Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
f« priti preJeBiaa:
sa
celo leto naprej 26 K — h pal leta
fetrt ' meseo
6 » 50» 2 »20»
V apravalitva prejema«:
»
calo leto naprej 20 K — h pal leta
četrt » meseo
6 n - »
1.70»
Za poffiljanjenadom 20 h na mesec.
SLOVEN
Političen list za slovenski narod.
Naroftnlna In Inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitar-jeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisms ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niSkib ulicah it. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemil nedelje in praznike ob pol 6. ari popoldne.
Štev. 260.
Resna beseda.
Koroški Slovenci, kar jih slovensko čuti, apelujejo na moralno in dejanjsko pomoč vseh drugih Slovencev. Sami za se podležejo v nejednakem boju, če ne dobč pomoči od drugih Slovencev in morda tudi pomoči od ostalih Slovanov v državi. Za koroške Slovence stopiti v boj narekuje osobito kranjskim Slovencem ie obramba lastnega obstanka v deželi Kranjski. Če pade Koroška, potem je le vprašanje kratkih desetletij, da bo del Gorenjske od Radovljice naprej prehajal kos za kosom v nemške roke. Mi že precej časa opozarjamo na nemški naval celo na našo deželo. Vodja liberalne stranke je seveda oporekal, češ, povsod na Kranjskem je slovenski napredek, kje tedaj ta naval? Sedaj nam je v zadoščenje, da se svita tudi tam. Sicer pa pustimo rekrimi-nacije.
Koroške sodnijske razmere stoje sedaj v ospredji slovenskih vprašanj. V nemškem taboru je velik krik v javnih zastopih in v političnih listih. Istotsko vsi slovenski listi g hvalevredno vnemo zasledujejo razvoj in kličejo na vseslovenski odpor.
Po pravici! Ne samo za stotisoč slovenskih Korošcev, temveč za ves slovenski narcd se gre. To moramo imeti pri tem vprašanju pred očmi.
Organizirati moramo skupen odpor, o Vem smo vsi edini. Ali nekaj se še ni pre eealo —kako naj se organizira ta odpor. Vprašanje nastane sedaj, ali naj se omejuje ta odpor samo na časnikar sko polemiko in na parlamentarno borbe v državni zbornici, ali naj se odpor raztegne na vsa polja, kjer moremu nasprotniku na-pravljati sitnosti in mu postavljati trdno obrambo.
Mnogo more doseči parlamentarni boj v državni zbornici, če se vodi spretno in v ugodnih trenotkih brezobzirno. A tak parla mentarni boj ni popoln in ne vzbuja potrebne pozornosti, dokler ne vidijo odločilni činitelji, da za borite lji v državni zbornici stoji ves narod brez razlike strank, in da ta
V Ljubljani, v torek, 10. novembra 1908
Letnik XXXI
narod tudi izven parlamenta vodi v manjšem ali večjem obsegu boj proti agresivnemu nemštvu. Solidaren časnikarski in parlamentarni boj in solidarnost vsega zavednega naroda v boju proti nemštvu n a vsej črti, ne Bamo na Koroškem, more roditi prej ali slej zmago naši narodni stvari na Koroškem.
Dokler pa bo jeden del Slovencev zvezan s Schweg 1 o v o nemško stran k%o in igral vlogo vladne stranke na Kranjskem, jevspešenboj jako dvomljiv.
Dokler ostane slovenskonemška zveza v deželi, je naravno onemogočeno vsako odkritosrčno tiktično zbližanje slovenskih strank. In ravno to zbližanje slovenskih strank je predpogoj, dav tem boju kaj dosežemo!? Za Boga, kako naj se združimo, če danes r vodi napredne čete dr. Tavčar skupno s achvveglom v deželni zbornici proti slovenskim četam, ki so pod vodstvom dr. šusteršiča, jutri pa naj dr. Susteršič in dr. Tavčar v državni zbornici vodita slovenske čete proti dr. Darscbatti in Schweglu, ki sta voditelja nemških liberalnih strank v državni zbornici ?! Ali je mogoče odkritosrčno postopanje v državni zbornici, če se doma koljemo na nož?! Ali i tu bi bil • mogoče marsikaj pozabiti, ako bi \si na naši strani ne imeli grenke zavesti, da vodimo v državni zbornici boj proti onemu nemštvu, kateremu opravlja dr. Tavčar na Kranjskem politično službo, kakor želi baron Schwegel. Veliko hinavstvo, velika politična laž bi bila, ako bi rekli, da zaupamo na Dunaju politiki dr. Tavčarjeve trojice, dokler doma isti Tavčar st ska roko baronu Sch\veglu in dr. Schtfferju in v zatišju z Nemoi in Heinom vred dela naklepe proti naSi stranki. Proč s slovensko-nemško zvezo, to je predpogoj za uspešno in složno delovanje glede naših narodnih teženj v obče, in koroško-slovenskih posebej. Naroclnonapredna stranka naj pokaže, kaj ji je bolj pri srcu: ali ljubezen do slovenske stvari ali politična zveza s
Schweglom. Le tedaj, ako se »Narodova« stranka odpove nemškemu jerobstvu pod okriljem barona Schwegla in Heina, in pokaže dobro voljo, je mogoče sporazumljenje slov. stranke na Kranjskem.
Zidan most—Za$reb.
(Govoril poslanec Žičkar v š t a j. dež. zboru.)
Visoka zbornica! Že celo vrsto let si prebivalstvo ob železniški progi Zidan most-Brežice prizadeva, ker mora često po opravkih v Celje ali Ljubljano, da bi bila vpeljana boljša železniška zveza postaj Sevnica, Raj-henburg, Videm, Krško in Brežice s Celjem, ozir.,z Ljubljano. Gospoda moja! Kako je sedaj p to stvarjo? Rizmere so tako slabe, da slabše biti ne morejo. Ako hoče kdo eden in isti dan potovati v Celje ali Ljubljano in se zopet_vrniti nazaj, se more v obeh me stih; muditi nekaj nad eno uro. Ako pa ima vlak zamudo, kar se ne zgodi tako poredko, še mnogo mani- Zveza ie namreč naslednja: Dopoldne ob 10. uri 32 min. dospe vlak iz Zagreba na Zidan most. Od tam se pride s poštnim vlakom Dunaj-Trst v Ljubljano ob 12. uri 40 min.; v čisto blizu ležeče Calje se pride šele ob 1. uri 25 min. popoldne, ker mota človek uživati dvomljivo zabavo, da čaka na Zidanem mostu nad dve uri tržaškega brzovlaka. 11 Ljubljane pa mora zopet odpotovati že ob 2. uri 55 min. popoldne in iz Celja ob 3. uri 50 min., kdor hoče dospeti ša isti dan v Sevnico in ostale postaje ob progi Zidan most - Zagreb. Kakor rečeno: La dobro uro mu je na razpolago časa v L;ubljani ali Celju. Ako ima kdo kak večji opravek, ali ima posla na celjskem okrožnem sodišču, se mora že din poprej odpeljati iz Sevnice in ostalih postaj ob hrvatski progi in najmanj eno noč in en dan prebiti v Celju; večkrat mora celo en dan in dve noči žrtvovati. Tem tako neugod nim razmeram te železniške zveze bi se dalo odpomoči na ta način, da bi se vpeljala dva osebna ali lokalna vlaka, od katerih bi prvi pred 7. uro zjutraj dospel iz Zagreba na Zidan most, da bi mogli potniki z lokalnima vlakoma, ki dr speta ob tem času na Zidan most iz Celja in Ljubljane, odriniti v Ljubljano, ozir. Celje.
Osebni vlak odhaja z Zidanega mesta v Celje tb 6. uri 52 minut zjutraj in prihaja v Celje nekaj minut pred pol csmo uro. Lokalni vlak odhaja v Ljubljano z Zidanega
mosta ob 8 uri 5 minut in prihaja v Ljubljano ob 9. uri 35 minut zjutraj.
Drugi lokalni vlak bi moral odhajati z Zidanega mosta pozno zvečer proti Brežicam, ko sta osebna vlaka iz Celja in Ljubljane že na Zidanem mostu. Lokalni vlak iz Ljubljane se pripelje namreč na Zidan most ob 8. uri 36 minut zvečer in oni iz Celja ob
10. uri 13 minut. S takšno zvezo, z vpeljavo teh dveh vlakov, bi bilo prebivalatvu ob hrvatski progi res ustreženo.
Takšna zveza pa, kot je danes, je brez vrednosti. A tudi trgovci v Celju in Ljubljani bi imeli dobiček od boljše železniške zveze hrvatske proge proti Zidanem mostu. Železniška zveza na hrvatski progi proti Zagrebu je namreč jako ugodna. Ako hoče kdo iz Sevnice pol dneva ali ves dan prebiti v Zagrebu, pride popolnoma lahko še isti dan domov.
In posledica tega je, kot je pred leti že povdarjala neka državna oblastnija v tozadevni vlogi na železniško ministrstvo, da radi te ugodnejše zveze z inozemstvom — in Hrvatska je za nas inozemstvo — prebivalstvo ne kupuje v domovini, temveč v inozemlju, in sicer največ pri zagrebških Židih. In tako trpe obrtniki in trgovci v Celju in Ljubljani baš vsled neugodne železniške zveze hrvatske proge. Lansko leto sem izročil skupaj z državnim poslancem vitezom Berksom prošnje prizadetih okrajnih zasto-pov*v Sevnici in Brežicah general, ravnateljstvu južne železnice, da odpomore v tej stvari, seveda brez vspeha. Odgovorilo se je nam, da se premalo potnikov vozi po tej progi. A po mojem razlaganju uvidi lahko vsakdo, da bi se te proge posluževalo več potnikov, ako bi bila zveza boljša. Nadalje se je ugovarjalo, da v Brežicah ni sukalnega kroga (Drehscheibe), da bi se moglo stroj obrniti.
Ta izgovor bo pač težko obveljal, ako se pomisli, da celo na glavnih progah v najbližji bližini Dunaja narobe obrnjeni stroji vodijo osebne vlake; Meni, kakorjtudi mnogim drugim, se zdi, da tiči ovira nekje drugje. Vse železniške zveze na Stajarskem morajo biti tako urejene, da nimajo gospodje Madjari, ki gospodujejo nad hrvatsko železniško mrežo, ne le nikake škode, temveč koristi. Zato stavim naslednji predlog :
Visoki dež. zbor skleni:
Deželnemu odboru se naroča, da ukrene pri c. kr. priv. južni železniški družbi vse potrebno glede boljše železniške zveze med postajami na štajarski progi Zidan most-
LISTEK.
Pisma s pota,
Poljski napisal H. Sienkiewicz.
Posl. Podravski.
(Dalje.)
Kondukter pomigne z rameni; jaz pa sem si prizadeval ostati miren v nesreči; jeden mojih tovarišev je jel naštevati nenavadno množico sodčkov, pušk in tovorov; drugi je izjavil suhoparno, da ako je tako, njegova noga nikdar več ne bo stopila na ta kraj, s čemur bi bil gotovo zelo prestrašil Angleže, ako bi ga bili mogli razumeti. Končno sta oba pogledala mene, jaz pa njiju; nato vsi trije nismo vedeli, kaj nam je početi.
Med tem se je dvorana jela polniti; čimdalje težavnejše je bilo pomagati si v zadregi. Na srečo smo začuli neki par raz-govarjati se po nemški.
Moj tovariš s Poznanjskega skoči urno k njemu.
»Nočejo nam dati sprejemnega lista od prtljage."
„Saj ga tukaj ne dado nikomur. Na kovčkih so prilepljeni listki postaje, kamor so namenjeni. Na ysaki postaji pober6 za
njo določeno prtljago. V Liverpoolu pobero vaše; kadar pridete, vzamete jih, in končano je.«
„A kaj, ako si jih kdo osvoji ?" »Nihče si jih ne osvoji." Tovariš s Poznanjskega se *rne k nam nenavadno dobre volje.
,0, to, to, sedaj razumem. To je dežela! Kakšen red!«
Zares pri odhodu vlaka se je vse izvršilo nenavadno redno. Železniški uslužbenci niso kričali, niso želeli vzajemno drug drugemu, da bi ga zadela kap, nikjer ni bilo videti znamenja jeze. Vlak je odrdral in čez kratko nam je London z morjem svetilk izginil izpred oči. Samo ozračje nad mestom je bilo rjasto rdeče, kakor o požaru.
Noč je bila tako temna, da skozi okna vagona nisem mogel videti ničeBar. Samo časih so Be na temnem obnebju prikazale še temnejše sence dimnikov. Časih je pridrvil vlak med velike plavže, v katerih topijo železo. Velikanska ognjišča v pečeh, polna iskrečega plamena, črna človeška bitja, hodeča po ognjenih tleh, ropot težkega kladiva, škripanje in tuljenje železa, katero so pilili, vse to je predstavljalo sliko pravega pekla. Nato nas je znovič obdala tema in čisto vlažno ponočno ozračje ; časih je po sopenju lokomotive bilo moči spoznati, da se peljemo
skozi predor. Družba v vagonu se je jela pogrezati v spanje, kakor se to navadno godi ponoči. Pri tresoči se svitlobi svetilk je bilo mogoče videti utrujene in zaspane obraze. Čaeih je kratek razgovor pretrgal splošno molčanje. Debel gentleman, sedeč poleg mene in kimajoč v spanju, je butil z glavo ob mojo ramo ter zamomljavši »I beg your p a r d o n ! " butil takoj vdrugič. Par čre-veljčkov, katere si je sezula mladaJ»misB« se je priplazil izpod klopi ter skakajoč z vagonom vred prišel pod noge dolgemu in koščenemu gospodu, bržkone pastorju ali kve-kerju, ki je drugo jutro zarano, zagledavši to posvetno reč, odrinil jo z grozo k spava-joči lastnici s pomočjo palice, govoreč gotovo v duhu: »vade retro«.
