalcev, menim. No, spričo vseh teh ljudi, ki so prihajali skrivoma k njemu, Je Snar-grovljevemu delu treba časa.« »Potemtakem se Snargrove še vedno ukvarja s to zadevo?« »No. kajpada, da se. In ne zavidam ga Pomislite, ko bi sami skušali izsledovati cele tucate tistih obiskovalcev, ki iz razlogov, ki z zločinom niso v nikakršni zvezi, nečejo, da bi jih našli.« Oh tem času sva dospela do moje hiše; a ker Je nadzornik odprl novo perspektivo za razmišljanje, sem se z roko na vratih ustavil. »Brown je rekel, da so bili oniskovalci večidel žensko.« »Da, gospod doktor, ženske — od služkinj do gospe samih. A vse so prihajale z enakimi poročili — prijiovedovale so mu družannc škandale za objavo v njegovem listu.« »Razumem. Snargrove Je tedaj vsem tem za petami?« »Moral bi biti Ti ljudje pa mu niti do pol poti nečejo priti nasproti, kakor hi se utegnili vi izraziti,« ,e prikimal Green in mi zamahnil z roko v slovo. • Samo zato. ker sem se po svojem poinenku z nadzornikom Greenom čutil tako za trdno zagotovljenega. sem se odloči! odzvali S«*lv»,vn & Smitho-Vmu oglasu. A ker sem zdaj vedel, da oblast pridno zasleduje tiste ženske, sem moral, dokler ne bi o tvrdki Selvvyn & Smithu vedel kaj več kakor tedaj, ko sem bil odšel k nji, hiti izredno previden. Tale oglas sem našel slučajno v nekem listu, ki sem ga vzel v roko. ko sem čakal v neki hiši: Aleksander David Kinloch bo zvedel nekaj v svoj prid. Če se hoče obrniti do tvrdke Selvvjn & Smith, Devon Chamhers, Chancery Lane. Neka posebnost je pri tem obrnila nase mojo pozornost. Po mojem mnenju je bilo namreč zelo čudno, da, kakor je bilo sklepati po tem besedilu, omenjeni ne bi vedeli, da je slep. pa so vendarle vedeli za njegovo j>olno ime. Je mar to vaba, da bi ga ujeli? Več dni nisem ničesar ukrenil drugega, kakor da sem vsako jutro bral objavo tistega oglasa. Nisem vedel, kaj bi mogel brez nevarnosti storiti. Šesti dan pa oglasa ni več bilo. To me Je vznemirilo. Se je kaj pripetilo? Minila sta že dva dneva, in ker se m' je moje neznanje želelo neznosno. sem se na|K>til k Selvvjn & Smithu. hoteč izsledili, ali se je kaj zgodilo, toda trdno odločen, da bom zelo previden. »Vi menda objavljate oglase glede nekega Aleksandra Davida Klnlocha.« sem dejal, ko so mi pokazali v ravnaleljevo zasebno sobo. Gospod Spencer. majhen okrogoličen človek. Je pogledal kvišku ter me jel pozorno ogledovati preko naočnikov, ki so mu tičali na koncu nosu. »Ste vi gospod Kinloch?« »1'a kaj, če sem?« sem odvrni! v obrambo. Gospod Spencer Je dvignil veke. ■»Saj bomo za trdno zahtevali dokaze o vaši identiteti,« je rekel suho. »Pa zakaj?« Moja previdnost ga |e zbodla. »Pridite, pridite, gospod,« Je dejal, »netiajva že s tem prerekanjem. Vaše vprašanje ni pametao. Po vsem tem. kar vem, je čisto mogoče, da »te prišli v mojo pisarno naravnost s ceste, notem ko ste videii naš oglas, pa se hočete izdajati za Kinlocha« Vtroiki lcolitek. Pravljica iz gozda (62) Kdo popiše tesnobo malega Zlato-kljunčka, ko so zagledali slolp, v katerem je ječala Kukica. 3 Morda je že mrtva, morda slepa?« je premišljeval. Ni se moral več vzdržati, in je zletel kar sam proti Kukični ječi. To je varstvena znamka za Saiupd ki trajno odpravi vse slabe posledice potenja (zopern duh, razjedanje kože in tkanin, tvorbo kurjih očes, otišancev itd.) Gospod DOBERLE M. iz Ljubljane piše: • ... . Navzlic skrbni negi nog je potenje napredovalo tako, da sem strašno trpel pri svojem poklicu. Poslužil sem se Vašega praška, ki mi je čudovito pomagal. Vsakomur priporočam zoper potenje nog Vaše sredstvo »SANOPED«, ki je v resnici učinkovito.« Zahtevajte ..SANOPED" v vseh specijalnih trgovinah Glavna zaloga za Jugoslavijo: drogerija M. JANČIGAJ, Ljubljana, Krekov trg 10 KOZMETIČNI RECEPT proslavljen Mali oglasi V malih oglatih velja »in k a heaeda 1 din: tenltovanjakl •srlaal 2 din Debelo tlakane naslovne besede te računajo dvojno. Najmanjši tneseli ta mafl oglaa 15 din. . Mali •irla«l se plačujejo takoj pri naročilo. . Pri orlaalh reklamnega značaja «e računa enokolnnaka. 3 mm visoka Ptttltna FKtlra po ) din • Za plamene odgovore ded« ni a 11 b oglasa? treba prlloilU cnamko. ilužbodobe (63) Obsedel je na trnovi veji, kraj Ku-kičnega okna, od koder je videl grozen prizor. Hudobni Srakoper je mučil njegovo milo sestrico, da je ubožiea od bolečine stokala. KRAPINSKE TOPLICE Starodavno, znamenito, radioaktivno kopališče in zdravilišče, zdravi uspešno revmatizem ishias. pro-tin. ženske bolezni itd. Zdravljenje z blatom, kopalnice v hiši. nanovo zgrajen velik bazen na prostem, dobra brana, nizke cene. znaten popust za čas pred in po sezoni, pavšalno zdravljenje, lastni avtobus na postali Zabok—Krapinske toplice, brezplačna voiaja po železnici nazaj itd. Zahtevale proipektel Sprejme se prodajalec za slike Kristusa Kralja, ponoči svetleče. - Kavcija potrebna 100 din. Vprašati »Elektroton«, Frančiškanska ulica 10. (b) Mlekar samostojen v Izdelavi sira ln masla, se sprejme. Ponudbo z označbo zahteve plače, naj se posije na upravo »Slovenca« pod št. 11.9S8. (b) Zanesljivo gospodinjo ki se razume na vsa hlS-na dela. zna kuhati in Šivati ter se razume tudi na zelenjadnl, sadni ln cvetllnčl vrt ln na kokoš-Jerejo — sprejmem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zdrava« St. 11714. JAKO UGODNA PRILIKA! Dobro kolo po reklamni ceni Hlapca za kmečka dela, h konjem sprejme Martinec, Ljub ljana, Prule 8. (b) vojaščine prost, neože njen, pošten ln zgovoren se sprejme. Ponudbe pod »Trezen« 12063 v upravo »Slovenca«. (b) Perfektno kuharico z večletnimi Izpričevali v dobri, večji gosposki hiši, sprejmem takoj ali 1. septembra. Ponudbe s prepisi Izpričevat na upr »Slovenca« pod značko »Zdrava« St. 11714. Dobra kuharica r. znanjem nemščine, z najboljšimi spričevali ln priporočili, se sprejme za Mtlnchen. Dobra plača ln oskrba. Nastop septembra ali oktobra. Interesentke naj se predstavijo ali na-rede ponudbo na Plma, Celje, Cesta na grad 6. Pisarniška moč absolventka trgovske šole, perfektna tudi v neni' škem jeziku, dobra raču-narica, se sprejme za vsa pisarniška dela. Prednost znanje nemške stenografije. Lastnoročno pisane ponudbe s prepisom zadnjega Šolskega spričevala je poslati v podruž. »SI.