1*o6tnina plačana v gotovim. Leto XIX., št. 221 k Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št_ 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čdslo 78.180, Wien št. 105.241. Nova pota evropske usode Chamberlainov sestanek s Hitlerjem v Berchtesgadenu 15. t. m. smo označili na tem mestu kot usoden preobrat v razpletu tako zvane sudetske kr:ze in ž njo zvezanega češkoslovaškega vprašanja. Razvoj dogodkov do 15. septembru je usodnost tega srečanja zgovorno potrdil. Rezultat prvega Cham-brrlainovega razgovora z nemškim kancelarjem so bili novi pred ogi angleške in francoske vlade, ki nam na obzorju že precej jasno nakazujejo obrise novih potov, na katera se podaja Evropa na razpotju med mirom mvoj- n°Ali vodijo ta nova pota zares v mir ali samo v nove, še večje zapletle se sredi razburkanega in za seda] se povsem negotovega razvoja ne da z gotovostjo reči, nihče pa se ne more ubraniti vtisa, da novi načrti ne _pn-našajo zaželjenega pomirjanja, ^saj so se pojavile nove komplikacije, se preden moremo kaj dokončnega presoditi o prvi akciji. Zavest, da v igri niso le sudetski Nemci in tudi ne samo Češkoslovaška, ki je doprinesla skrajne žrtve za ohranitev miru, je vedno bolj splošna. „ . Za razčiščenje splošnega položaja v Evropi, zlasti pa za osvetlitev ozadja usodnega preobrata poslednjih dni, ta okolnost gotovo ni brez pomena, saj zanima ne le češkoslovaški narod, temveč tudi vse druge, ki so ali bi se mogli znajti v podobnem položaju. Problem malih narodov in držav je spet enkrat z vso silo svoje tragike stopil v ospredje. Simpatije, s katerimi smo ves čas razpleta težke krize spremil ali napore bratskega naroda za njegov obstoj, so imele svoj izvor ne le v stoletni povezanosti v skupni borbi za svo-bodo temveč tudi v naznačeni skrbi za usodo malih držav, ki so v odločilnem trenutku spet navezane samo na-so. Preblizu so nam še vsi poslednji dogodki, ki so odločilno vplivali na sedanji, bistveno spremenjeni položaj v srednji Evropi in Evropi sploh, da bi mogli že sedaj presoditi vso njih silno težino. Nekai misli pa se že sedaj vsiljuje samo po sebi. Toda naša dolžnost je najprej, da kot kronisti osvetlimo dejstva, ki jih bo nekoč z vsemi izvajanji posledic podrobno lahko proučil zgodovinar, ko bo pisal zgodovine Evrope ob njenem usodnem razpotju leta 1938. Kaj je Hitler prav za prav zahteval od angleškega premiera Chamberlaina dne 15. t. m. v Berchtesgadenu, je še danes neznano, kakor je neznan dejanski obseg grožnje, pred katero je bil angleški državnik postavljen. Dejstvo je,"da se je Chamberlain takoj posvojena povratku v London odločil zasnove predloge češkoslovaški vladi, ki so pomenili za Prago nove žrtve. S seboj pa je Chamberlain povlekel tudi Francijo. Obseg žrtev, na katere je pristala Praga v sredo je uradno še vedno neznan. toda iz vseh dosedanjih objav si je že mogoče napraviti o njih vsaj približno sliko. Češkoslovaška naj se odpove sudetskim Nemcem brez plebiscita povsod, kjer tvorijo, kakor piše s Temps«, »močno večino«, medtem ko nekateri drugi viri za mejo označujejo 50°/o. Novejša poročila pripominjajo, da je v načrtu tudi izmenjava nem« škega in češkoslovaškega prebivalstva v vseh mešanih okrožjih, podrobnosti pa tudi o tem še niso znane. Odcepitvi večine sudetskega ozemlja naj sledi »nevtralizacija« Češkoslovaške, glede katere celo v oficioznih londonskih in pariških krogih izražajo dvome, ali naj se izvede p0 vzoru Švice, torej z omejitvijo zunanjepolitične svobode, ali po ?gTedu Belgije, torej z nekakšno »prostovoljno nevtralnostjo«, ki naj ne vsebuje omejitve zunanjepolitične svobode. V zameno za vse te žrtve bi velesile nudile okrnjeni Češkoslovaški jamstva za nedotakljivost njenih novih mej, jamstva, ki pa bi bila po sedanjih izkušnjah zelo problematična, ne glede na težkoče, ki se utegnejo pojaviti že pri razpravi o njih. Češkoslovaška vfeda je v sredo popoldne pod strašnim pritiskom obeh zapadnih velesil, ki sta ji izročili pravi ultimat, pristala na vse naznačene predloge, ne da bi se zaradi tega odpovedala svojim pozicijam v notranjosti države, kjer hoče ostati slej ko prej gospodar položaja, dokler se usoda Chamberlainovega predloga ne odloči. Tu pa se že pojavljajo nove '.ežkoče. Poleg sudetskih Nemcev in Nemčije se oglašajo sedaj s svojim zahtevami tudi Poljaki in Madžari. Pariški »Temps«, ki sicer zadnje dni ni bil skop v nasvetih praški vladi, že opozarja na te nove nevarnosti, ki bi pomenile »popolno in nepopravljivo razkosanje češkoslovaške države«, kar bi bilo treba po njegovem mnenju »ta- Ljubljana, petek tj. septembra 193» Cena 1 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 26^—» Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor. Grajski trg št, 1. telefon St. 