Med tem se je začelo svitati. Na vBhodu bo je pojavila jutranja zarja; hišice »farmer-jev«, drevesa in cerkveni stolpi so se pojavljali čimdalje razločnejše iz sence in megle. Ob šestih smo dospeli v Liverpool.
Mesto je povsem angleško. Uprav iste, ne velike hišice iz rdeče ali presne opeke, umazane od dima in dežja; uprav iste zelene zavese v oknih, sicer pa radi zgodnje ure še vso tiho in mirno. Od morske strani je pihal močan in oster veter; na koncu ulice je bil videti cel gozd jambor. Imeli smo še dve uri časa, radi tega Brno Be nastanili v
hotelu, da se umijemo, nekoliko okrepčamo in podremljemo, preden se izročimo morskim valovom.
Pokazali so nam hotel vdove C'ynton, o kateri so govorili, da zna, ali vsaj razume francoski. Toda ko smo prišli tjekaj, je vdova še počivala v Moiiejevem naročju; namesto nje naB je sprejel Irec z rdečimi, kakor ščet pokoncu stoječimi lasmi, pegastega lica, zaspanih oč'j in z glasom dveletnega otroka.
„Vi ste gotovo namenjeni v Ameriko«, je dejal, ali bolje zapiskal z glasom, nenavadno patetičnim, »to je daleč, zelo daleč, tako je, to je zelo daleč!«
„Kakšna praznična opica je to ?" oglasi se jeden mojih tovarišev.
Res, Irec je bil posebna prikazen. Ko smo ga prosili, naj nam da vode, da se umijemo, nam je odgovoril z milim glasom:
»Vode za umivanje ? O, tako, tako, vode za umivanje."
Potem, ko smo se umili, nas jo takisto ganljivo povabil k zajtreku, pri katerem nam je stregel resnoben in molčeč.
K zajtrku dospe v sobo tudi vdova CIynton v spremstvu mlade hčerke. Vdova Clynton je v kratkem, toda občutkov polnem govoru izrazila nam svojo hvaležnost, da smo si njen hotel izbrali za kratek počitek; potom pa, ko smo zajtrkovali, jo
Brežice na eni in Celje Ljubljana na drugi strani.
V	termalnem oziru predlagam, da se predlog odkaže železniškemu odseku.
(Vsprejeto.)
Iz deželnih zborov.
Štajarski deželni zbor. V včerajšnji seji štajarskega deielnega zbora je politični odsek predložil poročilo o spremembi deželnega volivnega reda. Zoornica je sprejela načrt zakona o novem učiteljskem d i h c i p 1 i n a r n e m ■ a-k o n u. — Poleg 5000 kron, katere je deželni odbor že dal za pogorslce v Slovenjem Gradcu, je deželni zbor včeraj dovolil še 10 000 kron podpore. — Končno je deželni odbor rešil razne gorenj eštajerske prometne zadeve. — Danes ima dež. zbor zopet sejo, na katere dnevnem redu je poročilo političnega odseka ovolivni r e i o r m i. V splošni kuriji je nemška ljudska stranka že privolila manjšini 8 novih poslancev, nesoglasje je še radi razdelitve volivnih okrajev.
V	dalmatinskem dežel, (boru je ces. namestnik baron llandel izjavil v soboto zvečer, da vlada v Dalmaciji ne daje prednosti nemščini, ampak jo zahteva le zaradi občevanja z osrednjo vlado. Italijanski poslanec Salvi izjavlja, da se hočejo Itali jani skupaj s Hrvati in Srbi boriti proti ger-manizaciji in proti vladnemu sistemu »di vide et impera«. Še odločneje je govoril hrvatski poslanec S m o d 1 a k a. Ta je navdušeno pozdravljal sporazumljenje Slovanov in Italijanov proti germanizaciji. Vlada je molčala, ko je letos na Hrvatskem tekla nedolžna kri. Vlada pa ima to žalostno zaslugo. da so bili vsi narodi opozorjeni na Hrvate. — Poročali smo že, da so vse tri Btranke odklonile vladni jezikovni načrt za dalmatinske urade. Hrvatje in Srbi zahtevajo povsod svoj jezik, z italijanskimi strankami naj se občuje v njihovem jeziku.
Tirolski dež. zbor je sklenil najeti do 10 milijonov posojila.
Ogrska kriza.
Grol Tisza, sin slavnega očeta, je čez noč slaven mož. Kar se ni posrečilo niti Szellu, niti Khuenu, to je grof Tisza dosegel v 48 urah. Opozicija je namreč precej mirno poslušala njegov program, dasi je preje pretila, da ga ne pusti govoriti. To je res mnogo, jako mnogo. Toda grof Tisza ni še dobil igre; sedi sicer na konju, a uzde nima še v rokah. In to je ravno še gost oblak nad — ogrsko državo.
Da je to istina. kaže včerajšnji sklep Košutove stranke, ki se je zbrala ob 5. uri popoldne. Seja je bila jako kratka, toda zelo važna. Košut je namreč predlagal, stranka naj sklene, da je boj proti vladi odprto vprašanje, to je, članom je dano na prosto voljo, da ali nadaljujejo obstrukcijo ali pa samo opozicijo proti vladi. Ta predlog je obveljal soglasno. Podpredsednik Thaly izjavi, da Be hoče »do smrti boriti za madjarski jezik«. S tem je bila seja končana. Ker pa je Ugronova stranka sklenila, da nadaljuje obstrukcijo, je že danes gotovo, da se tudi večina Košutove stranke odloči za obstrukcijo. To je vlado iznenadilo, ker je še v nedeljo Košut v svojem glasilu svaril pred obstrukcijo. Da se je čez noč pre mislil, je vzrok gotovo ta, ker je videl, da bi se sicer stranka razbila.
Včeraj je zbornioa nadaljevala razpravo ! o vladnem programu. Poslanec H o 11 o iz Ugronove stranke izjavlja, da ne prizna nagodbe in da mora madjarski jezik veljati v ogrskih polkih. Grof Z i o h y izjavi v imenu ljudske stranke, da ta pač priznava nagodbo iz leti 1867, vendar pa vlade ne more podpirati iz načelnih vzrokov. Ako vlada govori o varčnosti, zakaj pa hoče pomnožiti število vojakov. Govornik konča, da bode njegova stranka nasprotovala vsaki vladi, ki prezira zakon in pravičnost. — Grof Tisza odgovarja, da stoji glede armade popolnoma na stališču zakona, ki pozna le skupno armado. Na vprašanje barona Kaasa, kdo bode plačal nove madjarske šole za častnike, odgovori Tisza, da skupna monarhija (I). Vprašanje je seveda, ka) poreče avstrijska delegacija, ki dovoljuje stroške za skupno armado. Velik vihar pa nastane na levici, ko Tisza izjavi, da vojaška znamenja ostanejo skupna, kakor so bila. Ta izjava je vplivala na Košutovce, da hočejo nadaljevati obstrukcijo. Končno izjavi Tisza, da bodo tretjeletniki takoj odpuščeni, ko zbornica dovoli novince, in da bode vlada dovolila olajšave pri iztirjavanju davkov.
Sprememba državnozhorskega volilnega reda na narodnostni podlagi.
Dr. Lueger je priobčil v dunajskem listu »Freisinnige /jeitung« članek, ki se bavi na temelju statističnih podatkov z narodnostnimi razmerami v avstrijski državni po lovici in v katerem pisatelj zahteva, da se naj državnozborski volilni red preustroii na podlagi narodnostnega momenta. Dr. Lueger je izračunal na podlagi statističnih podatkov, da bi prišlo, ako bi se volilna reforma izvršila na podlagi splošne in enake volilne pravice ter se dala avtonomija zgodovinskim individualoostnim kraljestvom in deželam, a ne da bi se povečalo dosedanje število dr žavnih poslancev, na Nemce 134 mandatov, na Čehe 158, na Poljake 85, na Slovence 17, na Hrvate 13, na Italijane 7, na Ru-mune 5, na Rusine 6 mandatov. Ako se pa upošteva celotno število posameznih narodov v vseh deželah in odstotno razmerje k celoti vsega avstrijskega prebivalstva, in se uvažuje edino le narodnostni v moment, bi dobili Nemci 150 mandatov. Čihi 99, Poljaki 69, Slovenci 21, Srbohrvati 12 Italijani 13, Rumuni 5 in Rusini 56 mandatov. V prvem slučaju bi dobili Slovani 279, a v drugem slučaju 257 mandatov. Iz tega je razvidno, da kako nepravično so zastopani blovani na podlagi sedanjega krivičnega vol. reda v drž. zboru in da mora prej ali slej priti do tega, da bodo v ti postavodajni kor-poraciji Slovani zastopani kakor jim gre po božji in človeški pravici.
Iz Vatikana.
V konzistoriju dne 9. t. m. sta bila državni tajnik Marry del Val in msgn. Calle-gari imenovana kardinaloma. — Kardinal Rampolla se je posvetil študijam, politike se vzdržuje popolnoma. V Vatikanu se je zadnji čaB marsikaj spremenilo, postalo je vse bolj živo. Papež Pij X. stanuje v prejšnjih prostorih držav, tajnika; stanovanje pokojnega Leona XIII. popravljajo. — Pred kratkim je bilo nad 12.000 romarjev vzprejetib. Tudi vrtovi so mnogim osebam odprti. Sveti oče je zelo vesel in dobre volje, tudi ni prijatelj raznih ceremonij. Kreta se z mla
zaklicala: »Nu, čas je, gospodje!«, a s tako ganljivim glasom, kakor bi se imela posloviti z možem. Pri poravnavi računa, ki je bil nenavadno majhen, je vdova blagovolila obrniti na-me svojo pozornost.
•Ne ženite se, gospod, v Ameriki,« je dejala; »tam ženake niso dobre; škoda bi vas bilo!«
Pri tem tako kočljivem vprašanju je hfierka Clynton lahko zardela; tudi jaz sem si prizadevai isto učiniti, ter sem dejal, akoravno bi imel kedaj ta namen, da bi se ga v tem hipu odločno otresel.
Nato smo se poslovili tako, kakor se poslavljajo udje jedne rodbine ter odrinili v pristan.
Iz pristanišča nas je imel majhen tre-buščnat parnik prepeljati na ladijo, namenjeno preko morja. Popotnikov je dospelo toliko, da je bil ves parnik obložen s kovčki, mornarji, ženskami, otroci; kar vse, razun kovčkov, se je poslavljalo, mahalo z robci, ae jokalo, poljubovalo, pušilo smodke, jedlo pomaranče ali gledalo na morje. Vreme je bilo oblačno, deževno; veter je dvigal pesek na obrežju ter ga nam metal v obraze. PrerivSi se skozi cele kupe kovčkov smo v nekem kotu sedli ter vsi molčali. Težavno se je ubraniti ginjenju, kadar ima človek pred seboj ooean. Med tem je mali parnik presunljivo zavreščal, kakor bi ga kdo de-val iz kože, vzdignil sidro in odrinil.
Po pol ure trajajoči vožnji smo končno zagledali »Garmanika«, ki bi nas imel prepeljati v Ameriko. Priznam: Ko sem uzrl ta brod, dolg kakor polovica našega železnega mostu, njegove mogočne dimnike, jambore, njegova nadstropja, njegove orjaške boke z bliščečimi okni, sem se svobodnejše oddahnil.
»Nu, ta spak se bržkone niti ne zaguglje na morju,« rekel sem svojemu tovarišu, čegar lioe se je tudi zjasnilo.
Kaj?« odgovori mi navdušeno in ponosno, kakor bi bil brod sam izdelal, »gospod, ta se roga valovom! Jaz sem kar zaljubljen vanj.«
Bil je to zares nekoliko prenagel občutek, toda takšno ladijsko domoljubje se da opravičiti, kadar se gre za lastno kožo.
Medtem je naš spak razobesil rdeč prapor z belo zvezdo in z napisom: »White star« (bela zvezda); je namreč last družbe, noseče to ime. Nato ni zažvižgal, marveč zarjovel s tako gromečim glasom, da se je naš mali parnik od strahu skoraj skril pod vodo. Se bolj smo Be približali ladijinemu boku, ali bolje, njenemu vznožju. Most je zaropotal, nastala je gneča in zmešnjava. Prijel sem svoj kovček za uho in za trenutek sem bil na »Germaniku«.
Bilo je to v četrtek, dne 23. svečana.