« v Celju pod »Kovinsko podjetje Celje« St. 12028 Kupimoj Zlato, srebro ln brlljante kupuje v vsa kt količini tvrdka A. Božič. Ljubljana. Frančiškanska ulica 3. (k) Viktor BOKiNEC, Ljubljana. Tyrševa12 (dvorišče) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Wol fova ulica št. 3 Z globoko potrtim srcem sporočam žalostno vest, da je po dolgem trpljenju Bogu vdano dotrpela 25. t. m. moja zlata hčerkica, gospodična KRISTINCA diplomirana zaščitna sestra Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 27. julija 1939, ob pol petih popoldne iz hiše žalosti, Vodnikova cesta št. 35, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. julija 1939 Globoko žalujoča Komidar Antonija roj. Kodrič, mama in ostalo sorodstvo Iščemo žnmane ln nežamane ltraj-nlke ln morale, iz parjene ln neparjene bukovine l/II borove, smrekove ln jelo-ve deske vseh debelosti In dolžin. Nadalje tesane tra-me. Ponudbe z označbo, kdaj je bil les rezan In s skrajnimi cenami na Pu-hllcltas, Zagreb, pod štev. 53877. (k) I Automotor i Majhen športni avtomobil dvosedežnl, ugodno naprodaj. Styer, Frankopan-ska 21. (t) Razno Brezplačen zavitek • Dostalovega« toaletnega bisera ea poskuSnjo. _ Uspeh pri prvi uporabi. Spuščajl, mozolji, nečistosti lica Izginejo. Pošljite za stroške 3 din v znamkah. •Kemikalija«, Novi Sad 144. V lekarnah In drogerljah originalni karton 33 din. Narodno nošo ugodno prodam. - Regali, Sv. Petra cesta 21—23. Najugodnejši nakup moSklh oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. (1) r i * a •»*■• iluzbeucejo Gospodinja in kuharica samostojna, lzučena v samostanu, želi mesta v župnlSču. Naslov v upravi »Slovenca« st. 11.972. Novo kislo zelje v zalogi po najnižji ceni. J. Oražem, Moste, Ljubljana. (1) Radio aparate od 7B0 din naprej, kakor tudi najfinejše — kupite najugodneje v strokovni trgovini »Tehnik« JOSIP BAN.IAI, Ljubljana, Miklošičeva 20. (1) Lepo avbo sklepanee, ruto Itd., kupiS najbolje pri tvrdki Fr. MalgaJ, Kolodvorska ulica, nasproti železniške direkcije. (k) Nasproti križanske cerkve pri »Promet«, je prav poceni naprodaj več prvovrstnih Šivalnih strojev, koles, otroških vozičkov In raznih drugih predme tov. Prepričajte se. (1) Starejša kuharica dobra moč, želi službo v župnišču brezplačno, samo dober postopek. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod St. 12044. (a) Vpeljan zastopnik s kavcijo, Išče zastopstvo dobrih tovarn za Slovenijo. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Siguren uspeh« 12016 Zaslužek Takojšen zaslužek nudi vsakomur Lindič, Ljubljana, Dalmatinova 5. Zglaslte se takoj. (z) Glasba Tvornica harmonijev Ivan Kacin, Domžale dobavlja prvovrstne harmonije od 2000 din, planine, moderno izdelane 9000 din. Prenovljuje ln ugla-Suje orgle. Zahtevajte cenik ! Naročila in ogled : LJubljana - Komenskega ulica 26-11. (g) mm Hranilne knjižice 3*/» obveznice tn druge vrednostne papirje kupuje Id plača najbolje BANČNO. KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Dijaki Popolno oskrbo za Šolsko leto 1939-1940 iščemo za našega 11 letnega sina pri družini profesorja, ki ima 13—15 let starega fanta. - Ponudbe na Janko Novak, tovarna pletenin, Radovljica. (D) mm\ Vrtnarskega vajenca sprejmem takoj z vso oskrbo. A. Brečko, Jesenice. (v) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovaleo — Cesta 29. oktobra St. 6, telefon 87-33, Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hlfl ln vil. . Pooblaščeni graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. PREIZKUSEN IN DOKAZAN RECEPT ZA BREZHIBNO POLT EVO dokazano sredstvo, s katerim boste tudi najtemnejšo in najbolj hrapavo kožo napravili mehko, belo in gladko, se rešili za. jedalcev !n razširjenih znojnic ter dobili divno polt. Neka slavna gledališke umetnica se je pesluževala tega recepta, da si je ohranila videz mladosti, ln je še v starosti 70 let Igrala uloge mladih žena. Eden del čiste smetane od mleka, digerirane s pankreatinom. se zmeša z enim delom digeriranega oljčnega olja, potem pa se zmeša z dvema deloma najboljše kreme. To Vam lahko pripravi Vaš lekarnar, a pripravljanje take male količine je zelo drago. Bela krema Tokalon (ki nt mastna) vsebuje smetano mleka, digerirano ln specialno pripravljeno z oljčnim oljem, da redi Vašo kožo. To je prava hrana za kožo. Kožo redi in v presenetljivi meri ji vrača mladostno svežino. Zgoraj naslikana mlada dama nam piše: »Komaj sem mogla verjeti svojim očem. Po tridnevni uporabi kreme Tokalon mj je koža postala jasna, sveža ln lepa«. Poizkusite kremo Tokalon (ki nI mastna) — znameniti preizkušeni ln dokazani recept za lepoto polti. Zdaj Jo že uporabljajo vsako Jutro milijoni žena v vseh državah sveta. S kremami Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni, ali pa se denar vrne. 4- S potrtim srcem naznanjamo, da je naš preljubljeni sin, brat nečak, vriuk ln pravnuk, gospod JVifto Gabrijetčič bivši gojenec, narednik pomorske vojne akademije dne 25. Julija 1939 ob 21.45 minut, komaj 24 let star, po dolgi ln mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno zaspal za večno Pogreb bo v četrtek, dne 27. Julija 1939 ob 3 popoldne. /Sadušnica bo darovana v petek, 28. julija, ob 7 zjutraj. Žalujoči starši: MARIJA ln FRANJO DUŠAN, BOJAN, BOŽO ln VLADICA, bratje ln sestra ln vse ostalo sorodstvo PREVIDEN S SV. ZAKRAMENTI IN VDAN V VOLJO BOŽJO NAM JE UMRL GOSPOD SIMONCIC JOŽEF POSESTNIK NA BREGU PRI LITIJI POGREB BLAGEGA POKOJNIKA BO V PETEK 28. JULIJA OB 7 IZ H1SE ŽALOSTI NA ŽUPNIJSKO POKOPALIŠČE V SMAR TN EM PRI LITIJI. MOLITE ZANJI BREG PRI LITIJI 26. JULIJA 1939. ŽALUJOČI SIMONČIČEVI Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Jože KramarIČ Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčij IHIBDANA Mariborski festival - odkritje narodnih običajev Prireditev mariborskega tedna se bo letos začela z velikim festivalom narodnih običajev in obredov. Prvi nastop bo v soboto i. avgusta ob pol 6 zveter, drugi pa v nedeljo 6. avgustu ob 10 dopoldne. Oba nastopa bosta na stadionu SK Železničarja. V soboto ob tri četrt na 12 bo prišla v Maribor tudi močna belokranjska skupina, ki bo šla v sprevodu in v narodnih nošah skosi Maribor. V nedeljo ob 9 bo skupen obhod okrog 250 nastopajočih po Mariboru. Nato pa bo festivalska prireditev. Za obisk mariborskega tedna In festivala je dovoljena četrtinska vožnja in znašajo celotni stroški za vožnjo iz Ljubljane, sedež na festivalski prireditvi in vstopnino 44 din. Pobudo za festival je dalo Društvo prijateljev Slovenskih goric in Društvo Bela Krajina, vso festivalsko prireditev pa pripravlja mariborski Putnik. Tehnično vodstvo prireditve pa je prevzel vodja Folklor-enga instituta Glasbene matice prof. Fr. Marolt. Na festivalskih prireditvah bosta nastopali dve pokrajinski skupini, in sicer belokranjska in štajersko panonska, pri katerih bo sodelovalo skoraj 2M narodnih noš. Nastopi bodo pokazali zanimiva obredja in narodne običaje, ki so se ohranili iz davnih stoletij, ko smo bili Slovenci še člen velike slovanske družine, ki je posedla Srednjo Evropo. Po svojem obsegu bo mariborski festival razširjena oblika festivalov, ki jih je Folklorni institut Glasbene matice priredil L 1935 s Koroškim dnevom in 1. 1930 z Belokranjskim dnevom in ki so pokazali tipična ljudska obredja. Letos pa je črnomeljski festival združil vse belokranjske skupine, ki bodo tudi nastopile v Mariboru. Štajerci bodo na festivalu postavili tri skupine: skupina iz Lancove vasi bo pokazala Orače (po starem), Plesače iu Kiisa (zimsko pomladanske obredne prizore). Skupina iz Sv. Jurija ob ftčav-niri bo nastopila s šterjaki (Podbijanje valeka, zjibanje kliiča in Liikarijsko rilso), v katerih so združeni pomladni obredi. Skupina od Sv. Marka niže Ptuja bo pokazala prleško Kurentovanje (Kurenti, RUsa, Carga, Zlodej, Orači, Medved, Ko-kotiči in LUcije). Četrta skupina je panonska in bo prišla iz Beltincev. Pokazala bo šest originalnih plesov, in sicer: Meštarske plese (Tkalečka, Šo-štarska), Gostuvanjske plese (Točak, Šamarianka in Po zelenoj trati) ter obredno kolo Marko skače... Sodelovala bo originalna muzika iz Beltincev pod vodstvom Ivana Kocipra. Belokranjci bodo nastopili g petimi skupinami: Crnomaljci bodo pokazali Črnega Jurija po starem in kolo Most. Skupina iz Vinice bo nastopila s tremi skupinami Kresnic in kolom. Adlešičani