IZDAJA ZA GORIŠKO IX BENEČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
  glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
igo VIII. . Štev. 197 (2193)
Nobenega popuščanja italijanskemu
imperializmu!
Poštnina plačana v gotovini Spedizlone in abbon. post. 1. gr.
TRST, četrtek 14. avgusta 1952
Cena 20 lir
AMERIŠKI MINISTER včeraj na obisku nri
FRHNK PHCE maršalu Titu
18 ec ace je izjavil, da je nanj napravila zelo globok vtis moč in izvežbanosl jugoslovanskih vojakov in oficirjev, ^ znajti na najboljši način uporabljati svoje orožje - Ivan Gošnjak: »Izboljšani odnosi med FLRJ in ZDA niso Poleni proti nikomur, temveč temeljijo na želji po ohranitvi miru in napredka Jugoslavije in dragih dežel"
po-
našega dopisnika)
poldne ie^P’ 13: ~ Danes -ster vL fmeriski vojni mini-
‘Memljevalci S svojimi ceadmir=i - spremstvu vi.
tožnika 4 ka Manole, po. Lea Matoc2Unanjega “inistra mr ameriikega ve' >%*!** Georgea AUena «” .Bled- Ob 18.30 je Potova, Jlm spremstvom od. kjer » Brd° pri Kranju, zarir* ^ spreJel maršal Tito večerii p amer*ške goste na le ?-?.svežani večerji so Bled	v;	. gostje vrnili na
Jace'J„ :e. v°jni minister imel r Vri V hotelu T°PU-1 d°mačimi Vn0 konferenco
__________
v'eraiS^ani večerji, ki jo je Sl»eriškp‘re 1 ?a Avali v čast hcsia „	vojnega ministra
,ltega ohrtmtStn'k juSOslovan-1eraini t,1?, ga ministra ge-Biaic	ie T	ovnik Ivan Goš-
Ppanje jVan Bošnjak izrazil 'nri	*	k°do medsebojni
Vnosov ^lVali k izboljšanju ^a Ti »j* e °bema armada-- • odnosi,
m inozemskimi so na Bledu.
0eralni oolkn ’ -6 poudaril ge' so B Pivnik Gošnjak, ni-
eni Proti nikomur,
Ce?ri
hr;
t&rv. 1	.--
anitv; _ me^iio samo na o-*°8l»vii, TIru, in napredka Ju-. rugih držav. *^efaln«« na pozdrave Bjaka ; sa Polkovnika Goš. 6i*ter p ameriški vojni mi-S v°, d* ip S *zrazil zadovolj-v'5 0 važt1„V1Jugoslaviji- Govoru ^ Pa medsebojnih sti_ tn eVam!1!-Poudaril: «Mi ne v,’ da *azwj ar drugega kot memo i!emo tako silo, da P°gum napadalnim
tendencam Zagotavljamo vas, prijatelji, da smo prišli k vam zato, ker verujemo, da vaši narodi prav tako kot naš narod verujejo v mir. Mi mislimo, da je potrebno, da se vskladijo si. le, ki verujejo v mir. Mi smo prišli samo s ciljem, da vam nudimo pomoč, ki jo imate za potrebno, in da spoznamo bolje vaše narode, ker kolikor bo. lje se spoznamo, toliko bomo boljši prijatelji.))
Danes dopoldne- je ameriški vojni minister Pace s svojim spremstvom opazoval vojaške vaje enot jugoslovanske armade na Banjici pri Beogradu. Na tiskovni konferenci na zemun. skem letališču je pred svojim odhodom v Ljubljano minister Pace izjavil, da so napravili na njega zelo globok vtis izgled, moč, izvežbanost jugoslovanskih vojakov in oficirjev in da je prepričan, da so jugoslo. vanski vojaki sposobni, da na najboljši način uporabljajo o-rožje, ki ga imajo.
Minister Pace je na koncu poudaril, da mu je ta obisk ze-lo pomagal, da bo lahko pravilneje odločal o stvareh.
Predsednik in guverner čari. grajske občine Gekay je danes s spremstvom dopotoval v Zagreb, kjer se je udeležil svečanega kosila, ki ga je v njegovo čast priredil predsednik izvršnega odbora Zagreba Pav. lekovič. Gospod Gekay si je v Zagrebu ogledal razne ustanove. Nocoj so turški gostje odpotovali v Sarajevo.
Turški novinarji so si danes v spremstvu svojih jugoslovan-
skih kolegov ogledali v Zagre. bu razne kulturne in zdravstvene ustanove in se udeležili svečanega sprejema v klubu hrvaških novinarjev. Jutri odpotujejo turški novinarji z letalom v Ljubljano.
Pred dnevi je pribežalo v Jugoslavijo še deset albanskih državljanov, ki so se dalj časa skrivali v albanskih planinah, kamor so pribežali zaradi terorja policije in albanskih oblasti Albanski begunci, ki so prišli z orožjem, so izjavili, da se v Albaniji stalno veča število ljudi, ki bežijo v gozdove in planine, zaradi česar albanske oblasti povečujejo število obmejnih straž.
Po vesteh iz Albanije so pred nekoliko dnevi prispeli v obmejne rajone še trije polki redne albanske vojske z nalogo, da preprečijo pobege v Jugoslavijo. Te enote, ki so prispele iz južne Albanije, so imele posebna predavanja, na ka. terih je Jugoslavija prikazana vojakom kot največ ji sovražnik miru. Vojakom teh enot je prepovedan vsak stik z ljudstvom.
Čeprav se je število albanskih vojakov na meji z Jugoslavijo zadnje dve leti povečalo za trikrat, se število begun-cev stalno množi, Samo v zadnjih petih mesecih je pribežalo iz Albanije v Jugoslavijo približno 200 ljudi, od katerih mnogi z družinami.
Kongresa mednarodnega združenja za mednarodno pravo, ki bo od 31. avgusta do 5. septembra v Lucernu, se bosta udeležila tudi jugoslovanska
fOSARSKO VPRAŠANJE Se vedno daleč od rešitve
ret)i francosko uemski nca Petnih stališč - Pogajanja
p i ^
lovila’,13- — Danes SO se
sajani‘a Irancosko-nemška po-Posarju. Sestanek ^legatn, ■ln zabodnonemških za *	k*1	Prvotno dolo-
bil na n5i petek’ vendar I!9 danes npmško že}j° odložen ‘iansk, ._*■ ■ današnji popolno ra, pa so sklenili, da av8Usta govore nadaljevali 29.
To •
LM1 ,Že tretji sestanek 5lEWo°lm vnanjim mi-tl0r'ern<ir, rnanom in zahod.
»atijem Podtajnikom v zu-»otn ministrstvu Hallstei-^Unian sklepu konferenco Niz jn °pega načrta, naj se sd?, n d0 15- septem-<r^ta.° rešitvi po->ta-pa Išel
■"‘“'icah	3e	na	po-
'^nia *denauer. Sledila je etktn in c,PLSem med Adenau-r*m u ^bumanom, po kate. lf*^e6a «n!10 do odgoditve VJ '®stanka za pet dni.
sestanek ni prispeval k zbližanju nabila odložena do konca avgusta
so
cosko stališče na političnem področju; v Parizu pravijo, da bodo kljub nemškim ugovorom v oktobru izvedene volitve, da pa ne bo dovoljeno delovanje demokristjanski in socialno-de. mokratični stranki, kot zahteva Nemčija. Dovoljenje za delovanje teh strank, pravijo v Parizu. bi pomenilo «omogočanje filonemške propagande*.
‘•»epa — “ u j-esuvi po-je v:^Pf?šanja- prvi sesta-
'8
,m v Švico
‘‘	^liia,	drugi	pa
?oC8Usta- Hallste
ci*ni,
ein je odšel
Parizu ne razlagajo za
Pogajanj z§ dva
«kso>7"“; Zdi se, d3 tako ^tajai.	Nemci trdno
in rtVSak pri svojem sta-zhl?* doslei « bilo nobe-hlarfi.311^ Nelmci £0 do-sprejeli francoski , sanr r intemacionalizaciji zahtevali pred-
o
.J"
^v*dbo svobodnih veli' rju, na gospod a r-
Pa revizijo fran-^«r«ke eoSoorf.a«v.
1"»*h.:P°sar9ke gospodarske takoj po začetku evropske sikupnosti o. ■	j&kla-	Ta	revizija
Vi	,	,bistveTio	spremen-.-
k	pTavic	v uPra-
^aw„r®kih premogovnikov; u ki 3ih francosko -
r- flCH, konvencija zagotavlja Xi *? 50 let,
pTešle
iSS trdijo, da
i4°farski
bj naj na visoko
po
ob-
pomeni
ki* 194^ ■	sporazum	Iz
Vc.k i» ^dšk°dnino za škodo, Pr. 0 in ! ranc>ja utrpela med y	a torej evropeizacija
i, a»cija e sme pomeniti, da se V1 jih • veduie pravicam, Knaw 3e Pridobila.
_n^oinajno se zcj| {ran-
policija
v Španiji
‘2 Mai' r Kakor P°
Qai CKjlrrii ’ j's Policija l	StirivU	skrivališče	na-
spr>ril jp'erilcev in se ^cev	Eden	ianed
0stau *l}. ubit, medtem ^ bu11® Pobegr.ili ” ~st.	ranj.jn	Uidi	en
PARIZ, 13. — Vrednost francoskega franka na črni borzi je danes nenadno padla na 420 franikov z,a ameriški dolar. Včeraj so plačevali za doter 409 frankov, medtem ko je uradni tečaj 350 frantov za fn dolar. Tudi na tržišču zlata se j'» pokazala nekakšna napetost kot odraz zaskrbljenosti za ra. di manjših ameriških naročil. Napoleonov zlatnik je dosegel 3990 frankov, medtem, k o so ga včeraj plačevali po 3960 frankov. Finančni sitrokovnjaki ne vedo povedati, če bo ta tendenca trajala dalj časa ali pa je le začasna.
MANILLA, 13. — Filipinski zunanji minister Elizalde je danes izjavil, da pacifiško združenje, kj so ga piredi-lagali Filipini, ne predstav, lja vojaške obrambne zveze proti morebitnemu komunističnemu napadu, marveč je sporazum o tesnejšem sodelo.
vanju, boljšem sporazumevanju in poživitvi trgovskih odnosov med državami Vzhodne Azije. Minister je nadalje po-udaril, da je filipinska država sklenila prijateljske pogodbe z nacionalistično Kitajsko, Indonezijo, Pakistanom in Taj-landijo in da namerava skleni, ti podobne pogodbe tudi z Bir-manijo, C ;yIonom in Avstralijo.
RIO DE JANEIRO, 13. --Poveljnik federalne garnizije v Rio Grande podpolkovnik Oscar Almedia Brandao je s posebnim poročilom javil danes, da je prevzel vojaško nadzorstvo nad mestom zaradi včerajšnjih incidentov. Za vzdrževanje reda skrbijo krajevne vojaške sile in ojačenja, poslana iz Porto Alegre.
Včeraj je namreč skupina manifestantov napadla policijski komisariat in skušala osvoboditi 15 stavkajočih, ki sQ jih tam držali zaprte. V spopadu med policijo in manifestanti sta bila dva mrtva in številni ranjeni.
V državi Rio Grande Do Sul so hile pred kratkim obsežne stavke zaradi podražitve življenjskih potrebščin v splošnem, Policija pa zatrjuje, da je to delo komunistične stranke, ker je bila pred kratkim postav ljena izven zakona.
zastopnika ambasador dr. Milan Bartol in dr. Vladislav Rajkovič, profesor pravne fakultete v Zagrebu.
V inozemstvu vlada veliko zanimanje za zagrebški velese, jem, ki bo odprt 13. septembra. Prijavljeno je skupno 625 inozemskih tvrdk iz Avstrije, Nemčije, Italije, Francije, Anglije, Belgije, Amerike, Holandske, Švice, Grčije, Svobod, nega tržaškega ozemlja, Venezuele in Kostarike. To je za
250 odstotkov več kot lani. Poleg inozemskih udeležencev bo tudi 482 jugoslovanskih tvrdk razstavilo okoli 1500 industrijskih izdelkov.
Jutri prispe v Zagreb 15 |.tu. dentov-agronomov iz Zahodne Nemčije, ki bodo ostali na praksi na Hrvaškem en mesec. Pred dnevi je odpotovala iz Hrvaške skupina hrvaških štu-dentov-agronomov na prakso v Zahodno Nemčijo.
B. B.
•' vV*
V;*4	<■	'''«•■
Maršal Tito med delavci v Kamniku. Maršal Tito Je nedavno obiskal tovarno «Titan» y Kamniku, kjer je kot kovinar delal pred prvo svetovno vojno.
KRVAVI NEREDI V ALEKSANDRIJI
mi nailimm nisln proti slankalnči« delavca«
Zadnja poročila govorijo o dvanajstih mrtvih - Nagibovo „zadnje svarilo" prebivalstvi^ naj ohrani red in mir - Novi gospodarski ukrepi egiptovske vlade
KAIRO, 13. — Vojaški oddelki so danes v Kafr El Da-varju pri Aleksandriji nastopili proti delavcem velike tekstilne tovarne «Misr», ki so včeraj začeli stavkati, danes pa so zažgali skladišče bombaža in uničili velik del statev. Poročila o žrtvah spopada so precej različna. Po zadnjih vesteh je bilo pri spopadu mrtvih deset delavcev in dva policijska a-genta, precej pa je ranjenih. Vojaški oddelki so postavili cestne bloke okoli tovarne. Avtomobili s policijskimi oddelki v popolni vojni opremi vozijo po cestah, vojaški oddelki pa stražijo glavna poslopja in sedeže tujih konzulatov v Aleksandrij i.
Tekstilna tovarna «Misr» je največja in najmodernejša na vsem Srednjem vzhodu in zaposluje 30.000 delavcev.
Zdi se, da so delavci začeli stavkati zarad odpusta nekaterih njihovih tovarišev, ki so iz. gubili delo iz političnih razlo. gov. Iz solidarnosti so stavkali danes tudi tekstilni delavci v aleksandrijskem predmestju Maharemu.
General Nagib je imel danes po radiu nagovor prebivalstvu «in posebno delavskemu razredu* in poudaril, da je treba «za vsako ceno ohraniti mir in red, če hoče Egipt «doseči zastavljene cilje«. Nagib je dodal, da je treba vse pritožbe posameznikov ali kolektivov rešiti po zakoniti poti in zaključil: «To je moje zadnje svarilo*. Iz Nagibovih besed je mogoče sklepati, da bodo organizatorji današnjih neredov postavljeni pred sodišče kot «izdajalci».
Tudi egiptovska vlada je Izdala danes zvečer proglas egip. tovskim delavcem. Proglas za. gotavlja, da ima vlada najboljše namene z delavci, ki naj mirno počakajo na konec vladne akcije «za obnovitev svobode in za ljudsko blaginjo*.
Vlada je tudi izdala poroči* lo, ki pravi med drugim: »Vlada ne more ostati brezbrižna spričo akcije provokatorjev, ki so se vtihotapiili med delavce in ki so ščuvali k neredom v nekaterih industrijskih središčih. Te nerede bomo obravnavali kot veleizdajo«.
Minister za socialne zadeve je danes zvečer izjavil, da so incidenti v Kafr El Davarju «zelo resni in jahtevajo zelo eniergiičnie ukrepe«. Dodal je, da pričakuje podrobno poročilo državnega podtajnika za socialne zadeve in za promet, ki sta odišla na kraj neredov.
Ministrski predsednik Ali
Maher, ki je obenem tudi vojaški guverner Egipta, je odredil, naj 500 oseb, ki so jih aretirali med današnjimi neredi, sodi vojaško sodišče po naglem postopku. Ali MaJier je obenem javno obsodil nerede, o katerih menijo, da jih je organizirala skupina delničarjev. Opozoril je tudi, da je obsedno stanje še vedno v veljavi in da so zaradi tega vse manifestacije prepovedane.
Ozadje neredov je še precej zavito v temo, zdi se pa, da odraža sedanje napeto stanje v Egiptu, kjer se za kulisami borijo tri glavne sile: vojska, vaf-distična stranka in radikalno-nacionalistično gibanje mohamedanskih 'bratov.
Novi vladni ukrepi o «čišče-nju» so ponovno prizadeli vaf-distično vodstvo. Nove «epura-cijske komisije* bodo po vladnih navodilih preiskovale predvsem nepravilnosti, ki so se dogodile v letih od 1950 do 1952, ko so bili na vladi vafdisti, čeprav bodo komisije lahko preiskovale tudi dogodke, ki so se pripetili prej. Mnogo se govori tudi o luksuzni jahti vafdi-stičnega voditelja Nahasa.
Vlada je odredila uvedbo davka na prenos kapitala v tujino, ki znaša deset odstotkov prenešene vsote. Obenem je bil davek na premično premoženje povečan za 17 odstotkov; prav tako je bil povečan dohodninski davek in davek na luksuzne predmete.
Ministrski predsednik Maher je danes prvič obiskal glavni stan vojske, kjer se je nad dve uri razgovarjal z gen. Nagibom. Med drugim sta se dogovorila; da bo znatno poveča, na plača vojakov in podčastnikov egiptovske vojske, medtem ko bodo oficirske plače ostale nespremenjene.
O novih gospodarskih ukrepih vlade je finančni minister Abdul Gelil el Amari izjavil, da je namen nove davčne politike «uvedba socialne pra-vič-nosti«. Gospodarska politika vlade, je dejal finančni minister, stremi za znatnim; povečanjem proračunskih virov, da se proračun uravnoteži. Davek na prenos denarja v inozemstvo pa naj prepreči pretirane izdatke egiptovskih bo. gatašev, ki odhajajo na počitnice v tujino.
Voditelj ((mohamedanskih bratov«, Hasan el Hodeibi, je danes izjavil, da se bo njegova organizacija uprla vsake, mu pogajanju z Anglijo, dokler Angleži ne bodo izpraznili področja Sueškega prekopa. «Ce
bo London — je nadaljeval Hodeibi — vztrajal pri svojem stališču, da je treba sporazum doseči pred odhodom angleških čet, bodo mohamedanski bratje uresničili svoje nacio. na-lne težnje z lastnimi sredstvi«.
Vendar Hodeibi ni hotel pojasniti, kakšna so ta lastna sredstva. Poudaril pa je, da bi bilo njegovo gibanje po odho-du britanskih' ost pripravljeno proučiti pogoje za egiptovsko sodelovanje v mednarodni organizaciji, toda s pridržkom, da mohamedanski bratje ~ne bodo pristali na sodelovanje v koaliciji, ki bi bila neperjena proti neki drugi državi ali pri sistemu, ki «bi imel drugačne cilje kot miroljubno sodelovat nje«.