(Dalje prih.)
dostno živahnostjo, hodi večjidel peš in pri zasebnih avdijeacab večkrat dovoli, da Be v njegovi navzočnosti sede. Papežev dvor se je zopet sestavil. Poročila, da obstoje med Vatikanom in Kvirinalom zaupna pogajanja, se ne potrjujejo. Avstro-ogrski poslanik grof Szecheni bo v kratkem odpoklican; njegov naslednik ne bo imel prijetnega stališča, ker si v Vatikanu ozlovoljeni vsled postopanja Avstro-O^rske ob papeževi volitvi.
Zbližanje med Srbi in Bolgari.
Srbi in Bolgari imajo med seboj staro sovraštvo. Da se to omili, je začel izhajati v Sofiji nov list »Uiedinjenje«, kateri bo deloval za srbsko-bolgarsko spravo. V istem smislu hoče delovati novoustanovljeni .Narod" v Belgradu.
bamomor laškega lin. ministra.
Za včeraj smo sporočili, da ss je v Neapolju ustrelil novi laški finančni minister Rosano. Ta je bil nad 20 let zvest pristaš Giolittijev, zato ga je ta že 1. 1892 imenoval za drž. tajnika in sedaj za finanč. ministra. Rosano pa je bil že dolgo radikalcem jako neljuba oseba, ker je hI radikalec le na videz, v istini pa nevsmiljen avtokrat, kar je kazal v občinskih zastopib. Kot odvetnik je Rosano zagovarjal bivšega poslanca Palizzola, ki )e bil eden sokrivcev umora barona No-tarbartola. Govori se. da je Palizzola hotel preprečiti izvolitev Notarbartola načelnikom sicilijanske banke. R)sano pa je trdil, da je Palizzolo žrtev radika!c*v. Odtod sovraštvo. Ker se Giolitti ni upal Rosanu izročiti pravosodno ministrstvo, dal mu je finančno. Sedaj pa pade bomba. Soc. demokrat. Ber-gamasehi je namreč v listu »Roma« objavil pismo, da ga je Rosano za 5000 lir oprostil prisilnega bivališča. Ker tega Rosano kot advokat ni mogil doseči, je torej moral podkupiti policijo. Vsled tega očitanja se je Rosano vstrelil.
Prvi kongres nemških krščanskih delavcev
se je vršil minoli teden v Frankfurtu. Med udeleženci je bilo največ članov krščanskih rudarskih društev, t. j. takšnih, v katerih katoliški in proteutantski delavci skupno delujejo za povzdigo svojega Btanu; dalje so se ga udeležila katoliška in evangelska delavska društva, društvo nemških železničar jev, bavarske in virtemberške železničarske zadruge, katol. mladeniška društva, nemško-narodna društva trgovskih pomočnikov in še nekaj manjših organizacij. Bilo je zastopanih nad pol milijona krščanskih in narodno mislečih delavcev in pomočnikov. To je bila prva večja prireditev te vrste, in naravno je, da se prvopot niso mogle zjedi-niti vse različne struje krščanskih delavcev, in da niso resolucije bile sprejete enoglasno, a pokazalo se je jasno, da je velika, združena večina za odločno, skupno praktično postopanje v smislu jednakih načel med krščanskimi delavci. — Ta večina zahteva neomejeno delavsko Bvobodo in oporeka vsem pomislekom, češ, da bi bila U svoboda nevarna velikim državnim prometnim pod-etjem, ker je mogoča revolucija. Nastopila je odločno za strokovno organizacijo, ker se delavec zaveda svoje razredne skupnosti, ali v izrecnem nasprotstvu s socijalno demokracijo, stoječo na podlagi razrednega boja.
V resoluciji zahtevajo, da se uBtanove Bkupne posvetovalnice v svrho složnosti med delodajalci in delavci. Ob tej priliki se je posebno povdarjalo, da se morajo delavci zavedati svoje razredne skupnosti. Samo so-cijalne demokracije ne bodo pobijali, in ž njo naj gredo najprej oni v boj, ki so jo ustvarili. »Mi smo v prvi vrsti delavci, in čutimo kot razredni tovariši, in kot taki želimo, da se socijalni voz pomika naprej«. Viharno odobravanje, ki so ga našle te izjave, je pričalo, da se pretežna večina strinja ž njimi. Udeleženci shoda so poslali udanostni telegram nemškemu cesarju, ki se je srčno zahvalil in zagotavljal delavce svoje naklonjenosti. Na shodu se je izvolil akcijski odsek, ki združuje vse zastopane zadruge. Neki demokratiški liberalni list je dobil na shodu vti3, da so na socijalno političnem polju katoliki protestante prehiteli; nek nacijonalnoliberalni list pravi, da je razprava pri stvarnosti in veli visoko nadkri-ljevala mnogo Bocijalnodemokraških.
Iz brzojavk.
Belgrad. Tu bo dne 12. novembra ustanovni shod nove srbske agrarske stranke. Njeno glasilo bo »Ekonom«, kateri je že izšel in prinaša program.
Belgrad. Dušan Vuič je imenovan za kraljevega oskrbnika.
New York. Ii Panama prihajajo poročila, da se širi vstaja za ločitev Paname od Kolumbije.
Dunaj. Avstro-ogrsko vojno brodovje bode oriredilo. kakor Be čuje, demonstracijo proti Turčiji. To bo odgovor na noto Turčije.
Pariz. Policija je izdala nalog, naj se aretira milijonar Lebandi, »car Sahare.«
H e r o 1 i n. Nova nemška vojaška predloga, katero so napovedovali nekateri listi, sedaj še ne pride v razpravo.
Budimpešta. OgrBka korespon-denčna pisarna javlja iz Z*greba: Hrvatski sabor se sestane začetkom decembra v kratko zasedanje. Ban grof Pejačevič se predstavi saboru in bo zahteval indemmteto do konca aprila 1904.
D u n a i. V nedeljo je bil v Favoritih velik shod Čehov. Navzočih je bilo 3000 oseb. Sklenili so nadaljevati boj za češke ljudske šole na Dunaju.
Barcelona. Obč. volitev so se udeležili republikanci in Karlisti. Med obema strankama je prišlo do Bpopadov. Streljalo se je iz revolverjev in je bilo mnogo oseb ranjenih.
Dunaj. Bolezen naučnega ministra H a r 11 a je postala nevarna. Na trebuhu ima prisad, kateri zdravnike jako vznemirja.
O 1 o m u o : „ Pozor" poroča, da bode nadškof Kohn koncem decembra odstavljen, ker se je baje rimska kurila prepričala, da so le resnična očitanja glede patra Strnada.
Dunaj. Shod vinorejcev se je izrekel proti uvozu laških vin in zahteval staro carino 40 K v zlatu.
Belgrad. »Beogradske Novosti« na-vzlic preklicom trdijo, da kralj Peter odstopi. V mestu se že govori o bodočih treh regentih. Kralj je jako zadolžen, a denarja ni.
Zader. Cesarski namestnik namerava odstopiti, ker je v dežel, zboru njegov jezikovni načrt bil neugodno sprejet. Deželni zbor dalmatinski je bil danes zaključen.
R i m. V rimskih političnih krogih se zatrjuje, da CBr obišče italijansko kraljevsko dvojico v Benetkah. »Tribuna« pa trdi, da se more obisk vršiti le v Rimu.
Belgrad. Oblast je aretirala izdajatelja protivladnega »Narodnega Lista«, bi-baliča
Belgrad. Vojni minister je hotel doklade častnikom zmanjšati. Mej častniki je bilo radi tega toliko razburjenja, da je vojni minister moral izjaviti, da tega ne bo storil.
Dnevne novice.
Državni zbor se snide, kakor je včeraj sklenil ministrski svet, dne 17. t. m. Na dnevnem redu je dopolnilna volitev v razne odseke in poročilo legitimacijskega odseka o volitvah, proti katerim so bili vloženi ugovori.
»Izgled Čehov" in Tavčar-Schwe-gel. Kakor znano, so se tri češke stranke Bkupaj zvezale za boj proti nemštvu. To je zbudilo slovenskim „Narodovcem" že dalje časa spečo narodno vest, kajti vsakdo mora pri tem nehote vprašati: Če je pri Čahih to mogoče, zakaj pa ena slovenska stranka še vedno živi v izdajski zvezi z narodnimi nasprotniki ! Zoper to očitanje se brani »Narod«, a jako klaverno. Sam sebi oporeka tako, da se vidi edino le zadrega, v katero je zabredla liberalna stranka. Sebe primerjajo liberalci z Mladočehi. A to je popolnoma ponesrečena primera. Kajti Mladočehi se niso nikdar zvezali z Nemci in niso izdali svojega naroda, kakor liberalna stranka na Kranjskem. Mladočehi se niso ponižali nikdar v lakaje češkemu plemstvu, kakor naši liberalci. Mladočehi so vkljub vsem svojim napakam ohranili vendar še toliko demokratičnega čuvstva, da ne bi nikdar v zvezi z nemškimi baroni branili češkemu narodu volivne pravice. Zato je pa z njimi bilo tem ložje pričeti skupno akcijo, zlasti ker niso take surovine, kakor »Narodovci«. Kajti »Slov. Narod« v istem članku, v katerem priporoča »izgled Čehov", naše poslance zmerja, da so »največji sleparji na svetu", ker bo »klerikalci", in pravi, da tudi če bi se njih zveza z Nemci razdrla, in »kakor hitro bi prišlo kako klerikalno vprašanje na vrsto, bi tudi brez zveze slovenski in nemški liberalci nastopili proti njemu in je podrli". To se pravi: Če bi mi tudi vam podali roko, bi ostalo vse pri Btarem: Mi bi z Nemci vedno enako skupaj delali. Kaj pa bo »klerikalna vprašanja" v očeh liberalcev? Vse, kar ni všeč tisti gospodi, katera tiiči k tlom naše slovensko tjudstvo, imenuje ta gospoda »klerikalno« zahtevo. Tako n. pr. je volivna reforma v naših očeh danes najimenentnejša narodna zahteva, katera dvigne politično naše ljudstvo, da dobi moč tudi za narodno samoobrambo, liberalci so pa tako zagrizeni v svoje naprednjaško strankarstvo, da pobijaj« tudi volivno reformo kot »klerikalno zahtevo" in pBujejo celo štajerske slovensko poslance s »klerikalci«, ker zahtevajo volivno reformo ! Vendar mi smo vkljub temu pripravljeni slediti izgledu Čehov, a eledo mu naj tudi liberalci popolnoma!
Dalje v prilogi.
Priloga 260. štev. „8 lo venca** dn6 IO. novembra 1HG3.
Češke Btranke so se zvezale med drugim tudi za to točko : „Da se s pravičnim v o 1 i v n i m redom pridobi v za-konodajstvih češkemu narodu ona moč, ki mu gre po njegovi sili in njegovi važnost i. (Točka II b.) To je vendar tudi naša zahteva! Ali so liberalci pripravljeni slediti temu izgledu Čehov ? Da, ali ne ! Cu ste pripravljeni, potem se zmenimo dalje ! Dalje : Vse tri češke stranke so se zedinile za to točko : „V tak tičnem oziru se bodo vse podpisane stranke trudile za odstranjenje sedanjega vladnega zistema, kateri temelji na nepravičnem in neustavnem vetu nemških strank, in se posluževale v ta namen tudi najostrejših sredstev v parlamentu. (Točka V.) Ali ni to isto, kar dela naša stranka ? Pri nas je vlada Nemcev še mnogo krivičnejša, nego na CeSkem, in zato se naša stranka — čisto po češkem izgledu — po služuje najostrejših parlamentarnih sredstev. Naša stranka torej že to sedaj dela, h ar nam priporočajo »češki izgledi«. Kaj si naj torej mislimo, ko čitamo v »Narodu« : »Vzpričo tega dejstva se vsiljuje vsakomur vprašanje: Kaj bi ne bilo kaj tacega mogoče tudi pri nas, Slovencih? Gotovo je mogoče, ali doseglo se ne bode, ker tega klerikalci ne-čejo.« I n nehote je liberalnemu Bileamu ušla i z ust jako modra beseda, ko piše: »O skupnem postopanju po češkem izgledu neče »Slovenec« ničesar vedeti, saj bi tako skupno postopanje koristilo samo slovenstvu, ne pa klerikalni stranki.« »Narod« mora torej sam priznati, da te »češke« zahteve so koristne za vso slovensko stvar, in niso le strankarske. Potem pa, liberalci, sledite »češkemu izgledu« čisto in popolnoma! Mi mu sledimo že sedaj, in le Vam se je treba toliko izpreobrniti, da mu boste sle dili tudi Vi, in glejte: Takoj smo vsi složni! stopite na našo stran, da se skupno branimo za pravice slovenskega ljudstva in proti sedanjemu vladnemu sistemu po če&kem izgledu z vso odločnostjo — in takoj je sloga med slovenskima strankama na Kranjskem. Na vas je zdaj vrsta, da na to odgovorite !