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo ločilni razgovori u Godesbergu Kaj predlaga Chamberlain in kaj Hitler Danes se pogajanja nadaljujejo — — Včerajšnji razgovor je trajal tri ure Vlada generala Sirovega v ČSR London, 22. sept.br. Ministrski predsednik Chamberlain se je s svojima spremljevalcema Wilsonom in Stron-gom davi odpravil na svoj drugi polet v Nemčijo. Na hestonskem letališču so ga pozdravili francoski ooslanik Corbin, odpravnik poslov nemškega poslaništva dr. Kurt in nekateri člani vlade. Tik pred odhodom je izjavil na letališču zbranim novinarjem: »Ureditev češkoslovaškega vprašanja je bistvenega pomena za pričetek boljših odnošajev med nemškim in angleškim narodom. Sporazum med obema narodoma pa je nujno potreben, da se ustvari trdna osnova evropskega miru. Upam. da bom sedaj, pri svojem drugem sestanku s kancelarjem Hitlerjem to dosegel.« Ob 10 45 so Chamberlain in spremljevalci odleteli v Nemčijo. Koln, 22. sept br. Danes ob 12.30 je prispel aneleški ministrski predsednik Chamberlain s svojim spremstvom na tukajšnje letališče Okrog letališča je bila zbrana večja množica ljudi, kj je priredila angleškemu ministrskemu predsedniku manifestativen sprejem. Chamberlaina so sprejeli zunanji minister Ribbentrop. angleški poslanik v Berlinu Henderson, državni podtainik in šef protokola v zunanjem ministrstvu ter angleški peneralni konzul v Kolnu. Angleški ministrski predsednik se je s svojim snrem^tvom z letališča odpeljal skozi Godesberg preko čena v Petershof, kjer se je nastanil. Po kosilu se je Chamberlain ob 15 45 odpeljal v Godesberg. kjer ga ie pred tamošnjim hotelom Dresden pozdravil kancelar Hitler. Oba državnika sta se takoj umaknila v rezervirane salone v I. nadstropju in sta se razgovarjala samo v prisotnosti Hitlerjevega osebnega tolmača. Konferenca je trajala do 19.15, ko se je Chamberlain vrnil nazaj v Petersberg v svoj hotel. Od tam je takoj stopil v telefonsko zvezo z Londonom in Parizom. Konferenca se bo jutri dopoldne nadaljevala. Chamberlainov! in Hitlerjevi predlogi London, 22. septembra, v. Po informacijah iz političnih krogov naj se na konferenci v Godesbergu ugotovijo samo načelne točke sporazuma, izdelava v podrobnostih pa prepusti strokovnjakom. Chamberlain zahteva, da se priključitev sudetsko-nemškega ozemlja izvrši pod vodstvom mednarodnega odbora, ki naj določi novo mejo ln nadzira tudi preseljevanje prebivalstva. Nemčija in češkoslovaška naj takoj demobilizirata svoji vojski; bistveni del sporazuma z Nemčijo tvori garancijska pogodba, ki naj češkoslovaški državi v novem obsegu zasigura obstoj m integriteto; madžarske in poljske zahteve se odbJ-jajo. Vprašanje teh manKin se ima rešifi po st>orazumu češkoslovaške vlade s predstavniki teh manjšin v okviru češkoslovaške države. Hitlerjeva teza se po angleških infor-mpciiah r.natno raz!i'uie od pnrrleškega nredlosra. Predvsem zahteva Hitler, da se iz. sudetskega ozemlja tmkoj umaknejo škcslovaški državni uradi, policiia. orož-n*Stvo ;n volaštv«. varnostno službo in upr?"0 H prevzeli funkcionarji sudetsko-nornSke stranke m tako zvani sudetski četniki Vpmška /.Jih+pvji ne za^ovol"''" s pri-kHTičitviio siv^skef* ozerr>.';a. Hitler za-pt-opa tii«U Wn«*ve s poli- skn ir> madžarsko rranj&fno iz okvira CSR. 7pMen, ('a notrania preure-<*;tpv iVSknsJovašVe izvrši no sporazumu t^od 5n se sprejme načelo, da tako okrnien^ država n<> r«nre voditi sa-mnsto*ne rr»e^naro<*ne politike. V angleških političnih krogih se zvečer razširja tudi to, da zahteva Hitler spremembo na vseh vodilnih mestih češkoslovaške republike. Razpoloženje v angl^kih političnih krogih je nocoj .jako vznemirjeno in položaj se še vedno smatra za zelo resen. Pollake In Madžare Londonska vlada odklanja zahteve Varšave in Budimpešte — Nemški listi pri teh zahtevah vztrajajo London, 22. sept. o. »Daily Express« doznava, da je poljska vlada že zbrala okrog 200.000 mož na češkoslovaški meji, zlasti v okolici Tešina. »Baily Telegrapn« poroča, da je lord Halifax negativno odgovoril na zahteve Poijske in Madžarske glede njunih manjšin v ČSR. Halifas je odgovoril poslanikom obeh držav, da se bo vprašanje drugih manjšin v ČSR pozneje uredilo v okviru čsl. republike. Berlin. 