bodo pokazali Kresnice, Kola, Hruške, Jabolka in Lepo Anko. Metličani imajo na sporedu Metliško kolo, Obredni prizor Most, svatske prizore Re-šetca in Robčeci ter obredni igri Kurji boj in Turn. Skupina iz Poljane-Stari trg bo pa pokazala Kresnice in Svatsko kolo. Ker bo mariborski festival doslej največja prireditev, ki bo pokazala naše folklorne zaklade in samobitnost slovenskega življa v najrazličnejših predelih slovenskega narodnega ozemlja, se tudi Ljubljana pripravlja na obisk Maribora za čas festivala. Zaradi tega je na prošnjo pripravljalnega odbora sklical v torek popoldne župan dr. Jure Adlešič sestanek zastopnikov ljubljanskih društev, na katerem je priporočil insp. We-ster kot zastopnik ljubljanskega župana vsem društvom, naj v čim večjem številu napotijo svoje članstvo na festival v Mariboru, saj ima ta prireditev namen vzbuditi večje zanimanje za domače narodopisne vrednote, ki so dokaz naše narodne samoniklosti. Prireditev spada med letošnje res pomembne narodne manifestacije in ima namen dvigniti med tamošnjim prebivalstvom narodni ponos. Na sestanku so zastopniki društev sklenili, da bodo objavili skupen poziv v časopisju. Osnoval se je tudi poseben pripravljalni odbor, za čigar predsednika je bil izvoljen insp. IVester, za podpredsednika pa dr. Bano, predsednik društva Bela Krajina. V odbor so stopili zastopniki vseh močnejših zastopanih organizacij. 1 Slavnostnega cerkvenega sprejema kardinala Hlonda naj se udeleže tudi narodne noše, ki se zbero na stopnišču frančiškanske cerkve na Marijinem trgu, in sicer v petek ob 5 uri popoldne. Želeti je, da prineso s seboj cvetje, s katerim naj obsipljejo kardiuala Hlonda ob njegovem prihodu. 1 Zveza dekliških krožkov poziva članice in mladenke vseh ljubljanskih in okoliških krožkov, da se v čim večjem številu udeleže sprejema papeževega legata kardinala Hlonda v petek oh 5 popoldne na Marijinem trgu. Sprejema se udeležite v krojih. 1 Člani križanske moške kongregarije se zberejo v nedeljo popoldne ob 2 pri zastavi v Škofji (Fiignerjevi) ulici ob škofijskem vrtu. Prosimo, polnoštevilnol 1 Samarijane in samarijanke Rdečega križa pozivamo v petek, dne 28. julija ob 19.30 na važen sestanek na Liceju, Bleiweisova cesta. — Načelstvo. 1 Italijanski časnikar Martini Giuseppe, urednik znanega italijan. lista >Giornale d' Italiac, je prispel v torek zvečer s skupino goriških Slovencev v Ljubljano. Udeležil se bo kongresa in poročal o poteku 6vojemu listu. 1 Okrašena mestna hiša zlasti zvečer v žaru reflektorjev zbuja splošno pozornost, posebna gneča občudovalcev je pa zvečer na razsvetljenem dvorišču, ki je bogato okrašeno e cvetjem in zelenjem. Predvsem gledalci občudujejo z Bokale pre-nešeni Narcisov vodnjak, odlično delo kiparja Rob-be. Podnevi in ponoči pa na dvorišče prihajajo tudi fotografi, da posnamejo ta arhitektonski biser našega mesta. — Pri zaprtju, motnjah, ? prebavi vzemite sjutra, še na prazen želodeo en kozareo naravne >Franz-Jose!< grenčice. 1 Promet električne cestne železnice bo v soboto 29. t. m. in v r.edeljo 30. t. m. zvečer na vseh progah reden do polnoči, da bodo torej vozovi na vseh progah vozili vsakih 6 minut ne pa samo vsake pol ure. Proga št 1 bo obratovala v sol>oto in nedeljo ves dan od St. Vida pa do Ajdovščine, ne ]>a do Gradišča. 1 Živahen tujski promet v Ljubljani. Zadnje dneve je bilo opažati v Ljubljani prav živahno gibanje tujcev iz raznih evropskih držav. Tako je bilo včeraj prijavljenih do 200 tujcev, od teh 87 inozemcev. Nekateri hoteli so popolnoma zasedeni. Inozemci so prihajali iz Italije, Nemčije, Madžarske in Španije. Do 25. t. m. je bilo v Ljubljani že nad 4200 tujcev. Zanimivi so podatki o tujskem gibanju za mesec junij. V juniju je bilo prijavljenih 3943 tujcev iz raznih krajev države in 2690, torej skupaj 6033 tujcev. Prenočnim je bilo 9329. Lahko rečemo, da je Ljubljana dobila od tujcev najmanj okoli 2 milij. din. 1 Martinšrica! Informativni sestanek prijavljenih gojenk bo v petek 28. julija na Liceju v fizikalni dvorani, in sicer ob 9. Odhod v počitniško kolonijo bo v soboto ob 19. Zberite se točno ob pol 19 na neronu gl. kolodvora. — Vodstvo. 1 Rezervni in upokojeni častniki ter vojaški uradniki, ki 6tanujejo v Ljubljani in ki se na dosedanji časopisni poziv niso odzvali, se opozarjajo na tozadevni razglas, ki je nabit na uraani deski glede takojšnje pismene prijave naslednjih podatkov: Priimek, očetovo ime, ime; datum rojstva: vojaški čin; poklic: vojaška pristojnost: stanovanje ter event. telefonsko številko. Kdor tega ne bo storil, bo poklican na odgovor po obstoječih predpisih. 1 S počitniške kolonije v Begunjah pri Cerknici se bodo vrnili fantje danes okoli 4 Avto se bo ustavil na Mestnem trgu in na Rakovniku. 1 Uprava kina Uniona tem potom sporoča svojim cenjenim kinoobiskovalcem, da danes v četrtek in jutri v petek zaradi kongresa Kristusa Kralja ne bo nobenih predstav. I Lepe štajerske marelice 6 din kg. Kham Franc, Kongresni trg 8 l Združenje s»lio-črke«likarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani obvešča interesente, da l*>do v kratkem pomagalt-ke preizkušnje iz vseh navedenih strok. — Neko'kovane prošnje je poslati do 15, avgusta t. I. v tajništvo, Vegova ul. St. 8. Priložiti je: Potrdilo o trajanju učen|a, potrdilo o vplačani oprostnini ter odhodno izpričevalo obrtno nad. šo'e. Taksa za preizkušnje znaša 50 din. 1 Gasilski kongres. V dnevih od 13. do 15. avgusta t. 1 se vrši v Ljubljani gasilski kongres Pripravljalni odbor za kongres vljudno prosi vse Ljubljančane. da prijavijo odvisna stanovanja za goste. Prijave »prejema: Kongresni odbor gasilske zajed-nice, Tvrševa cesta 29-11. I Za mestne reveže je daroval g. D, trgovec e oreuiogom in kurivom f Čchin, VVolfovi ulici voz žaganih drv v vrednosti 360 din. Mestno poglavarstvo izreka darovalcu najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. 1 Z ljubljanskega trga. Včerajšnji tržni dan je bil bogato založen z vsemi živili in drugimi potrebščinami. Na trg prihaja novo sadje v veliki izbiri, tako jabo.ka, ki so letos dobro obrodila po mnogih krajih in ki so kvalitetno prav lepa. Cene jabolkain so od 4—7 din kg. V obilju imamo na trg u raznovrstnih hrušk od slabih do najfinejših po 3—6 din kg. Ker je na trgu vedno več bosanskih sliv na izbiro, so cene padle. Slive so sedaj po 5—C din kg. Pred tedni ie bilo grozdje še drago ko iefrati. Sedaj je bilo grozdje — muškat žo po 10 din kg. Domače breskve od sostrske, do- brunjske. dolenjske in štajersko strani »o po 4 do 6 diu kg. Domače marelice so po 7—9 din. Nekatere ljubljanske vrtnarice so prinesle na trg zelo lepe marelice, ki so imele izredno dober aroma, češnje so izginile. Pred dnevi so bile 6» naprodaj .a se jih ni nikdo dotaknil. Borovnice eo po 2 din liter, maline pa po 5 din liter. Paradižniki so bili |»o 5 din kg. Prav mnogo je bilo na trgu paprike, ki je po 0.50 komad. Krompir je bil |>o 1 — 1.25 din na debelo, ua drobno po 1.25—1.50 dinarjev kilogram. 