„Nedolžna zveza". V istem hipu, ko piše »Narod«, da naj bledimo »češkemu iz> gledu«, pa brani slovensko-nemško zvezo, češ, di je tako »nedolžna, da nedolžnejša ne more biti«. Mi pa zahtevamo, da morata obe slovenski stranki, ako se hočeta združiti, imeti popolnoma p r o ste roke, predno stopita v zvezo, kajti tudi na Češkem se niso zvezale stranke na ta način, da bi n. pr. navduševala se kaka stronka za skupno postopanje v narodnih zadevah, ob enem pa bi bila zvezana z Nemci in bi bila n. pr. primorana vo liti Nemca v češki deželni svet, kakor so to primorani kranjski liberalci, da bi bila primorana za nemško gledališče dovoliti 1 3.000 kron, za slovensko pa le 12.000 kron, kakor je to morala storiti, kakor razvidimo iz računskega zaključka večine v deželnem odboru. Kake zle posledice je že imela zveza z Nemci za našo narodno stvar, kako je tudi uspavala Slovence, smo že večkrat dokazali, zato v tem oziru danes ne bomo polemizirali z »Narodom«, zabeležujemo le, da »Narod« smatra zvezo le za »otročarijo«, za »nedolžno, da bolj nedolžna biti ne more«. Na Češkem nobena sedaj združen i h č e š k i h s t r a n k ni zvezana z N e m c i in če hi si katera stranka dovo lila tako nevarno »otročarijo«, bi jo narod pognal v kot kot izdajalsko stranko in nobena resna češka stranka, bi se ne ho tela zvezati ž njo, ker bi smatrala, da je to liko časa cd dotične stranke želja po skup nem narodnem postopanju le politična hinavščina, dokler na drugi strani ostane zvezana z Nemci. Boj proti nem štvu na vsej črti, to je geslo češ. strank in to bodi tudi geslo vsake gar, ki ima večjo ljubezen za svoj narod in njegovo svobodo, nego do sramotne uloge vladnega lakajstva in političnega sluge barona Svegljal O tem, kdo je kake narodne zadeve sprožil, o tem se ne bomo prepirali z »Narodom", ker bi
bilo tako prepiranje nevredno reBnih mož in otročje. Tisti, na katere je letelo ka menje iz »Slovenskega Naroda«, so dvignili slovenske zahteve, ko niti o ustanoviteljih „Slov. Naroda" v političnem življenju sledu ni bilo, kar se pa tiče koroške akcije, je pa „Narod" sam povedal, kdo jo je sprožil. Kar se tiče dejstva, da naše poslance ni veselilo sedeti na Dunaju skupaj v enem klubu z ljudmi, ki so prišli v državni zbor le z vladno pomočjo in znanih pisem barona Sveglja, je popolnoma umljivo, saj še ni pozabljeno, kako je zveza vplivala v zadevi celjskega vprašanja in kdo je takrat na škodo Slovencev igral zaupnika Nemcev in vlade !
Imenovanje Stražmojster c. kr. dež. orožniškega poveljstva v Ljubljani, g. Franc R e n d 1 er in davčni praktikant g Ivan Hočevar, sta imenovana davčnima adjunkt-oma v XI. činovnem razredu.
Premembe v lavantinski škofiji.
Župnijo Sv. Petra pri Mariboru jo dobil č. g. M a t e v ž Š t r a k 1, kn. škol. revident cerkvenih računov. Nastopil jo bo 22. novembra. Župnija: Marija Snežna se je podelila č. g. Martinu Lahu, župniku v S o p o t i ; župnija Ž i č e pa č. g. Jakobu Kosarju, kaplanu v Slivnici pri Mariboru.
Umrl je dne 3. novembra zlatomašnik Jurij Kopriva, župnik v Selih pri SI. Gradcu. Rojen 27. marca 1822 v Žalcu, posvečen 1. avg. 1846 Njegovega pogreba dne 5. novembra, se je udeležilo tudi par čč. duhovnikov s Koroškega. N. v m. p. I
Pred odločilnim trenotkom Koroška sodišča ne priznavajo več, da biva na Koroškem slovenski narod, katerega so pri zadnjem štetju še našteli 30% vsega prebivalstva v deželi. Na to moramo odgovarjati z orožjem, katerokoli nam v političnem boju pride v roke. Zoper ta atentat na slovensko narodnost, na naš obstanek, moramo ae braniti za žive in mrtve. Tu ne veljajo kompromisi, tu ne pomagajo posveti, tu je samo jedno orožje na mestu: najodločnejša beseda v državnem zboru in neizprosen boj na celi črti. In če smo sami, če nas pustč na cedilu vsi drugi slovanski narodi; braniti se moramo, ako ni drugače tudi sami. Kakor je videti, Koerberjeva vlada pod pritiskom nemške »Gemeinbiirgschaft« pusti, da se stvar razvija, kakor hoče nemško nacijonalna birokracija, Ali naj pokorno in ponižno položimo glavo na tnalo? Ne! Čutimo še svežo kri v svojih žilah, tudi malemu slovenskemu narodu ni še zatrta življenska žila, in zato Be mora in se bo branil narodne Bmrti. V boju za obstanek pa se r.e vpraša, ali pade udarec tudi na take nasprotnike, ki niso direktno ude leženi pri napadu. Koroški Nemci v družbi z nemško nac. birokracijo so neposredni po uzre čitelji atentata na narodni obstanek ko roških Slovencev. Ali, ko bi vodili boj samo proti istim, bi naš boj ne bil uspešen. B o j proti nemštvu moramo voditi na celi črti na Koroškem, Štajerskem in — tudi na Kranj s k e m. Tu na Kranjskem smo v ogromni večini in ako pričnemo boj tu, bomo mogli nasprotnika prav v živo zadeti. Na Koroškem ne priznavajo veljave slovenskemu jeziku, katerega govori trideset odstotkov slovenskih sodeželanov. Dobro! Dajmo jim na Kranjskem odgovor s tem, da v deželni zbornici preziramo nemške govore, da se nemškega jezika z nemškimi sodeželani, ki so vešči našega jezika, ne poslužujemo, ampak iz ključno le slovenskega. Dež. odber kranjski naj v deželi z vsemi občinami dopisuje le slovenski, kakor dopisuje koroški in šta jarski le nemški. To je sicer načelo intole ranče in nasilstva, a v silobranu nam mora biti dovoljeno to, kar je dovoljeno Nemcem v prešerni narodni grabežljivosti Seveda ako uprizorimo tak odločen boj za svo skupni obstanek, moramo poravnati nasprotja v lastnem narodu. Ako se na Kranjskem koljemo med sabo in na zunaj hočemo na stopati solidarno, je to velika hinavščina in je nam poraz že naprej zagotovljen. Brez poštene odkritosrčne poravnave v glavnem slovenskem taborišču na Kranjskem je iz ključen uspeh v tem velikem in odločilnem boju!
Osmešil se je mariborski trgovec z železnino, Franc Frangež Ta nemški trgovec b slovenskim imenom, kateremu no\ci slo venskih kmetov zelo dišijo, je volil s po oblastilom svoje sestre pri volitvah v okraj, zastop slovenjebistriški z nemškutarji. Takrat so mu prigovarjali nekateri Slovenci, naj voli ž njimi. Tako pismo mu je pisal g. Mlakar, veleposestnik v Hišnici pri La->or|u. To pismo pa je oddal g. Frangesch državnemu pravdniku, češ, da ga je hotel Mlakar prisiliti k volitvi. Državno pravd ništvo je Bkovalo obtožnico, katero pa je minoli teden umaknilo in drž. pravdniStvo )o zopet vrglo celo kopico aktov pod mizo, in Frangeš je za eno blamažo bogatejši.
rsngeš bode pa še naprej klical tako milo slovenske kmete v svojo trgovino, če bodo pa vsi šli, dvomimo. Tudi opozarjamo Slo vence, naj ne gredo Frangeža prigovarjat, da bi volil pri prihodnjih občinskih volitvah v mestni zastop slovenske kandidate, kajti lahko se jim pripeti, kakor g. Mlakarju. Torej pozor!
Sledovi germanizacije po Go renjskem. Poroča se nam: Da je občina Lesce poslala »Narodu« izjavo proti nastopanju kat.-nar. zastopnikov, se ni čuditi, ako se pomisli, da občino zastopajo ljudje, ka teri se z županom vred niti dobro ne zave dajo, da so Slovenci. V tej občini zato tudi vidno napreduje nemška reč. Kdor o tem dvomi, naj le opazuje shajališča Nemcev v tej občini. O teh kaj več o priliki. Za vse to občinski možje nimajo paznega očesa, pač pa za »obstrukcijo« v dež. zboru ! Bo treba korenite spremembe! Sledove germanizacije vidiš tudi ob celi črti doli preko Radovljice. V tem kraju je trgovec, na čegar prodajalni se blišči aama nemščina, kateremu pa na debelo znaša denar naše zaslepljeno ljudstvo. Notar v tem kraju ima izključno nem ški napis. Tudi ne pojmim, zakaj se ponaša nad vratmi tamošnje občinske pisarne «Stadt-gemeindeamt« poleg slovenskega ? Ali nimajo občine svoje avtonomne jezikovne pravice? Ali bode pod novim županom, katerega skoro dob6 v Radovljici, drugače, ne vem. Pa še drugih znakov germanizacije sem za sledil ondi, o katerih bi še utegnil izprego voriti. Kaj pa naš Bled — biser slovenske dežele? Ondi se izzivajoče košatijo samo nemški napisi. In vse to je prav našim mero dajnim osebam? Pazite, da vas potomci ne bodo preklinjali.
Nemška nestrpnost. »Grazer Tag blatt«, ki se vsled slovenske ponižnosti Se vedno šopiri po vseh javnih lokalih na Slo venskem, hujska proti slovenskim predeta vam v mariborskem »Narodnem domu« in hoče, da bi jih vlada onemogočila. — Ve-deremo!
Zopet kamniška policija. Po časni ških poročilih občinstvu že dobro znani kamniški redar Kolman si je zopet vpletel nov list v zgodovino svoje OBebe. Tožil je namreč kamniškega dekana, gosp. Ivana Lavrenčiča, in trdil, da ga je ta raz žalil, ko mu je dostavil neko uradno naznanilo. Deželna kot vsklicna sodnija je včeraj gospoda dekana popolnoma oprostila ter izjavila, da dvomi o resničnosti Kolmanove iz-povedbe. Občna želja v Kamniku je, da bi županstvo redarja Kolmana vendar enkrat resno podučilo, kako se naj vede.
—	Sodalitas as. Cordia Jesu za litijsko dekanijo ima svojo konferenco v sredo, 11. t. m., na Savi.
—	Umrl |e v Gradcu umirovljeni se natni predsednik najvišjega sodnega dvora na Dunaju dr Viktor Leitmaier pl. S a n n f p I d. R^jen je bil 1. 1838 v Celju.
—	Učiteljska vest Za učiteljico na šoli pri sv. Mirj^ti, okraj Ptuj, je imenovana prov. učiteljica gdč. Ha B i n t e r.
—	Petindvajsetletnico kot organist praznuje 15 novembra t. 1. gosp Leopold K u n s t , organist na Polzeli. Vrlemu na rodnjaku želimo še mnogo let!
—	Pozor! Nekemu zasebnemu piemu povzamemo sledeče : Dne 3 t. m. sem prejel cd znanca iz Perzije to le pismo: „S krat kimi besedami Vam Bporočim, da te dni iz Perzije odpotuje slaboznani nabiratelj darov; gotovo se tudi pri vas oglasi. Imenuje se Pett r Elias in ima le stare, ničvredne listine pri Bebi. Odšel je brez dovoljenja svojega škofa. Torej vsakdo naj mu pokaže vrata, ako pride v naše kraje.«
—	Železnica Skofja Loka Železniki G. kr. železniško ministrstvo je poslalo deželni vladi kranjski splošni projekt za normalnotirno lokalno železnico od po ataje Skofja Loka v Železnike, naj se o tem projektu priredi cestna komisija v zvezi s postajno komisijo. To komisijmielno uradno poslovanje se določa na djn 18. novembra 1903 in, če potreba, na naslednje dni. Komisija se snide navedeni dan ob OBmih zjutrai na postaji v Škofji Loki.
—	Ruske vojne ladije v Trstu. Ko se je ces. namestnik grof GoSjb bližal ruski vojni ladiji »Car Nikolaj I.«, je ta raz obesila avstrijsko zastavo. Čitali pa nismo nikjer, ali |e naša vlada priredila ruakim gostom na čast primerno zabavo, kakor je to storila nedavno v Opatiji na čast neki nemški vojni ladiji. aaj se vendar govori in piše, da avstrijsko in rusko vojno brodovje v kratkem napravi skupno demonstracijo proti Turčiji Tega vendar nočemo trditi, da gotove vladne kroge bodejo v oči ruska imena. Ali kali ?
—	Iz mariborskega občinskega sveta. Včeraj bi se bila morala vršiti seja mariborskega obč. sveta. Zupan dr. achmie-derer je prebral pismo socialnega demokrata Krainerja in tovarišev V pismu poživljajo soc. demokratje župana, da mora povabiti k seji one odbornike soc. dem. stranke, ki so po razsodbi upravnega bo dišfla pravilno izvoljeni, ali pa sejo zaklju čiti, sicer bodo dotični odborniki sami prišli k seji. Zupan je sejo zaključil, češ, da mora prej vprašati graško namestnifitvo. Občinski svetnik Schmid je povdarjal, da to občinski svet sam lahko odloči, vendar je župan ostal pri svojem sklepu in zaključil sejo.