22. sept. br. Berlinski tisk izraža v današnjih svoiih komentarjih mnenje, da londonski načrt, ne glede na to, da ie bil sestavljen na osnovi prvega Chamberlainovega razgovora s Hitlerjem, očitno ne bo zadostoval za ureditev celokupnega češkoslovaškega problema. Prizadevanja vlad v Budimpešti in Varšavi so pokazala, da bo moral Hitler razširiti svoje prvotne zahteve še na tešinski okraj in jugovzhodno obmejno ozemlje. Dalje piše nemški tisik, da v Nemčiji ne gre samo za ureditev sudetskega vprašanja, ki jo .je v duhu narodno-socialistične ideologije neposredno zanimalo. Listi pri tem opozarjajo, da je prav tako mnenje izrazil tudi Mussolini v svojem včerajšnjem govoru v Trevisu. ko je ponovno poudaril, da bi bilo treba urediti vse narodnostne probleme v okviru češkoslovaške republike. V ostalem beležijo tukajšnji listi, da odgovorni krogi v Berlinu ne kažejo ne op- timizma, ne pesimizma. Glede na današnji sestanek v Godesbergu so vsi izredno i rezervirani. Poljske note Varšava, 22. septembra. AA. (Pat) Snoči je poljski poslanik v Pragi izročil češkoslovaški vladi noto. v kateri jo spominja na obljube da bo poljska manjšina dobila iste pravice kot sudetski Nemci. V tej noti Poljska zahteva, da češkoslovaška vlada poljski manjšini te pravice tudi da. Poljski poslanik v Londonu je snoči izročil zunanjemu ministru Halifaxu noto, ki vsebuje zahteve poljske vlade glede poljske manjšine na Češkoslovaškem. Enako noto je izročil poljski poslanik v Parizu francoskemu zunanjemu ministru Tudi v Parizu odklanjajo Pariz, 22. sept. br. Danes dopoldne je zunanji minister Bonnet poljskemu poslaniku Lukasjeviozu podrnhno pojasnil stališče francoske vlade in odklonil poljske zahteve. Zunanji minister Bonnet je imel danes daljši razgovor tudi z jusoslovenskim poslanikom dT. Purieem. Podrobno ga je obvestil o stališču francoske vlade glede na nastali položaj zla«tj pa glede na poljske in madžarske zahteve. koj preprečiti, ako naj se Evropa izogne | strahu pred še vse hujšim«. Kakor so ta spoznanja dragocena, so vendar prepozna, kajti zlo je že sproženo in ni ga več mogoče zaustaviti, odkar sta obe zapadni velesili tako zatajili svoje obljube in pisane obveznosti napram Češkoslovaški, ki je bila prav v pogledu pogodbenih obveznosti steber zvestobe v Evropi. Ako so se v teh usodnih dneh spozabili v kršitvi pogodb celo oni, ki so jih ustvarili, potem je pesimizem glede bližnjega razvoja gotovo na mestu. Naj je bilo nepoznano ozadje angleške in francoske odločitve kakršnokoli, dejstvo je, da sta obe zapadni velesili s prelomom dane besede odločili ne le usodo Češkoslovaške, temveč tudi svojo lastno usodo. Čehoslovaki še niso pozabili, da so se za sedanje meje Češkoslovaške zavzemali na konferenci v Parizu predvsem francoski vojaški krogi, ki so tedaj usodo Francije povezali z novo republiko v osrčju Evrope. V svojih neoporečnih izvajanjih, na katera smo na tem mestu že večkrat opozorili, je češkoslovaški polkovnik Moravec zgo- vorno dokazal, da bi bila s padcem Češkoslovaške Francija neizogibno potisnjena na »evropsko periferijo« in bi z izgubo svojega vpliva v Srednji Evropi prenehala biti velesila, dočim bi Anglija izgubila s ČSR »naravno predstražo ru-munske petrolejske baze in velikih ležišč nafte na bližnjem vzhodu«. Zato ugotavlja sedaj isti češkoslovaški vojaški strokovnjak v »Lidovih Novinah« med drugim: »Čim preneha biti Češkoslovaška zaveznik zapada, čim preneha biti most med zapadom in vzhodom, je bodočnost zapada hujša od bodočnosti Češkoslovaške, pa naj se tej zgodi sedaj karkoli... In še nekaj mora biti zapadu jasno: popuščanje glede Češkoslovaške ne bo moglo zaustaviti spopada tretjega rajha z zanadom! Kar bi še danes dosegla energična diplomatska akcija, tega ne bo mogla jutri doseči niti najsilnejša armada!« Ne zdi se nam po vsem tem, da bi bile perspektive novega, recimo »Chamber lainovega miru«, da ne rabimo konkret nejšega izraza, zares tako rožnate, kakor so morda še vedno prepričani na zapadu. Pariz. 