Razorožitveni načrt
NEW YORK, 13. — Razoro-žitvena komisija ZN bo nadaljevala v petek razpravo o podrobnem razorožitvenem načrtu, ki so ga predložile v torek Združene države, Velika Britanija in Francija. Predlog z novim načrtom v določeni meri tudi ustreza sovjetskim ugovorom proti prejšnjim načrtom zahodnih sil.
Današnji «New York Times« razpravlja o novem predlogu, ki ga označuje za «nov dokaz zahodne želje, da .se konča oboroževalna tekma, zmanjša mednarodna napetost in utrdi mir*.
Članek poudarja, da načrt ustreza raznim sovjetskim kritikam prejšnjih zahodnih načrtov, poleg tega pa da ponuja Sovjetom tudi tisto, kar že dolgo zahtevajo — konferenco velikih sil.
«Times» pripominja, da so do zdaj sovjeti «vse zahodne predloge označevali za lažnive in hinavske in zahtevali takojšnjo prepoved atomskega orožja in zmanjšanje obstoječe oborožitve v enakih odstotkih*. Ta sovjetski predlog pa Po mnenju časopisa ne bi samo dovolil Sovjetom, da bi še nadalje imeli svojo sedanjo vojaško premoč, ampak jim celo omogočil, da jo povečajo.
Novi predlog povzema določila prejšnjega predloga zahodnih velesil z dne 28. maja, po katerem naj bi se določile številčne omejitev vseh oboroženih sil Kitajske, Sovjetske zveze in Združenih držav do enega milijona in pol, Velike Britanije in Francije od 700 do 800 tisoč mož, za vse ostale države pa v sorazmerju s številom petih velesil.
Britanski zastopnik John Coulson, pa je ob tej priliki izjavil, da sta bili doslej dve poti za dosego sporazuma o razorožitvi. Prva je bila sovjetska, podana v obliki slepivega predloga o splošni razorožitvi za eno tretjino. Tak način razorožitve je bil za zahodne velesile nesprejemljiv, ker bi samo še povečal neravnovesje svetovnih sil. Zahodni predlog je bil ((veliko bolj realističen*.
Tri zahodne velesile, predlagateljice novega načrta, — je rekel Coulson — so predložile svoj «delovni načrt* za osnovo razpravljanja in ne že za Izdelan načrt, v katerem bi bile vse podrobnosti že pribite. ((Ničesar ni, česar bi mogli biti bolj veseli — je rekel Coulson
— kot prav razpravljanja, posebno razpravljanja z našimi sovjetskimi kolegi, seveda če bodo dovolj resna*.
Z ozirom na Malikovo kritično razpoloženje do novega načrta za omejitev oborožitve pa je Coulson izjavil: «Ce navdajajo Malika resnični dvomi o našem namenu, potem lahko zdaj vidi, da hočemo vključiti v razorožitev tako pomorske in letalske sile kakor tudi kopne-ne armade. Malik je rekel, da so bili naši dosedanji predlogi le geslo, za katerim bi mogle zahodne velesile ohraniti svoje pomorske in letalske sile v sedanjem obsegu. Rekel je, da bi štele sile Združenih držav sedaj okoli 3,900.000 mož, od katerih bi odpadlo na kopneno vojsko 1,600.000 mož, na letalstvo 1,330.000 mož, na mornarico pa okoli en milijon mož. Po teh številkah bi imele Združene države v pomorskih in letalskih silah okoli 2,300.000 mož.
Ce bi celokupno število a-meriške vojske zmanjšali na en milijon in pol mož, kot je predlagano — je nadaljeval Coulson
— in Združene države so se odločile prav tako zmanjšati svoje kopnene sile, potem bi morale Združene države zmanjšat* svojo mornarico in letalstvo za okoli eno tretjino, da bi mogli njun obseg sorazmerno vnesti v predlagano omejitev vseh ameriških oboroženih sil na 1,500.000 mož.
BERLIN, 13. — Okrog 7000 Nemcev je v prvih 13 dneh te. ga meseca pribežalo v zapadni Berlin in zaprosilo za politično zaščito. Pretekli mesec je z vzhoda pribežalo 13.000 političnih beguncev, predvidevajo pa, da bo ta mesec število še večje.
„Mosadek“ - italijanska
petrolejska ladja!
TEHERAN, 13. — Angleški predstavnik Middleton je imel danes nad eno uro trajajoč razgovor z iranskim zunanjim ministrom Navabom. V dobro poučenih krogih trdijo, da je prišlo do tega razgovora zato, da bi Angleži spoznali stališče iranske vlade in osebno stališče zunanjega ministra glede petrolejskega vprašanja po odločitvi haaškega sodišča.
Iranski ministrski predsed. nik Mosadek je predložil danes vrsto zakonskih odločb, ki imajo namen, pospešiti razvoj poljedelstva in izboljšati položaj kmetov.
Glasnik zunanjega ministrstva v Washingtonu je deman. tiral vesti, češ da je iranska vlada zaprosila ameriško za 50 milijonov dolarjev posojila.
Direktbr italijanske petrolej, ske družbe EPIM grof della Zonca je bil sprejet včeraj pri Mosadeku m mu javil, da bo prva petrolejska ladja te družbe,. ki bo priplula v Iran, nosila naziv «Mosadek». Iranski ministrski predsednik temu ni oporekal.
CATANIA, 13. — Na pokopališču v Misterbiamco so našli dve krsti s trupli, ki jih pokopališča uprava ni imela vpisanih v svojem registru. Domnevajo, da sta bili trupli pokopani skrivaj, verjetno v prvih letih zadnje vojne in bržčas zato, da bi bil prikrit zločin. Sodna oblast je uvedla preiskavo.
Grške volitve v oktobru?
NEW YORK, 13. — Podkomi, sija OZN za Balkan, ki jo sestavljajo predstavniki Kolum* bije, ZDA, Francije, Pakistana in Švedske se bo sestala jutri dopoldne pri zaprtih vratih in obravnavala nedavni incident na grško-bolgarski meji okrog otoka. Game. Podkomisija bo proučila poročilo svojih vojaških opazovalcev v Grčiji, ki domnevajo, da bi v bodoče ponovno lahko prišlo do podobnih sporov, ako ne bo uveljavljena stalna demarkacijska črta, ki bi istočasno zadovoljila grško in bolgarsko vlado.
Iz Aten poročajo, da je grški kralj Pavel podpisal dekret za izredno sklicanje grške zborni, ce, ki je sC<* J na dopustu: Zbornica se bo sestala v ponedeljek 18. avgusta na glasovanje o zaupniči vladi. Zaradi trenutnih odpadov v liberalni stranki, predvideva opozicija, da vlada, ki jo podpira 73 poslancev generala Plastirasa in 55 Venizelosovih liberalcev, ne razpolaga več z večino in bo morala podati ostavko. Opozicija trdi nadalje, da bi morali razpustiti zbornico in razpisati nove volitve. Vse pa kaže, da je spričo gospodarskega in političnega položaja novim vo. litvam naklonjena tudi vlada in da bo do teh verjetno prišlo v oktobru.
Juooslavija na levanlskem
velesejmu
BARI, 13. — Jugoslavija se bo udeležila levantskega vele. sejma v Bariju in. razstavila raznovrstne predmete domače proizvodnje. V glavnem bo razstavljala poljedelske proizvode, obrtniške izdelke, preproge, usnjene izdelke in les.
Uranska mrzlica
REGINA, 13. — Prva velika tekma za uranom y tej atomski dobi gre sedaj proti koncu. Uranska mrzlica je dosegla višek pred dobrim tednom, ko sc bila iskalcem odprta še neizko-riščer.a ležišča urana v Sa-skatohetfanu. Nad tisoč ljudi se je gnalo preko gora in skalovja v Beaverlodge, da bi se znašli prvi na kraju in sj Za-gctovili dragocena ležišča v Pechelendi. Uranska mrzlica pa je bila docela drugačnega značaja, nego zlata mrzlica v zadnjih desetletjih preteklega stoletja. Iskalci sd niso krojili pravice s pestmi in samokresi, ko ja šlo za spore pri lastninskih pravicah, marveč so se za< tekali k posebnemu razsodišču
Domnevajo, da so na tem področju sedaj odkrita že vsa ležišča urana in ta teden se je le malo iskalcev javilo na po-sebnem uradu, kjer registrira-jo lastninske pravice.
BELGIJSKA VLADA ZNIŽALA TRAJANJE VOJAŠKE SLUŽBE
Začasni ukrep je v zvezi z nedavno pariško konferenco držav evropske vojske, na kateri ni bilo mogoče doseči sporazuma o podaljšanju vojaškega roka na dve leti
BRUSELJ, 13. — Belgijska vlada je naznanila, da bo začasno znižala trajanje vojaške služne od 24 na 21 mesecev.
Poročilo, ki je bilo izdano po zaključku današnje šesturne vladne seje, pravi, da je bil dveletni vojaški rok uveden po nasvetu vojaških voditeljev in strokovnjakov in da je belgijska vlada takoj po ustanovitvi evropske obrambne skupno, sti postavila vprašanje izenačenja trajanja vojaškega roka v vseh šestih državah-članicah. Na včerajšnji konferenci strokovnjakov evropske vojske je belgijska delegacija opozorila, da belgijska vlada ne more siliti svojih državljanov, da služijo vojake dalj časa kot državljani ostalih dežel evropske vojske.
Belgijska vlada zatrjuje, da ostaja sicer v veljavi zakon o
Citatelji se gotovo ie spominjajo zgodbe o golobih, ki so jih naili v avtomobilu Jacguesa Duclosa. Policija jih je v prvem trenutku proglasila za golobe pismonoše. Izvid strokovnjakov je kmalu pokazal, da je bil ta zaključek prezgoden nespreten in netočen. Seveda je v deželi Pantagruala in Tartarina ta stvar povzročila obvezne late, duhovito norčevanje in sproščen galski smeh.
Danes ta šaljivo-resna a-nekdota ne bi bila vredna več besede, ko ne bi bila v neki meri značilna za vso akcijo, ki so jo francoske preiskovalne oblasti na široki fronti podvzele proti komin-formistični partiji Francije po majskih demonstracijah in poskusu splošne stavke. Sodni postopek sicer še ni končan, toda njegov dosedanji potek že daje slutiti, kakšen bo konec.
Kot je znano, sta bila po sklepu pariškega sodišča Jacgues Duclos in Andri Stil izpuščena na svobodo, Pre-
BELEŽNIC A. JACOUESA DUCLOSA
iskava o «touionsfci aferi*, o Kateri so v začetku govorili, da bo odkrila obširno vohunsko delovanje, se približuje zaključku, verjetno z rezul-tati, ki so za preiskovalne oblast več kot mršavi.
Takšna je približno• bilanca te poteze, o katere neuspehu v Parizu nihče več ne dvomi.
Toda medtem ko se zadeva približuje tihi likvidaciji, je nedavno še enkrat zbudi• la precejšen odmev v francoski javnosti, na način, ki se ne razlikuje mnogo od prejšnjih Povod za to je bila objava vsebine osebne beležnice JacQuesa Duclosa. (To beležnico so oblasti zaplenile 28. maja, ko je bil Duclos a-retiran in danes je v sodnih aktih sestavni del preiskovalnega materiala). Najprej je ameriška novinarska a-
gencija «International News Service» objavila vsebino te beležnice, čez dva dni pa so to povzeli tudi nekateri francoski in drugi listi.
Za politične odnose, fci danes vladajo v Franciji, je ta primer značilen z dveh strani: najprej gre za konkretno vsebino tega, kar je Duclos, vršilec dolžnosti generalnega sekretarja KP Francije, osebno zase zapisoval v svojo beležnico in kar ima vsekakor zelo zaupen značaj. Durgič pa se nujno postavlja vprašanje: kako se je moglo zgoditi, da je stvar, ki je del sodnih aktov, in torej uradna tajnost, prodrla v javnost in da je do nje prišla celo neka inozemska novinarska agencija.
Ogledali si bomo obe plati zgodbe z Duclosovo beležnico.
Beležnica je izredno zanimiva. Dejansko pomeni zelo podroben zapisnik sestankov politbiroja KP Francijg v času od 7. aprila do 27. maja, t. j. vse do dneva pred znano demonstracijo in Duclosovo aretacijo. To je 134 strani teksta, fci ga. je Duclos lastnoročno zabeležil, v obliki skrajšanih stavkov, v brzojavnem stilu.
Čeprav t* osebni, zaupni zapiski ne odkrivajo nobene posebne skrivnosti, so zanimivi predvsem zaradi tega, ker kažejo stil in metodo, ideološko vsebino in raven dela vodilnega organa neke velike politične stranke, ki trdi o sebi, da je stranka proletariata.
Pri le količkaj pazljivem prebiranju Ducl6savih zapiskov pade takoj jv oči, da je osnovna, vodilna metoda
francoskega kominformov-skega vodstva v odrejanju politične linije in dnevnih političnih nalog ozki, enostavni, nenačelni prakticizem. To je prakticizem političnega vodstva, ki se je sprijaznilo, Ici je celo zadovoljno s svojo viogo navadnega in poslušnega izvršnega organa.
Osrednje mesto v Ducloso-vi h beležkah je referat člana politbiroja Francoisa BiUou-xa na zasedanju politbiroja 11. aprila 1952, Po njegovem povratku iz Moskve.
Kot izvemo od Duclosa, je bil Billoux v Moskvi 12 dni in v tem času razpravljal z Mauriceom Thorezom o poli-tičnem položaju v, Franciji. Bllloux je pazljivo zabeležil in posredoval članom politbiroja Thorezove direktive in tudi Thorezov predlog, da se na osnovi tega napiše direk-
tiven članek za list vCahiers du Comunisme» (Komunistični zvezki). Stvar je bila torej zelo važna in tako jo je politbiro tudi razumel.
Dobesedno prepisujemo nekaj glavnih direktivnih tez in ugotovitev, fci jih je BiUoux prinesel iz Moskve;
— Ne gre za spremembo splošne linije partije, temveč za preciziranja.
— Mir je pot k socializmu.
— Vojna tudi, vendar ni niti usodno nujna, niti neizbežna.
— Ni dovolj akcij proti prevozu in proizvodnji vojnega materiala. — Izguba glasov, čitateljev, številčne moči. — Akcija množic ni bila zadostna, da bi vsilila rušenje francoske politike. — Nasprotno, vsaka kriza se je končala z vse bolj reakcio. narnimi rešitvami. — To rušenje je mogoče doseči samo
z množičnimi akcijami. — Cilj KP Francije: doseči popolno spremembo politične orientacije. — Ne. gojiti parlamentarnih iluzij. — Borba proti okupaciji. — Borba pro. ti proizvodnji za vojno, proti tovarnam orožja. — Nadurno delo kvari delavski razred na tem sektorju. ■— Predložiti gibanju za mir organizacijo teh akcij. — V borbi proti nemški oborožitvi se je treba ravnati po Stalinovih izjavah. — To borbo je treba predvsem orientirati proti francoski buržoaziji, ki organizira izdajo in jo vodi. — Ideja o borbi proti naši lastni buržoaziji. — V vsakem narodu sta dva naroda. — Ni nacionalne enotnosti z buržo-azijo. — Zvestoba ZSSR in Stalinu. — Vzgajati partijo v duhu žrtev. — Itd., itd..
Na osnovi teh tez se je razvila, kot nam kaže Du-closov notes, diskusija, polna ((samofcritifce« in sprejemanja moskovskih navodil brez vsakega ugovarjanja.
(Nadaljevanja prihodnjič).
dveletni vojaški obveznosti, da pa bo odpustila iz vojske vse tiste, ki so že odslužili 21 mesecev.
Menijo, da je belgijska vlada
prvotno nameravala začasno znižati vojaški rok na 18 mesecev, kot velja v večini držav evropske vojske, da pa tega ni izvedla samo zaradi skupnih manevrov NATO, ki bodo v septembru in oktobru
Vrhovni poveljnik atlantskih sil v Evropi, gen, Ridgwav, je danes izjavil, da je po njegovem mnenju nujno potrebna dveletna vojaška obveznost, ti edina lahko zajamči zadostno izvežbanost vojakov
Kratke vesti
WASHINGTON, 13. — Ameriško vojaško sodišče je ugotovilo, da je pomorsK.o nesrečo dne 26. aprila, ko sta trčili letalonosilka «Wasp» in torpe-doyka «Hodson», zakrivil kapitan torpedovke, poveljnik Tiemey. Nesreča je zahtevala 176 žrtev. Med temi je izgubil življenje tudi Tiemey.
* * *
LONDON, 13. — Od januarja do konca junija so sg življenjski stroški v Angliji dvignili za 4 odstotke, medtem ko so bile plače zvišane le za poldrugi odstotek.
* * *
HANNOVER, 13. — Grof Wolf von Westar je podal ostavko na predsedniško mesto nemške socialistične stranke, ki zastopa skrajno desnico. Do tega so ga privedle izjave dr. Fritza Dorla, ki je zagotovil, da bo organizacija začela delovati podtalno, ako bi bil njen obstoj prepovedan.
* * *
BERLIN, 13. — Na Branden-
burštoem se je pretekli teden zrušilo sovjetsko reakcijsko letalo in ubilo dva kmeta. Pri nesreči je izgubil življenje tudi pilot letala.
2
- ■■
14. avgusta 1952
vzide ob 23.36 in zatone od Jutri, petek 15. avgusta
Vel. šmaren, Hudinja
KRATKE V USTI iz beneških vasi
ŠT PETER SLOVENOV
Smrt marljivega domačina
Danes, četrtek 14. avgusta
Demetrij, Dobrina Sonce vzide ob 5.03 in z »tone «» 19.15. Dolžina dneva 14.12 Lu"
na divjačino. Pa se je mars^ kdo vrnil praznih rok' lter 1 vedno manj divjačine, ki se‘J zredčila zlasti med vojno- 0 leg tega pa prihajajo na lov te kraje tudi tujci, kakor bi bila Furlanija obljubljen dežela lovcev.
Davčni seznami
na vpogled
„ Težave ezulov“
GORICA, 13. — Gospodarsko Manje je za povprečnega goriškega meščana najboljši barometer, po katerem uravnava svoje politične nazore. Po zaslugi italijanskih imperialističnih pohlepov preživlja Gorica z bližnjo okolico že vsa povojna leta hudo gospodarsko krizo, kateri ni videti kraja in za katero se same oblasti več kot toliko ne zanimajo, ampak vse skupaj prepuščajo divji rasti odnosno iniciativi zasebnih krogov, kateri pa so že zdavnaj dali Gorico med kraje, katere niti čudež ne bi rešil pred gospodarsko propastjo.