Mokronoške novice Podružnica c. kr. kmetijske družbe v Mokronogu je kupila ob poti proti pokopališču pod Goro tri orale semlje, da tam napravi veliko drevesnico. R golanje je že oddano. Popreje se ni nihče zmenil za ta svet, sedaj bi pa naenkrat nekateri tam radi imeli novo šolo.
V četrtek so blagoslovili novo tovarno za usnje g. Penca. Parni stroj je izdelala tvrdka Wolf v Magdeburgu, prav veliko stvari pa Žabkar iz Liubljane. Poleg tovarne je tudi parna žaga. Bog daj blagoslova! — Sv. stopnica na Gori so dobile novo barvo na streho. — Novo trgovino nasproti cerkve je odprl g. Sbil, sredi trga pa gospa Strel. — Umrla je cerkvena dobrotnica M. Plantarič
—	Zvezdine utrinke, takozvane »Le-onide«, —ker prihajajo iz levovega ozvezdja — napovedujejo zvezdvoznanci za čas od 11. do 18. novembra. Za več stoletij so jih o tem času opazovali; posebno v veliki množini so se pojavljali vsakih 33 let. Za leto 1899 so napovedovali zopet prav goste utrinke, vendar to pot zvezdoznanci niso prav pogodili. Glavni tok zvezdinih drobcev je najbrže zaostal ali pa prehitel, tako, da ne seka več Zemljinega pota. Vendar se pa sme te dni pričakovati več zvezdinih utrinkov, kakor navadne dni. Za opazovanje ugodno bode tudi to, da bode mesec že pozno vzhajal in bodo večeri pri ugodnem vremenu dovolj temni za opazovanje. Drugi tok utrinkov pričakujejo za čas od 21. do 25. nov. Izvor imajo ti utrinki baje iz Bielo vega kometa, ki s 3 je razpršil in se od leta 1852 ni več prikazal. Videti bo te utrinke v ozvezdii »Andromede«.
—	Vinski semenj, združen z brezplačno vinsko poskušnjo, bo prihodnjo soboto in nedeljo, dne 14. in 15 t. m., na vrtu g. Gregoriča v Krškem. Semenj se vrši pri vsakem vremenu. Zanimanje za ta nov način prodaje je jako veliko in se bo odzvalo prav veliko kranjskih in štajarskih vinogradnikov. Upamo, da pride tudi mnogo resnih kupcev, ker ravno pri tej priliki se bo lahko določila prava cena za vina iz raznih leg in krajev. Pripomnimo, da je letošnje vino prav dobro, ker so imeli posamezni mošti od 16—22% sladkorja in da bodo cene pozneje znatno poskočile, ker se je letos pridelalo povsod za polovico manj vina od lanskega leta. Točili odnosno, kupčije sklepali, bodo dotični producenti sami. Prostor je lako velik in zato se ni bati take gnječe kakor pri lanski vin ski razstavi, ker ne bo nihče na gotov prostor navezan Vstopnina prosta.
—	Zakaj so v Mariboru postreščki. Zadnjo nedeljo je priredilo športno društvo v Mariboru gledališko predstavo. Ker mestni magistrat ne dovoli, da bi plakate prilepljala posebna družba, primorani so Slovenci najemati si moža, kateri prileplja dan pred predstavo na različnih oglih in plotih lepake. Toda niti tam jih ne pusti nemška nestrp nOBt. Postreščki so jih, kakor jih je videl odličen Slovenec, trgali raz plotov. Radovedni smo, kdo je te ljudi najel, kajti iz lastnega nagiba tega bržkone niso storili. Ako jim pa morebiti ne ugaja, da jim odidejo tisti krajcarji za prilepljenje, naj se za hvalijo magistratu, ki jim je ta zaslužek od vzel, ne pa da trgajo Slovencem, kateri jim dajo preči zaslužka, njihove lepake.
—	Žrtev žganja. Na S p o d. P o 1 -s k a v i pri Pr»garskem je stavil posestnik
Janez Papež, da bode izpil v četrt ure sedem čttrtink žganja. Dobil je sicer stavo, toda vsled množine zavžitega alkohola je kmalu umrl.
—	V Smartnem pod Šmarno goro je bil izvoljen županom Al. T r š a n iz Tacna, odborniki pa: Ai Tomšič, I. Jerala in Pr. Kovač iz Tacna; I. Duhovnik, 1. Lap, Fr. Bičoik, Fr Rozman, A Šubic in I Narobe iz Pirnič; Fr. Snoj, I Kališ, Fr. D >vč, I. Novak, Fr. Kosmač in G Jeras il Gameljnov; I Ovčak in M. Jeras iz Smartna; I. Lavtižar iz Virja in I. Božič iz Vikerč.
—■ Smrtonosni padeo v pijanosti.
V	gostilni Andreja Lovša pri Devici Mariji v Polju je padel Eiidij Marinko, po domače Anzel iz Spodnje Zadobrove tako nesrečno v klet, da je 1. t. m. umrl.
—	Napad na cesti Dne 31. m. mes. zvečer je bil posestnik Jurij Poklukar iz Radomlje na cesti med Lescami in Bledom napaden iz zasede od dveh zločincev in oropan gotovine 20 kron. O tem je orožništvo zvedelo šele zda;, ker Poklukar ni naznanil o tem dogodku ničesar. Ni izkl|učeno, da si je Po klukar vso stvar iz tega ali onega vzroka izmislil. ,
—	Velika postrv. V Beli peči so vlovili ribiči v prvem belopeškem jezeru ne navadno veliko postrv. Tehtala je 11 in pol ker, bila 91 cm. dolga in je imela v obsegu 53 cm.
—	Namesto 7 K 700 K po poitni nakaznici. Na naslov mesarja Božiča v Sevnici je nekdo v Radečah oddal 7 kron. Na doslej nepojašnjen način pa je številka 7 mej potjo spremenila se v številko 700, k Božiču je pa prišel neki mož ter ga na govarjal, naj zanj vzdigne 700 kron. Oblast je zaprla sevniškega pistronošo Jelerja in Božičevo deklo, ker jih sumi, da sta kriva te sleparije.
—	Pogrešajo v Mariboru komtoarista Mahalka, ki je služil pri tvrdki Košar. Skoro gotovo se je usmrtil. Poneveril je večjo svoto denarja.
—	Ameriške novice. 2 0 0 0 de lavcev odpuščenih je v tovarnah za jeklo v državi Illinois. Tudi v Filadelfiji je odpuščenih mnogo delavcev. — b t i r i otroke povila je te dni svojemu so progu 231etna zamorka Vilijam Tate. — Svojo mater ustrelil je v Spring-fteldu 141etni deček HerbertHdl. Po umoru je tudi sebe ustrelil. — Elektrika omamila je v neki tovarni v Cievelandu našega rojaka Alojzija R glerja. Prepeljali so ga v bolnico. — Izseljevanje v Ameriko silno narašča. V minolem letu je došlo v ameriške Združene države 921.315 naseljencev. Iz Avstrije jih je bilo 206 011 izseljencev. — Grozni čin matere.
V	Monterey je soproga strojevodje L. Iver-sona zadavila tri svoje ctroke. — O č m a ustrelil. lSlatni Henrik Walscheid je v Čtfeagi ustrelil svojega očma ker je le ta pretil njegovi materi. — Grozno m a
š č e v a n j e. V Marion Jud je neki James Mc.Cure ustrelil svoja dva sina, da se tako maščuje nad svojo ženo, ki ga ni hotela več videti.
—	Stavbeno gibanje v Radovljici. Poroča se nam : Naše novo sod-ni | s ko poslopje je dovršeno in prav ukusno izpeljano. Uradi so se tudi že preselili in uradujejo v novih prostorih, ki so udobnejši in zdravejši nego so bili v stari grajščini. Do malega dovršeno je tudi že novo dvonadstropno posojilnično po b 1 o p j e , katero je sezidal stavbenik Hrano k (Čeh) v secesijskem slogu. Notranje poslopje se prav hitro prireja za bivanje in bo še letos možno se vanje seiiti. Notri bo posojilnični urad, občinska pisarna in v nadstropjih lepa stanovanja. Delo dela čast mla demu mojstru. Tudi novo šolsko poslopje so žo pričeli ometavati; vila zdravnika dr. Vovesa je tudi že pod streho. „Nova Radovljica" torej hitro raste!
—	V vevški tovarni so aretirali de lavca Franc S e r o e 1 n a , oskrbnika soci-jaloo - demokratičnega društva, ker njegova hišna posestnica ni bila zadovoljna, da bi dva imela ključe od prodajalne.
—	Morilec zblaznel. Oni Vinko
V	o n č i n a, ki je ubil dne 22 sept. t. 1. svojo ženo v Grgarju, ter se nahaja v tukajšnjih zaporih, utegne zblazneti. Mož po noči silno trpi, teka okoli in joče, češ, da vidi satana, ki ga hoče odvesti s telesom in dušo. Postavili bo ga pod zdravniško opazovanje. .
—	Časnikarstvo. Tržaška »Edinost" bo od 15 t. m. dalje izhajala v Trstu ob 6. uri zjutraj in prihajala v Ljubljano z vlakom ob V, 12. uri dopoldne.
—	Za novomeško porotno sodišče so bili za IV. ztsedanie iižrtbini naslednji porotniki: Turmherr F., posestnik v Travniku. Ki|un Jakob, posestnik in gobtilničar v Ribnici Brinski Anton, posestnik in go stilničar v Morovici, Ltrger Ivan, poseitnik in pek v Radečah, Pavlin Alojzi), posestnik in gostilničar v Trebnjem. Arkar Ivan, posestnik v Trebčivasi, Kump Ivan, posestnik in krčmar v Koprivniku, Arko Ivan, posestnik in krčmar v Kočevji, Gregorič Fr.,
posestnik in gostilničar v Krškem, Kožar btefan, gostilničar in mesar v Črnomliu, Mitjhen Ivan, gostilničar in župan v Črnem pot' ku, M.irolt Jožef, posestnik in gostilničar v Leskovcu, Ivanelič Jak'b, p< sestnik in gostilničar v Metliki, Tomic Viljem, posest nik in trgovec v Trebnjem, Avmann Viktor, posestnik in trgovec v Krškem, Zijo Jožef, posestnik in trgovec v Biču, Zupančič Jožef, posestnik in trgovec v Selišču, Tavses M.ha, posestnik in trgovec na Hribu. Majcen Anton, posestnik in gostilničar v Mokronogu, Pe-trovčič Jakob, posestnik in trgovec v Trob njem, Flajs Ivan, posestnik v Brezji, Majcen : Anton, posestnik v Polji, Slak Ivan, posest ! nik in trgovec v Dobrničah, Prijateli Fr, j posestnik in trgovec v Tržišči, Mišica Jožef, j posestnik in trgovec v Kočevji, Finka Ema-nuel, posestnik in gostilničar. Setina Martin, mizar in gostilničar v Križki vasi, Burger Marko, usnjar v Ribnici, Prijatelj Ivan, trgovec in gostilničar na Dvoru, Kajfež Andr, posestnik in trgovec v Banjiloki, Ganser Karol. računovodja v Kočevji, Tomažin Alojz , posestnik v Smedniku, Mlek Matija, posestnik v Adlešičih, Ponca France, posestnik in usnjar v Mokronogu, Lavrinšek France, posestnik v Tržki gori. — Namestniki, so: Kastelic Miha, posestnik in krčmar v Zibji vasi, Majzelj France, posestnik in krčmar v j Beli cerkvi, Mogolič Jožef, krčmar v Rudol- i fovem, Vintar France, posestnik in trgovec v Hrušovci, Mehora Ivan, posestnik in pek | v Rudolfovem, Rifelj Kan, posestnik in pek j v L?šnicab, Bergant Simon, trgovec v Ru j dolfovem, Dular Ivan, posestnik v Cegel-nici, Klemenčič France, posestnik v Rudol l fovem.	|
—	Rusko brodovje v Trstu. Mnogo Slovanov iz mesta je v nedeljo obiskalo rusko admiralsko ladijo »Imperator Nikolaj I « Večja družba iz Barkovelj se je pripeljala na svoji ladiji z nirodno zastavo. Ruski | pomorščaki so jako inteligentni in so pri | jazno razkazovali vse naprave na veliki in krasni ruski vojni ladiji.