22. sept. w. Popoldanski listi poročajo o veliki akciji, ki jo je razvil poljski poslanik Lukasievicz, da bi pridobil francosko vJado za zahteve poljske vlade, izražene v njeni noti, ki je bila sinoči izročena francoskemu zunanjemu ministrstvu. Poljska vlada zahteva, da se hkratu s su-deUko-nemškim uredi tudi poljski problem na Češkoslovaškem. Kakor v Londonu, tako i« tudi v Parizu ta poljska akcija naletela na odločen odpor. Varšava, 22. septembra. AA. (Pat). Snoči so bile pred madžarskim poslaništvom v Varšavi velike manifestacije. Več tisoč ljudi se je zbralo pred palačo posianištva ter vzklikalo Živela Madžarska! Želimo skupne meje z Madžari! Madžarski poslanik se je pojavil na balkonu poslaništva ter se zahvalil za izraze simpatij. Množica ljudstva pa je zapela madžarsko in poljsko državno himno. Kriza francoske vlade? Francoska javnost je silno vznemirjena — Naraščajoč odpor proti vladi in njeni politiki Pariz, 22. sept o. Listi napovedujejo padec francoske vlade kot posledico zadnjih sklepov glede CSR Del časopisja že prinaša kombinacije o novi vladi. »Jour« piše, da se računa najprej z ostavko šestih ministrov. Mislijo, da bo naslednik Daladiera postal predsednik parlamenta Herriot. Stranke ljudske fronte so imele važne konference. Na seji socialistične stranke je Blum ostro obsodil politiko vlade. Na seji radikalne stranke, ki tvori jedro vladne koalicije, so vlado napadali zlasti pristaši levega krila, dočim jo je desno krilo skušalo braniti. Pariz, 22. sept. br. Ves francoski tisk, razen glasil vlade danes z največjo ostrostjo kritizira postopanje francoskega kabineta, češ da se je v enem samem dnevu odrekel vseh svojih obveznosti do svojih zaveznikov Francija je take zapravila položaj velesile V bližnji bodočnosti se bo popolnoma izolirala. Bivši ministrski predsednik Leon Blum ugotavlja da se je češkoslovaški narod baš po zaslugi francoske vlade /našel v brezupnem položaju. V listu »Epoque« komentira Kervllis usodni sklep češkoslovaške vlade, ki je pokazala, da zna tudi ob priliki nacionalne tragedije ohraniti mirne živce. Važno pa je za Francoze, da je Praga v svojem kratkem komunikeju ugotovila, da je bila izključno zaradi angleškega in francoskega pritiska prisiljena pristati na amputacijo Češkoslovaške. Še vse do zadnjih dni so Daladierove izjave dajale Pragi poguma za odpor. Daladierovo poročilo opoziciji Pariz. 22. sept. w. Danes popoldne je ministrski predsednik Daladier sprejel delegacijo levičarskih parlamentarnih frakcij. Ministrski predsednik je francoske opozicijske parlamentarce obvestil o položaju. Podrobno je utemeljil postopanje francoske vlade V zadnjih dneh. Diplomati pri Bonnetu Pariz, 22. sept. br. Francoski zunanji minister Bonnet je sprejel davi poljskega, jugoslovanskega in španskega poslanika. Daladierov demanti Pariz, 22. sept. AA. (Havas). predsednik vlade Daladier je dal ob 18.45 časnikarjem tole izjavo: Razširili so se glasmri, da je več ministrov v ostavki. Bil sem z nji-I mi in vam moram povedati, da to ni res. Zaskrbljenost v Londonu številna protestna zborovanja — Pomirjevalna izjava zunanjega ministra London, 22. sept. h. Ne samo širši politični, nego tudi vladni krogi so vznemirjeni spričo novih zahtev, o katerih pravijo nemški listi, da jih bo Hitler postavil v Godesbergu. Izjave Churchilla, Sinclaira, Edena in drugih opozicijskih voditeljev so opravili še ostalo, tako da je val vznemirjenja zajel vso Anglijo. Snoči in danes so se zvrstila v Londonu in drugih angleških mestih velika protestna zborovanja proti politiki vlade. Prišlo je tudi do demonstracij. Tudi iz Južne Afrike, Kanade in Avstralije poročajo o protestnih izjavah odgovornih politikov političnih strank. V Londonu je danes opoldne nekoliko pomirljivo delovala izjava, ki jo je dal zunanji minister lord Halifax novinarjem. Dejal je, da si nedvomno vsak Anglež želi, da bi miroljubna Chamberlainova misija v Nemčiji uspela. Poudaril je, da si javnost na podlagi napačnih vesti ne sme ustvariti nepravičnih predsodkov. V vsakem primeru je treba počakati ter Chamberlainu dati priliko, da pojasni vsa dejstva in okoliščine, ki so vplivale na njegovo akcijo. Seja vlade London, 22. sept. AA. (Havas). člani vlade so se danes popoldne sestali v zunanjem uradu na sejo in so se ob 17.30 po