Zdi se, da so do tega prepričanja prišli tudi istrski begunci, katere so prignali iz svoiih rodnih krajev v raznimi. zvijačami in jih v Gorici in Trstu vsa povojna leta pa tudi sedaj, kolikor to šovinistični oligarhiji uspeva, izrabljajo za iredentistične manifestacije in provokacije proti Jugoslaviji. To potrjuje samo pitanje zadnje številke «VAreno di Po lan, dnevnika julijskega in dalmatinskega iredentizma, ki je na prvi stra-n objavil P"d naslovom čez tri stolpce članek v katerem poziva svoje <Jitatelje, naj ne pozabijo, kako mino vlogo je tednik istrskega in dalmatinskega iredentizma odigral v Peli zadnje dni pred izpraznitvijo, da se svojim, visokim političnim ciljem ne bo nikoli odpovedal. Citatelje spodbuja z besedami: «Naši na:pro’niki znajo od kje prihajamo in kaj predstavljamo: naš naslov je branil Pulo in italijanske Pravice v Julijski Benečiji; in kadar so nas Slovani iz Pule lahko ob pemeči zmagovalcev zapodili, mi nismo šli preveč daleč, ampak smo hoteli samo dva koraka od meje dali Slovanom razumeti, da so za bodočnost ostali še-neporavnani računi, in da bi se razočarali ker so s silo zatrli glas Istranov, ki zahtevajo pravico».
Ni dovolj, da je	list zašel v
finančne težkoče,	pri vsem
tem še nadalje trobi svoj priljubljen šlager mrilorneremc» in skuša čilateljevo pozornost obrniti od težkih	gospodar-
skih vprašanj na P oitično špekulacijo, kot da je v tem bistvo vprašanja	beguncev,
oziroma njihove prisotnosti v Gorici.
List skuša od svojih čitate-Ijev izvabiti denar na dokaj naivem način s pozivi, naj bo prispevanje denairja odgovor Slovanom in «njihovemu veselju nad našimi težavamin.
Kako bodo «ezuli» na vse to snubljenje odgovorili, je vPra-šanie zase, na katerega bo že bližnja bodočnost dala jasen odgovor. Vsekakor pa bi bil čas, da bi glavni dobavitelji finančnih sredstev temu iredentističnemu časopisu. ki verjetno vedrijo pod demokrist-jansko streho, prenehali vzdrževali ultrašovinistični protislovenski m protijugoslovanski časopis, kakršni je tednik julijskega in dalmatinskega iredentizma «Arena di Pola«, kar bi bilo samo v interesu pomirjevanja tukajšnjega prebivalstva in zbliževanja pri reševanju številnih nerešnih stvari.
SEJA ŽUPANIJI/ IDI ZASTOPNIKOV PREFEKTURE
v v
lunin oisli le teli ksed
GORICA, 13. — V prostorih gradiškega županstva je bila seja v zvezi z namakanjem krminsko-gradiščanskega polja Poleg tamkajšnjih županov so bili prisotni dr. Bernardis, in. ženir Candussi, odv Culot in dr. Poterzio, 3ci so po zaključ nem sestanku pripravili sporočilo, v katerem pravijo, da so pregledali resolucije, ki so jih svojčas sprejeli od občinskih uprav in pokrajine in jih izro. čili prefekturi, predsedstvu mi. nistrskega sveta in pristojnim ministrstvom. Po posredovanju parlamentarcev in pokrajinskih oblasti pri ministrskem predsedniku in ministru za javna dela je to vprašanje sto. pilo še bolj v ospredje, kar bo povzročilo bližnji medministrski sestanek, kateremu bodo prisostvovali predstavniki družbe Sade-Selveg.
Vprašanje namakanja ikrmin. sko-gradiščanskega polja je to. rej že nekaj mesecev predmet žive razprave tukajšnjih političnih in oblastnih krogov. Zlasti se’ zanj zanimajo demo-kristjanski voditelji, ki v času svojega vladanja od zadnjih upravnih volitev pa do danes niso uspeli spremeniti gospodarskega lica niti izboljšati gospodarskih perspektiv našega mesta. Da bi zakrili svojo nezmožnost pred volivci, so jim že sedaj pričeli servirati voliv. ni golaž v obliki propagande | za namakanje krminsko-gradiščanskega polja.
Najbolj verjetno se bo celot na akcija izjalovila, kajti njen uspeh bi moral biti takoj viden, zlasti ko bi bila vlada načrtom naklonjena. Ce bo po volitvah vsako razpravljanje tem vprašanju utihnilo, tedaj bo to samo potrditev našega pisanja, predvsem pa resen opomin prebivalstvu, kako se nekateri ljudje z njim igrajo.
20. t. m.; Damjan Culot, Ul. Veniero 4 od 11. do 16. t. m., Elios Ortolani, trgovina pisalnih strojev, Ul. Mazzini od 11 do 20. t. Tov; Aloiz Moncaro, Ul1. Cardueci 6 od 11. do 24. t. m.; Anton Martel, manifakturna trgovina, Ul. Carducci 5 od 12. do 20. t. m.; D’Osvaldo eredi, čevljar, Travnik 13 od 13. do 23. t. m.; Rudolf Lutman, Travnik 24 od 14. do 18. t. mn.; Hubert Jorio, Ul. Garibaldi 16 od 13. do 23. t. m.
Prepir zaradi kurnika in psa
Najživahnejša razprava, na kateri je bilo kar 5 oseb, se je zaključila z obojestransko umaknitvijo tožbe. Slo je namreč' za 50-letno Marijo Capulut-ti, 18-letnega Selgiji* Sclause-ra, 57-letno Marijo Cigagno,
36-letnega Eugena Rusalena in
37-letno Angelino Rusalena.
V obtožnici je bilo rečeno, da je 21, junija v Ul. Duca d’Aosta 55 nastal prepir, kate. remu je prisostvovalo ve?je število ljudi. Beseda je dala
Pogled na Videm
VINO GAJE SPRAVILO NA TLA IN V ZAPOR
Za dovoz vode
na Oslavie posredoval tov. Pavlin
OSLAVJE, 13. — Na osebno intervencijo svetovalca .Demokratične fronte' Slovencev "v Italiji pri mestnem občinskem svetu, tovariša Pavlina, so občinske oblasti"* včeraj dvakrat pripeljale pitno vodo z avtoci-sterno na Oslavje. kjer so se jim zaradi suše izpraznili skoraj vsi vodnjaki. Tudi danes so nadaljevali z dovažanjem vode; dovoz bodo ponovili tudi jutri, če bo potrebno. Kmet je vzamejo vodo v sode; kar pa je ostane v avtomobilskem rezervoarju, zlijejo v izpraznjene vodnjake
GORICA, 13. — Marsikoga je vino že spravilo na tla in zato besedo in že je bilo videti dvi- tudi 64-letnemu Francu Togu-ganje rok in mahanje, ki je tu i? Koprive pri Moši ni pri-kričanje samo še bolj razvne- zaneslo Mož je nekoliko pre-lo. Številni ljudje so pasli svo- globoko pogledal v kozarec in je oči; nekateri pa so vendarle pred palačo Telve so noge posegli v pretep in sprti stran, klecnile. Pošteno se je zleknil ki ločili. Obe stranki sta vlo- Čez cesto in tamkaj mirno spal žili tožbo zaradi žalitev dokaj časa, dokler se nekate-in telesnih poškodb. Dejanski rim organom javne varnosti ni vzrok celega prepira pa je bil početje zdelo najbolj primerno
kurnik in pes na dvorišču, ki nekaterim nista bila najbolj všeč.
za
Podjetje Ribi
veliki
Trgovine zaprte
zaradi počitnic
GORICA, 13. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da bodo naslednje trgovine zaprte za dobo letnih počitnic, in sicer tvrdka Angel Marega, Ul. Monache 6 od 5. do 18, t. m.; Farmaceutica Go-riziana, Ul. Monache 14 od 10. do 17. t. m.; De Gircuncoli Lucija, Ul. Bellinzona od 11. do
VŠTRANDREZU ZAHTEVAJO
da se napelje vodovod v vse hiše
STANDREŽ. 13.	— Nasilnosti, v upanju, de bodo obla-
k melj e irr»jp zaradi neusmiljej sti končno enkrat le sprevide-
ne vročine polne roke dela. Vrtovi in njive »o popolnoma suhi in zato morajo nekateri cd blizu, drugi od daleč nositi vodo, da vsaj malo zalijejo povrtnino. Po dpsedanjih cenitvah bo pridelek čebule izredno majhen.
Medtem pa je krompir lepo dozorel in domačini ga ravno v teh dneh izkopavajo in spravljajo domov. Od njega so si veliko obetali. Dogodilo pa se je ravno narobe, da so kupčije s krompirjem zelo slabe. Kljub stalnemu ponujanju in dokaj nizki ceni je bilo doslej sklenjenih borno število kupčij, kar povzreča pri kmetih dolgove ali pa vsaj zakasnitev pri plačevanju najnujnejših stvari.
Spričo tolikšne vročine m vzporedno pojavljajoče se suše prihaja ponovno v ospredje gradnja štandreškeija vodovoda v številne kmečke hiše, katere niso imele te sreče, da bi jim pri graditvi dodelili mesto tik glavne ceste. Vanje domačini še vedno ne morejo napeljati vodovoda, ker je to zvezano z ogromnimi denarnimi stroški, katerih nai kmet ne znrre zaradi svojih skromnih zaslužkov.
Mestno podjetje bi moralo kmetoir priskočiti na pomoč z znižanjem cen g. Prepričani smo, d'a bi v tem primeru vsi štandreški kmetovalci, ki si doslej zaradi omenjenih zaprek vodovod^ še niso mogli napeljat^ ta korak z veseljem napravili, ker bi imeli cd njega velike koristi. Svoje koristi pa bi imelo tudi mestno podjetje, odnosno tudi občina sama, ker bi lahko pobirala pristojbine.
V času najhujše potrebe znova opozarjamo na te nepravil-
le svoje zmotno stališče, in ugodile odločni večletni štan-dreški zahtevi v napeljavo vodovoda v stranske hiše.
Rok za pokojnine
do 31 t. m.
Kakor smo že poročali zapade 31. t. m, zadnji rok za predložitev prošenj za vojne pokojnine. To priliko lahko u-porabijo vsi svojci padlih od 1, septembra 1939 dalje, ki so že vložili prošnje za pokojnino. Vsi svojci padlih od 1. septembra dalje, katerim so odrekli pokojnino ali so jim jo zni. žali zaradi njihovih ekonomskih ali družinskih razmer, lahko vložijo prošnjo za re. vizijo njihovega položaja z dokazi o nastali spremembi ekonomskih in družinskih razmer.
Kdor ne bi imel še vseh potrebnih dokumentov, naj pošlje prošnjo na «Ministero del Te-soro — sottosegretariato pen-sioni di guerra», s pripombo, da bo naknadno poslal ostale dokumente.
GORICA ,13. — Goriški župan sporoča vsem davkoplačevalcem, da si na občinskem davčnem uradu v Ul. Crispi 3 za dvajset zaporednih dni na vpogled seznami popravkov za davkoplačevalce s stalnimi dohodki, ki so dolžni plačevati družinski davek. Prizadeti si lahko ogledajo seznam v uradnih urah (od 9. do 12.).
šmaren
GORICA, 13.	— Prevozno
podjetje Rib; bo za veliki šmaren poslovalo po sledečem urniku: v petek 15. avgusta bo poslovalo po prazničnem umiku v soboto 16. pa kot običajno; v nedeljo 17. zopet po prazničnem urniku. Podjetje bo za te praznike pospešilo vožnjo avtobusov v Bologno, Milan, Avstrijo, Gradež in Sesljan.
Vesti za trgovce
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim tvrdkam, da si na njie-nem sedežu na Korzu 5 lahko ogledajo sledeče okrožnice: pravila za plačila z Argentino; izvoz magnezijevega metala v Avstrijo; uvoz streptomicina in idrostreptomicina: uvoz tkanin iz Švedske; dohodninski davek na povrtnino.
Vozni red
mestnih avtobusov
Glavni kolodvor • Severna postaja: ob delavnikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5 5,45,
6.20. 6.40, 6.50, 7, 7.15. 7.25 (do 20.2 vsakih 8 minut) 20.10.
20.20. 20.30.	20.40, 20.50, 21
21.15,’ 21.35, 21.50, 22.15, 23,’23.1tj in 23.40. Odhodi s severne postaje ob 5.20, 6, 6.15, 6.40. 6.58.
7.10, 7.20, 7.30, 7.42 (do 20 2 vsakih 8 minut), 20.10, 20.20,
20.30,	20.40,	20.50, 21	21.10.
21.20. 21.35, 21.55, 22.40, 23.20,
23.30 in 23.55. Ob praznikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5.45, 6.20, 6.40. 6.45 7 7.15. 7.25 (do 21 vsakih 8 minut),
21.15, 21.25, 21.35, 21.45, 21.55,
22.15, 23 23.10. 23.40. - Odhodi s severne postaje ob 5.20, 6,
6.15, 6.40. 6.58. 7.10, 7.20, 7.30, 7.42 (do 21 vsakih 8 minut)
21.10, 21.20 21.35 21.45, 21.55,
22.10, 22.30, 22.45, 23 20 in 23.55 Glavni kolodvor - bolnišnice:
odhod z glavnega kolodvora ob delavnikih in praznikih ob 8, 9 14, 16 in 17.30; iz umobolnice ob 8.20, 9.50, 15.20. 16.30, 17-50.
Gorica - Standrež . Sovodnje: ob delavnikih odhodi s Travnika za Standrež ob 7.30, 8.20.
8.40. 10. 11, 12.40. 13.30. 15.30,
16.40. 18, 19, 20. Odhodi s Travnika v Sovodnje; 7.30, 8.20, 11,
13.30 in 19- Odhodi iz Standre-ža Ob 6.40, 7.10, 8, 8.50. 9, 10.20,
11.40. 13, 14.40, 15.50, 17, 18.20, 19.40 in 20.15. Odhod; iz Sovo denj; 7, 7.50, 8.50, 11.30, 14.30,
19.30, Ob praznikih odhodi s Travnika Za Standrež: 8.30. 10.
11.15, 13, 14, 15, 16, 17, 18. 19, 20, 21. Odhodi s Travnika za Sovodnje; 13, 14, 15, 18 in 20. Odhodi iz Standreža: 8-50, 10.15.
11.30, 13.40, 14.40, 15.40, 1630,
17.30, 18.40. 19.30. 20.40 in 21.20 Odhodi iz Sovodenj ob 13.30.
14.30, 15.30 18.30. 20.30.
Urnik vlakov
na goriškem kolodvoru
ODHODI;
Proti Trstu: 6 20, 7.25, 8.44, 10.04, 13.45, 15.57, 17.26. 18.33». 20.36. 21.26, 00.01.
Proti Vidmu: 450, 5.30, 6.36, 7.59, 8.28,	10.46,	13.48.	16	00».
17.25. 19.15. 20.18. 23.20. PRIHODI:
Iz Trstu: 5.26, 6.34, 7.57, 8.19» 8.27, 10.44, 13.44.	17	21,	19.IOi
20.16, 23.18
Iz Vidma: 4.40, 6.18. 7.23, 8.43, 10.00, 13.43, 15.55, 17.23, 18 29». 20.34, 21.24 23.59.
• Ne vozijo ob nedeljah.
za mestno središče in so ga odpeljali na hladno, da so se mu pojmi nekoliko uredili. Dodobra iztreznjenega so danes pripeljali pred sodnika okrajnega sodišča, katerega pa je Togut skušal prepričati, da je v neki mestni gostilnici zaradi poletne žeje popil kozarec črnega vina. Da bi kdo ne mislil, da ga je preveč popil, tega bog ne daj! Vročina ga je utrudila, zato se je ulegel. Ker pa takim pravljicam sodniki neradi varjamejo, so možu prisodili mesec dni zapora, da se bo v njem pokoril za svoj greh.
Hc sjs *
Sodili so tudi 37-letni Luciji Galliussi iz Terenzana, ker se ni pokoravala ukazom goriške kvesture, ki ji je izdala izeon-
ski list za Pozzuoli. Zaradi kršenja je bila obsojena na tri mesece zapora.
tudi v soboto 16. t. m.. Tudi pokrajinska zveza industrijcev sporoča, da bodo njeni uradi v soboto zaprti.
Seja
občinskega odbora
GORICA, 13. — Nocoj se je sestal občinski upravn; odbor v dvorani županstva pod predsedstvom župana dr. Bemardi-sa. Na seji so med drugj.m razpravljali o vprašanjih navadnega upravnega značaja. Poročilo o poteku seje bomo objavili v prihodnji številki našega lista.
Nevaren pajk
GORICA, 13. — Včeraj zvečer je šla 21-letna Emilija Ten-si iz Ul. Piave 2 zgodaj spat. Okoli 2. zjutraj pa se je nenadoma prebudila, ker je začutila, da ji nekaj lazi po roki. Mislila je, da je to morda nadležni komar, toda ko je odprla luč se ji je prikazal debel pajk. ki jo je močno ugrizel, ko se ga je hotela otresti. Na Ten-sijevo vpitje so takoj pritekli starši, ki so pajka ubili. Deklico so starši malo nato odpeljali v mestmo bolnico Brigata Pavia, kjer so ji zdravniki razkužili in obvezali številne manjše rane na roki. Ozdravela bo v 8 dneh.
Obvestilo ?veze obrtnikov
GORICA. 13. — Pokrajinska zveza obrtnikov v Gorici spo-
Pozor: Slinavka!
V Furlaniji, namreč na planinah v Karniji, se je ponovno pojavila slinavka (afta epizoo-tica)
Vsi naši kmetje vedo. iz last. nih izkušenj, kakšno škodo povzroča ta bolezen živinoreji. Kljub temu pa hočemo še enkrat dpozoriti vs<V jia sta nujno potrebni velika Skrb in pre-vidnost, da se okuženje ne raz širi. Vsak primer je treba takoj javiti pristojnim oblastem, razkužiti je treba takoj hleve in paziti, da živali ali osebe ne prenesejo okužbe še v druge hleve.
Vsako leto se pdjavi ta bo-
roča svojim članom, da bodo j lezen v Furlaniji. Oblasti bi uradi za veliki šmaren zaprti ] morale vendar že storiti vse
potrebno, da se to prepreči. Toda čakajo rajši, da se bolezen razpase, kot tisti, ki je za. piral hlev. ko mu je govedo že ušlo.