1 Karambol kolesarja z motociklom. V torek zvečer se je peljal po Dolenjski cesti s kolesom gostilničar Omalien Jože z Dolenjske ceste št. 35. Nasproti mu je privozil motocikel in po nesrečnem naključju sla trčila drug ob drugega. Pri karam-bolu je kolesar odletel s tako silo ua tla, da si je zlomil desno roko pod komolcem. I Tri mlade \lomilce in potepuhe je te dni prijela ljubljanska policija Izkazalo sc je, da sta dva bratca Štefan in Stanko, prvi star 19, drugi pa komaj 14 let, v družbi s tretjim tovarišem Janezom zagrešila celo vrsto manjših vlomov v Ljubljani in po deželi. Trojica je kradla kakor srake. Tako so se lotili starega železa v javnih skladiščih v Ljubljani. V Kolodvorski ulici so poskusili z beračenjem, pa so mimogrede hoteli odnesti z nekega podstrešja železno pečico. Uspešno so s četrtim pomagačem vlomili v paviljon Volga na velesejmu pred dobrim tednom in odnesli jestvine, sladkor, marmelado in nekaj že-leznine. Celo zobotrebcev niso pustili na miru. Samo tam so napravili škodo za 2500 din. V drugem paviljonu so obiskali stanovanje nočnega čuvaja Petkovška in mu odnesli za 1000 din obleke in perila. Potovali so tudi po deželi. Tako so šli mimo Litije proti Stični in kradli, kar se je le dalo. Iz Stično so šli Čez Trbovlje v Celje in Ptuj, kjer so v ptujski okolici v gostilni ukradli denarnico, v kateri Je bilo nad 500 din. Z denarjem so se odpeljali v Maribor, od tod pa v Zagreb. Ko je zmanjkalo drobiža, so se vrnili v Slovenijo, kjer so jih po nadaljnjih tatinskih poskusih v Šmarjeti pri Novem mestu spravili na varno. Murska Sobota Iz Francije se je vrnil naš rojak Izseljenski duhovnik g. Camplin. Ostal bo pri nas do konca tega meseca. G. Camplin so bo udeležil zasedanja Iz.seljenske zbornice v Ljubljani. Ves čas svojega bivanja doma v Bogojni pa daje g. Camplin sporočila naših izseljencev njihovim domačim. V ponedeljek 31. t m. pa bo v Murski Soboti v pisarni Rafaelove družbe sprejemal pritožbe In naročila od svojcev izseljencev, katera l>o ponesel delavcem v Francijo. Obenem z g. Camplinom se je vrnil tudi prijatelj naših izseljencev jurist g. Casar France, ki se z ostalimi slovenskimi izobraženci v Parizu mnogo trudi za zboljšanje položaja naših delavcev v Franciji. Izseljenci želijo obema socialnima delavcema prijelue počiluice v domovini. Zborovanje narodov v frančiškanski dvorani Na »Španskem večeru" so prinesli pozdrave vsi zastopniki narodov, vsak v svojem jeziku Ljubljana, 26. julija. Nocojšnje zborovanje VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v frančiš-kanski dvorani je bila tako lepa in iskrena manifestacija bratske krščanske mednarodne vzajemnosti, kakor je Ljubljana še ni in tudi najbrž zlepa ne bo doživela. Sprva je bilo na sporedu nocojšnjega zborovanja samo predavanje kanonika Saneh a z Malorce, potem pa je kongresni odbor sklenil, da se nocojšnje zborovanje izrabi tudi za pozdrave različnih inozemskih udeležencev kongresu. Tako smo slišali nocoj nadvse tople in prisrčne, radostne in vesele, odločne in možate besede, j>a tudi nekaj grenkih in iskreno sočutje vzbujajočih pozdravov, ki so jih v najrazličnejših jezikih govorili na odru zastopniki posameznih katoliških narodov. Množica, ki je dvorano do zadnjega kotička napolnila, je kot najbolj občutljiv potresomer beležila te pozdrave z viharnimi, zdaj pa zdaj tudi v globokem sočustvovanju porojenimi ovacijami. Zl>orovanja so se udeležili vsi škofje, ki se mude na kongresu, in mu dali tako še poseben poudarek. Začel je z!>orovanje predsednik kongresa dr. Leotiid Pitam je, ki je kot prvemu dal besedo gostu, ki je prihitel na kongres iz najbolj daljne dežele, kitajskemu škofu Damjanu C e n g u. Večminutni burni pozdravi eo pozdravili daljnega gosta. Škof Čeng je izrekel )>o-zdrave najprej v svojem materinskem jeziku, nato pa še v francoščini. Dejal je, da prinaša tople pozdrave iz daljne uboge in težko preizkušene Kitajske, ki jo pustoši strašna vojna, ler se v imenu milijonov katoliških Kitajcev zahvalil za lep sprejem in iskreno pozornost, katere je kot zastopnik kitajskih katoličanov deležen na ljubljanskem kongresu. Zaključil je svoj pretresljivi pozdrav z vročo željo, naj bi Kristus Kralj blagoslovil njegovo ubogo domovino in vse ostalo trpeče človeštvo. Za njim je pozdravil kongres v bolgarščini v imenu bratskih katoliških Bolgarov unijatski škof iz Sofije Kirilo K u rte v, ki je v temperamentnem govoru na koncu izrazil željo, da bi se z veliko vnemo pospešilo delo za združitev katoliške Cerkve s pravoslavno. Nato je izrekel pozdrave zastopnik madžarskega naroda bivši madžarski ministrski predsednik ler prvi podpredsednik kongresnega odbora dr. H u s z a r. Govoril je nato še v nemščini v ognjevitih besedah o nalogah sodobnega krščanstva. Poudarjal je med drugim, da kristjani ne smemo biti bojazljivoi. ampak pripravljeni na velike žrtve, na mučeništvo. Spomnil se je tisočev in desettisočev krščanskih mučenikov, ki so izkrvaveli v Rusiji, Španiji, pa tudi v drugih deželah. Pri tej priliki je postavil za vzor in so v toplih besedah spomnil svojega dobrega političnega prijatelja iz sosedne bivše države, ki jo kot pravi mučonik izkrvavel za svoj narod. V nadaljnjem je poudarjal potrel>o krščanske ljubezni med narodi, ki edina nioie prinesti med njimi s|»razutn in mir. Sem zavesten patriot, je poudaril, ker me tako uči krščanska vera, toda obenem vem, da nad vsemi nacionalizmi stoji Kristus in da nad Kristusom in nad Cerkvijo ni ničesar v svetu. Naš siml>ol je pravi križ. razpelo s svetim mučeniškim telesom našega Odrešenika. Na koncu je s povzdignjenim glasom poudaril, da je spričo nevarnosti, v kateri je krščanstvo Evrope, naloga in dolžnost vseh krščanskih narodov, da se združijo v mogočno fronlo proti vsem sovražnikom krščanstva. Ogitievile in b'ht-ne besede madžarskega zastopnika je množica neprestano prekinjala z viharnimi aplavzi, na koncu pa jih je nagradila z dolgotrajnim ploskanjem. Msgr. V e lč i 8 je nemškem jeziku pozdravil kongres v imenu goriške nadškofije. Ganljive prizore je zbudil s trpkim poudarkom izrečen |>ozdrav zastopnika bratskega češkega naroda, kanonika J e m e I k e iz Olomuca. Nato so pozdravili kongres še dr. M a n d i č v imenu generala frančiškanskega reda Leonar-dija Mariabelle, ki je govoril v latinskem in hrvatskem jeziku. Prof dr. K ol a r e c je govoril v imenu hrvatskih katoličanov. Prof dr. Kozina A hram pa je v imenu romunske Katoliške akcije govoril v italijanskem jeziku. Slednjič je podal predsednik besedo kanoniku dr. S a n c h u z Malorce. Kanonik dr. Sancho je v nemškem jeziku z izredno retorično sposobnostjo in silo razvil in razčlenil pred poslušalci pravo podol>o špansko državljanske vojne. Množica ga je nagradila z burnim odobravanjem. Za zaključek so zborovale! zapeli še veličastno himno Kristusovega kraljestva: »Mogočno se dvigni...