—	Spomenik zaprešičkim žrtvam Iz Hrvatske nam pišejo: V nedeljo popol dne so odkrili na pokopališču v Brdovcu zaprešičkim žrtvam spomenik prav slovesno. Zbralo se je do 5000 ljudi, med njimi do 1000 Slovencev. Na grobu so peli pevci zagrebškega društva »Sloboda* in šastinskega »Sleme«. Župnik Pen č je blagoslovil spo- i menik, a nato je izpregovoril zbranemu na- i rodu tamošnji narodni poslanec Kizpacb. ' Spodbujal je narod, da brani svoje pravice, , kakor jih je nekdaj branil ves tamošnji na j rod na čelu z Matijo G-brem, ki je pretrpel | tudi smrt v Zagrebu. Narod naj ne pozabi, j da med njimi počiva tudi lev iz leta 1848. ! Narod je zaklical burno slavo banu Jelačicu, ! ki je pokopan blizu Brdovca. Vime stranke prava ]e izpregovoril Jusip Pasarič, urednik j »Obzora", ter prcs'avljal žrtve zaprešičke, ki so se borili za pravice hrvatskega naroda i ter prelili kri Pisana je pravica, da na Hr ■ vatskem ni mesta niti madjarski zastavi, niti madjarskemu jeziku. Zaprešič je bil dozdaj i nepoznato mesto na Hrvatskem, a od letos , je postalo eno prvih, ker so se tukaj našli ; možje, ki so znali odtočno braniti pravice svojega naroda. Naj zato priseže na grobu j žrtev, da bode tako hrabro stal tudi v bo- j doče na braniku za pravo, kakor do zdaj. 1 Mogočni slava-klici bo se razlegali po po j kopališču in sosednem selu. V imenu bo-senskib Hrvatov je govoril Kurt, v ime ju-ristov Fattori, potem župnik Miletic in sled ! njič kmeta Maturi in Komar, a v ime de- : lavcev Jakovljevič
—	Hrvatske novice. Zadnji čas je : osnovalo »Društvo hrvatskih književnikov" zopet tri nove ljudske k n j i ž ; niče, namreč v Delnicah, Rumi in Brusju, i a na treh drugih krajih se ravno snujejo.— j Jezična osnova v Dalmaciji, j Iz raznih krajev Dalmacije prihajajo vesti, j da je vsa dežela razburjena vsled vladne je- j žične osnove. Na sestankih se je povsod jednodušno izrazilo ogorčenje radi osnove, i
—	Hrvatski sabor bo sklican najbrže
v prvi polovici meseca decembra, da votira j idemniteto in opravi nekaj manjših poslov. j
—	Smrtna žetev. V lapačkem okraju ' žanje smrt Ljudstvo pada kot snopje; več hiš je, kjer je že umrlo po čvetere cseb. In vsi od difterije, vratne bolezni. — Z e n a ; ubila možkega. Kmetica M Duzbaba se je skregala s sosedom Rebrovičem v Ka-nižki Ivi, okraj garešnički. Prišlo je med njima kmalu do ostrih besed, dokler ni Duzbaba zagrabila za kol in Rebroviču razbila lobanje. — Prepovedan shod. Shod
v Dolnjem Miholjacu je vlada prepovedala, j
—	Prepovedani narodni tra-j k o v i. V okupiranih deželah je izila na redba, ki dijakom strogo pripoveduje, no j siti srbske ali hrvaške tmbojne trakove.
Novice iz kočevskega okraja.'
P Pošta v Dobrepoljah dobi brzojav. S tem bo vstreženo tukajšnji trgovini, ki so je morala doslej posluževati zasebnega brzo-java na železnici.
? Mlin v Strugah, ki ga je zgradil kmet P o g o r e 1 e c in ga bo gonil bencinov motor, začne delati prihodnji teden.
? Letina v Dobrepoljah je bila vseskozi dobra. Pridelal ) se je — razun sadja — vsega v izobilju. Ker imajo pridelki pri meroma zelo dobro ceno in Be živina in svinje dobro in lahko prodajo, se kmetje hvalijo.
Iijiibljans&<- ilovica
Vel zanimivo predavanja Gospa dr. J o n k o v a namerava v kratkem v tuk. »Mestnem domu« predavati o svojih doživljajih povodom potovanja na jugu, posebno
0	razmerah v Makedoniji.
Usmiljen brat iz Kandije pri Novem mestu pobira za ondotno bolnišnico usmi Ijenih bratov darove po Ljubljani. Priporo čamo ga dobrohotnosti usmiljenih src!
Koncert društvene godbe vrši se jutri zvečer v restavracijskih prostorih g. P e r -lesa, Prešernove ulice. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstop prost
Koncert društvene godbe, ki sa je vrš i zadnjo soboto pod vodstvom novega kapelnika g. P a o 1 a v »Narodni kavarni«, je bil kaj dobro obiskan in bo godci in kapelnik želi za eksaktno izvajanje zanimivega programa burno pohvalo. Nadjamo se, da bo sedaj popolnjeni odbor skrbel za vsestranski red v upravi društva, novi kapelnik pa delal v prospeh izobrazbe in discipline pri moštvu. Kdor neče parirati — ven z njim. S tem si bo godba pridobila potrebni ugled!
Delovanje mestne posredovalnice za delo in službe, Mestni trg št. 27, telefon št. 99 Od 1. do 5. novembra je dela iskalo 17 moš kih in 34 ženskih delavcev. Delo je bilo ponudeno 12 moškim in 30 ženskim delavcem; v 31 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. jan. do 5 nov. je došlo 2535 pro šenj za delo in 2436 deloponudeb, v 1501 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 trg. pomočnik, 1 skladiščni hlapec, 1 kovač, 6 konjskih hlapcev, ženske: 2 gospodinji, 3 kuharice k orožnikom, 6 deklic za vsako delo, 1 sobarica, 7 deklic k otrokom. — Službe iščejo, moški: 2 trgovska pomočnika, 1 pisar,
1	vrtnar, 1 strojnik, več trgovskih slug,
2	hišnika; ž e ns k e : več prodajalk in bla-gajničark, 1 odgojiteljica, 1 šivilja za dom, več natakaric in drugih poslov. — Oddati je stanovanja z 1 in 2 sobama, več mesečnih sob, 2 prodajalni. V najem se iščejo stanovanja (ia februvar) z 1 — 3 sobami. Pismenim vprašanjam je priložiti znamko za odgovor.
Zaprli so strugarskega vajenca Otona Grossa, ker je na sumu, da je predvčeraj-n)im dopoludne svojemu mojstru Josipu Oblaku v oelenburgovib ulicah št. 1 ukradel iz prodajalnice 54 kron. Usradel mu je bil že popred enkrat iz stanovanja zlatnine za 100 kron in je iste Oblak našel pri njem v delavnici.
Klobase kradel je v Kastnerjevi pro dajalnici na D v. rnem trgu prodajalec kostanja, Janez Božič, vulgo Kimelj. Bil je pri tatvini zasačen.
Preprečen zločin. Josip Čebulo, nad eprevodnm v pokoju, stanujoč na Vodovodni cesti št. 171, slišal je v nedeljo zvečer, ko se je vračal po Dunajski cesti domov, kričanje in klicanje na pomoč, ki je prihajalo s polja za pokopališčem. Čobulc je šel na polje in našel tam v temi prevozniški voz štev. 7, v katerem se je kuharica Rozalija Bukšek, stanujoča v Frančiškanskih ulicah št. 6, borila s prevozniškim hlapcem Francetom Lekšetom, kateri je hotel na njej iz vršiti zločin. Ko je Čebule zakričal, skočil je Lekše z voza in za njim Rozalija Buk-šek, ki je dejala Cebulcu, da ga je sam angel varuh pripeljal, in je vsa preplašena zbežala. Prevozniški hlapec je sedaj hotel Cebulca z bičem pretepati, a ta se mu je umaknil. Kuharica Rozalija Buksek je bila v mestu najela Lekšeta, da jo pelje domov, ta pa jo je nalašč v najhujšem diru peljal za pokopališče.
Suknjo za žganje. Minulo soboto sta šla Ciglarjev hlapec in njegov pomočnik Skrja-nec iz Spodnje Šiške na ljublianako polje za topničarsko vojašnico orat. Mej delom sta delala požirke iz steklenico. Ko je šel hlapec s konji domov, je pomočnik še nekaj otepaval na njivi, pokrepčal se zopet z žganjem in — zaspal. Ko pa se prebudi, zapazi, da mu je nekdo odnesel suknjo.
Iz zapora pobegnil. Jernej Okorn, vulgo Moravčenuv, 32 let star, postopač, je bil 12. m. m. pri c. kr. okrajni sodniji v Kamniku zaradi delomržnosti in tatvine obsojen na 6 tednov zapora, ob jednem pa se ga je tudi obsodilo, da mora po prestani kazni iti v prisilno delavnico. Okorn si je sam skrajšal zaporni čas in je dne 7. t. mes, zjutraj pobegnil iz zapora Najbrže mu ni dišalo delo v prisilni delavnici.
S ceste Na poti od Vegovih ulic po Kongresnem trgu, Wolfovih ulicah, Marijinem trgu in po Miklošičevi cesti do Bodnij-skega poslopja je izgubila neka gospa zlato brožko z dvema rubinoma. — Na Marije Terezne ceBti je izgubil včeraj nožarski vajenec J Goncilja nikelnasto uro. — Neznano kje v mestu je izgubil neki častnik zlat prstan z brilantom.
Na južnem kolodvoru so biln v minolem tednu naidene sled-če reči : 1 etuij ia smodke in 1 svilnat dežnik.
Sejem. Dae 9 t m. bilo je na sejem | prignanih 717 konj in volov, 349 krav in telet, skupaj 1066 glav. Kupčija je bila pri goveji živini dobra, pri konjih jako živahna, ker so prišli Lahi ponje.
Najdena krava. Jako1) Zabuiovec, delovodja na dolenjski železnici, stanujoč na Dolenjski cesti štev. 17, je dobil včeraj popoludne ob progi dolenjske železnice belo hrvaško kravo, katera je gotovo bila ušla kakemu sejmarju. Djkler se lastnik ne oglasi, se nahaja krava pri čuvaju Mraku na dolenjskem kolodvoru.
V Ameriko. Včeraj zvečer odpotovalo je v Ameriko 40 oseb 8 Kranjskega in 57 cseb s HrvaŠkega.
Makedonci, v Hrušica na Gorenjskem se je odpeljalo včeraj k zgradbi železnice 50 Makedoncev.
Vstaja na Balkanu.
Carigrajski dopisnik »Pet. Vedomosti« je imel razgovor z nekim Bulgarom o m a-kedonski vstaji. Po njegovih lzpo-vedbah ne more biti govora o tem, da bi vstaja prenehala. Nasprotno, vstaško gibanje se dan na dan boli širi. Po zanesljivih poročilih stoji zdaj 30 000 mož pod orožjem Proti koncu zimo se bo to število podvojilo, in potem bo omikani svet priča velikih dogodkov. Sklenjeno je bilo, razglasiti v fubru-ariju splošen vstanek. »Četudi vemo, da nam nova pogodba držav ne prinese nikake koristi, hočemo vendar poskusiti še zadnje sredstvo. Na vsak način je treba prihodnje leto-rešiti vprašanje osloboditve Makedonije izpod turškega jarma. Da izvedemo Bvoj na črt, imamo vsega potrebnega v zadostni meri. N kdo ne verje, da bi bili v stanu boj dalje in vspešneje voditi kakor Buri. A nji hovo stališče je bilo našemu jako neednako, ker so imeli oni dobro organizovane od delke, a mi moramo vse na novo ustvariti. Morem zagotoviti, da se bomo bojevali do zadnjega d ha in da ne bodo nikake obljube več v stanu vstaviti toka narodne samozavesti. Boj se ni pričel včeraj, ampak vatanek ae je pripravljal že cela desetletja. Naj izve Evropa, da orožja ne bomo odložili. Naj se nam stavijo kakoršnisibodi cilji, mi smo prepričani in živimo v nadi. da ura odrešitve ni več daleč. Zdaj so Turki poskusili, kako je z nami težek boj, in ako se Bolgarija odloči, da napove Turčiji vojno, bomo vse Turke pregnali iz Makedonije « — Sliši se od raznih strani, da Turčija pridno reformira, seveda vse brez načrta in prenagleno. To se smatra kot indirekten vspeh zadnjih reformnih zahtev. Ruski in avstro-ogrski poslanik bosta turški odgovor na reformno noto kot nezadosten zavrnila in zahtevala določen odgovor v ustanovljenem roku ter zagrozila z ultimatumom. V dobro poučenih krogih se dvomi o resničnosti tega poročila.
Makedonski dogodki vplivajo tudi na bosansko prebivalstvo. Mohamedani v Bosni in Hercegovini govore, da na pomlad razvije Bultan prorokov prapor in da se bo zopet meril na Kosovem polju s sovražniki islama. To pot pa ne bo pobil samo Srbov, ampak tudi Avstrijo. Lahko si mislimo, da take govorice ne utrjujejo pri bosanskih, še vedno fanatičnih mohamedancih, zaupanja do avstrijske uprave.
V Sarajevu govore za gotovo, da bo treba spomladi iti s puško na jug proti Turkom. Na sultanovem dvoru je močna bojevita stranka, ki mu prgovarja, naj se nikar ne boji vojske z Bolgari. Tolažijo ga s tem, da Rusija ne bo prišla na pomoč Bolgariji, ker je od nje preveč užaljena. Poizkusiti se bo baje treba le z Avstrijci, in o teh govore sultanovi svetovalci, da se jih ni bati. Kar pobiti mislijo Turki Avstrijce, pa bo zmaga njihova. Sultanu se pa ta stvar ne zdi tako lahko verjetna, in zato ne te kaj bi naredil.