K -I	N O
VEHDl.	J7:	«Brzovlak	za
Peking«, J. Cotten, C. Calvet. CENTRALE. 17: — ((Tarzanov besa, L. Walker in D. Hart. MODERNO. 17: «Bill, velik si!». S. Calvet.
ESTIVO. 21 «Upor». C. Graat. VITTORIA. 17: «Stiri dekleta pri naskoku«, J. Leigh in T. Martin.
m/Hrnibrandt sodeloval z Venierom pri kopičenju in skrivanju orožja?
proti iredentističnim posestnikom orožja se bo nadaljeval 19.t. m. ba pripravlja burko s psihiatričnim pregledom glavnega obtoženca
Proces ,-------------
Obramba pripravlj
Proces proti obtožencem dr. Doriu Dariu, Baroniju Rinu in Claudiu Dominiju bo, kot smo izvedeli, v torek 19. t. m. ob 9. uri v dvorani Zavezniškega vojaškega sodišča. Na procesu ne bo navzoč eden glavnih obtožencev Wurmbrandt Puc, ki ga bodo baje psihiatri pregledali.
V zvezi z zadevo o najdbi o-rožja v stanovanju dr. Dora in Claudia Dominija smo izvedeli še nekaj zanimivih podatkov. Tako se govori, da je v vso stvar zapleten Venier, ki je bil lansko leto obsojen na 5 lei ječe, ker so pri njem našili večjo količino orožja in ki je potem na tako čudežen način zbeza] iz tržaške bolnice, v kateri se je zdravil. Omenjeni Venier je baje prodal Wurm-brandtu že pred dvema letoma 3 brzostrelke, ki so jih tudi pr’ preiskavi v stanovanju dr. Dolič našli. Za te brzostrelke se je zanimal tudi Baroni, prijatelj Wurmbrandta, ki jih je hotel odkupiti; do kupčije seveda n: prišlo, ker je prišla vsa zadeva prej na dan. Tudi Claud o Domini je prijatelj Wurm-brandta ter so pri njem našli, kot je našim čitateljem znano, samokres, puško, precej streliva in bodalo.
Wurmbrandta, ki je v vsej zadevi z orožjem najbolj kompromitiran, hoče obramba sedaj prikazati, kot duševno neuravnovešenega mladeniča in čudaka, ki ne more odgovarjati za svoja dejanja. Zato je tudi dosegla, da bo Wurmbrandt predan psihiatrom, ki ga bodo pregledali. S tem hoče doseči odv. Poilucci, ki hrani dr. Doria in Wurmbrandta po našem dvojni učinek; zmanjšati krivdo Wurmbrandta ter ga prikazati kot neodgovornega svojih dejanj, obenem pa popolnoma razbremeniti dr. Doria, ki naj bi bii le žrtev čudaškega značaja svojega pastorka, ki je imel skrito, brez njegove vrednosti seveda, orožje v hiši.
Ta potek dogodkov smo pričakovali; saj so že nekaj dni po odkritju orožja italijanski časopisi odkrito pisali, da je W urmbrandt čudak in duševno neuravnovešen in da vsa zadeva z najdbo orožja zaradi tega nima «resnega značaja«. Isto je italijansko časopisje trdilo tudi
o Venierju, ki je tudi bil na psihiatričnem pregledu, kjer so pa ugotovili, da je popolnoma normalen (njegov beg iz bolnice je to tudi potrdil). Danes hočejo vse le ponoviti.
Stvar je še vse premalo jasna, da bi lahko postavili kakršno koli trditev, ali izrekli svoje dokončno mnenje; le to hočemo poudariti, da je tržaško prebivalstvo vse preveč razburjeno zaradi najdbe orožja, da bi lahko mirno gledalo, kako bi se krivci, z enim ali drugim izgovorom izmaknili roki pravice. Tržaško prebivalstvo z vso odločnostjo zahteva, da se tokrat vsa zadeva razčisti, da se kaznujejo vsi krivci ter da se o-nemogoči delovanje tistim skupinam, ki hočejo s terorističnimi napadi na demokratično prebivalstvo pripravljati teren za izvedbo podlih in umazanih načrtov.
Po zobeh ga je
toda ne brez vztoka...
Žalostna zgodba romunskih beguncev pred vojaškim sodiščem
Noben begunec, ki je moral pred Zavezniško vojaško sodišče, ni imel verjetno še toliko prič v svojo korist, kot mlad romunski študent, ki se je moral zagovarjati pred sodnikom Grabbom zaradi pretepa. Na sami razpravi zadeva n' bila pojasnjena, ker je manjkala glavna priča, to je oni begunec, katerega je mladi študent pretepel ter mu razbil čeljust in izbil dva zoba. Toda iz razgovora z romunskimi begunci, ki so se zbrali polnoštevilno v dvorani smo izvedeli, da ima vsa stvar globlje vzroke, ki so vplivali na razpoloženje študenta, ki je temu primerno tudi proti svojemu sonarodnjaku nastopil.
Tako smo izvedeli, da je bil študent pred svojini begom iz Romunije zaprt eno leto ter da jt' še vedno zaprta njegova družina; tudi drugi romunski begunci imajo v zaporih še ne-kat-re člane svoje družine. Ko sc pribežali v Trst, so jih namestili v taborišču za begunce, kamor je prišel čez nekaj časa še drug begunec, za katerega pa vsi trdijo, da je bil sam pri
romunski policiji ter da ima na vesti aretacijo marsikaterega izmed družinskih članov na včerajšnjem procesu navzočih beguncev. Razumljivo je, da ni. so begunci lepo siprejeli tega sonarodnjaka, ki naj bi bil kriv njihove nesreče. Ko je hotel ob neki priliki še izzivati že o-menjetnega mladega študenta, je temu zavrela kri ter ga je udaril po ustih.
Eden izmed beguncev je vso zadevo v nekaj besedah obrazložil tudi sodniku Grabbu, ki ;e sklenil, da bo zaslišal še nekatere priče, mladega študenta je pa izpustil na začasno svobodo. Razprava proti njemu se bo nadaljevala 20. t. m.
Obvestilo
dvolastnikom
Kmečka zveza v Trstu obve. šča vse dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča v Jugoslaviji, da morajo vložiti prošnje za stekanje drvi do vključno 15. septembra 1952.
Za vse podrobne informacije naj se prizadeti obrnejo na sedež KMEČKE ZVEZE v Trstu, Ulica Fabio Filzi 10, I.
Tajništvo
Urnik brivcev v avgustu
Na prošnjo Zveze obrtnikov consko predsedstvo določilo, da bodo lahko brivci kljub nasprotnim predpisom v avgustu zapirali svoje obrate od 13. do 15. ure, pri čemer pa so izvzete sobote.
Je
Danes na radiu Trst II
koncert dveh slovenskih umetnikov
Danes 14. t. m. bosta na radiu Trst II zanimivi oddaji: Ob 13. uri b0 prof. MARIJAN LIPOVŠEK imel koncert lastnih klavirskih skladb, ob 20. uri pa bo prof. KARLO RUPEL zaigral nekaj violinskih skladb jugoslovanskih komponistov
Pri klavirju ga bo spremljal prof. Lipovšek.
Koncert obeh priznanih slc-ven*k'h umetnikov vszm pr,poročamo/
tOSVOBODILNA FRONTA ZA TR2ASKO OZEMLJE PRIPRAVLJA
MNOŽIČNI IZLET V TOLMIN, KI BO Zk. AVGUSTA
ob priliki gospodarske razstave. Izleta se lahko udeležijo člani, njihovi svojci ^ simpatizerji. Izlet bo z avtobusi in posebnim vlakom. Vpisovanje od danes -vključno sobote dne 16, t. m. (razen petka) na vseh sedežih OF v mestu '» je vaseh cone «A» STO. Cena izletu z avtobusom lir 1800, z vlakom lir 1600. vklJV. ta stroške za vpisnino, prevoz, vstop na razstavo in dostop na razne igre, ki b°
dan ter kosilo. Člani OF imajo popust.	g
Za drugi in tretji okraj bo vpisovanje na Korzu Garibaldi vsak dan razen pttjU od 18.-20. ure. Za prvi okraj pa bo vpisovanje v Ul. Ruggero Manna št. 29 ob	l
dnevih in nh istih urah
Pred nekaj dnevi je umrl v Belgiji 25-letni Attilio Ciccone, ki je bil tam zaposlen kot rudar.
Žalostna vest se je naglo razširila po Nadiški dolini in vzbudila splošno obžalovanje zaradi tragične smrti mladega domačina, ki je bil zelo znanj in priljubljen zaradi svoje pr/, jaznosti in ljubezni do deta. Med dijaki tukajšnjega .učiteljišča se je mladi fant vedno odlikoval po marljivosti in pridnosti v učenju.
Cut solidarnosti naših rudarjev v Belgiji je omogočil, da so posmrtne ostanke pokojnika pripeljali v njegov rojstni kraj, kjer so ga pokopali v soboto popoldne. S svojimi prispevki in požrtvovalnostjo so na ta način njegovi tovariši hoteli vsaj delno omiliti globoko bol in žalost njegovih staršev in sorodnikov.
Krsto so pripeljali ob 16 v Barnas, kjer so čakali svojci pokojnika in velika množica prijateljev in znancev, ki so prišli tudi iz okoliških vasi, da bi se zadnjič poslovil od pri. ljubljenega mladeniča. Prisotni so bili tudi župan Birti. občinski svetovalci, profesorji in učitelji, ki so poznali in cenili pokojnika, maršal karabinjerjev Mantesso in maršal finan-carjev Corraduzza.
Krsto so nosili štirje mladeniči, pokojnikovi sovrstniki. Domači župnik mons. Bertoni se je po žalostnem obredu v kratkem nagovoru poslovil od pokojnika v imenu domačinov in domačih krajev, ki jih je moral mladi fant zapustiti, da si je lahko v tujini služil kruh. ki ga ni mogel najti v Italiji. V Italiji ni dovolj kruha za vse, in morajo v tujino: priredijo pa jim lepe pogrebe.
Rezija
Za veliki šmaren bo v Ra-venci velik praznik. K šmarni maši bodo prišli iz vseh dolin, pa tud; iz Karnije in Furlanije t>»do --jMišli številni izletniki.. Mnogi Rezijani, ki so v tujini, so..Ž£.jj|£išli iz Celovca, Gradca, Dunaja, Milana in drugih trfest. Raz&n cerkvenih obredov, ker je za veliki šmaren cerkveni shod Rezije, bo tudi semenj blaga in živine ter bogat sre-čolov v prid cerkve, zvečer pa bo kino predstava.
V soboto popoldne bodo razne
tekme, rezijanski folklorni nastopi ter ples v rezijanskih nošah iz leta 1800. Z umetnimi ognji -pa bodo zaključili praznik.
Trlan
Ko je 49-letni Valentin Slo-ber spravljal v pogon kompresor na delu pri podjetju Ferdi-nando Ceschia iz Tarčenta, ga je močno udarila ročica in mu zlomila zapestje leve roke. Odravel bo v treh tednih.
Urnik trgovin in bank v Čedadu za veliki šmaren
Na podlagi prefekturne o-dredbe bodo 15. t. m. zaprte ves dan vse trgovine. Pekarne bodo morale preskrbet; kruh za svoje odjemalce dan prej. V soboto, dan sejma, bodo trgovine poslovale redno, v nedeljo z rednim nedeljskim urnikom. V ponedeljek velja za vse trgovine nedeljski urnik, razen mesnic, pekam, trgovin z jestvinami in mlekarn, ki bodo obratovale z rednim urnikom. Banke se zaprejo 14. t. m. ob 12 in začnejo poslovati v ponedeljek ob 9.
Viskorsa
V videmski bolnici, kjer je ležal 15 dni, je umrl v torek Tomasino Zuan, po domače «Talpin», iz Viskorše v občini Tajpana. Pokojnik je bil poznan daleč naokoli in zelo spoštovan, imel je gostilno v kraju «Na Ravne«, Zadnje čase je zelo uspešno vodil strokovni zidarski tečaj v Tajpani. V sre-d'i je bil v Vidmu pokojnikov pogreb, katerega so se udeležili njegovi svojci ter številni prijatelji in znanci. Tudi iz taj-panske občine je prišla na pogreb velika skupina ljudi. Pokojnik je zapustil v veliki žalosti ženo in dva otroka.
Fojda
Ko se je igral na dvorišču je 11-letni Saffigna Bruno ne.
nadno padel na tla in si je zakadi padca zlomil levo nadlahtnico. Ozdravel bo v dobrem mesecu, ker je je mlad.
Začetek lova
Preteklo nedeljo se je uradno začela lovska sezona in mnogi lovci so takoj šli
lO ilnevni iz*et v l>Hlmacijo
«Adria - fcJxpress» pn1^ od 7. do 16. septembra 1952
IZLET PO DALMACIJI Vpisovanje do 23. aV8ustJ Ker je število prosto^ omejeno, naj se senti čimprej javijo.
5-DNEVNI IZ
V DALMACIJO
Od 4. do 8. sejJi' priredi «Adria - Expi ■ 5-dnevm izlet v cijo z naslednjim : dom: Odhod iz „ti parnikom ((Dalmacija"^ 4. uri zjutraj. Obisk , tije. Raba, Zadra, Si»L ka, Splita. Diibrovn Kotora in zopet SL Prekinitev vožnje ™ bu, v Splitu in Du%, niku tn na po vrat k pet v Splitu, kjer s' i( izletniki ogledali ^
prenočili. Prvovrstna ^ na na ladji. Z vpisov^ prično takoj. Cena v r(. (vključena hrana pri nočišče) je lir vpisu plača vsak 'z' joi polovico vsote, <*v“ se pred odhodom e
05131,611	„iel»t-
Ker je Število j, kov omejeno, pro6i®"'rej se zainteresirani c. pri vpišejo. Vpisovanja pa. «Adria-Kxpressn, bio Severo 5-b
A D E X ________
30. in 31. AVGUSTA IZLET NA
Bled
31. AVGUSTA IZLET
Postojno Šent Peter Ilirsko Bistrico
Vpisovanje do 16- aV^
1952, uri « A dri a *
Ul. F. Severo 5 b; tel.
i
i
i
t
i
i
c
I
c
(i
?
s
j-
8
l
J?
D
£
n
j
I
s
I
i
i
i
SALVEMINI V LISTU „IL MONDO"
Verska svoboda v Italiji
,^el° »nimiv prikaz ver-strpnosti, ki vlada v •‘Ul nam nudi znani ita-S^aski. kulturni delavec vemim v svojem članku, *' » je prejšnji teden ob-ST|I list «11 Mondo». Ze koristno bi bilo, če bi omCT3eni članek prečitali ‘"oi nekateri krogi v Trstu,
vlečki?* 0bJavijam° v iz'
K^^vatilai17;letn? dekle>
fijo in •	1	za	stenogra-
<lRosmini» e^lsje v zavodu vod v Domodossoli. Za-
Seveda tud-r^C0 ^v?°sti in
ocVBda	•-'•v	j«*wan	ju
Veznosti °^8ovarjajoče ob-tiče. Ker ?^a ?.,se vodstva ne ^ Leda deJ? ° na dan> da
sekte 7<.v, °Jesta'ntske verske
d™	prič,	so	jo	tik
5red zatolvT^tS pnc’ so tlk čili i21zUS“m tečaja izklju-dovoljen t ?^.kler še ni zaneti nrfvlre,a ie v službi v nik	čevljev.	Last-
°<ipusti ? -dobi Pismo, naj
širila protiwZ^- deWe’ <<če bi 00 v	?°	propagan-
ljivo ds l'. P°vsem razum-
mi8U deWJ6	P°	tem	na*
ltaHi kaw ,talW odpuščeno, nes bo^f 1 trS°vec se bo da-ki JeT Lcerkveno oblastjo, Os-ol&noii°? ftl? aIi Risve§lio
toda (vrtJe t0 ostro napadel, Poslalp ,,.vene oblasti so mu jih _<*r.c^govor' v kate-
je ta omejena po diskrecijski oblasti tistega, ki vlada...« «Vsak mora braniti svojo vest sam in ne sme prepustiti obrambe, svoje vesti svoji občinski upravi.))
Salvemini nadalje pravi, da je zadeva vseh občanov Padove odločati o teh diskrecijskih pravicah svojega župana, s katerimi omejuje svobodo drugih. Dolžnost vseh tistih, ki ne odobravajo tega in podobnega ravnanja svojega župana je, stalno vzdrževati živo to zavest do prihodnjih volitev in jo nato pri vseh nadaljnjih vo-'itvah neposredno obujati, dokler ne bo večina meščanov in volivcev sprejela načela svobode, ki ne bo negacija iste.
Salvemini ugotavlja tu z žalostjo, da so se demokratični socialisti vzdržali debate v mestnem svetu, kar jim bo pri prihodnjih volitvah verjetno zelo škodovalo.
V nadaljevanju svojega članka postavlja Salvemini sledeča vprašanja, katerim pa niso potrebni odgovori. Salvemini prava: «Ko pa gre za pado-vanskega škofa je stvar po
za lepše razumevanje bomo _______________________________
vsem drugačna. Vsak škof v j navedli tudi odstavek iz te I ja svoje nauke vsemu svetu, Italiji ima povsem določen
lem
sledeče- »r1 sram pisati kieriicaiJ! 1 ]e Pisa’I> da je veni obla*i*e:3tl®n°st po cerk-biio ^‘f.&Rovzročila, da je ie. To^f^0 službe dek-t(?orič=n 31110 na na3bolj ka-
ssfffsajasasjj
Bfcs£3SS-?88
žttZ ^ odpustil. S tem je syeto do?£?Va storila le svojo Luigi fa®ost. 19. 5. 1952. D.