« POUDRE PARIŠ. Priljubljen puder 1'arižanke I Dve smrtni nesreči na cesti Maribor, 26. julija. Zadnje čase se neverjetno množijo primeri žrtev cestnega prometa. Poleg manjših karambo-lov in trčenj se žal dogajajo često tudi smrtne ne-steče. Dve takšni usodni nesreči sta se pripetili v nocojšnji noči ter sta obe zahtevali človeška življenja. Na cesti od Mclja v Sv. Peter je obležal kot žrtev nesreče 30-lctni zidarski delavec Anton Mli-narič. Dogodek se je odigral izven mestnega po-merija pod Meljskim hribom, tam kjer je cesta stisnjena med strmino in med Dravo. Mlinarič je bii zaposlen pri ljubljanskem gradbenem podjetju Gabrijelčič, ki zida v Mariboru carinarnico, v Gor. Radgoni pa neko drugo stavbo. Mlinarič ie bil premeščen k delu v Gornji Radgoni ter bil včeraj moral oditi na ivojo novo službeno mesto. Včeraj je dobil mezdo ter «e je zadrževal v mestu v raznih gostilnah Šele ponoči se je hotel odpraviti na pot ter je v Meliu silil na nek avto, ki se ic z večjo družbo odpelial proti St Petru Ker ga niso sprejeli na avtomobil, ie odkolovralil pel po cesti ob Dravi. Isti avto pa se je čez malo ča6a vračal nazaj v mesto. Pod Meljskim hribom sta se Mlinarič in avto srečala ter je prišlo do usodnega trčenja. Mlinariču «o kolesa polomila vse ude, strla hrbtcnico ter razbila glavo, tako da ie obležal na mestu mrtev. Nesreča se ie pripetila okrog 3 zjutraj. Ponesrečenca so danes zjutraj zapeljali v pobreško mrtvašnico. kjer bo truplo na odredbo drž. tožilstva obducirano. Mlinarič zapušča ženo in troje otrok. Druga smrtna nesreča se le pripetila na državni cesti pri Fali Obratovodja Fale Grieser ie našel na cesti ponoči nezavestnega človeka, ki ie ležal v mlaki krvi. Vso glavo ie imel ranjeno. Poklical ie telefonično mariborske reševalce, ki so ga zapeljali v bolnišnico v Maribor. Nesrečnež pa sc ni več zavedel ter ie danes zjutraj ob 9 umrl. Imel je razbito lobanjo. Ugotovilo se je, da je to 47-letni zidarski pomočnik Ivan Serblin iz Selnice ob Dravi. Ni pa še ugotovljeno, na kakšen način se je ponesrečil Zelo verjetno je, da ga je povozil nek nemški avto, ki ga je potem pustil na cesti. Avto so zadržali orožniki v Dravogradu. Celje c Sprejem kardinala-legata dr. Avgusta Hlonda v Celju. Jutri v petek ob 3 popoldne sc bo peljal z brzovlakom skozi Celje zastopnik sv. očeta na kongresu Kristusa Kralia kardinal-legat dr. Avgust Hlond. Na celjskcm kolodvoru ga bodo pozdravili zastopniki oblasti, duhovščina in zastopniki društev. Vse Celjane vabimo, da v počastitev zastopnika sv. očeta izobesijo zastave, obenem pa vse Celjane vljudno vabimo, da se udeleže sprejema kardinala-legata, da mu tako pokažemo veselje, da je ravno on prijel med nas. c Taborne knjižice za kongres Kristusa Kralia v Ljubljani se dobijo v opatijskl pisarni na Slomškovem trgu. c Koncert poštarske godbe. Celjska poštarska godba priredi drevi ob 8 v celjskcm mestnem parku koncert. Vstopnine ni. c Gradnja mostu čez potok Bolsko. Občina Sv. Jurij ob Taboru gradi čez potok Bolsko v tiru občinske ceste — Tabor — Pondor nov most. Most bo 24 metrov dolg in 5 metrov širok ter bo imel betonske opornike in podpore, drugače pa bo iz hrastove konstrukcije. Za gradnjo ie pnsneval okrajni cestni odbor v Celju 50 000 din, 15.000 din ministrstvo ra gradbe, ostalo pa šentjurska občina c Poročila sta se v Koprivnici pri Raihenbur-gu ccljski trgovec g Požencl Dominik in gdč. Ve-hovar Anica, ugledna hčerka Vehovarjeve družine iz Koprivnice Novoporočencema želimo obilo božjega blagoslova in sreče! c Ureditev dela občinske ceste na Zgornji Hu-dinji. Celiska mestna občina razpisuje oddajo vo-ženi za posipanic ceste v Zg. Hudinii od Polnerja do Planinška Posipni materijal pride vpoštev drobci opeke iz Celjske opekarne in savinjski pro-dec s proda Potrebno bo ca 100 kub. posipa. Ponudbe ie vložiti do vključno 31. julija. c Celjska mestna občina razpisuje dobavo in isntalacijo železnega kotla za centralno peč v ljudski Soli za šo'ski okoliš II. v Celju. Ponudbe je vložiti do 31. julija do 10 dopoldne na mestnem poglavarstvu. H MARIBOR Meščani! V petek 28. t. m. potuje skozi Maribor kot zastopnik sv. očeta na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani Nj. Eminenca kardinal dr Avgust Illond. Na kolodvoru l>o prirejen visokemu dostojanstveniku slovesen sprejem ob 13.30. Mestna občina bo njemu v pozdrav okrasila poslopja z državnimi zastavami. Vljudno vahim meščane, da store isto na svojih hišah v petek opoldne. — Zupan dr. Juvan. m Mariborska katoliška društva se pozivajo, da pošljejo k sprejemu kardinala legata Hlonda jutri, v petek, ob pol 2 na glavni kolodvor zastopstva z društvenimi zastavami. m K sprejemu kardinala legata Hlonda na peronu pridejo ob pol 2 popoldne Zastopniki oblasti in organizacij, ostalo občinstvo pa ima prost dostop na peron od pol 2 daljo. m Maribor ob petletnici smrti generala Maistra. Preteklo je pet let, kar je izdihnil mariborski junak, general Rudolf Maister-Vojanov. Petletnice njegovo smrti se je včeraj Maribor slovesno spominjal. Organizacija Maistrovih borcev je priredila spominsko proslavo. Dopoldne ob 0 je bila v frančiškanski cerkvi zadušnica. Popoldne ob pol 6 so se zbrali Maistrovi borci in številno občinstvo na Pobrežju na mestnem pokopališču, kjer počiva pokojni mariborski junak v grobnici. Oroh sta krasila krasna venca Društva Maistrovih borcev in Narodne odbrane v Mariboru, številni udeleženci ku prinesli s seboj cvetje, s katerim so zasuli grob. Spominsko proslavo so začeli pevci mari- borske Ipavčeve župe, ki so zapeli pesem slovenskih fantov »0i Doberdobc. Nalo je govoril upokojeni podpolkovnik Cvirn, za njim so govorili še drugi. Ob zaključku so zapeli mariborski pevci. m V mariborski stolni in mestni župnijski cerkvi bo v nedeljo popoldne ob 17 pri popol danski pobožnosli darovanje za novomašnika Ivana Kranjca, ki odide na dušnopastirstvo v Dalmacijo. m Okrajno glavarstvo Maribor desni breg poziva vse lastnike orožnih listov, da čim prej poravnajo banovinsko takso za leto 1939. m Stanovanja za Mariborski teden. Stranke, ki želijo za časar Mariborskega tedna oddati sobe. naj jih prijavijo stanovanjskemu uradu MT najkasneje do sobote 29. t. m. v prostorih Putnika v mestnem gradu. m Izlet s avtobusom k Sv. Trojici v Slovenskih goricah priredi Poselska zveza v Mariboru v nedeljo 30. t. m. Odhod ob 14 izpred frančiškanske cerkve, povratek oh 20. Sprejemajo se tudi nečlanice. Prijave: Kokošinek, Slomškov trg 11. m Tudi v Mariboru stavka pekarskih pomočnikov? Kakor smo poročali, traja v Mariboru že nekaj časa spor med pekovskimi mojstri in po močniki zaradi kolektivne pogodbe. Ta spor se je zaostril ter seitaj preti že stavka v pekovskih obratih. Pomočniki zahtevajo, da bi mojstri spre jeli njihov načrt kolektivne pogodbe brez vseli omejitev, d oči in so mojstri pripravljeni sprejeti večino zahtev, vendar pa v nekaterih točkah ne soglašajo s pomočniki. Na vsak način bi bilo umestneje, če bi se dosegel v tem vprašanju kompromis. • m SSK Maraton priredi izlet v Šmarje pri Jelšah ter k Sv. Roku v nedeljo 13. avgusta r. avtobusom. Ker bo ta dan v Šmarju mladinski tabor, ie priložnost, da se izleta udeležijo tudi drugi člani ZFO oziroma ZDK. Prijave spaejema Joža Smerdel, Gosposka 23. KULTURNI OBZORNIK Tri razstave v Gornji Italiji 3. Leonardo da Vinci v Milanu Milanska razstava Leonarda da Vincija spada med največja manifestacije italijanske znanosti in umetnosti. I'o besedah maršala Badoglie je Leonardo simbol m početnik italijanske znanosti in tehnike, ki sta še danes temelja moderne italijanske civilizacije.« Razstava Leonardovega dela je združena z razstavo italijanskih izumov pod naslovom »Od Galilea do Marconija.