več ko dveurnem konferiranju razšli. Verjetno je, da se bodo ministri gla/vnih re-sorov drevi ponovno sestali, da prouče vesti, ki jih pričakujejo iz Godesberga. Novo zbiranje nemških čet ob meji Rim, 22. septembra. AA. (Štefani) Kakor poročajo iz Munchena ter drugih mest na Bavarskem, se tam zbirajo nove čete. Uporno se vzdržujejo vesti, o pošiljanju čet na češko mejo. Ostra resolucija liberalne stranke London, 22. sept. AA. Reuter: Na seji vodstva liberalne stranke je bila sprejeta resolucija, ki obsoja postopanje vlade v sedanjem mednarodnem položaju, ne da bi bila sklicala parlamenta. Resolucija ugotavlja, da je vlada doživela še en poraz in da so sedanji dogodki v nasprotju s tem, kar je vlada napovedala pred dvema tednoma, ko je še bilo mogoče ohraniti časten mir. Churchill: »Usodna zmota" London, 22. sept. AA. (Reuter) Winston Churchill se je snoči vrnil z letalom iz Pariza in izjavil dopisniku Reuterja: »Poraz Češkoslovaške pod angleškim in francoskim pritiskom pomeni popolno kapitulacijo zapadnih demokracij pred narodno socialističnimi zahtevami. Sprejem Hitlerjevih pogojev pomeni, da je Evropa klonila pred silo narodnega socializma. Nemčija bo najbrže ta položaj v celoti izkoristila za sebe. Nevarnost ne grozi samo Češkoslovaški, ampak ideala svobode in demokracije v vseh državah. Usodna je ideja, da si bomo varnost lahko kupili na ta način, da bomo malo državo vrgli volkovom v zobe. To je usodna zmota. Ce hočemo ohraniti mir na trajnem temelju, tedaj se lahko to zgodi samo tedaj, če zberemo okoli sebe vse države, ki so po prepričanju in svojih življenjskih koristi proti narodnemu socializmu.« Nemška zagotovila Berlin, 22. sept. AA. Nemški poročevalski urad objavlja naslednji komunike: Neka francoska novinska agencija je razširila iz Bukarešte vest, ki naj pojasni neko razpoloženje rumunskih političnih krogov. Tukajšnji politični krogi pa so prepričani, da hoče ta vest škodljivo vplivati na angleško iniciativo v češkoslovaškem vprašanju. Francoska novinska agencija pravi med drugim: »Omajana češkoslovaška suverenost bo lahko imela najhujše posledice za vzhodno Evropo. Rumunija je tista, ki ji po Češkoslovaški grozi največja nevarnost. Nemčija ni nikdar odnehala stremeti za tem kako bi prišla do rumunskega petroleja in rumunskega žita. Tudi Poljska in Jugoslavija sta sedaj na vrsti za razvoj germanske ekspanzije.« Berlinski politični krogi poudarjajo v zvezi s to vestjo, da narodnosociahstična Nemčija nikdar ni prikrivala svojega mnenja o razmerah v Češkoslovaški in tudi ni prikrivala, kakšni so odnošaji med Nemčijo in CSR zaradi stališča praške vlade. Narodnosocialistična Nemčija pa prav tako ni prikrivala prijateljstva, ki preveva njene odnošaje do drugih držav na evropskem vzhodu in jugovzhodu. Francoska novinska agencija podtika torej nemški politiki nič manj kakor to, da hoče preko trupel svojih lastnih prijateljev. Zato si agencija izmišlja neke nemške zahteve, misleč, da ji bodo politično nezreli ljudje verovali. Sprejemi pri predsedniku vlade Beograd, 22. septembra. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je danes sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu madžarskega poslanika barona Besenyja in bolgarskega poslanika Ivana Popova. Smrtna nesreča poveljnika ameriškega letalstva Washington, 22. sept. AA. (Havas). Ministrstvo vojske poroča, da je general We-stower, poveljnik ameriškega letalstva* umrl o priliki letalske nesreče pri Los An-gelesu. Nesreča se ie zgodila v trenutku, ko je letalo hotelo pristati na letališču, i Vlada narodne sloge v ČSR Predsednik je general Sirovy — Poleg starešine ČOS dr. Bukovskega in praškega župana dr. Zenkla so ▼ vladi strokovnjaki i Praga, 22. sept. br. Prezident dr. Beneš je nocoj imenoval novo vlado, kateri so zastopniki vseh češkoslovaških strank obljubili polno podporo. Ob 11. je vlada dr. Milana liodže podala ostavko. Prezident republike je ostavko sprejel in takoj pričel svoje konzultacije z vsemi vodilnimi političnimi osebnostmi. Prezident se je odločil za sestavo vlade narodnega edinstva in solidarnosti. Razgovori so trajali tudi vse popoldne, in so se nanašali ne le osebnosti, ki naj bi prevzele posamezne resore v vladi, nego tudi na obliko novega kabineta. Govor prezidenta Besaeša po radiu Ob 19. je imel prezident republike