? deua pia e ^.tto 11 Cle-
e>landi . Parrocchia. (Luigi *,re).» ln VSe duhovništvo
5e|2-LSdi’ da ni kler vr-H ni 5 dekleta, ker ga I^limo ?i0g,el .vreči, toda za-l10 bi s« .	]	bi	se	zgodilo,
)e v rt sedanjih razmerah, s'a,'ska j ji na oblasti kr-n* ztn°nii ,mokraci3a trgovec We* , i 2a opozorilo Prav “n°mosc;‘1 ga ravno ta kler . kta ,li' n' tako je bilo
Pie irti^^mogočeno nadalj-
.. ob svet« ■ '*«
uV šolani . _________ _________
t še 5 ‘J1 Za nameček je 'er . kruh samo zato,
i.1*'« u,®..Poslušna ovčica i^ske	liske, apostolske,
'i ve^	02veličavne cerkve
pisa k' te ^Vaja drugi pri‘ j,; f ,«Ga2,w®°snema iz časo-
'*haja v i’Ho del Lunedi«, ■ pa<Jova„.i ■ "etkah:
8*V» Za škot ^ ^tos v dSost‘ ter *** bmkoštnih $ve-^ »rotest^f v ■ti.siu.-napa-^ sebnn ?!??}*• sv°ie škotye, "“llovrnu6 b5sega katoliškega
Nesti!!?:,.kl _Ae Prestopil
sta-
s**«sk0 vero in postaj
- Saf* gar’ Profesorja Fav-lo ^mja. Salvonija je ce-?a Vf!u?r:lal kot «?rabežljive-Pravj, "a». Ce je škof to na-vi6]jiv'Je do neke mere opra-i5vaiati lrer *ma Pa^ Pravico toda / Vodo na svoj mlin. faoredn’ kar se ie dogajalo %o in ,s tem, je nerazum-Lsnci ° zel° nevarno.
■ ansk«ga d uh er
novembra je ome-!vet v j^’?VT!ik prosil mestni 'ati^ *?ao-1.; 0
^ om|l krHt6k ciklus pre-Detn^wilh verskih nače-
Jjovi, naj mu da dvo-ie Gran Guardie» >re
M	»*u
' a je nedonaJFrej odbil- češ ' „edopustno, da bi se v
dvajsetem stoletju. Toda pred nekaj stoletji so predniki enakega režima, predniki enakih svetovnonazorskih načel zažigali tiste, ki so mislili drugače kot oni in tedaj bi tudi Ara Leda končala na grmadi. Ne. danes so bolj humani in jo obsojajo sam0 na počasno umiranje od lakote.
In vse to potem nazivajo pod skupnim imenom »svoboda vere».
Prenaivno bi bilo misliti, da so to le sporadični primeri v demokratični Italiji, kjer je sicer v ustavi zagotovljena svoboda, kjer pa so na oblasti kierikalci najhujšega kova. Salvemini navaja takih primerov kršenja ustave s strani državnih oblasti zelo mnogo. Omejili se bomo le na nekaj primerov, ki so posebno značilni.
9. aprila lanskega leta so v kraju Marina di Gioiosa Janiča karabinjerji zaprli prostore neke protestantske sekte bin-koštnikov in to na osnovi neke okrožnice iz leta 1933, torej na podlagi okrožnice fašistične vlade. Ni kaj reči! Toda
okrožnice, ki pravi:	«...Kult
omenjenih verskih združenj se ne more v kraljevini dovoliti, ker je tako versko izživljanje v nekaterih pokrajinah nasprotno družbenemu redu in škodljivo fizični ter duševni enovitosti — rase.»
Drugi primer: V Miglionicu (Potenca) so oblast; zaprle baptistično cerkev, ki je še iz prejšnjega stoletja. Fašistični režim jo je sicer zaprl, toda čim so . Angloameričani 1943. leta osvobodili ta kraj, je bila cerkev spet odprta za bogoslužje. Toda demokrščanska oblast jo je spet zaprla. .
S takimi primeri bi lahko še dolgo nadaljevali, toda že ti, ki smo jih navedli za ilustracijo. dovolj jasno dokazujejo, kakšna je . verska svoboda v demokrščamski Italiji. Kaj pa ustava? Kot vidimo je ustava le kos papirja', ki velja za tistega, ki je na oblasti in ne za tistega, ki je le navaden podložnik.
In vse to nazivajo v Italiji versko svobodo in to v tisti Italiji, ki se tako ponaša s svojo demokratičnostjo in ponu-
V korist Združenja družin angleških bojevnikov, mornarjev in vojnih letalcev SSAFA so prvič po letu 1939 od 14. do 16. julija v Londonu obnovili starodavni angleški vojaški mi-rozovni obhod z godbo, ki so ga uvedli pred 200 teti, da se vojaki zvečer ob določeni uri pravočasno vračajo iz gostiln in vinskih Meti v vojašnice. V pol uri med prvim in zadnjim pozivom je pozneje vojaška godba obhodila mesto. Medtem ko so številni žarometi razsvetljevali pestro sliko večernega vojaškega obhoda z nad 12 vojaškimi godbam; in nad 100 piskači, na tej londonski vojaški paradi, se je spuščal s padobranom tcvohumi, ki ga je potem rešil helikopter.
Utihnil
Za&cenho
Kdor zna, zna!
Zoščenko izhaja iz ukrajinskega podeželskega plemstva. Njegov oče je bil slikar v Poltavi. Študiral je pravo, po revoluciji pa je sedlal iz poklica v poklic. Tako je bil med drugim: poštar, policaj, telefonist, detektiv in slednjič .ie redil kunce. Končno pa je le portal pisatelj. Proti njemu je 1947. leta ostro nastopil takrat vsemogočni Zdanov, predvsem zaradi izredno vernega opisovanja ((sovjetske stvarnosti)) in ker Zoščenko ni pisatelj slavospevov režimu in Stalinu.
Tatvina, dragi moji, je umetnost zase. Laik ne more kar tako krasti. Za to je treba zelo razvite tehnike in ogromne domUljije-Glavni vzrok pa je: ljudstvo je vostalo nezaupno. Vrlo stoji na straAi. Pazi do. bro na svojo imovino.
«Ofco ali roko», pravijo, tlahko vedno nadomesti bolniška blagajna. Našega imetja pa nam, reveiem, ne povrne niMe!» In to je tudi resnica.
Zaradi tega so tatovi dan-j danes posebno prebrisani,
pravni položaj, v okviru katerega mora poročati italijanski vladi o svojih ukrepih. Ali ;ier padovanski škof dolžan, kot ;ie to dolžan vsak škof, spoštovati ustavo republike Italije? Obstaja ali ne tudi zanj v tej ustavi člen 3, ki pravi, «da so visi državljani, brez razlike na versko prepričanje, enaki pred zakonam»? Obstaja za tega škofa člen 8 ustave, ki pravi, da «so pred zakonom enako svobodna vsa verska prepričanja«? Ali obstaja za tega škofa člen 18. ustave, po katerem imajo vsi državljani pravico svobodnega združevanja in to brez posebnega dovoljenja, v kolikor ne gre za posebne namene, ki so posamezniku prepovedani? In obstaja za tega škofa člen 19, ki pravi, da imajo vsi državljani pravico svobodnega izražanja vere v kateri koli obliki tako posamezno, kakor v skupini in jo propagirati ali razširjati in to zasebno ali javno, v kolikor bi to ne motilo javne morale » In Salvemini nadaljuje s takimi vprašanji, na katera seveda ne bo dobil odgovora, kajti sam zaključuje: «Ali veljajo vsi ti členi ustave za tega škofa toliko, kot počen groš?»
Da gre tu za zavestno kršenje ustavnih predpisov, je povsem jasno. Toda, kaj bo na to rekel sam De Gasperi. kaj bo rekel minister za pravosodje. kaj bodo tu rekli vsi tisti funkcionarji, ki se stalno trka-j,!v >na ■ junaška prsa ustavnosti ter sploh _zakona, je povsem jasno. Danes so protestantsko (dekle ‘samo izključili iz šole, danes so ji vzeli službo, ker več ne morejo, ker živimo v
gp
Motorizirana rikša
Poslovni ljudje in tudi naši pomorščaki, ki jih je pot zanesla v razne eksotične dežele, predvsem v azijske pokrajine in v Južno Afriko, so tajn gotovo srečali na ulicah siromake, črnce ali tudi rumenokožce, ki so, suhi kot kost, tekli na vso moč in vlekli za seboj ali najčešče rinili pred sabo nekak voziček na dveh visokih kolesih, na velikih vzmeteh in kričali na 06t»le potnike na cestah, naj se umaknejo. Ta čudna vozila so rikše ali bivši taksiji v obalnih mestih, kjer je bil avtomobil zelo redek in kjer je bila delovna ali bolje povedano vprežna sila domačina mnogo cenejša od bencina. Poleg te čisto komercialne cene, je imela- rikša še svojo posebno ceno. Rikša gre lahko tudi zelo počasi, in sicer tako, kot navadno hodi človek. Mnogi turisti so si raje najeli rikšo kot avtomobil, ker so iz nje opazovali vse, kar se jim je zdelo primerno. Da se beli človek ni zmenil za' to, ia je tudii oni, ki njega prevaža, tudi človl , nam dokazuje dejstvo, da nam bo marsikateri naš mornar, ki je potoval po teh krajih, z nekim ponosom povedal, kako se je tudi on vozil z rikšo in kako je užival, ko so ti siromaki tekmovali med seboj, kdo bo prvi prišel na določeno mesto in si s tem pridobil novega klienta za prevažanje po mestu.
Nemški tehniki je uspelo za sedaj začeti s postopnim odstranjevanjem te žalostne dediščine preteklosti. V velikih tovarnah Mcs-serschmitt-Werke v Regensburgu so začeli izdelovati motorizirane rikše po načelu navadnih mikromotorjev. Zelo lahek motorček poganja laihko, odprto, dvosedežno vozilo, ki je v bistvu podobno našemu triciklu, le da sedi voz^č zadaj in je šasija spredaj.
Povsim razumljivo, da je tu vprašanje cene novega vozilas ki bo gotovo previsoko za siromašni žep južnoafriškega reveža ali 2a indijskeea kulija in bo še doleo v veljavi rikša na človeški in ne na bencinski pogcn. Na vsak način pa je korak dalje tudi v tem.
De^et milijonov dolarjev čaka pametnega človeka
Bogata zapuščina čaka ostvaritve. S kakimi „idejami‘‘ se ukvarjajo resni ljudje, ki verjetno ne vedo kaj je pomanjkanje
O nekih dejanjih Američanov rečemo navadno v tržaškem žargonu — amerikanade, kar naj označuje dej-anja. ki meji jo na neumnost, ki pa imajo v sebi določeno dozo humorja, prešemosti, brezskrbnosti, površnosti in vseh mogočih negativnih posebnosti.
En0 takih dejanj je tudi oporoka gospoda Georgea Roberta \Vhitea, ali bolje rečeno, omenjena oporoka je vzrok ali povod vrsti takih amerikanad. Ko je pred tridesetimi leti gospod White umrl. se je po njegovem pogrebu sestalo v njegovem stanovanju deset občanov, da odprejo in prečitajo njegovo oporoko. Pokojnik, ki se je vse življenje ukvarjal z izdelovanjem in razpečavanjem mila. si je v dolgih letih življenja nabral ’ lepo kopico dolarjev: njegova zapuščina je bila pet milijonov in .pol dolarjev. Pri vsem tem bogastvu pa je ostal gospod White brez dedičev in
>tu
S10
1I)U>
' Predavalr> kat’oliško tradi-». Ko-- - ° 0 Protestantiz-
^opif*	je_proti temu ostro'
C “ ■
zunan I V !nestnem sve-! dovoIi] dvorano.
^ profesor in pro-Prosil SaivoniPpo-C^ščaiiskf .dvorano, toda
3^0 odbn‘ n^Pan mu 'e
V Mtiskom i Je to storil ti#*-1* jasno kato!'skega kle-p;s , del I,iiniJa^ ,je "Gazzet-
<4 ,Redeče• i* J-0113111 na,n
misini. m .ramo po->'a<ii ._|“ne oblasti, ki so <e
r»n!a ie 2budfi?arin5??dovanjl'-°h h Prikriti 'iodeht.ev dvo-. U?i n,‘nP, Protestantom
Oh , r‘[•' -k'; čeprav je bi-Priiin izsiljena, znal? P,'aVim ČU,°'n S •■■.»	upreti
sr•
žun- zahtevali po-litZp*®'-- da ,n.a- Ta se je iz-
Sifi _a?o
taki
“^Vm.
C‘Vr<*l mJfjfPL1a P.rimer
ov
(sir* -to vt ^voifna na ide k0n?1ur- ki Propa-so,^:..a|i Pa ima vsaj In «^ ie 'šliemkov,). profesor Vti ’Da<ia ^ ^}Jihov?m sam in V'“-	^eni Pravi skup-
...
zllPan celo ta-^ Prim^a ie rekel. rta .ie uporabil svojo
<?iskusiii Pa S( 2lipan celo ta
Ur
'« '• da	ner»ogoče
>|?da ,e svoboda v tem. ,i svoboden, čeprav >!a.,.?afe kot tisti, ki je
o Pravico. n' nadaljuje: is
«Ne-
Med 8.000 angleških prodajnih agencij so razdelili 1.250.000 naročil za nove avtomobile. Na domače tržišče pa jih pride letos samo 60.000. Ostalih 300.000, ki jih bodo letos izdelali, je namenjenih za izvoz.
Od leta 1946 dalje so prodali v Veliki Britaniji samo 700.000 novih avtomobilov, to je približno petino celotne proizvodnje. Ostale štiri petine so izvozili. V normalnih razmerah bi prodali na domačem tržišču najmanj dva milijona novih avtomobilov: samo leta 1946 je število domačih naroči) preseglo milijon, izvršili pa so jih približno samo polovico. Mnogi izmed tistih, ki so že pred leti naročili avtomobil, so izgubili upanje, da ga bodo do-b li Zato so se zadovoljili s starimi vozili, ki so jih kupil: iz druge roke: drugi, in leb j<> še več. so porabili za avtomobil namenjeni d»nar ra ka? dru geaa.
Zalo stane danes najcens'ši avtomobil približno 500 funtom šierlingov. to je trikrat več kot pred vojno. Ker ie benc.n P1-' približno 100 lir liter, ictna. pristojbina na avtomobil 16.000 lir ir. je poleg tega zavarovanje proti poškodbam tretjih oseb obvezno, si danes ne morejo privoščiti avtomobila mnogi, ki bi ga bili pred vojno lahko imeli
V zadnjih letih je prišlo na notranji trg vsako leto okoli i20.000 novih avtomobilov ie-tO!- pa je to število padlo na polovico, ker si prizadevajo po večati izvoz in Istočasno preusmerjajo del avtomobilske produkcije v obrambno. Po sedanjem ritmu bi potrebovali nič
Med milijon 250 tisoč avtomobila željnih Angležev bodo razdelili samo 60.000 novih vozov
m da svobode ni, če
manj kot dvajset let za izvršitev vseh naročil.
Ce upoštevamo vse to, b mo ichko razumeli zakaj so cer.e rabljenih avtomobilov dosegli naravnost vrtoglavo višino. . V zadnjem času so se kup"i začeli nekoliko upirati temi pretiranim cenam; do nedavno je prodajalec leto rabljenega avtomobila dobre znamke lahko dobil približno dvakrat višji Z>1 :)sek, ket je sam. plačal za novo vozilo. Celo avtomobile, ki so v uporabi že 13 do 14 let. prodajajo >za višje zneske, kot je njihova prodajna cena, čeprav je postalo že težko dobiti razne nadomestne deie zanje.
Zaradi povečanja svetovnega povpraševanja po avtomobilih
delkov, je britanska avtomobilska industrija namenila svojo produkcijo predvsem tujim tržiščem. Tako je na primer lansko leto izvozila 77% vseh izdelkov. Pri nekaterih podjetjih je bil ta odstotek celo višji. Da bi zmanjšala domače povpraševanje, je vlada uvedla prometni davek na avtomobile. Za cenejše vrste ga je prvotno omejila na tretjino temeljne cene in samo pri luksusnih vrstah je lahko dosegel dive tret. jini. Sedaj pa znaša ta davek za vse vrste avtomobilov dve tretjin! temeljne cene in tako v Veliki Britaniji danes ni cenenih avtomobilov.
Po ozemlju Velike Britanije krožita danes približno dva mi
in ker skuša Velika Britanija lijona zassbnih avtomobilov, dvigniti izvoz vseh svojih iz-1 Več kot polovica teh je starih
12 let ali pa še več. Da bi zagotovili nov avtomobil vsaj tistim, ki ga potrebujejo za izvrševanje svojega poklica, sta se avtomobilska industrija in vlada sporazumeli, da bosta dajali prednost zdravnikom, bolničarjem. živinozdravnikoim in vsem tistim, katerim je avtomobil nujno potreben v ((narodnem« interesu. To pomeni, da bodo povpraševalci, kj uporabljajo avtomobil zaradi lastne udobnosti in razvedrila, ostali na zadnjem mestu seznama naročnikov. Da bi pri prednostnih dobavah preprečili vsako zlorabljanje, je industrija nadalje določila, da tisti, ki so po vojni že dobili nov avtomobil, ne bodo -mogli dobiti
Kljub temu pa se včasih le še dogodi, da dobi nekdo nov avtomobil, ki ga je naročil pred tremi leti, pred sosedom, ki ga je naročil že pred šestimi leti. Sosed bo seveda vprašal, kako je to mogoče! Včasih gre res za favoriziranje, v večini primerov pa je to odvisno od sreče.
Industrija si prizadeva, da bi temu odpomogla. Zato mora vsak kupec novega avtomobila podpisati izjavo, da ga ne bo prodal v naslednjih dveh letih.
Vprašanje, pred katerega je postavljena, pa je v bistvu vedno isto, Kako razdelili 60 tisoč avtomobi'ov med 1,250.000 naročnikov? Ali ie mogoče kai ukreniti, da ne bi . vznevoljih 9F ljudi na vsakih sto? Za) m
drugega, razen, če ni kakih po-1 mogoče
sebno utemeljenih razlogov. I
HAROLD HUTCHINSON
je svoje bogastvo zapustil mestni občini — Bostonu.
Ko je notar prečital prvi del pokojnikove volje, se je bostonski župan hudomušno nasmeh nil, kajti mnoga mestna vprašanja bodo s tem kapitalom rešena. Toda notar je čital dalje. V prvem delu oporoke je pokojnik zapisal, da prepušča svoje bogastvo za (izgraditev ustanov, ki naj s svojo lepoto in koristnostjo bodo v prid prebivalcem...)) toda dalje pa postav^ lja pokojnik posebne pogoje, in sicer «da se ne sme potrošiti niti cent dolarja za verske, po-litične vzgojna potrebe, ker je za take potrebe odgovorna u-prava mesta Bostona.))
Mestni očetje, ki so prisostvovali čitanju pokojnikove oporoke, so sklenili, da naj pokojnikova zapuščina tvori jfond, iz katerega se bodo uresničevali predlogi v smislu pokojnikove želje in premije trstim," ki bi dajali «ide.ie», kaj naj se gradi. Te premije pa bi bile enake 10% stroškov za izvedbo predlagane «ideje».