« Sedež razstave je v Palazzu delPArte. Leonardo je izčrpno prikazan predvsem kot tehnik in učenjak in obiskovalec dobi vtis, da je prirediteljem šlo v glavnem zato, da prikažejo nadčloveško, naravnost božansko sposobnost tega največjega renesančnega veleuma Italije. Prav zato je stopilo v ospredje Leonardovo prizadevanje v znanosti in tehniki. Od vojne tehnike, preko matematike, astronomije, geologije, geografije, hidravlike, botanike, optike, akustike, anatomije, urbanistike in arhitekture, vse je nazorno prikazano v originalnih risbah, povečanih fotografijah in predvsem v izvršenih modelih iz vseh teh strok, ki imajo namen dokazati, da vsi ti načrti niso le na papirju možni in ustvarljivi, ampak da v resnici morejo dostajati in kar je glavno — funkcionirati! Kes ogromen in odlično razstavljen materijal, ki je Leonardovo nadčloveško zmožnost prikazal v celoti. Projekte, ki si jih je zamislil Leonardo o pokritih vojnih vozovih, o grmečih puškah in hnm-bardah, o ladjah, ki se potapljajo in o letalnem stroju, je uresničila šele moderna doba v obliki tankov, strojnic, podmornic in letal. Problem sodobnosti je rešil ie Leonardo. Nadvse zanimivi so arhitekturni in urbanistični načrti, posebno načrti mestnih planov v dveh etapah, s pod- in nadvozi. V arhitekturi pa je Leonardo izrazit renesansist, ki mu živi pred očmi ideal osredotočenega prostora s centralno kupolo in enakomerno okoli nje razporejenimi stranskimi prostori. Popolno sliko je nudila razstava o Leonardu anatomu in perspektiviku. Anatomijo študira iz dveh vzrokov: zaradi veselja do predmeta samega, vse pozornosti so vredne risbe živčevja ali notranjih organov, prav tako njegove embriološke študije, drugič pa zato, da znanstveno zajame človeško telo v njegovi anatomski pravilnosti in lepotni popolnosti (primerjaj njegov kanon človeškega telesa), ki ga je rabil za svoje kiparsko in slikarsko delo. Leonardo umetnik se zdi na prvi pogled slabše predstavljen. Več važnih del kot Mona Lisa. Madona v jami. Sv. Ana Samotretja in sv. lli-eronim ni na razstavi. Vseeno pa je Leonardo v razmerju de Verrochia in v razmerju do slikar- skega in kiparskega problema zadovoljivo predstavljen. Pravtako je zanimiva zbirka St*) slik njegovih učencev in [»snemalcev, ki so zbrani v posebnih oddelkih, izza teh se ogromen Leonardov duh pokaže v svoji polni moči in so spričo njega tudi Luint, Sodoma, Bolkratio in drugi le ne-okorni in nepomembni posnemovalci. Leonardo je ena najmočnejših osebnosti v zgodovini zapadnoevropske umetnosti. Njegovo delovanje se razvija v dveh smereh v teoriji in praksi. V svojem delu Traktat o slikarstvu«, je svojemu slikarskemu in kiparskemu delu pod-stavil znanstveno podlago, ki preiskuje zakone svetlobe in teme, ter linearne in zračne perspektive. Leonardo stopi v zgodovini slikarstva na pragu med zgodnjerenesančnim realizmom, ki je značilen za čas od Masaccia do konca 15. stol. in med visoko renesanso, ki je uresničila le polni ideal človeškega telesa do najvišje popolnosti v Leonardovem mlajšem sodobniku Michelagelu. Leonardo je, oprt na svoje znanstvene študije, utrdil znanje anatomsko pravilnega obvladanja človeškega telesa, z novo točno pozicijo geometričnih likov, trikotnika in piramide, povezal figure v logično skupino in dvignil njeno učinkovitost, uredil odnos figur do prostora, katerega si je še prej osvojil v njegovi globinski razsežnosti na podlagi znanstveno-geometrične perspektive. 7, enotno osvetljavo je potem dosegei enotnost upodobitve v dejanju, prostoru in optičnem pojavu in tako dosegel ideal, za katerim je stremelo zapadnoevropsko slikarstvo. Poleg vsega tega pa je Leonardo psihološko poglobil izraz človeškega obličja, do česar se je povzpel s svojimi karakternimi študijami. Vse te osnovne sestavine Leonardove umetnosti so klasično združene na njegovi Zadnji večerji, ki je ena največjih in najboljših ustvaritev svetovnega slikarstva. Tu je v zaprtem prostoru, ki ga obvlada z linearno perspektivo, združil v zunanjo obliko 5 trikotnikov, skupine Učenika in učencev in jih med seboj psihološko povezal na tako globok in prepričevalen način, ki je bil sploh kdaj dosežen v zgodovini slikarstva. Učeni-kove besede »Eden izmed vas me bo izdal«, so odjeknile v dušah dvanajsterih in odsev te duševne razburjenosti se kaže na obrazih apostolov na način, ki ustreza karakterju posameznika. Med Učenikom in izdajalcem pa so te besede sprožile psihološko gesto rok, ki se srečata ob skledi, kamor bosta takoj nato omočili kruh. Leonardo je globok umetnik, eden največjih titanov duha, kar jih pozna slikarstvo zapadne Evrope. Razstava je odprta do 1. oktobra. J. O. Mednarodni kongres csperantistov bo letos v Rernu v Švici, in sicer od '29. t. m. do 5. avgusta, a kongres bo že 31. po številu ter se je nanj kljub politični situaciji v današnji Evropi priglasilo že 700 delegatov iz 30 držav. l>r. Ivo Lapenna: Esperanto u deset lekcija. Potpuna gramatika medjunarodnog jezika. Zagreb 1939. — .le to že druga močno razširjena izdaja znanega esperantskega učbenika, ki ga je pred desetimi meseci vprvič izdal dr. Ivo Lapenna. Ze to je znamenje, da je slovnica naletela na dober odjem ter se razširila med hrvatskim in srbskim narodom. Poleg gramatičnih pravil ima slovnica tudi mnogo praktičnih zgledov, ki olajšujejo učenje jezika. Vsaka lekcija ima tudi praktični do-stavek. V drugem delu so vaje iz esperanta tako sestavljene, da učenec bere zgodovino esperantskega gibanja ter se obenem, ko se uči, tudi že navdušuje za ta umetni jezik. Kdor se zanima zanj, mu bo knjiga dobro dopolnilo naših, prav tako dobrih esperantskih slovnic. Ta učbenik na 128 straneh je izdal Klub esperantskih akademi-čark v Zagrebu ter stane 10 din. Mornarički glasnik (za maj in juni) prinaša naslednjo vsebino: Milan Domajnko: Rad podmornica u l>orbama za Dardanele, Anton Razinger: Razni načini računanja višine i azimuta, Blagoje Uščumljič: Mogučnost napada bojnim otrovima na ratne brodove i zaštita od njih, Fridrih Bambič: 1'rimena radiotelegrafije u obaveštajnoj službi, Ivan Konic: Protiaeroplanska odbrana flotnih sa-stava pomoču »protiaeroplanskih brodovat, inž. M. Mikulčič: Kotlovi za srednje i visoke pritiske, Albin Semen: Svetska konferenc.ija za telekomunikacije u Kairu 1938 g. Ostali del je posvečen kritičnim ocenam knjig, ki se nanašajo na pomorstvo, dalje novic iz pomorskega znanstvenega življenja, bibliografijo itd. Časopis izdaja Stab mornarice, urejuje ga pa konlraadniiral Julijan Lute-roti v Zenuinu. Iz znanstvene zapuščine pokojnega profesorja Miloša \Veingerta v Pragi. Pokojni vodja slovanskih seminarjev praške univerze dr. Miloš \Vein-gert je bil neumoren delavec na več poljih kulturnega udejstvovanja. Tako je bil znati kot folklo-rist. glasbenik, muzikolog, literarni kritik, neumorni organizator slavističnih ved. izdajatelj akademskih učbenikov, najbolj pa je delal na svojem specialnem olju, ki ga je predstavljala tudi njegova stolica na univerzi: starocerkvenoslovan-si;a filologija. Njegovi učenci sedaj pišejo znanstveno oceno njegovih del, obenem pa pripravljajo tudi njegovo znanstveno zapuščino. Prof. Kurz piše v št. 3.