dr. Edvard Beneš po radiu daljši govor, ki so ga prenašale vse češkoslovaške radijske postaje. V njem je dejal: »Sodržavljani! Dogodki, ki jih doživljamo. so zgodovinskega pomena. Po vsej Ev-lopi so v teku velike sprememoc. Ne gre samo zi nas, to je le videz. Kar smo mi doživeli h: pretrpeli, čaka lahko tudi druge države, še dolgo bo trajalo, preden se bosta v tem delu sveta spet dosegla zadovoljstvo in mir. Za nas je v teh časih važno, da v vseh okolščinah in za vsako ceno ohranimo mir in slogo naroda. Ce bi dopustili, da bi nam živci omagali tako, da ne bi mogli več korak za korakom sle- Praga, 22. sept. br. O demisiji vlade dr. Milana Hodže in o imenovanju vlade generala Sirovega je bilo ob 21. objavljeno daljše uradno poročilo, ki pravi: Kako je prišlo do d emisije Včerajšnja demarša francoskega in angleškega poslaništva pri prezidentu republike je pripravila češkoslovaško vlado do usodne odločitve. Fostavila jo je pred ogromno nalogo, kakršne menda ni imela še nobena vlada na svetu. Vlada je do zadnje podrobnosti proučila komplicirane in edinstvene okolščine, v katerih je bila prisiljena odločati o usodi domovine. Predsednik viade dr. Hodža je že včeraj zjutraj na sestanku ministrov izjavil, da bo moral staviti vprašanje zaupnice. Na sestanku zastopnikov vladne koalicije je izjavil, da je vlada natanko proučila položaj, ko je morala sprejeti sklepe, ki so bili odločilni za najvišje državne interese. Izrazil je željo, da bi se nemudno sklical parlament, ki bi mu vlada podala podrobno poročilo in pojasnilo, kako je postopala, preden se je odločila za usodne sklepe. Na seji parlamenta bi vlada stavila vprašanje zaupnice. Ker pa se je izkazalo, da parlamenta ni mogoče takoj sklicati, je danes dopoldne ministrski predsednik dr. Milan Hodža v imenu celokupne vlade podal predsedniku tir. Bcnešu demisijo. Zakaj ursdniška vlada? Tako nastala kriza vlade je bila v nekaj urah likvidirana. Prezident dr. Beneš je v okviru svojih posvetovanj za sestavo nove vlade stopil v stike z vodilnimi reprezen-tanti vseh strank. Izkazalo se je, da čakajo novo vlado pri izpolnjevanju njenih izvršnih funkcij v vsakem resoru spričo sedanje težke situacije največje naloge. Pokazalo se je, da je potrebna močna upravna vlada, sestavljena iz strokovnjakov, uradnikov in vojakov, vlada, ki bi ne bila sestavljena iz zastopnikov strank, nego iz zastopnikov onih organov, ki so odločilni za državo v trenutku, ko je vsa usmerjena na obrambo svojega obstanka. Zastopniki dosedanje večine v parlamen-tu so priznali ta položaj in odobrili namero predsednika republike. Odločili so se, da v teh usodnih trenutkih svoje interese docela zapostavijo interesom naroda in države. S posebnim sklepom, so izjavili, da bodo podprli tako vlado z vsemi svojimi sredstvi in z vso lojalnostjo. Novi ministri Predsednik republike je nato imenoval novo vlado: Predsedstvo vlade in ministrstvo za narodno obrambo je prevzel dosedanji generalni inšpektor češkoslovaške vojske general Jan Sirovy; zunanje ministrstvo je ostalo v rokah dosedanjega zunanjega ministra dr. Kamila Krofte; notranji resor je bil poverjen dosedanjemu moravskemu deželnemu predsedniku dr. Janu černemu. Finančni resor bo vodil še nadalje dosedanji finančni minister dr. Kalfus. Ministrstvo prosvete je prevzel Engelbert šubert, pravosodno ministrstvo predsdenik vrhovnega sodišča Slovak dr. Fajnor, ministrstvo za trgovino in industrijo Janaček, železniško ministrstvo dr. Kaminski, ministrstvo za javna dela divizijski general Nosal, ki je bil noslej načelnik tehničnega odelka ministrstva za narodno obrambo, kmetijsko ministrstvo sekcijski šef inž. dr. Reich, ministrstvo za socialno skrbstvo dr. Horak, ministrstvo za zdravstvo vseučiliški profesor dr. Mccitl, poštno ministrstvo dr. Dunavsky, ministrstvo za unifikacijo dr. Josip Fritz. Poleg tega so bili imenovani za ministre brez portfelja starosta ČOS dr. Stanislav Bukovsky, praški primator dr. Peter Zenkl in dosedanji minister Hugo Vavrečka. Naknadno bo imenovan še en minister brez portfelja iz vrst slovaške ljudske stranke. Naloge nove vlade Dalje pravi komunike: Nova vlada generala Sirovega, ki prevzema vodstvo države, se je znašla pred ogromnimi nalogami, ki jih bo treba izpolniti za vsako ceno. Nova vlada je pripravljena, opirajoč se na sodelovanje in udanost vseh državljanov, razviti vse odporne sile države, ustvariti močno notranjo disciplino in trdno upravno organizacijo. Na vseh področjih javne uprave bo morala nova vlada izvršiti veliko delo, hkratu bo morala naglo postopati v skladu s spreminjajočim se položajem. Spričo teh nalog 'e bi'o potrebno, da se vodstvo resoiov poveri «troh/0 begluške 88 — 90, 6% dalm. agrarne 87 — 88, 7% sra-biliz. 