V nekaj letih po smrti dobrotnika so uporabili vsoto šestih milijonov. Zgradili so otroško kliniko, dom za bodoče matere, spomenik nadlim iz druge svetovne vojne, moderno igrišče, zabavišče in bazen v delavskem predmestju. Kljub temu pa je kapital, vložen na obrestne obresti, rasel in v nekaj letih se je nabralo enajst milijonov dolarjev.
Kapital je torej rasel, idej pa n; bilo od nikoder in kadar so se mestni ‘očetje sestali, da bi razpravljali o morebitnih predlogih, so vedno ugotovili to «žalostno» dejstvo. Zato so v tisku objavili poziv bostonskemu meščanstvu, naj išče primernih idej. Kmalu so se na pisalni mizi tajnika ustanove začeli nabirati kupi predlogov in načrtov, toda vsi so bili ali neostvarljivi ali pa povsem v amerikainskem duhu ■*- neumni.
Neki Bostončan je v spominih pokojnika čital. da je po kojnika zelo motil tovarniški dim. Zato je predlagal, naj bi ves dim iz tovarniških dimni kov speljali v podzemne cevi, k! bi ga odvajale v morje. Tu bi nato uhajal skozi poseben tri sto metrov visok dimnik. Zdi se pa. da so bila sredstva za tak načrt le premajhna.
Druga taka «brihtna» zamisel je tale: Pod zemljo naj oi zgradili posebno termično cen-
ti-alo, ki bi v zimskem času dajala toliko toplote, da bi se talil ves sneg, čim bi zapadel, ;n b: se vsa voda stekala v posebne podzemne bazene. Iz teh bazenov pa bi v suhih poletnih mesecih zalivali travnike.
Tu smo navedli dve ideji, ki sta za naše gledanje vsaj čud ni. Bostonski strokovnjaki pa so jih vzeli za tako resne, da so celo napravili zanje ustrezne proračune, ki so pa dokazali, da so sredstva, ki so na razpolago, premajhna. Navesti hočemo še «idejo», ki je gotovo prav za vsakega neumna, četudi bi jo hoteli gledati z ame-rikamskega gledišča, ki pa je
Imajo obseino duševno obzorje in izredno iznajdljiv vost. Brez teh lastnosti ne bi mogli liveti ob svojem.
Navedem lahko primer, kako se je godilo jeseni moji babici. In moja babica ni ienska kakršna koli, prav dobro ume pošteno jo komu zasoliti. In kaj naj povem? Vzeli so ji culo dobesedno izpod... no, saj veste, kaj mislim. In to z domišljijo in duhovitostjo!
Moja babica sedi nekot na postaji v Pskovu. Sedi na svoji culi. Čaka na vlak. Vlak pride Sele opolnoči. Starka je prispela ‘e zarana na postajo in sede na culo. Trdno sede nanjo. Bo. ji se vstati, da ji cule kdo ne ukrade. Na njej je in pije požirek vode, ki ga ji nudi kaka usmiljena oseba, ki gre mimo nje. Kar se drugih potreb tiče, zna babica potrpeti. Ker je cula precej velika, bi tudi ne sla skozi vsaka vrata. Na culi sedi in dremlje.
■ cZ mano skupaj mi cule te ne morejo odnesti. Spim zelo rahlo, takoj bi opazila», si misli.
V dremelu se ji dozdeva, kakor da bi se bil kdo zadel ob njeno koleno. Enkrat, dvakrat. «Presneto», si misli, «ljudje so dandanes zelo neolikani, ne znajo vet pošteno hoditi, vedno se ob kaj spotaknejo.»
Odkašlja se, odpre oči in vidi, kako gre neznan moški mimo nje in kako vlači robec iz iepa. Pri tem mu pade zelen trirubeljski bankovec na tla.
Na, kako se je razveselila starka! Skočila je k bankovcu, stopila je nanj. Nato se je sklonila, kar tako, kakor da bi prosila ljubega Boga, naj ji pošlje Um prej vlak. Nato nazaj k svojemu imetju.
Žalostno je poročati, toda ko se je obrnila, je bila cula ~e izginila. Sicer je bil bankovec ponarejen. NalaSč je bil odvrien, da zvabi starko z njene cule. In le z veliko te*avo se je babica ponarejenega bankovca zopet odkrilala.
Taksno naj bi bilo javno stranišče za pse
doživela pri »merodajnih« enak sprejem kot prejšnja, le da je bilo interesentov premalo, ki bi predlog podprli. Neki ((visoki dami« je šinila v glavo ((velika ideja«, naj bi v Bostonu po vseh mestnih križiščih napravili posebna stranišča za — pse. Rekli smo že, da so odgovorni ljudje tudi ta neumen predlog razmotrivali in resnici na ljubo moramo ugotoviti, da ca niso sprejeli, kajti amerikanade do neke meje so amerikanade, kar pa gre čez to mejo, je pa že patologija.
Oklepi iz nylona
na Koreji
Ko je Džingiskan zavojeval kako otzemlje, je skušal izkoristiti vsako pridobitev, vsako tehnično prednost tamkajšnjih prebivalcev, svojih premagancev. Ko je n. pr. osvojil Kitajsko, se je naučil od njih, da mora vojak nosit; srajco iz težke svile, kajti tako ga puščica ne ubije. Težka svila namreč vzdrži sunek in se s puščico zarije v meso, ranjeni Mongol ie tedaj lahko potegnil iz rane puščico tako, da je potegnil iz rane svileno srajco, ki je potegnila s seboj tudi puščico. In tako je bilo manj krvavenja, manj zastrupitev in seveda manj smrti. Po približno sedmih stoletjih preizkušajo v neposredni bližini Kitajske novo sredstvo proti nasilni smrti, ki temelji na približno enakem na-celu. Ameriški «marines», ki se borijo na Koreji, imajo poseben telovnik iz nylona, ki jih obvaruje pred sovražnim orožjem. Današnji vojak, ki mora mnogo tekati in skakati, ne more nositi težke opreme, zato teži vsa tehnika vojaške opreme za tem, da je čimbolj učinkovita in istočasno čim lažja. Ny-lonski telovnik, ki ga nosi ameriški «marines», je iz štirinajstih plasti, kljub temu pa tehta le 9koli štiri kilograme. Iz statističnih podatkov zadnje dobe izhaja, da so ti prožni «oklepi» zelo koristni, kajti do sedaj so izračunali, da bi bilo najmanj sedemdeset odstotkov žrtev manj,' če bi b> 1; vsi vojaki opremljeni s takimi «oklepi».
s krasnimi razgledi na strme gorske kape, sliki Razor (ne pravi vrh)
Začelo se ni pravzaprav po planinsko. Tov. Mirko P-. nekdaj vnet planinski sodelavec, je namreč zelo vnet pristaš načela, ki sem ga našel vtolče-nega na pločevinasto ploščico, pritrjeno na prijetni razgledni klopicj na bližnjici pod Vršičem v nekakem idrijsko-škofje-ioškem narečju: «Ga ni čes ka-mut«. — Čelo prekosili smo tega oboževalca komodnosti. ki je navsezadnje le prišel peš po bližnjici — in pridrsalj z avtom na to. menda najviš-je alpski, sedlo z vozno cesto na slovenskem ozemlju. Vendar ima ta način potovanja to prednost, da nas pripelje v najkrajšem času na sredo planinskega sveta, med gornjo Savsko in Soško dolino.
Imeli smo čudovit večer, prav s sedla razgled na ostro nazobčane trentske vrhove. Rahla tančica svetlobe zahajajočega sonca je zakrivala podobo div-ie razrvane zapadno-julijske pokrajine. Nepopisen je razgled izpred Erjavčeve koče proti vzhodu v zlato žareče stene Prisojnika. Pečevje, grape, žlebo vi in škrbine so jasne in razločne kot na dlani. Zato dela negibnost. mir brez življenja kot na mesečevi pokrajini še silovitejši vti-s, v nasprotju z babilonskim hrupom in ropotom na tržašitih ulicah, ki nam še brni podzavestno v ušesih. Rahlo pozvanjanje kravjih zvoncev z oddaljenih bregov, miru ni kalilo, delalo je občutek te pokojne planinske idile še globlji. še pokojnejši. Veje macesnov pod kočo so se neslišno zibale v lahnem vetriču.
Na mali ravnici se je mirno pasla nenavadna žival za te kraje, suh in koščen mezeg, mu-
la oskrbnika Petra, suha, zdelana, da kar vzbuja neprijetne spomine na pretekle čase. A ni nič takega pri tem, kot smo izvedeli iz ust lastnika samega Je to v vsakem pogledu priljudna in . koristna žival. Na njej tovori Peter hrano in drva, vse potrebno za kočo iz obeh dolin, Savske in Soške. Sicer se pa pase svobodno, brez vsakega nadzorstva vsepovsod o-krog koče. Nič strahu, kadar jo Peter potrebuje, jo enostavno pokliče z visokim glasom: «ji-miii«, pa že zahrza in pridirja ali bolje prikrevsa od koder koli. Najbrže je to še preveč svobode za mezga od pretekle zime dalje, odkar je sneg stisnil k tlom njegov hlev ali ga odnesel, ne vem natančno.
Najbrže je prav ta okolnost, da namreč živi popolnoma svoboden v naravi ob vsakem vremenu, vzrok njegovi slavi in še neki drugi uporabnosti, ki sem se je zavedel šele kasneje zvečer v koči. Iz velikega na-zidnega kartona razvidim, da ima Vršič stalno meteorološko postajo. Vedno zanesljivi barometer je prav Petrov mezeg oz. njegov rep. Tu tudi podrobno obrazloži in tolmači, kako se spremembe opazujejo:
Ce je rep suh — lepo vreme, če je rep moker — dežuje, če rep miruje — stanovitno, če se rep maje — veter (k temu sj dovoljujem opomniti, da to ni povsem zanesljivo, namreč za primer, da So muhe sitne in se jih kajpak z repom otepa, — pa to je poseben primer kot čitateli lahko sam presodi); če repa ni videti — megla, če rep pade na tla — potres. Postalo je medtem prav hlad-
Zače/o se pravzaprav ni čisto po planinsko
PO GORSKIH SAMOTAH
nc pred kočo med opazovanjem napredujočega večera in v prijetnem razgovoru z oskrbnikom Petrom. Uvedel nas je v vse težave upravljanja koče in nam pokazal lep, skrbno ograjen vrtiček, pomislite vrtiček s sola-tico. petršiljčkom, korenčkom, na 1515 m nadmorske višine. To je zadnja pridobitev njegove neutrudne delavnosti in prizadevnosti. Pod ostrešjem je pripravljena že visoka skladovnica drv, za deževne in viharne dni in ko zapade sneg do strehe in ostane koča, kot v pretekli zimj (ta je namreč oskrbovana vso zimo zaradi smučanja in zimskega športa) za dolge dni čisto odtrgana od sveta sredi brezkončne bele opojnosti in divjanja viharjev.
Zelo zanimiv možak, oskrbnik Peter, kremenit Gorenjec z Jesenic, ki je trdo delal vse življenje — sedaj je v pokoju — medtem 25 let kot livar v jeseniških plavžih. Pozna tudi Trst, saj je delal nekaj časa v plavžih v Skednju, ki so bili takrat še last iste Kranjske in dustrijske družbe. Pri tem pa ni nikdar prenehal biti strasten planinec, kot velika večina jeseniških kovinarjev. Ti so nam dali. kot znano, tolikšen del sedanje slovenske planinske elite, plezalcev, ki so dosegli najvišje alpinistične storitve, kot
je n. pr. Gorenjska smer v Triglavski steni.
Erjavčeva koča je sicer ze stara, vendar domača in zelo udobna, kot malokatera. Ce omenim, da ima električno luč, radio in celo telefon, je s tem že dovolj rečeno. Na srečo ta večer ni bilo prevelikega navala turistov, zato nas je kmalu zmogla utrujenost.
Drugo jutro je ležala pred nami Trenta v vsem blesku poletnega sonca, še vsa v modrikastih sencah po globokih dolinah pod skoro navpičnimi stenami trentskega Ozebnika. Lepih Spic in Dolgega grebena, ki se vleče od Veverice, preko Srebrnjaka in Vrat do samega veličastnega Bavškega Grintav-ca gospodujočega prav sredi obzorja :s svojo mogočno samostojno piramido nad Zadnjo Trento. Nekaj gotsko veličastnega je v teh strogih, strmo v nebo stremečih stenah in vrhovih, kot v gigantskem svodovju, stebrih, zvonikih in stolpičih gotske katedrale.
Kdo bi se upiral njeni mikavnosti! Brez planin ni Trente. to je jasno kot le kaj. Toda tudi ni Trente — brez Soče. najlepše planinske reke. Vsa prozorna, belo-modrikasta se peni čez bele skale sredi planinskega gozda, travnikov. 2e mogočna privre na dan iz glo-
ni nadelane stezice in kažipot-n'- table prav do podnožja tega grmečega veličastva, ki se lahko dostojno postavi ob bok Peričniku alj Vintgarju. To je toliko bolj potrebno, ker Boka. žal, kot neštete lepote soške pokrajine. še ni znana niti . najbolj uvedenim planincem in ljubiteljem prirodnih lepot.
^ -	m »s	Mostarsko jezero ali kako bi
boke dupline na pobočju'	i gH imenova i, ko Sv- Lucije ni
sirovke — vendar Je letos po- več ob Soči (in upravičeno, saj hlevnejša od preteklega le.a. J S[) domačini Vas vedno imeno-
Kljub visokemu snegu v pre tekli zimi so letos snežišča, de
valj Most in prebivalce Mo-
‘mi SO letos	ue-|slarje!)	pQ	uradnem preimeno-
viške rednice planinske Soče, Vanju, skoro od Tolmina do pod
Sel, in še bolj tisto pri Ka
po vseh osojnih krnicah Julijcev, neprimerno manjša od preteklega leta.
Občudovali smo čudovito nežno sinjo barvo «bistre hčere pianin« po vsem njenem gorskem teku. nje sinjo barvo, ki je celo slikarja in umetnika Save in slovenskih planin, Pavlovca. privedla v obup, da bi jo kdaj mogel primerno našli kati. Videl sem Toneta Kralja sliko tistih globokih sotesk Soče nad vasjo Sočo, med živo, v tisočletjih izlizano skalo. Saj je to tista temno-modra barva ekspresionistov, ki odseva skrivnost; noči in zvezdnega neba, vendar se mi še ne zdi dovolj globoka za Sočo v teh prepadih.
Slap Boke pri 2agi, ki privre na dan v stenah Kanino-vega pobočja, pa je letos izredno mogočen. Očitno imajo prostrani Kaninski podi obilo snežniške hrane zanj. Kljub precejšnji razdalji od ceste oz. kakih sto, dve sto metrov bliže, se vidi kot ogromen val, ki se razbija v pršečo belo kopreno, ki izginja med grmenjem v skalnati globini. Skoda, da
nalu, se mi zdi le skromen nadomestek za tisto divno, pri-rodno Sočo, ki je ni več, ki je nekdaj šumela med skalami banjških in kambreško-kanal-skih hribov. Redki sinjemodri tolmuni sredi skoro suhe struge so le še spomin na tisto nekdanjo Sočo, ki jo js moderna tehnika vklenila v dolge podzemne rove od Sel do Doblarja in od Aj.be do Plavi. Kaj bo i/ nje šele, ko bodo končane elektrarne pri Kobaridu. Bovcu in vem še kje.
Pač sodobni človek ni sentimentalen romantik pri vseh teh prirodnih lepotah, da ne občuti niti v svoji notranjosti čustvenega protesta proti temu estetskemu uničevanju in kvarjenju. Ali so mu le ekonomske nujnosti že prešle tako globoko v zavest!?
Ob 7. uri zjutraj sem šele odrinil od vlaka v Kranjski gori. V mestu je to še dovolj zgodnja ura. za planine, kamor bije poletno sonce že tri ure v skale, je pa že precej kasno. Vendar me to ni motilo. Bil
je lep dan. še dovolj svež ob tei uri. noge spočite, na ramenih nahrbtnik, dobre volje za koš. pred seboj pa vee dan, pa še več drugih za njim, — to je svobode, zadovoljstva na pretek.
Po krasni, gozdni dolini Velike Pišnice, po gladki cesti, ki vodi • na desno na Vršič, ne sedlo med Prisojnikom in Mojstrovko, je bilo samotno, ko sem imel za seboj nekaj skupinic letoviščarjev iz Kranjske gore na jutranjem sprehodu. Le ščebetanje ptičev po gozdu ob straneh in šumljanje potočka Pišnice na levo v negloboki dolinici dela samoto še globljo, zgovornejšo. Gori s konca doline migota vsak hip izza ovinka veliko bleščeče snežišče v mogočni severni steni Razora pod smelimi, divje razrvanirhi vrhovi, špički, žandarji nazobčanega grebena. Sedaj je vidna izza gozdnih obronkov strahotno razbita stena Škrlatice izza. strmih sten Špika, — sedaj se odpro na desni izza obraščenih obronkov razjedene stene Prisojnika, včasih še dlje — Mojstrovke in celo Jalovca ali Dovških Ponc.
Pred mostičkom čez Pišnico, ko na desni že blešče izza zelenja bele stene Doma pod Prisojnikom, krenem na stezo na levo ob potočku po dolinici Krnice. Odslej me spremlja njegovo šumljanje v nčposredni bližini skoro do koče v Krnici in osvežuje zrak. Nad malim slapom se dviga še iz jutranje svežine rahla meglica in še nekaj časa spremlja potoček v jutranji idilični planinski samoti.
(Nadaljevanje sledi)
i P	Vremenska napoved za danes:
11 IX r A/l r	Lep° z rahlo popoldansko po-
f |\LlVlL	oblačitvijo. Temperatura brez
spremembe. Najvišja temperatura v Trstu je dosegla včeraj 31,3, najnižja 23 stopinja.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
141 AVGUSTA 1952
iia. .;if
liiiii
::::::::::::::
‘ililj i!
&
,:Uji	‘iliiiitiiiii
	
S	. uši-ia
,	Ifi,
	H" “f
■ (ilili	II
I ipilr
i <■" 1'
'iiili.iiiiiiiii'
...j:;:::::::::;
.m.'.
o,.''j
Uf ji.
fc lili,
:::::::: i ..i
::::::::::::
ifjg !|p ;
mr
1 II .... i; Ili ilillj i!
Opozarjamo vas na sledeče oddaje. Jug. cone Trsta: 7.15:
Slovenske narodne. 18.40: Odlomki iz Beliinijeve opere «Nor-	.
ma». — Trst II.: 13.00: Koncert pianista Man™1 Lipovška. 21.00: Radijski oder - Pran Lipah, oiav-ni dbbitek igra v 3 dej. - Trst I.: 22.15: «Agen cija Fix», radijska opera Alberta Slovenija: 19.10: Igra pianistka Monique Bručhellerie.