Književnost in umetnost
*	Repertoir slovenskega gledališča. Danes se igra izvirna noviteta »Legionarji", spisala Fr. Govekar in J. Parma. Pred igro svira vojaški oirkester
' novo ouverturo »Rokovnjači«. — V ie-j t r t e k ee poje tretjič opera »B o h e m c«. — Vsobotoje premijera francoske burke »Njeeova hišna« (Nelly R izier).
#	Slovensko gledališče. V petek smo imeli priliko naslajati se vnovič ob prelepih zvokih, polnih divne lepote in čuv-stvene melodike Pucc nijeve opere »Boberne«' Vso krasoto tega Bvetovno znanega muzi-kalnega dela srno imeli priliko opaziti šele v petek ; čarobna muzika pre vzame poslušalca tako, da skoro re sliši več onih finih posameznosti glasbene slikovitosti, omamljivcsti point, originalnih motivov in interesantn.h efekt iv. — Druga uprizoritev te opere na našem odru je bila še popolnejša od prve, gladkejša in harmoničnejša. Vsi pevci in pevke brez izjeme so se odlikovali ; brez prigovora so bili vsi že zadnjič omenjeni
umetniki in dober je bil tudi g. Patočks. Zlasti samospev v IV. dejanju, ko se po- | slavlja od svoje suknje, je zapel lepo in { fluvstveno. K vspehu je pripomogel mnogo j g. Lier, ki je uprizoril opero ; jako hvalevreden je bil njegov nastop v obeh ulogah. Tudi g. Štamcar je bil zadovoljiv. Gledališče ie bilo razprodano.
Nedeljsko popoldansko predstavo »Mlinar in njegova hči« omenjamo zato, ker je v ulogi Konrada nastopil že petindvajaetič g. Danilo. Da se je ta žaloigra tako prikupila nižjim slojem, ni nemala zasluga gosp. Danila, ki je igral Konrada vedno z mlade-niško navdušenostjo.
Zvečer se je ponavljala opereta »Ama-conke«. Predstava je pričala, da ni bilo za njo nobene skušnje. Tako bagatelizuje gledališka uprava nedeljsko občinst /o, in potem naj poet me gledališče oopu>arno!
*	»Zemljopis Hrvatske«. Napisali dr. H r a n i l o v i <5 i D. H i r o. — Izšel je 14 snopič, ki obsega strani 417 do 448. Opremljen je s krasnimi slikami in narisi.
*	Razstava hrvatskih umetnikov je bila v Pragi slovesno otvorjena dne 30. oktobra t. 1. Bdi so navzoči tudi naj-boliši češki umetniki. Tudi .Jednota českyah umelcu" je razstavila več sjik.
*	»Ljubljansko barje in njega osu Sevanje" — je naslov lični brošunoi, ki jo je spisal, kakor Bmo že poročali, g deželni inženir Ivan Sbrizaj. V kratkem obsegu 38 stranij nam podaia g. pisatelj tako temeljito in živo pisano sliko o stanju tega, za oelo Kranjsko in za Ljubljano posebej prevažnega vprašanja, da jo vsakomur, kdor se količkaj zanima za naša kulturna vprašanja, kar naj-topleje priporočamo. Iz knjižice izvemo, da so pravzaprav dani že vsi predpogoji, da se prične z osuševanjem barja. Načrt inženirja Podhagchega je deželni zbor kranjski že zdavnaj (1. 1889!) potrdil; žal, da ta zakon ni dobil najvišjega potrdila. Zakaj ga ni dobil, o tem nas pusti g. pisatelj nepoučene, a zatrjuje nam sam, da bi izvršitev tega načrta vrednost barja povišala za najmanj šest miljonov kron, tako da bi se proračunjeni stroški osuševanja v znesku 4,754000 kron imenitno izplačali. »Kdo na Bvetu bi ta kupčije ne napravil, če ima priliko!" zakliče naš g. pisatelj, in mi mu povsem pritrdimo.
Res, zadnji čas je, da se jenja tista zaspanost in neagilnost, ki se je lotila naših vodilnih krogov, in zadnji čas je, da se to kar-dinalno vprašanje deželne kulture kranjske reši ne več ob zeleni mizi, ampak v življenju! Nočemo razpravljati, kakega pomena bi bilo to vsekakor velikansko podjet|e z a omejitev izseljevanja, koliko čilih delavskih močij, ki se zdaj poizgubljajo za vedno v tujini, bi se vezalo z dobrim za služkom na rodno zeml|o, koliko bi dobila naša domača industrija naročil, in koliko naših kmetov novega rodovitnega sveta; kako ugodno bi se spremenile in zboljšale še zmi-raj neznosne razmere ljubljanskega podnebja! — upamo pa, da se lotijo kompeten-ini činitelji tega vprašanja s tisto vnemo in navdušenostjo, ki ne prepušča nič tuji inioi-jativi in tako rodi najlepše uspehe. Posebno se zanašamo na referenta deželne vlade, ki ga njegov plemiški priimek vedno in vedno spominja na to prevažno in jako hvaležno delo.
Gosp. nadinženirju Sbrizaju pa vsa hvala in priznanje, da nam je s svojo prikupljivo brošurioo omilil to težko in zamotano vpra-Sanje, ki se rešuje že stoletja, a še vedno zaman pričakuje rešitve.
*	Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov se imenuje 279 stranij obsežna knjiga z mnogimi uzorci, ki io je založil tukajšnji knjigar g I. Giontini. Cena mehko vezani knjigi K 160, s pošto 10 v. več, trdo vezani K 2, s oošto 20 v. več.
*	Secessionalbum slovenskih in hrvaških pešali za mešan in moški zbor. Knjiga I Uglasbil H O. Vcgric. Lastna založba. Sarajevo 1093. — Ta „S>cesBion album", ki je posvečen .velikemu Slovanu, prevzišenemu gospodu b skupu Jos. Juraju Strossmajerju" , obsega sledeče skladbe: »Slovenska zgodovina«, »Večerni zvon«, »Vienac«, »Sjeoanje«, »Ljubavi«, »U spomen mrtvih«, »Izgubljeni cvet«. .Ljubici", »Pod oknom«, »Lahko noč«, »Brambovska". Ne ubijajmo si glave s tem, v kaki zvezi je Cotrossmajer s „secesijo". Reči moramo le, da skladatelj m pogodil duha secesije niti v svojih skladbah, niti v šarenih risbab, s katerimi je opremil svoje delo. O tistem tenkočutnem, rafioirano sanjavem duhu, ki je lasten modernim secesijBkim skladbam, tu ne najdemo sledi, pač pa semtertje malenkostne okraske, ki so ravno nasprotni duhu secesije. Sicer pa utegnejo najti mešani zbori med temi skladbami tudi katero, ki jim bo ugajala.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Pred sodiščem krivo pričal je Janez Zalokar, dninar iz Grabč. Ko se je dne 10. julija vršila pred okr. sodiščem v Radovljici kazenska razprava proti Janezu
Justinu zaradi prestopka zoper telesno varnost, je Zalokar kot priča zaslišan pod prisego izpovedal, da ga je Justin na tla vrgel in mu zob zlomil. Kasnejše sodne poizvedbe so pa dognale, da si je Zdokar vse to izmislil. S dni dvor ga je obsodil na 7 mesecev težke ječe. — Kamen v okno vrgel. Ddavec Tone Kos iz Javorjev je dne 25. okt. t. 1. skozi zaprto okno v sta-novame sodnega sluafe, v kateri je bila me-gova 6 let stara hčerka, zagnal dva kot pest debela kamna Ootoienec pr.ivi, da ima že tako navado, če je pijan. Obsojen je bil na 8 mest cev težke ječe — Padec čez borovce. II ša in vrt Marijane Brezar, po sestnice v S -nčunu, sta tik vozne ceste, ki pelje v Hrastje. Ob vrtni ograji zloženih )e b lo 4 voze borovcev tako nerodno, da je bila cesta zastavljena, kar je bilo za ljudi in vozove v temni noči posebno nevarno. Taka nesreča se je zgodila pozno zvečer 14. avgusta t. I. Mart nu Ztdn^karju, kateri se je v temi z vso silo zaletel v sk'adnico, da je padel če* boro\ce in s strebuhom zadel v veliko grčo. V grozovitih mukah |e Zadnikar umri 4 dri po tem dogod&u. sodišče je obtoženko oprostilo pregrtška zoper varnost življenja. D žavni pravduik je objavil ničnostno pritožbo.
Občanska zatožna sveč enaka pred sodiščem Čehi imajo zopet tsn Uramimski škanaai. Obtoženi uradniki, ki so si denar »izposojali« med seboj, ne morejo tajiti. Iz govarjajo se večinoma z nevednostjo in s tem, da so hoteli povrniti. fcLdoa še ni iz rečena.
iiaziie stvori.
Najnovejie od runin »trka.
Petrolejski kartel je bil usta-novljen.v soboto. V soboto so se tuvarne cene petroleju zopet zvišale. — Za prenov-ljenje bazilike sv. Justa v Trstu je tržaški mestni svet dovolil 50 0U0 kron. — Osem delavcev vbiti tj. V tivariu za čipke v Sternbergu se je prigodua veliua nesreča. Podrl se je namreč oDok t;r pod-kopal pod sabo osem delavcev. — Hiša Be ie podrla. V Budimpešti se ja včeraj ob 4. uri popoludne p^dria med groznim hrušcem neka dvonadstropna, deset sežnjev dolga hiša. Do sedaj je ie znano, da je ena oseba lahko ranjena. — K o s s u tov spomenik polili. Iz Budimpešte se poroča, da so neznani zločinci v nedeljo zvečer polili Kossuthov spomenik v Velikem Aradu z oglikovo kislino, ki je vžgala pest debele luknje. Spomenik so šele pred štirinajst dnevi postavili. — Spomenik tašči. Kraljica Aleksandra, soproga kralja Edvarda je pri mavzoleju kraljice Viktorije dala napraviti 17 metrov visok Kristusov kip. Na spomeniku je napis: »Najboljši izmej vseh tašč". — Tri leta trajala stavka. Stavka delavcev v kamnolomu lorda Penrhyna na Angleškem, je končana. Stavka je trajala tri leta. Delavci so podlegli.
Zadnja Falbova vremenska pre rokovanja. Te dni je izšel kot zadnje delo Rudolfa Falba njegov vremenski koledar z zaznamkom kritičnih dnevov za prvo polu-letje 1904. Število kritičnih dni v prihodnjem letu je precej znatno. RizvršČeni so tako le: Prve vrste: 2 marec, 9. september, 9. okt.. 31 marec, 1. feb«-., 11. avg., 7. novem., 3 ian., 29 apr., 13 iuI. D.uge vrste: 7 dec., 13 jun., 29. maj, 22. dec., 15. apr., 15. maj, 17 marec, 23 nov., 24. september, 24 okt., 16 f.br., 27 avgust Tretje vrste: 27. jun, 17. ian. 27. jul. Vreme za prvo poluletje 1904 |e Falb tako le napravil: Jun.: Tempe atura nenavadno mila, mnogo izpod-nebne moč neprestano deževno. Februar : Temperatura normalna, obilna izpodnebna moča. Le v začetku in pred koncem meseca bo morda vreme suho. Marc: Temperatura do 22. nestalna in pade potem ped normalo. V začetku in proti koncu meseca pade mnogo snega. 2. marc je najkritičnejši dan vsega leta. Tedaj bi utegnilo pasti na daleko in široko mnogo snega. April: Suho vremo. Temperatura nestalna. Maj: Temperatura najprej normalna, potem pade in ostane ves mesec pod normalo; potemtakem bo maj jako hladen. Juni : Temperatura v prvi polovici normalna, v drugi polovici pod normalo. Mnogo dežja, zlasti 13. junija, kije zaznamovan kot kritični dan druge vrste. — To je torej zadnje Falbovo vremensko prerokovanje, in bv. Peter bo moral od zdaj naprej že sam delati vreme.
V čolnu čez široko morje V Tun-chal došel je te dni čoln »Columbia" s kapitanom Eisenbraun, ki je pred 72 dnevi zapustil Boston. Potovati je mislil v Marzelj, toda 28. avgusta ga je zanesel močan vihar. Tudi 5. septembra se je moral boriti z valovi, ki so mu tudi odnesli njegovo blagajno z 100 dolarji. „Columbia" je prevozila 3600 merskih milj. Ko bode čoln popravil, nadaljuje svoje potovanje mimo Gibraltarja proti Marzelju.
Žena brez želodoa. Pri zadnji seji c. kr. društva zdravnikov na Dunaju je pred-
stavil dr. Ullmann 621etno gospo, kateri je moral zaradi raka v želodcu ves želodec odstraniti. Ta operacija se je zgodila že pred več meseci. Vendar pa se dotična ženska prav dobro počuti in se še celo redi. Dr. Ullmann trdi, da je že 29 osebam popolnoma odstranil želodec in da še sedaj žive. Tako visoko se je že povspela kirurgija.
Tatovi pri kralju Petru. Kralju Petru je ukradei njegov služabnik zelo veliko drag c nnsti Tatvino je odkril princ Pavel, ko je videt pri služabniku kraljeve gumbe. Vrednost ukradenih reči znaša 30.000 fran. Te dni je < dpuitl krali pet ptu|ih s ufcab-mko^in vh nadomesti s srtstimi.