95 den., 7«/0 invest. 98.50 — 99.50, 7% Blair 88.50 — 90, 8»/0 Blair 91 — 93; delnice: Trboveljska 170 d2« 235 — 245; >5« 215 — 225, »6c 195 — 205; >7< 165 — 175; >8« 110 — 115. Otrobi: baški 94 _ 100. Fižol: baški teli brez vreč 337.50 — 342.50. BOHBA2 + Liverpool, 21. septembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaj.: za otet. 4.55 (prejšnji dan 4.53), za dec. 4.62 (4.60), za april 4.69 (4.66). 4- N©w YorK, 2L septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt 7.95 (8.00), za dec. 8.00 (8.04). Na jesenskem živilskem trgu Cene nekaterim potrebščinam so previsoke Ljubljana, 22. septembra živilski trg je ves v znamenju jeseni, bil pa je včeraj manj založen, nego bi bilo pričakovati. Hrušk, jabolk, sliv, zlasti pa grozdja je letos dovolj. Prihaja največ banatskega, med domačim pa kakor navadno, prevladuje belokrajinsko. Banat-sko prodajajo od 4 do 8 din kg, belokrajinsko pa po 4 do 6 din. Precej je šmarni-ce, ki še ni prav dozorela. Kar je štajerskih in prekmurskih jabolk, jih prodajajo po 4, 5 in 6 dinarjev. Jabolka iz Tunjic, Novega mesta in Loke so najdražja po 4 din. Z njimi je bil trg precej založen in so jih tudi gospodinje pridno kupovale. Močno povpraševanje je bilo po svežih gobah, ki so zadnji čas precej drage — kg po 10 do 12 din ali merica po 4 din. Največ jih je z Dolenjskega, češ-plje so izključno bosanske, domačih je bila morda samo ena košarica. Pomladna slana je letos opravila svoje. Bosanske so po 4 do 6 din kg. , Z jajci je bil trg še dovolj založen ta jih prodajajo 12 za kovača, lepša so pa tudi po dinarju. Perutnina se je dobro prodajala: kokoši po 20 do 30 din, piščanci po 16 do 20, ali par po 30 do 34 dta. Mlečni izdelki imajo stalne cene: čajno maslo 26 do 34, navadno pa do 30, bohinjski sir po 28, trapist pa po 16 do 20 din. Med zelenjavo je precej endivije. Tudi fižola ni manjkalo, cenijo ga stročjega po 3 do 3.50, zluščenega pa po 3 din za liter. Kislo zelje je po 3, kisla repica po 2.50 din. Glavnatega zelja je dovolj ta so mu cene od 25 par do 1.50 dta glava. Danes je prišlo na trg precej krompirja na debelo in ga prodajajo po 75 do 80 par kg, medtem ko je na drobno po dinarju. Videli smo tudi že prvi kostanj, prinesel ga je nekdo s štajerskega ta ga prodal po 4 din za liter. Paprike je bilo v obilju in ste jo dobili po 4 do 5 komadov za dinar. Paradižnik je bil zjutraj po 3, proti enajsti uri pa se je dobil tudi že po dva dinarja. Sploh je velika razlika v cenah zgodaj zjutraj in proti poldnevu, ko začno cene naglo padati. V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je umrla danes ob 14. uri v najlepšem cvetu mladosti naša iskreno ljubljena hčerka ANICA previdena s tolažil! svete vere. Pogreb bo v soboto ob pol 16. uri izpred hiše žalosti na Zidanem mostu na radeško pokopališče, kjer jo bodo položili v rodbinsko grobnico. Prosimo za tiho sožalje. ZIDANI MOST, 22. septembra 1938. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]i» Godesberg Keai, fcfer sta se sestala Hitler in Chamberlain Zračni vrtinci nad Florido in Dansko Rešilna krogla namesto rešilnega čolna (Kolumbovo jajce" za reševanje ljudi s potaplja jočih se ladij Po zadnjem poročilu vremenskega «vo-da v Miamijn na Floridi s« temu polotoka s »lno brzino bliža tornado. Zdi se, da bo pustoSil posebno mesta Kav West in Jack-somille. Prebivalstvo so opozorili na bližajočo nevarnost, nakar je pobegnilo iz ogroženih krajev. Nenavadno silen zračni vrtinec je Sel te dni preko severne Danske med AaJborgom in Thistidom. Posebno pri Halvrimmenu je napravil mnogo škode, odnesel je mnogo streh in pob;il na stotine šip, nekatere hiše pa enostavno podrl. Smrtnih žrtev m bilo. Policijski avtomobil, ki ga je v Hebronu poškodovala Arabčeva bomba Praška kulturna statistika Značilne številke iz kulturnega življenja bratskega naroda saj. ki sta sj ga Hitler in Chamberlain določba za svoj dragi sestanek