RADIO
Savinija. -de »
KITAJSKA JE IZGNALA ČEZ MEJO TRI AVSTRALSKE LETALCE
Ameriški parlamentarci na Horeii
Sovjetska agencija zatrjuje, da so v ujetniškem taborišču na otoku Kojedo zopet izbruhnili upori
PAN MUN JOM, 13. — Vod- > zaključiti vojno na Koreji; 2 ja zavezniške delegacije gen. če v resnici obstaja na Korej
Harrison je izročil severnokorejskim častnikom pismo, v katerem trdi, da so zavezniški vojaki, v ujetnišlkih taboriščih na Severni Koreji v smrtni nevarnosti, ker Severnokorejci nočejo s točnostjo povedati kje so ujetniška taborišča. Har. rison je ponovno zahteval poročilo o razmestitvi in številu teh taborišč, pripominjajoč, da je s podobno zahtevo nastopil že 8. avgusta.
Zavezniški častniki so izroči. Ii Severnokorejcem še drugo pismo, v katerem OZN priznava, da je mogoče, da so 3. avgusta na nevtralno področje padli nekateri izstrelki zavezniškega topništva.
Ameriški «marines» so davi zavrnili drugi kitajski protinapad v zadnjih 12 urah. Qdmev bitke je bilo slišati vse do Pan Mun Joma. Na tem sektorju je napadel cel kitajski bataljon in utrpel v ognju zavezniškega topništva tankov in možnarjev velike izgube.
Agencija Tass poroča, da so v ujetniškem taborišču na otoku Kojedu izbruhnili novi upori.
Snoči so prišli v Hong Kong trije avstralski letalci, ki so bi. Ii v kitajskem ujetništvu od 19. decembra 1950. Komunistično glasilo v Hong Kongu piše, da so jih Kitajci izgnali, ker so prekupčevali z opijem. List trdi, da so pred sodiščem v Kantonu trije letalci priznali svojo krivdo, medtem ko sedaj vsi trije zavračajo obtožbo. Vesti iz drugih virov pa zatrjujejo, da so letalcem funkcionarji kitajskega ljudskega so. dišča obljubili, da jih bodo izgnali iz Kitajske, če priznajo, da so tihotapili opij, v nasprotnem primeru pa da jih bodo pridržali še pet let v zaporu. Trije Avstralci so brez premisleka podpisali neresnične obtožbe, obsojeni so bili na dve leti ječe in takoj poslani preko mejs v Hong Kong. Letalci so izjavili, da jih v ujetništvu niso mučili.
Jutri bo iz Washingtona odpotovala na Korejo skupina a-meriških parlamentarcev in tam proučila položaj s »posebnim ozirom na naslednji dve točki: l. kako bi bilo mogoče
pomanjkanje streliva. V skupi, ni bo devet članov Njihov povratek je predviden za 14. sep. tembra. Na poti se bodo ime riški parlamentarci zadržali na Japonskem, na Havajskem otočju, na otoku Guan, na Fi lipinskem otočju v Okinavi, na Alaski in oporiščih na otokih Kvajalein in Johunstone Iz Lavalete poročajo, da je angleška admiraliteta odločno demantirala vesti, na podlagi katerih naj bi bila angleška letalonosilka «Ocean» potoplje na v korejskih vodah.
Japonski cesarici
so ukradli krono
TOKIO, 13. — Funkcionar japonske cesarske hiš.; je izja. vil, da je cesarici zmanjkala krona, obložena z diamanti. Dodal pa je, d® to cesarice ne vznemirja, ker ima še mnogo drugih kron.
Listi pišejo, da je krono od-nes;l med: okupacijo neki ame. riški vojak. Vendar vse kaže, da japonska cesarica ni prišla samo ob to krono, marveč še ob druge, ki jih je med vojno ponudila vladi, da bi s tem prispevala k vojnim naporom. Potem se je nekaj kron izgubilo tudi m;d zračnimi napadi. Druge zopet hrani začasno a-meriško poveljstvo na Daljnem vzhodu. Nekateri listi trdijo, da bi moral biti ameriški vojak, ako je v resnici ukradel nakit, priveden predi japonsko sodišče.
Slavnega vlomilca
so zopet prijeli
ABERDEEN, 13. — Včeraj smo poročali, da je iz zaporov pobegnil kralj vlomilcev John Ramensky. Sodeč Po današnjih vesteh, so Ramenskega zopet prijeli, in sicer na istem kraju in v družbi istega človeka, kakor leta 1934, ko ja slavni vlomilec tudi pobegnil iz zapora. Ramensky se ni upiral aretaciji, marveč je mimo izjavil: «Prav tako kakor zadnjič. To je p®g usoda«.
RarmenSky je bil med vojno
Ameriške atomske zaloge
Načelnik komisije za atomsko energijo o uporabi atomske sile za mirne namene
\VASHINGTON, 13. — Načelnik ameriške komisije za atomsko energijo, Gordon Dean, je v ponedeljek, ko je razlagal nujnost novih kreditov v znesku 1 milijarde 200 milijonov dolarjev za novo a-tomsko tovarno, izjavil kongresni komisiji za: nakazila na. slednje:
«Ngš cilj je, da pridobimo dragocen čas in to tako, da dosežemo najmanjše atomske zaloge, ki jih je določilo obramb, no ministrstvo, v približno štiri in pol do petih letih prej, kot pa bi jih dosegi, če bi naprej delali v sedanjem tempu«.
Dean je poudaril potrebo o zgraditvi močnega svobodnega sveta za zagotovitev miru. On in drugi ameriški voditelji so vedno zagovarjali; da ]g to cilj ameriških atomskih raziskav in proizvodnje.
Na nedavnem zasedanju dijaške zveze newyorškega mestnega kolegija je Dean med dru-
gim prikazal, da kljub nevar-nositi zg svobodni sivet, ki prihaja od Kremlja in njemu podi-ložnih držav, raziskave o atomski energiji za mirne namene zelo hitro napredujejo, tako v vladnih kot v zasebnih ameriških laboratorijih Ko je govoril o majhnem premičnem reaktorju za pogon ladij in letal je dejal, da je prepričan, da je očitno, če lahko zgradiimo reaktor za pogon podmornice, da bomo lahko zgradili tudi reaktor za pogon trgovinske ladje. Ko j« razla-gal kako bo velik trdno stoječi reaktor nekega dne proizvajal dovolj električnega toka za o skrbo celih mest je zaključil: ((Uporaba radioaktivnih izotopov, ki jih izdelujejo v reak-torju Komisije za atomsko e-nergijo v Oak-Ridge-ju, je rmno-gostranska. Ure in ure bi lahko govoril o njihovem, pri spe v. ku y zdravilstvu, poljedelstvu in industriji«.
inštruktor znanih ((komandosov«, ki jih je poučeval, kako morajo ravnati z eksplozivi Kasneje so gq angleške vojaške oblasti odvrgle s padalom za nemško bojno črto, kjer je spretni vlomilec odpiral nacistične blagajne in odnašal tajne dokumente. Danes ima Ra-rr»ensky 45 let in sedi v jetniž-nici Petenbead, ker je vlomil v poštni urad v Glasgrnvu.
WASHINGTON, 13. — Ame. riške kopne sile bodo v prihodnjem oktobru poklicale pod orožje 47.000 mož.
Churchill kot priča
na Edenovi poroki
LONDON, 13. — Večja skupina ljudi je danes pozdravila Edema, ko je prišel iz palače zunanjega ministrstva. Mnogi med njimi so mu voščili dobro srečo. Jutrišnji ceremoniji pri civilni poroki bo prisostvoval tudi Winston Churchill, ki bo nastopil kot priča. Po poroki se bosta novpporočenca v družbi dvajsetih povabljencev pomudila v Churchillovi letni rezdemci na Dovvmimg Streetu. Kasneje bo Eden z ženo odpotoval k prijateljem na podeželje, v petek pa z letalom na Portugalsko.
TOKIO, 13. — Med gradnjo predora za povezavo otokov Kiušu in Konsiu je eksplodirala zaloga dinamita. Eksplozija je ubila tri delavce, 1Q pa je bilo ranjenih.
Ponesrečena atomsha eksplozija
v Sovjetski zvezi?
NEW YORK, 13. — Na podlagi poskusov ustanove za raz-iskavamja Solper v Montani prihajajo do zaključka, da je v oktobru v SZ v resnic; prišlo do atomske eksplozije, vendar da te eksplozije ni povzročila atomska bomba, marveč da je po nesreči eksplodirala atomska baterija. Znanstveniki te organizacije stalno nadzorujejo možnost novih eksplozij tudi onstran železne zavese. S pomočjo meteoroloških elementov ugotavljajo vsaj približno tudi datum in kraj eksplozije. Pri teh ugotavljanjih jim pomagajo dognanja v zvezi z atmosfersko radioaktivnostjo, ki jo povzročajo razcepljajoči se delci.
Atmosfersko radioaktivnost so proučevali v Montani na podlagi vzorcev snega in dežja skozi dve leti. Trije vzorci snega in dežja so izvirali iz Rusije. Prvi izmed teh treh vsebuje določeno število izotopkov, ki so majdelj vzdržali, kar je dalo slutiti, da izvirajo iz ponesrečene eksplozije atomske baterije, nikakor pa ne iz eksplozije prave atomske bombe.
FRANCOSKA SPELEOLOŠKA ODPRAVA V PIRENEJIH
Loubens je strmoglavil v globino
BUENOS AIRES, 13. — Obe argentinski zbornici sta se vče. raj sestali pod predsedstvom admirala Tessairea Zbrani so molčali eno minuto v spomin na Evo Peron, nakar je bila seja odložena.
Španski častnik je sporočil prof. Cosj/nsu, da je njegova ekspedicija nezaželena na španskih tleh
PARIZ, 13. — Član Ccsynso I ministrstvo, naj takoj pošlje v ve speleološke odprav,e Marcel Pireneje helikopter, dla bodo z
Luobens, ki se je spustil v več sito metrov globoko žrelo, se je včeraj resno ponesrečil. Pretrgala se mu je vrv to padel je 40 m gjoboko. Eden izmed njegovih tovarišev ga je našel nezavestnega na skalnatem dnu in kakor javljajo prve vesti, si je Loubens verjetno zlomil hrbtenico.
Iz mesteca Engrase podi planino je takoj odpotovala reše, vataja skupina. Člani odprave pa so pozvali francosko vojno
Sr#*1«
ilSIIII
ui-miiiimiii iiiiu!: :i:-i te
r - n
Italijanska moštva
t novi nogometni sezoni
MILANO, 13. — Po zaključku kupčij na italijanskem nogometnem semnju si je mogoče ustvariti sliko o moštvih, ki bodo letos igrala v italijanski nogometni ligi. Najvažnejši klubi bodo razpolagali s sledečimi igralci:
MILAN:
vratarji: Buffon in Galuzzo. branilci: Silvestri, Pedroni in Zagatti.
krilci: Annovazzi, Togmon, Tra-vagini, Beraldo in Pistorello. napadalci:	Nordahl, Green,
Liedholm, Burini, Frignani, Celio, Danova in Radaelli. Verjetna osnovna postava: Buffon; Silvestri, Pedroni; Annovazzi, Tognon, Beraldo; Bu rini, Green, Nordahl, Liedholm, Frignani.
Trener: Sperone.
INTERNAZIONALE: vratarji: Ghezzi in Lombardi, branilci: Blason, Grava, Padu-
lazzi, Giacomazzi; krilci: Fattori, Giovannini, Nesti, Neri, Morin; napadalci: Lorenzi, Skoglund, Nyers,	Armano,	Broccini,
Brighenti II, Savioni, Mazza. Verjetna	osnovna	postava
Ghezzi; Grava, Giacomazzi; Fattori, Giovannini, Nesti Armano, Mazza, Lorenzi, Skoglund, Nyers.
Trener: Foni, tehnični vodja: Davies.
JUVENTUS: vratarji: Cavalli, Viola; branilci: Bertuccelli, Corradi, Manrnte; krtici: Ferrario, Mari, Parola, Piccinini, Pinardi; napadalci: Bonipčrti, Carapel-lese, J. Hansen, K. Hanse« Muccinelli, Praest, Scaramuz-zi, Vivolo.
Verjetna osnovna postava: Viola; Bertuccelli, Manente; Mari, Ferrario, Piccinini; Muc-cimelli, K. Hansen, Boniperti, J. Hansen, Praest.
Trener: dr. Sarosi.
LAZIO:
vratarji: De Fazio, Sentimenti IV;
branilci:	Antonazzl, Furiassi,
Sentimenti V; krilci: Alzami, Fuln, Malacarne, Montanari; napadalci: Antoniotti, Bredesen, Caprile, Larsen, Loefgren, Migliorini, Puccinelli, Sentimenti III.
Verjetna osnovna postava: Sentimenti IV; Antonazzi, Senti-
menti V; Alzani, Malacarne, Fuin; Puccinelli, Larsen, Am-toniotti, Bredesen, Caprile. Trener: Bigogmo.
NAPOLI: vratarji: Casari, Monselli; branilci:	Comaschi, Delfrati,
Scppigno. krilci: Castelli, Gramaglia, To-deschiini, Vinyei; napadalci:	Amadei, Astorri,
Cassin, Cecconi, Formentin, Grainata, Jeppson, Krieziu, Masoni, Pesaola, Vitali. Verjetna osnovna postava: Casari; Delfrati, Comaschi; Castelli, Vinyei, Todeschini; Vitali, Granata, Jeppson, Amadei, Pesaola.
Trener: Monzeglio.
PALERMO: vratarji: Bertocchi, Pendibene; branilci: Boldi, Foglia, Giaroli; krilci: Bulent I, Cavazzuti, De-grandi, Marchetti, Martini; napadalci: Bettini, Di Maso, Gi-roona, Martegami, Pomatti, Vicpalek, Zamperlini.
Verjetna osnovna postava: Bertocchi; Giaroli, Foglia; Martini, Marchetti, Degrandi; Zamperlini, Gimona, Bettini, Mar-tegani, D; Maso.
Trener: Bonizzoni.
FIORENTINA: vratarji: Bonetti, Costagliola; branilci: Cervato, Magnini, Ven-turi;
krilci: Chiappella, Magli, Roset-ta, Segato, Vicianf; napadalci: Beltramdi, Biagioli, Colla II, Bkmer, Ghersetieh, Lefter, Lucentini, Mariani, Prini.
Verjetna osnovna postava: Co-
stagliola; Magnini, Cervato; Ohiapella, Rosetta, Magli; Lu-oentini, Mariani, Biagioli, Ek-ner, Lefter.
Trener: Magli.
Mitri „ima influenco"
SAN REMO, 13. — Organizatorji boksarske prireditve v San Remu potrjujejo, da je Tiberio Mitri «obolel na influenci« in zaradi tega 16. avgusta ne bo nastopil v San Remu. Mitrijev nasprotnik bi moral biti črnec Barthelemy; bivšega evropskega prvaka bo zamenjal italijanski prvak srednje kategorije Fontana.
Vendar se bo Mitri kljub influenci pokazal v San Remu in tudi nastopil v eksibicijskem dvoboju..;
Šahovska olimpiada
Ruski igralci so se zopet Izolirali
HELSINKI, 13. — Danes so na šahovski ojimpiadi začeli igrati četrto kolo.
Stanje po odigranih prekinjanih partijah iz III. kola. Ar. gentina-CSR 2:2, Daniska-Ro. aprje 3:1, Zahodna Nemčija-Anglija 2,5:1,5, Kuba-Luksem-burg 3,5:0,5, Finska.Amierika 2,5:1,5, Holandska-Grčija 3,5:0,5. Sovjetska zveza-Poljska 4:0, Izrael-Svica 4:Q.
Po odigrani prekinjeni partiji iz prvega kola SZ-Island 3:1. Po odigranih prekinjenih partijah iz drugega kola Av-strija-Italija 2,5:1.5, Vzhodna Nemčija-Brazilija 2,5:1,5.
IV. kolo:
Prva skupina: Anglija.Kuba 1,5:1,5 (1), Zah. Nemčija-Po-sarje 1:0 (3), CSR-Daniska 3:0 (1), Argentina-Island 2:0 (2).
Druga skupina: Brazilija Av-strija 1:Q (3), Vzh, Nemčija-Norveška 2,5:0,5 (1), Švedska. Madžarska 2:2, Jugoslavija-Italija 1:1 (2).
aje jjc
Clan jugoslovanske olimpijske šahovske reprezentance Bora Milič je poslal «Borbi» krajši dopis o začetku šahovske olimpiade. Milič piše med drugim, da so vsi udeleženci nastanjeni v Akademskem domu (Domus Academica), razen ekipe Sovjetske zveze, ki se je izolirala tako kot na športni olimpiadi. Sovjetski šahisti so se nastanili v hotelu Karelija. Prav tako ne stanuje skupaj s svojo ekipo Reshewsky, ki se je nastanil v luksuznem hotelu Vatuna.
Organizacija je zelo dobra kar se tiče tehnične plati, glede drugih pogojev pa daleč zaostaja za olimpiado v Dubrov-
Split je pozdravil
olimpijske zmaqovelce
Več' kot 15.000 Splitčanov je prisrčno pozdravilo veslače Gusarjevega četverca brez krmarja. Segviča, Irojanoviča, Valento in Bonačiča. Veslači so prispeli v Split z ladjo ((Vladimir Nazor«, kateri so v luki priveslali naproti veslači na vseh čolnih Gusarja in Mornarja, ter številni ribiški jolni. Na ladji ((Vladimir Nazor» je plaposlala olimpijska zastava. Sprejemu so prisostvovali predstavniki oblasti. Fronte, društev in podjetij Zmagovite veslače je pozdravil predsednik Mestnega odbora paško Ninčevič.
niku. To poudarjajo vsi udeleženci. Tako je n. pr. pilnik izjavil, da ne ho mogel nikoli pozabiti dni, k' jih je prebil v Dubrovniku. Finci se zelo trudijo, da bi organizacija čim bolje uspela. Vsak drugi dan izdajajo bilten.
Sovjetska ekipa je ena izmed najbolj številnih, saj šteje 14 članov. Prve dni po prihodu sovjetska ekipa ni imela stika z ostalimi udeleženci. Se-stala se je le z ekipami inform-birojevskih držav. Na dan otvoritve pa so se njihovi igralci pozdravili z vsemi, tudi jugoslovanskimi. To so storile tudi ekipe ostalih informbiro jevskih držav.