-4. »Časopisa pro moderni filologii« o VVeingertovih znanstvenih načrtih pred smrtjo. Hotel je izdati zbornik, ki bi strnil vsr njegove izsledke ter rezultate drugih čeških znanstvenikov o starocfrkvenih čeških spomenikih najstarejše dobe. Ta zbornik je že dolgo časa pripravljal ter ga bo mogoče na podlagi ohranjenih koncepcij v celoti izdati. O tej skupini znanstvenikov se lahko reče, da so se pozitivno uveljavili pri ocenjevanju najstarejših čeških literarnih spomenikih ter so prinesli novo luč v to tako omalovaževano in ne-cenjeno dobo. Weingert sam pa je pripravljal tudi še nove študije za osvetlitev stare češke pesmi »Hospodine pomiluj ny«, ki se je razširila po vsem slovanskem svetu in katere vznik jp on postavljal v 11. stoletje. Iz njegovih privatnih opomb vedo njegovi učenci, da jo je smatral za pesniško veledelo. Obenem z njo je zasledoval tudi vznik svetovaclavskega korala. Prof. Kurz pravi, da je tudi pripravljal življenjepis in oceno dela svetih bratov Cirila in Metoda, kar bi gotovo zanimalo tudi nas. Pripravljal je tudi tri zvezke »Priročnika slovanskega jezikat ter je zbiral in urejal staroslovanski slovar. Mislil je tudi na izdajo slaroslovanskega evangelistarja v normalizi-ranem prepisu. Glavno pa se je pripravljal na spis o »Zgodovini slovanskih apostolov«, s katero je hotel nadaljevati delo svojega prednika prof. Pa-strnka. ki ga je nasledil na praški stolici. Iz vsega tega vidimo, da je resnično velika škoda tako za češko, kakor tudi splošno slovansko filologijo, da je umrl ta veliki učenjak, pravi naslednik velikih slavističnih predhodnikov, kakor so bili Miklošič in .lagič, pa tudi naš Murko, katerega je v vodstvu praških slavističnih seminarjev po njegovi upokojitvi nasledil pokojni prof. \Vcingcrt. Priročnik francoske katoliško literature od I. 1870. do danes. Tak je naslov novi izdaji tega odličnega priročnika francoske literarne produkcije novejšega časa (Manuel de la Litterature catholique en France de 1870 a nos jours, Editions Spes-1'aris. str. 403, 1939. cena 25 frc.). Ze svoj čas I. 1925. je izšla prva izdaja takega priročnika, celo ilustriranega, kjer so sodelovali najodličnej-ši francoski katoliški kulturni delavci. Ta izdaja, ki ima isti naslov — samo. da ni ilustrirana — ni suh ponatis prve, temveč se močno razlikuje tudi po novih sotrudnikih ter po docela novih področjih, kakor sta kino in radiofoniia. Samo nekaj so-t rud ni kov prve izdaje je ostalo v tej izdaji, sicer pa je napravilo obračun s katoliškim kulturnim udejstvovanjem več novih znanih moči. Predgovor je napisal Jožef Ageorges, kjer obravnava ravno razlike prve in te druge izdaje ter predstavlja so-Irudnike nove izdaje. Nato pa sledi pregled posameznih kulturnih področij. Prvo poglavje daje pregled katoliškega pesništva v teh letih in ga je spisal Louis Chaigne. Drugo obravnava katoliško gledališče (Pierre Dumanine), tretje, kino in radio (Paul Cezan), četrto katoliški roman (gdč. Teillard Chambon), peto katoliško zgodovino (Chainoe Aigrain). šesto kritiko (Armand Pravici), sedmo katoliško časnikarstvo (Jean Morien-val), osmo katoliško govorništvo (P. Landes), deveto katoliško filozofijo (Paul Archambault), deseto pa katoliško versko in mistično literaturo, ki jo je obdelal znani akademik Henri Bremond. ki je prvi izdaji 1. 1925. pisat tudi predgovor. Vsi članki imajo dopolnila zadnjih 15 let. Zaključno besedo o celotni izdaji pa je napisal Slovencem zelo naklonjeni dosmrtni član francoske akademije znanosti in umetnosti, ki je napisal predgovor našemu prevodu Jurčičevega Jurija Kozjaka, Georges Govau, in sicer o katoliškem preporodu v francoski književnosti sploh ter njega smislu. Tako se ta priročnik francoske katoliške kulturne delavnosti prav lepo pridružuje najnovejšim antologijam katoliškega pesništva in pripovedništva. o katerih smo že govorili v naših dnevnikih in revijah. Ne moremo pa kaj, da ne bi na tem mestu citirali uvoda- v poglavje o katoliški poeziji, kjer da:e pisatelj Louis Chaigne odgovor na to: Kaj je katoliška poezija, takole (str 19—20): »Katoliška poezija je vcepljena na dogmo. Ona dobiva svoj cvet iz liturgije in uspeva v svetem žaru zakramentov. Ona razvi;a svoje bogastvo na podoben način, kakor Čredo svoie trditve. Ona poveličuje sveto Trojico Očeta stvarnika. Besedo, ki jo je rodila Devica. Duha od katerega je Devica spočela, Križanega od ljubezni, od mrtvih Vstalega v vsem svojem veličastvu Vrhovnega sodnika. Cerkev, ki odpušča grehe. Občestvo svetnikov Večnost, ki je naš cilj in naša iz;>olnitev. Ona opeva naravo ir odkriva v njei vidna znamenja nevidnih stvari Ona opisuje ljubezen, ki nekaterim navdihne popolno žrtev samih sebe. ki druge dvigne, da se navežejo na ženo in ustanovijo svoje ognjišče. Ona oznanja tako ollar in ogn.išče, se zanima za države in domovine. Povsodi razprostira čar krščanskega reda. luč. ki je od Boga prišla in se k Bogu vrača Katoliška poezija se zanima tudi za vsemirske sile. za igro nebesnih teles. A prav tako jo najdemo v tesni zvezi s tajnimi gibanil duš, z nepopisnimi doživetji notranjega življenja, r izrazi veselja in borhami. z bridkostmi in upi nagega mesenega srra Ona izpovedute tudi vse težn e in vse gotovosti »človeka, ki je sposoben Roga«. Katoliška poezija ni nikakšna zabava, niti tratenje časa esletov. Ona ima svoje sveto poslanstvo. Ona je podoba vsega, kar nosimo v sebi najvišjega in najbolj vzvišenega, ona sloji tam. kjer s shajala človeško z božanstvenim, tam kjer se srečujeta narava in milost.« K razstavi komunistične propagande v Španiji, ki smo jo v članku popisali včeraj. Pogled na del razstave, kjer je zbran propagandni material, ki je po svetu delal r.-vzpoloženje za »rdečo Španijo«, (Razstava je r Ljubljani v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5.) ŠPORT Nemški teniški igralci v Zagrebu Nemška teniška reprezentanca, ki bo igrala proti našim mušketirjem za Davisov pokal, je že dospela v Zagreb. Nemci upajo na zmago, vsaj tako bi se dalo sklepali iz govora zveznega kapitana g. dr. Kleinsclirodta, ki je rekel: Če bomo dobro, oziroma prav dobro igrali, bomo premagali vaše igralce. Vaši igralci so zelo dobri in izkušeni borci. Vaš teren in vaše sonce daje prednost vašim. Dalje je izjavil nemški kapitan, da še ne ve, kdo od Nemcev bo igral v singlu in kdo v doublu. Henkel bo na vsak način igral v obeh igrah, če se seveda ne dogodi nekaj nepredvidenega. Menzel je gotovo drugi poedinec, vendar bodo še odločevali gotovi momenti. Popoldne so imeli še kratek trening izvzemši Henkela, ki se ni počutil dobro zaradi dolge vožnje. Kakor Nemci, tako tudi naši še niso sestavili definitivne postave. Glavni problem za našega zveznega kapetana dr. Mladena Pavlice pa je, kako sestaviti našo reprezentanco. Zaenkrat naša postava še ni določena. Pallada je s svojo gladko zmago nad Mitičem zmedel še funkcionarje. Palladove zmage nad Mitičem ni nihče pričakoval. Edin uspeh kvalifikacijskih tekem je bil ta, da je za sestavo naše reprezentance popolnoma odpadel Kukuljevič. Nedvomno je, da je Pallada danes v sijajni formi in da njegovo postavitev v jugoslovansko teniško reprezentanco za obe posamični igri popolnoma opravičujeta dve sijajni zmagi nad Mitičem in Kuku-ljevičem. Vendar pa »učeni krogi« v Zagrebu, ki se dobro razumejo na formo posameznih igralcev trdijo, da je Mitič boljši, ker ima boljše živce in ker je bolj napadalen in da ima zato mnogo več izgleda na zmago proti igralcu, čigar taktika je napadalna. Po vsem tem sodimo, da bosta našo reprezentanco za tekmo proti Nemčiji sestavljala Punčec in Mitič ter da bo Pallada le gledal. Prav zanimiv je izid tekmovanja, ki so ga razpisale »Ilustrirane športne