in ki leži ob Renu komaj e£io uro od Kolna, je eden najlepših in najbogatejših v Nemčiji. Sestoji večinoma iz vil v parkom podobnih vrtovih, ki so si jih postavili ne samo največji trgovci in tovarnarji iz Kokta, temveč tndi visoki uradniki in častniki bivšega •emškega cesarstva, ki so prihajali po svoji upokojitvi sem, da bi večer svojega življenja prebil1! v m-?ru in udobnosti. Godesberg je majhno mestece in ima le malo trgovin na svojih poslovnih cestah, kajti vsakdanje potrebščine si hodijo njegovi bogati stanovalci kupovat rajši v bl-žnii Bonn ali Koln. Sredi mesteca se dviga grajski hrib z gradom Godesbergom ki izvira iz 13. stoletja in je že nekoliko stoletij razvalina. Ob vznožju hriba stoji sredi lip znamenita gostilna »Pri lipi«, kjer j,e staro shajališče honn.sk i h študentov. Njena lastnica Aenn- chen Schumaoher, kfi je nekoč slovela po svoji (lepoti in mladosti, je sicer že leta mrtva, še vedno pa prihajajo sem študenti na svoje knokarije. Drugače je v kraju samem le še malo zname^itejših poslopij. Hotel Dreesen, kjer se bosta oba državnika sestala, še pred malo leti ni spadal med najbolj zmame hotele ob Renu. Sloves mu je dal potem Hitler s svojiimi čestimi obiski. To je dolga stavba s teraso, s katere je krasen pogled čez velet ok in na verige nizkih gora ter vinskih gorie na nasprotnem bregu. Lep pogled Trna človek s terase tudi na mestece Ko-nigswinter, na grič Petersberg z najrazkoš-nejšim hotelom ob Renom in na razne gradove ter grajske razvaline. To je torej kraj, kamor je šla Anglija oddajat spet velik kos svoje svetov®« moči. Nov serum proti slinavki Po desetletnih poskusih je prof. Wald-mann iz Gredfswalda sestavil serum, ki se je izvrstno obnesel proti slinavki in parkljevki. V začetku letošnjega aprila je napravil prve poskuse z dokončno sestavljenim serumom, cepil je 45.000 živali. Uspeh je bil skoraj stoodstoten, kajti samo v 0.14 odstotka vseh primerov ©o živali potem obolele in še te le v lahki obliki. Cepivo ni učinkovalo saimo drva meseca, kakor je Waldmann spočetka mislil, da bo, ampaik več nego pet mes?cev. Naslednik „LeviathanaM V Londonu zbuja ta čassplcšno zanimanje model nove reševaln0 priprave, ki ga je zgradil angleški ladijski inženjer Ro-nald T. Mason. To je pravo »Kolumbovo jajce« za reševanje ljudi pri ladijskih nesrečah. Masanov izum pomeni pravo revolucijo proti pojmu reševalnega čolna. Njegov novi rešilni »čelni« bodo kc-vmaste — krogle. Izumitelj si zamišlja, da bodo imele povprečno premer 4 m. V zunanjem kovinskem plašču bi bil prostor za člane posadke in ta prostor bi visel v krogli na kardanskem sistemu, tako da moštvo ne bi bilo več predano valovanju morja. V notranjem prostoru so klopi. Rešenci bi se v tej napravi ne borili torej več z elementi, krogli bi pa tudi ne škodovalo, če bi postala igrača morja. V reševalni krogli bodo živila, M bi štirinajstim ljudem omogočala živeti dva tedna ah še več. V njej bi bila tudi oddajna postaja na kratke valove, ki bi imela 30 do 40 km območja. Končno bi namestili Cerkev iz betona in stekla Sedem delavcev pod kamenitim plazom Težka nesreča se je zgodila v enem največ jih kamnolomov v Marinu ▼ širši okolici Rima. S edinim grmenjem in Oblaki prahu se je udri več tisoč ton težak kameni£ plaz do kamnoloma, M ga je pokril 20 m visoko. Natančno število delanrcev, ki so ostali pod plazom, še ni znano, računajo pa s sedmimi ali oesmimi mrtveci. Tretja ločitev lepotne kraljice Pred sedmimi. tedni se Je poročil bogati Egipčan Gaffini Fafamy paša, mož, ki gteje že devetdeset let, z mlado, 27-ietno damo, ki je L 1932. nosila naslov Mtass Turčije«. Ga. Fabmyjewa Je tedaj postavala svoje pogoje, v haremu nd hotela fivett in ofcislkova/ti Je hotate. še nadalje plesa in družbe. Mož JI Je tre« nadaljnjega ogo. d£L Bila Je zanj »zadnja ta ona sama Je tafavijaJa, da Se nS«* prej nt srečala tako plemenitega moža, katar Je on, ki Ji Je Wa istočasno »medi, očetataafc«. Bila Je namreč že dvakrat prej pumama. Sest tednov Je bfl videti ta zatem, ki rta ga akienOa v VictejrJu, srečen, pagostccoa sta neenaka zakonca ostajala do ranih ur i* elegantnih zabaviščih. Tem bofl Je sedaj preseoetžto, ko so Se sme tako reči.« ga je pograja) Cona, ssamo domSlja d. da je ž njo sla* box dan fe Cooe ponov« vpn-ianjs ta dobB odgovori rfactenffaa n dosni-ds le