Teniški furnir
v Viareggiu
VIAREGGIO, 13. — V drugem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Viareggiu so bili doseženi važnejši rezultati:
Moški posamezno: Drobny Čampo 6:0, 6:1, R. Del Bello * Sirola 6:3, 6:1, Gori - M. Del Bello 6:8, 6:3, 6:3, Branovič • Parni 9:7, 6:3, Skoraecky - par-ri A. 6:3, 6:2, Dorfrman - Luc-chetti 6:3, 3:6, 6:1, Gardini -Gatti 6:3, 6:2, Cuoelli - Velo 6:1, 6:3.	------
Plemenit šport
ali „umefnost pretepanja"
OSLO, 13. — Norveška boksarska zveza je sklenila včeraj zvečer prekiniti stike z deželami, kjer velja boks za ((umetnost pretepanja«. Ta sklep so s-prejieli po izkušnjah zadnjih olimpijskih iger, kjer so bili številni boksarski divobojt bolj podobni pretepom.
Norveška federacija pa namerava tesneje sodelovati z ostalimi nordijskimi deželami ter z Anglijo, Škotsko, Irsko in Nemčijo, da bi boks spet postal ((plemenit šport«.
Druqa zmaga
splitskega „Hajduka" v Zahodni Nemčiji
Preteklo nedeljo je splitski Hajduk igral svojo drugo tekmo na turneji po Zahodni Nemčiji. Tudi v tem srečanju, kjer je imel za nasprotnika Borussio iz Dortmunda, so Splitčani uspešno zastopali jugoslovanski nogomet. Zmagali so v razmerju 3:1 (1:1). 20.000 gledalcev je prisrčno pozdravi-
lo goste.
Čeprav moštvo Hajduka zaradi utrujenosti ni pokazalo tako lepega nogometa, kakor prejšnji dan je s koristno igro uveljavilo svojo premoč, v obrambi so bili prav dobri. Beara. Kokeza in Krstulovič, ki je igral srednjega krilca, poleg njega pa tudi Luštica. V napadu sta bila najboljša Vu-kas in Matošič.
Prvi gol za Hajduka je dal Vukas v 28. minuti, nakar je v 40. minuti leva zveza domačih izenačila. Po odmoru je v 10. minuti Arapovič povišal na 2:1. končni rezultat pa je v 33. minuti postavil Vukas.
Kolesarska dirka
po Zahodni Nemčiji
KARLSRUHE, 13. — Sedma etapa kolesarske dirko po Zahodni Nemčiji, ki je vodila -z Wiesbadena v Karlsruhe, je dala naslednje rezultate:
1. Stubbe (Nemčija) 7 ur 01.00, 2. Mueller (Nemčijaj. 7 ur 07.00, 3. Impa-nis (Belgija)
7 ur 07.45, 4. De Santi (Italija)
7 ur 07.55, 5. De Hoog (Holandska) 7 ur 10.55, 6. Kutaz (Nemčija) v istem času, 7. Schild (Nemčija) 7 ur 11.00, 8. Wich-terich (Nemčija) 7 ur 11.05, 9. Holthoefe-r (Nemčija), isti čas.
njim prenesli ponesrečenca v bolnico, čim ga bodo potegnili iz gjobiinie.
Pred nesrečo so se speleologi, ki raziskujejo globine Pier-re Saint Martin v Pirenejih spustili 520 m globoko in od1-krili danes zjutraj obširno irj krasno podzemeljsko dvorano, dolgo 500 m, visoko 120 in široko 300. Istočasno so odšli drugi znanstveniki v sotesko Kakouette, 6 km od žrela Pier-re Saint Martin, da bi ugotovi. Ii, v koliko odgovarja resnici predvidevanje pirof. Sosynsa, ki trdi, da podizemeJjski hudournik prihaja na dani kot izvir reke Kakoustte. V ta namen so speleologi pobarval; vodo podzemeljskega hudournika.
Danes dopoldne je prišel v taborišče speleološke odprave španski častnik in jih prosil; naj spravijo swoje šotore in odidejo s španskega ozemlja. Francoski speleologi so se uprli častnikovi zahtevi ter mu sporočili, da bodo o tem obve-stli francoske oblasti.
Nemška zvezna republika
postane članica svetovne banke
W ASHINGTON, 13. — Danes bo postala Nemška zvezna republika 53, članica -Svetovna banke in Mednarodnega denarnega sklada. V imenu nemške vlade bo podpisal dogovor z obema ustanovama zahodno-nemški • odpravniki poslov v Združenih državah, dr. Heiniz Kreckeler. Zaho^nonemška vla-da bo podpisala za svoj dlelež v temeljno glavnico k temu skladu 330 milijonov dolarjev in bo odkupila v banki delnic za enako vsoto.
Včeraj j.e postala 52. članica Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada Japonska. V imenu japonske vlade je podpisal dogovor japonski veleposlanik v Združenih dr. ža-vah, Eiki Araki, Japonski delež k temeljni glavnici je 250 milijonov dolarjev, za enako vsoto pa je Japonska odkupila tudi 2500 delnic v Svetov-nj banki.
S pri stepom Japonske k Svetovni banki se je njen kapital zvišal na- 8 milijonov 703 tisoč 500 dolarjev, dočirn je skupna vsota deležev držav članic na-rastla na 8,403.500 dolarjev.
KINO
V TBSTl’
Excelsior. 17.00: ((Priprto Nazionale. 16.30: «Dve^-^ preveč», L. Padovani, G. J Arcobaleao. 16.00: ((Štiri pri naskoku«, T. Martm-Astra Rojan. 17.00:	M*1*®
Alabarda. 16.30 ((Poganska p-sem«, Ester WiWiams. Aurora. 16.30: (sDinasiija W štva« B. Hale, R.
Ariston. 18.00: «Zvezna on*. Garibaldi. 15.30: ((Suženj^
Ideale. 17.00: ((Šerifova --Italia. 16.30: ((Kraljica Krw“T, Moderno. 17.00:	«Med	i*™'*
in zoro«, M. stevens. „ Savona. 16.00: ((Zbudite1* ' spa», L. Young, J.
Viale. 16.00:	((Polnočni	<*»*'.
Vittorlo Veneto. 16.30: «2^“ Singapura«, B. Marshall-^ Azzurro. 16.00: ((Iwo Jima. PJj va ognja«, J. Wayne, A. ^ Belvedere. 16.30: «Toledsk» lo», J. Carroll, A. Mara,; Marconi. 17.00: «Tokio ” Bogart.	jk
Massimo. 16.00: ((Usodna te Greer Garson.	-ji
Novo cine. 16.00: (cUpOTTte stanišča«, R. Creen, A• tej Odeon. 16.00: ((Ljubezen b M. Montez M. Serato.^ [ Radio. 16,00: «Bridka uS**' G. Hayward.	-.Ji
Venezla. 16.00:	«Na	K11
morjih«, C, Gable. .
POLETNI KINO,
Arena dei fiori. 20.00: na-rski Neapelj«, Tote m Garibaldi. 21.00: «SuŽenJ D. 0’Keefe, C. Trevor. ^ Ginnastica. 20.00: ((Glasba » je sanje«, D, Day, J- c Pončana. 20.15: ((Ljubim« r panega mesta«, V.	{,
ojan. 20.00:	«Furiji«	811
Power, G. Tierney. M t Sv. Ivan. 20.30: «Lepi F De Carlo.	.
Pattinaggio. 20.45:
J. Fontaine R Ryad-
RADIO
JCCOSbOVAS**/ CONE TRS TA
254,6 m ail lil« *'
ČETRTEK, 14. avgUi# por?
6.45 Pogovor z ženo.
Nia. 7.15 Slovenske
13.30 Poročila. 13.45 Od te ^ danes. 13.50 Igra kopali*” j pe ster iz Sv. Nikolaja. **•:« t svetu okrog. 18.15 Melo011^ harmoniko. 18.30 Iz naše J*! j ne revolucije. 18.40 Odlc™jj! Beliinijeve opere ((Norma*-Poročila. 23.10 Glasba za noč. 23.30 Zadnja poročil*
trst 0.
306,1 m ali 980 kc-sek ,,
7.15 Poročila. 7.30 JullS glasba. 11.30 Lahki orkč^f1-.o Za vsakega nekaj .12.45 P^r j
13.00 Koncert pianista Lipovška. 13.20 Slovenski ^
13.30 Lahka glasba. 14.00 FJh.) la. 14.15 Pestra ritmična t ^
17.30 Plesna glasba. I8-Amerike. 18.15 Glasbeno
nje. 18.45 Zabavna gl**3' jj)1 Slovenščina za SlovencC-jt Glasba iz baletov. 19.45	..j-j
20.00 Koncert violin'i®ta Rupla. 20.20 Pril jubljen* "L C je. 20.45 Lahka glasba. 2*- (jf dijski oder — F*an Lip8*1; $ ni dobitek, igra v 3 d«1 $ Odlomki iz slovanskih Večerne melodije. 23.00 ‘V' Mala nočna skladba. 23-P čila. 23.32 Nočne melodik
TRST I. ^ f»
7.18 Jutranja glasba, ročila. 7.45 Jutranja gla . Operna glasba. 12.30 Julte;^ Ške pesmi. 13.00 Poročil*- ,jSs-Dueti iz operet. 18,00 bf* n(< i>e. Bach, Schubert in 20 00 Poročila. 21.00 grafske aktualnosti. 22.1® cija Fix», radijska opera A Savinija.
SLOVENIJA
327.1 m 202,1 m 212.4 i
12.00 Poslušajte znane jjLiŽ Je. 12.30 Poročila. 13.15	0	jtt
in hrvatske samospevi. 1	«1^.
ši mali pojo. 81.30 Zab»vn» ba. 19.00 Oddaja za žer,e' de ^ Igra pianistka Monid18* \K Bručhellerie. 19.30 Poroč113Lte Reklame. 20.15 Slovenske jrf ne. 21.00 Na vrta SvOiangfi«P pri skladatelju Edvardu (glasbena oddaja s komete -a-
22.00 Poročila. 22.20 Igra 51 skl ple-sml sekstet.
Kdor
uporablja
piMqng
a svetuje
pibips
KOMPLETNE
INSTALACIJE * * . '** # od 12.000 lir dalje
PRODAJALCI IVA VMEM TERITORIJU
Ckalleb VDiekmb
57.
Prevedel prof. dr. Fr. Bradač
«Tom ga je opazoval Im zdelo se mu je, da se je čudovito Izpremenll. Rezbarija na naslonu Je dobila obliko ln izraz starega nagubančenega človeškega obraza; iz damastne blazine je postal starinski telovnik z zaklopmmi žepi; rdeče ovite glavice spodaj na nogah so se izpremenile v rdeče papuče, skratka, ves stol Je bil kakor zelo grd starec iz prejšnjega stoletja, ki sl je uprl roke v bok. Tom se je v postelji dvignil ter sl mel oči, da bi pregnal privid. Ne... To ni bil stol. to je bil grd star gospod, in kar je Se več, kimal je Tomu Smartu.«
«Tom je bil po naravi pogumen in neustrašen ter Je povrhu lzpil še pet čaš vročega punča, ln četudi se je v začetku ustraSil, se je začel zdaj jeziti, ker mu je stari gospod tako nesramno strmel v oči ter mu tako predrzno kimal in mežikal. Slednjič ga je minila potrpežljivost. K0 mu je starec spet poldnal, je Tom jezno zakričal:
«Kaj, vraga, naj to pomeni, da mi venomer kimate in mežikate?*
»Ugaja mi to. Tom Smart,« je rekel stol ali stari gospod, če naj ga rajši tako imenujemo. Vendar pa je prenehal kimati, ko je Tom govoril, ter se začel pačiti kakor stara opica.
««Odkod vest^ za moje Ime, vi stari pavijan?* je vprašal
Tom Smart. ki se je nekoliko prestrašil, čeprav se Je delal, kakor da je še zmeraj tako pogumen kot prej.*
««Počasi, Tom, počasi,* je odgovoril stari gospod; «tako ne smeš govoriti s starim 6olidmiim Mahagonijem. Bog mi odpusti grehe, ti ne bi mogel grše z menoj govoriti, ko bi bil samo furniran.* Ko je stari gospod to govoril, je pogledal tako jezno, da je Toma kar zazeblo.
««Nikakor vas nisem hotel žaliti gospod, vrejemite mi,* je rekel Tom mnogo pohlevmeje, kakor Je bil govoril spočetka.** ««No. dobro, naj bo,» je nadaljeval stari gospod. «Tom.» ««Ampak, gospod...*
««Poznam tebe ln vse tvoje razmere. Tom, vse. Ti sl velik revež, Tom-*
««To je res, gospod, je odgovoril Tom Smart.* Toda odkod neki to veste?*
«To naj ti bo vseeno,* je rekel stari gospod; »ampak ti preveč ljubiš punč, Tom-*
«Tom Smart se Je hotel zakleti, da od zadnjega rojstnega dne še ni pokusil kapljice; toda ko so se njegove oči srečale z očmi starega gospoda, Je zardel ln molčal, zakaj stari gospod se je zdel tak, kakor da vse dobro ve.»
««Tom,» je nadaljeval stari gospod, «ta vdova je lepa žena — zelo lepa žena — kaj praviš, Tom?*
»Pri teh besedah Je stari gospod mežikal, dvignil eno svojih malih suhih nog ter Je bil videti sploh tako zoprno zaljubljen, da je bilo njegovo Jehkomiseino vedenje, zlasti pri njegovih starih letth, Tomu zelo zoprno.*
««Njen varuh sem, Tom,* je nadaljeval stari gospod.* ««Res?» je vprašal Tom Smart.*
»»Poznal sem njeno mater ln njeno staro mater,* Je dejal stari, »ki me Je zelo cenila ter mi napravila tale telovnik, Tom.* »»Ali je mogoče?* je vzkliknil Tom.*
««In te-le copate,* Je rekel stari; «ampak nikomur ne povej. Tom! Nočem, da bi se razvedelo, da me je imela tako rada. Lahko bi bila zamera v rodbini.* In stari navihanec se je zdel tako strašno nesramen, da je Tom pozneje trdil, da bi bil z vso svojo težo sedel nanj, ne da bi mu vest kaj očitala.«
««Svoj čas sem bil velik prijatelj žensk, Tom,* je rekel sta-ri gospod; «sto in sto jih Je po cele ure sedelo v mojem naročju-Kaj praviš na to — he?»
»Rad bi bil se več pripovedoval o svojih galantnih mladost-nih letih, toda hipoma je nekaj tako zahreščalo, da ni mogel več nadaljevati.*
««Prav tl je, starec,* si Je mislil Tom, rekel pa ni nobene besede-*
««Ah, to me zdaj zelo muči,* je slednjič spet začel stari. «Staram se, Tom, vsi sklepi in stiki se mi rahljajo. Tudi operirati sem se moral dati — vstavili so mi kos v hrbet — strašno je bolelo, Tom.*
««Rad verjamem, gospod,« je rekel Tom.*
««-Pa pustiva to, Tom; oddaljila sva se od predmeta,* je dejal stari. «Tom, jaz bi želel, da se oženiš z vdovo.*
««Jaz, gospod?* je vzkliknil Tom.*
«Ti,» je rekel stari gospod.
««Pri vaših častitljivih laseh, gospod,* je rekel Tom — sta-ri je namreč imel v sebi še nekoliko žime — »ne bo me hotela.* In Tom Je nehote vzdihnil, zakaj spomnil se je točilnice.
»»Misliš?* je odgovoril stari gospod.*
««Ne, ne,* je nadaljeval Tom; «nekdo drug je na tem — velik — prekleto velik mož s črnimi zalisci.*
««Tom,» je rekel odločno stari gospod, «njega ne bo nikoli poročila.*
«»Mislite?® Je odgovoril Tom; «ko bi bili vi stali nocoj v točilnici, stari gospod, bi zdaj drugače govorili.*
««Eh, eh, jaz vem vse,* je rekel stari gospod.*
»»Kaj je to - vse?* je vprašal Tom.* ««Ej, o poljubljanju za vrati In kar še spada k takim V rem, Tom,* je odgovoril stari ter spet tako drzno pogledoma, da se je le-ta znova strašno razjezil; kajti vi vsi. veste, kako Je neprijetno, poslušati stare samce govoriti ° rečeh, ko bi že vendar mogli biti bolj pametni.
««Vse to vem prav dobro, Tom,* je govoril stari »svoj čas sem to češče videl, več ljudi, Tom. kakor more« m Ampak slednji« iz vsega tega ni bilo nič.*
««Vi ste menda videli čudne reči,* je pripomnil Torn'
««To imaš prav, Tom,* je odgovoril stari ln pomenUJ^jj fi žlknil. «Jaz sem poslednji svojega rodu. Tom,* je dost otožno vzdihnil.*	Ml
drfl* i
««Ali je bila vaša rodbina velika?* je vprašal Toifl «Dvanajst nas Je bilo,* je odgovoril stari gospod: *LSiig»W! krepki in tako trdni, da sl moreš komaj misliti, čisto -gste fantje, kakor vasi modni negodniki — vsi s solidnimi r]8jite in tako lepo polirani, da nas Je bilo veselje, pogledat*.
ml verjameš, tudi če ti sam pripovedujem.*
««In kaj je z drugimi, gospod?* je dalje vprašal Tornt3ri t°\ »»Ni Jih več, Tom, nobenega ni več,* je odgovoril ® jj* p spod. »Imeli smo težko službo, Tom. in njihova konsti . bila tako trdna kakor moja. Dobili so protin v roke pjljj odnesli so jih v podstrešje in v druge bolnice; eden iZI^ je postal od starosti ln dolge, težke službe otročji ter Je dog° pamet, tako da so ga morali sežgati. To je bil gre®01 dek, Tom.*
»»Grozno!* je ponovil Tom Smart.*
(Nadaljevanje
sied*>
Glavni urednik BRANKO BABIC,- Odg. urednik STANISLAV RENKO. - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6, 111 nad. - Telefon štev. 93-8U3 In 94-638. — Poitnl predal 902. -i UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38 - OGLASI: od 8.30 - 12 in od 15 . 18 - Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vtSine v »rini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. — Za FI.RJ: za vsak mm Strine I stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco 1-II., Tel 11-32, — Rokopisi se ne vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10,mesečno 2	tlsK*
Po5tnl tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.537«. — it Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemske** Ljubljana TyrSeva 34 - tel. 200>> tekoči račun Drl Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.