novosti« za sestavo naše reprezentance. Za posamične igre so glasovali tako-le: Punčec—Kukuljevič 201 glasov, Punčec—Mitič 213 glasov, Punčec—Pallada pa le 48 glasov. Za igro v dvoje pa sta dobila par Punčec— — Kukuljevič 258 glasov, Punčec—Mitič 204 glasov, Mitič—Kukuljevič 61 glasov, Punčec—Pallada in Kukuljevič—Pallada pa 1 glas. Kvalifikacijske tekme pa so prav gotovo ta ljudski glas, kako naj bo setavljena reprezentanca, postavila na glavo. Prav gotovo je zvezni kapitan in pa trener Vissault pred težko in nerodno izbiro. Schmeling zopet v ospredju Maks Schmeling, ki je bil pred letom katastrofalno poražen v Ameriki od črnega bombardeja J. Louisa, je postal zopet narodni junak Nemčije. Po njegovem neuspehu v Ameriki so vsi mislili, da je za vselej zapečatena njegova boksarska kariera. Edino en človek je veroval v zvezdo Maksa Schmelinga, in to je bil — Schmeling sam. Po porazu v Ameriki je šel na trdo in temeljito delo, na trening, ki mu je in moral prinesti uspeh. In res je bil njegov napor kronan z velikim uspehom. Premagal je Adolta Heuserja, ki je branil prvenstvo Evrope v težki kategoriji in tako sam postal prvak Evrope. Najbolj značilno pri tej borbi je bilo dejstvo, da je Maks odpravil svojega nasprotnika s silovitim udarcem v borbi, ki je trajala samo 71 sekund. Prihodnji mesec bo Maks Schmelling branil svoj naslov v novi borbi z Valteriem Neuselom. Vsi Nemci so prepričani, da bo zmagal Schmeling in potem mu ie zopet odprta pot v borbo za naslov za svetovnega prvaka. Velik uspeh švicarskih alpincev Švicarski hribolazci, ki so odšli na Himalajo, so dospeli na 7060m visoko goro Dunagiri, potem, ko so postavili šotor na ledeniku v višini 5500 m. Že 20. junija so bili Švicarji pripravljeni, da napadeio iz svojega izhodišča omenjeni vrh. Toda vreme, ki je bilo vseskozi neugodno, jim je sproti prečrtalo vsak načrt. Vodja ekspedicije Andree Roch je padel ob priliki neite raziskave terena v 7m globok prepad; rešila sla ga pozneje dva člana ekspedicije. 24. junija je izgledalo, da se bo načrt uresničil, toda izredne tež-koče so prisilile plezalce, da so morali nazaj. Po daljšem čakanju in po ponovnih poskusih se ie potem 5. julija posrečilo napadalrem vrhov, da so dosegli 7060 m visok vrh Dunagiri, potem, ko so v višini 6700 metrov napravili prosto taborišče Anglež Shipton se je moral leta 1936 v višini 6050 m vrniti, ko je hotel priplezati na vrh Dunagiri. Švicarji so bili torej prvi, ki so prispeli na omenjeni vrh. Strelski šport na Estonskem Neverjetno je priljubljen in razširjen strelski šport na Estonskem. To je pokazal tudi povratek luzemskih zmagovalcev. Prav od meje pa do Tall'na so bili estonski zmagovalci deležni lepih sprejemov, in to celo v najmanjših postajah. Največji in najlepši pa je bil seveda sprejem v {lavnem mestu, četudi so dospeli zmagovalci v zgodniih jutrsnjih urah. Takega sprejema je bil deležen samo dvakratni olimpijski zmagovalec Palusalu leta 1936. Kako je pa prav za prov prišel estonski strelski šport na tako visoko stopnjo? Predvsem je treba poudariti, da je tam izboma strelska organizacija, ro-leg tega imajo dobro orožje, dalje strokovne priprave in ogromno število prvovrstnih strelcev. Sedaj, ko so se vrnili tekmovalci iz Luzema, je postal strelski šport na Estonskem še bolj popularen, postal je pravi ljudski šport. Izbira estonskih strelcev se ne vrši potom treningov, tečajev itd., temveč se spopolnjuje kader dobrih strelcev potom tekmovanj, katerih s« udeležujejo stari in novi strelci. Prvenstvo poedincev za mesto Maribor v letu 1929 v lahki atletiki .•»TOTJAP (medklubski o«lbor) je rarpisal za 2S. iti 3o. julija t. 1. prvenstvo i>o«lincev v 1.atletiki za discipliue: loo 2oo, <00, 800. lioo, 5ooo, loooo m Ln Ho ni zapreke, vse mete, skoke in štafeto 4xloo m. Za to prvenstvo »o prijavili mariborski klubi skupno Ml svojih najboljših atletov, ki bodo v po-edinih točkah tekmovali za na-slov prvaka _ poedinea. Tekmovanje bo revija naših najboljših in najbolj marljivih atletov, ki že vse leto pridno trenirajo Ml se pripravljajo, da bodo javnosti pokazali uspehe sva. je vztrajnosti in požrtvovalnosti in že zaradi lega .ie pričakovali interesantne In močno medsebojno kon. knreneo. — V vrstah nastopajočih najdemo imenu, kakor: Hlade, Lončarič. (»roszy. Gujznik. Gregorovi« in drugi, ki so dosegli na prejšnjih mentingih le|» rezultate in je pričakovali, da bo med njimi gotovo nekdo, ki bo skušal rušiti knk mariborski rekord. Tekmovanje je zaradi obširnega programa razdeljeno na tri dneve, in sicer. dne 28. t. m. ob 18.3o: tek ."hioo In 800 m: dne 2. t m. ob IG: predteki loo m. met krogle, skok v višino, predteki 4oo m, 1oo jn finale, met kla_ diva. troskok. loo m finale in zapreke 11 m predteki; dne .To. t. m. ob 8.3n: tek čez zapreke llo m finale, met diska. 2oo m predeki. skok n palico, ek liioo m, met kopja, finale 2oo m, tek lo.ooo m, skok v daljavo in ftlafeia 4xloo ni. Tekmovanje se vrši na stadionu SK Železničarja oh Tržaški cesti. Vljudno vabimo občinstvo, da pride na igrišče v čim večjem številu ter se na ta nR*in vsaj deloma oddolži našim atletom, ki br™ dvoma zaslužijo vso pozornost naše športne javnosti. Atletika je brez dvo. da izhodišče vsem ostalim Spori" ter po načinu borbe najbolj plemeniti in viteški šport med vsemi ostalimi športnimi panogami. Vesti Športnih zvez. klubov in društev SK Grafika. Dane« seja ob 8 zvečer. Važno. ZFO Priprave naših mednarodnih tekmovalcev za Liege (Belgija) Tekmovalci, ki bodo zastopali ZFO in našo državo na mednarodnih tekmah v Liegeu so v polnem treningu. Lahkoatleti so imeli prejšnji teden v Ljubljani skupni trening, ki je prav dobro izpadel, ta teden pa skupno trenirajo naši najboljši telovadci, ki bodo zastopali barve naše države na težkih mednarodnih tekmah v Belgiji. Razen dveh (ki iz službenih ozirov nista mogla dobiti dopust) so vsi v Ljubljani, ki trenirajo dnevno po šest ur pod vodstvom mednarodnega tekmovalca in načelnika ZFO br. Iva Kermavnerja. Po pripravah sodeč lahko upamo, da bodo naši fantje dobro uspeli v Belgiji Napredek je prav pri vseh tekmovalcih zelo lep in tako viden, da ga je moral sleherni gledalec opaziti od lanskega leta. Ako le ne bo kake posebne smole, potem lahko upamo, da bomo tako odrezali v Belgiji, kakor naša mladinska organizacija zasluži. Reprezentanca ZFO odpotuje iz Ljubljane v torek, dne 1. avgusta in se vrne v petek dne 11. avgusta. Potujemo tja in nazaj skozi Nemčijo, a najbrž vselej po drugi poti. Zatorej je potreben samo nemški in belgijski denar. Vsa druga navodila še slede. * Častna četa ZFO. Danes ob osmih zvečer morajo biti na Stadionu vsi, ki nameravajo sodelovati v častni četi fantov za sprejem Nj. Em. kard. A. Hlonda. Na Stadion je treba priti v kroju. Oskrbite si sive rokavice! Zbirališče je na tekališču ob vzhodni strani arene. — I. Peršuh. FO Sv. Prtrr ima drevi oh osmih izredni sestanek. Udeležba za vse člane strogo obvezna. Jjbira ni iejka, kadar treba določiti časopis, ▼ katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel najsigurnejše i »tik z najširšimi kupnomočnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik .SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah —< s malo izjemo vsaka slovenska hiša. — En poskus Vas bo o uspehu prepričali