Čuden nabiraleo. Pred pariškim porotnim sodiščem je stal te dni nekdanji predjezdec španske kraljice Izabelle, Sal-vador Falco, brat profesorja na vojaški akademiji v Toledo, ki je bil obtožen po-neverjenja. Služboval je namreč v neki francoski tovarni in poneveril 25.000 frankov, katere je zaigral pri konjskih dirkah. Zagovornik je kot olajševalni vzrok navedel, da zatoženec ni popolnoma pri zdravi pameti, ker nabira — papirnate regimente. In res. Falco ni nabral v teku let nič manj kakor 4 milijone papirnatih vojakov, katere je izstrigel iz papirja in nabodel na igle. Z njimi je naredil kompanije, bataljone in polke. Izstrigel je tudi iz vojaških knjig imena častnikov ter jih po njih dostojanstvu prilepil pred posamezne oddelke.
Zmagali so. V obrtnih šolah v Lvovu je ustavu n»učni minister pouk o poljski zgodovini. Kakor smo pred kratkim poro čaii. so se pol|ski obrtniki temu ustavili ter niso hf teli pošiljati več svojih učencev v te šole. Pomagalo je. Naučni minister je izdal gališkemu deželnemu šolskemu Bvetu novo naredbo. po kateri se uvede zopet pouk o poljski 7godovini. Možatost kaj izda!
Sredstvo proti takozvani morski bolezni. Znano je namreč, da nekateri jako trpe na potovanju po morju, posebno seveda, ako je morje nemirno in Btresajo valovi ladijo ali pa parobrod Nagaja jim nam reč hudo želodec, in sicer tako hudo. da iz mečejo iz sebe vse, kar so zavžili. Proti ti nadlogi nasvetuje nekdo to le jako pripro-sto sredstvo: Priskrbe naj si šopek Bve-žega peteršilja, katerega naj si pri potovanju polože na prsa tako, da se peteršilj dotika neposredno kože.
Sola za tatove Policija v Parizu je pred nekaj dnevi odkrila tatinsko šolo, koje voditelji so ji odnesli srečno pete. Kmalu potem je zaprla policija tri mlade žepne tatove, kateri so že celo leto kradli, ne da bi jih policija zasledila. Imeli so pa tudi dobro šolo. Poučeval jih je neki „Bambou-las", za kar so mu morali prinašati svoje dnevne „dohodke". Policija se je napotila v stanovanje tega učitelja ter tamkaj našla deset velikih človeških postav iz lesa oblečenih v različna moška in ženska oblačila. Na vprašanje, čemu da so te postave, je odgovoril eden dečkov: „To je vendar naša šola, tatinska šola! Tu se učimo žepne tatvine".
Smrt predrzneia. Predrznega pomorščaka kapitana Vossa je zadela njegova usoda. Kapitan je namreč sklenil, da v čolniču, ki ga je izdolbil iz drevesa, potuje okoli sveta. In res je prebrodil srečno Tihi ocean od San Francisko do Sidnej. Tukaj pa se je mudil dalje časa in tudi popravil svoj pokvarjeni čolnič „Tilikum«. Nato je obiskal Novo Zelandijo ter zapustil tamošnje pristanišče ob veliki navzočnosti radovednega ljudstva. Sedaj se je ponesrečil pri nevarnem pomolu Rangitoto.
Morilka vsled pomanjkanja. Pri okrožnem sodišču v Ljubnem je bila delavka Ana Mayer obsojena na vislice. Zakonska Mayer sta imela troje otrok ; njen mož, ki je Dil slaboumen, je zaslužil na teden 2 K 80 h, s čimur naj bi se Dreživila petorica ljulij. Zaradi tega je Ana Mayer sklenila iti služit, toda z otroki je ni hotel nihče vzeti v službo. Sklenila je torej, znebiti se jih b silo. V noči 14 junija je res zadavila svoje tri mesece staro dete.
Stroj za samomorilce. O samomoru požun*kega trgovca Avgusta Reipfla se poroča: Reipfl si je končal svoje življenje z posebnim od njega izumljenim strojem. Napravil je leseno stojalo, na katerem Bta bila dva samokresa tako pritrjena, da sta se cevi dotikale levih in desnih senc in da ie bilo mogoče oba naenkrat sprožiti. Učinek tega stroja je bila gotova smrt
r i j a «, pesem. 4. »Šoštarski p o n -d e 1 j e k « , igrajo mladeniči Mar. družbe. 5 »O j p 1 a n i n e « , pesem. 6 Srečka n j e za dva dobitka.
(Mestne hranilnice.) Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu oktobru 1903 je 297 strank vložilo 102.897 K 10 h, 258 strank vzdignilo 150 333 K 49 h, torej manj vložilo 47436 K 39 h, 7 strankam se je izplačalo hipotečnih pos ijil 24300 K, 121 menic s ne nskompto-valo za 47.242. Stanie vlog 2 362.368 K 63 h. Denarni promet 575 353 K 72 h Vseh strank je bilo 1021. — Mestna hranilnica v Radovljici: V mesecu oktobru 1903 js 246 strank vložilo 88 749 K 94 h, 184 strank vzdignilo 42.908 K 50 h. 23 strankam se je izolačaln posojil 20.150 K, denarni promet 336 845 K 16 h. — Mestna hranilnica v Kamniku: V mesecu oktobru 1903 so stranke vložile 44 465 K 35 h, vzdignile 19.306 K 27 h, strankam se je izplačalo posoiil 13 200 K. Stanje hranilnih vlog 799.735 K 32 h. Stanje hipot. oosojil 596.409 K 38 h. Danarni promet 141 574 K 43 h. — Mestna hranilnea ljubljanska: Meseca oktobra 1903 vložilo je v mestno hranilnico 915 strank 417.211 K 94 h, 779 strank pa dvignilo 587 072 K 61 h.
Telefonska in brzojavne poročila.
Št. Lenart na Stajarskem, 9. nov.*) Politični shod uspel izborno, zastopan je bil eeli št. lenarški okraj. Govor poslanca Roškarja navdušeno sprejet, istotako drugi govori. Koerberjevi vladi so zborovalci izrekli med viharnim pritrjevanjem nezaupanje. Zbor je slovesno protestiral proti krivicam, ki se god6 Slovencem, posebno na Stajarskem in Koroškem. Slovenske poslance so pozvali k najradikalnejši politiki. Med zborovalci je bila velikanska nevolja vsled postopanja vlade proti Slovencem.
Dunaj, 10. novembra. Cesar se je danes zjutraj za več dni odpeljal v Wallsee.
Konjice, 10. novembra. Pri občinskih volitvah v Oplotnici so Slovenci sijajno zmagali v 3. in 2. razredu, v prvem razredu pa je žreb rešil^ „Šta-jerčevo" nemškutarsko stranko. Čast in slava vrlim volivcem!
Zagreb, 10. novembra. Klub poslancev vladne stranke je sklenil sestaviti spomenico o izvršitvi nagodbe. V spomenici bodo naštete želje, katerih izpolnitev je nujna na korist Hrvatske. V slučaju, da se ogrska liberalna stranka na to ne bo ozirala, grozč, da izstopijo iz ogrske liberalne stranke.
Zagreb, 10. novembra. 0 udeležbi Slovencev pri odkritju spomenika pri zadnjih nemirih padlim kmetom v Zaprešiču poročajo listi, da je bilo navzočih nad 1000 Slovencev, ki so se pripeljali na vozeh, okrašenih z narodnimi trobojnicami. Vseh oseb je bilo navzočih 5000.
Rim, 10. nov. Ruski poslanik Ne-lidov je odpoklican. Zadeva je v zvezi s carjevim potovanjem v Rim.
Potsdam, 10. novembra. Zdravje se je nemškemu cesarju toliko zbolj-šalo, da se je šel danes že izpre-hajat.
Mesina, 10. nov. Neki tukajšnji 22 let stari astronom je iznašel napravo, ki skozi dalnjogled stvari 5000-krat poveča.
Društva.
dru-
De-
(„K. S. izobraževalno štvo* Marijinih otrok v kanih vabi na zabavo, katero priredi v nedeljo, dne 15. novembra 1903, v dvorani »Konsumnega društva« na »slavje sv. Stanka« ob pol 3. uri popoldne takoj po blagoslovu. Društvo namerava ustanoviti »Tamburaški zbor«. Prihod in darovi Be bodo v ta namen porabili. Vstopnina 15 novčičev. R a z p o -Pozdrav1"
red: 1. Pesem K. mešan zbor M. družbe. 2. „Lurška s t i r i c a " , igrokaz v 5. deklic Marijine družbe. 3.
poje
dejanjih, igra 30 »Zdrava M a-
Včeraj prepozno došlo. Op. ured
Umrli so:
V	hiralnici:
2.	novembra. Kunigunda Avgusta Schfltz, usmiljenja, 38 let, jetika.
3.	novembra Marija Slapar, kajžarjeva hSi, 33 let, Dementia secuadaria Tubercul. pulm. chron.
V	bolnišnici:
29. oktobra Marija GaSperlin, delavka, 64 let, umirajoča prenesena. — Ana Gole, kajžarjeva žena, 27 let, jetika.
31. oktobra. Fiaa Hafner, agent, 42 let, jetika. — Fran Janežič, kajžar, 68 let, Erysepelas Gangreme sepsis.
1. novembra. Jernej Jager, mesar, 51 let, naduha in Alcochol. chron.
3. novembra. Fran Wolf, delavec, 30 let, jetika Anela Burlanko, delavka, 37 let, cholera nostrai.
Barve za učence
ima v največji iz beri v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	624 19 11—3
Vnanja naroČila proti povzetju.
Meteorologično porodilo.
Vilma nad morjem 306.2 m, uednji iračni tlak 736-C mm
1ft| 7. ijutr. | 739 9 I —1*3 I sl. jzah. I megla I 0 0
]2.popoi.| 738 6 | l'4j| sl. svzh. I »	|
Srednja včerajšnja temperatura 2 4*. normale	5 1*
Dunajska borza
dni 9. novembra
Skopni državni dolg v notah . . . .	100 46
Skopni državni dolg v srebru.....100 35
Avstrijska zlata renta 4% .....120 40
Avstrijska kronska renta 4%..........100 45
Avstrijska inv. renta 3>/» %..........92 60
Ogrska zlata renta 4%.......118 95
Ogrska kronska renta 4£......88 40
Ogrska inv renta 3*/', %..............89 55
Avstro-ogrske bančne delnice.....16'10
Kreditne delnice..................072 75
London Tista....................239 45
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. dri. v	1 »7-17 V,
20 mark............23-46
20 frankov...........19-16
Italijanski bankovci................95 25
0. kr cekini..............11 33
Žitne cene
dn<5 8. novembra 1903. (Termin.)
Na budimpeitanski borst:
PSenica sa april ... . . K	7 77
Rž za april........»	6-H6
Oves za april............
Koruza za maj 1904 .....»	6 29
(Efektiv).
Dunajski trg.
7-78 6-67 550 530
PSenica banaška . . Rž južne železnice . Rž......
Ječmen , »
„ ob Tisi Koruza ogrska stara , „ nova Cinkvant stari . .
» novi . . Oves srednji . . . Fižol .....
7-80 7-95 6-65 6 50 6 10
6	50 5 45
7	90 6-H0 5 65 7 50
do 8-35 , 8.35 » 6 80 n 7 60 . 7-20 , 6-70 » 5 70 „ 8-25 „ 715 . 590 » 13 95
Ciril-Metodove biškote
zantevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši.
^Naročila sprejema družbin založnik S. H. Škerl, Sv. Ivan pri Trstu.
Zahvala.
Tukajšna glavna zastopa C. kr splošnega zavarovalnega zavoda „Asslcuraztonl Generali« v Trstu in C. kr. priv. zavarovalne družbe ..Rlunione Adrla-tlca" v Trstu sla nakazala prostovoljnemu gasilnemu društvu v Ljubljani za vspešno delovanje pri ognju v Tonniesovi tovarni dnč 27. okt. 1903. 100 K remu-neracije. Društveni odbor izreka v imenu društva omenjenima glavnima zastopoma za nju priznanje in dar svojo najiskrenejšo zahvalo.	1477 1 — 1
Franc Barle Ludvig Stricelj
blagajnik	načelnik.
1471 1-1
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša predraga teta, oziroma stara teta, gospa
Marija Zdravje
po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, sinoči v l0*/j uri v starosti 82. let, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne ranjke bode v sredo, dn<§ 11. novembra, ob 4 uri popoldne iz Študentovskih ulic št. 9.
V Ljubljani, dn<§ 10. novembra 1903.
Rodbina Groselj-nova.
Ženitbena ponudba.
Zasebni uradnik, srednje starosti, Z 200 kron mesečnih dohodkov, želi Stopiti v zakon s kako vdovo oziroma samico v starosti 40 do 50 let. Potrebna je primerna dota za kako podjetje, ki bi Ss Pa hipotečno zavarovala in ostala vedno last žene.	1*74
Pisma, ako je mogoče s slik°> naj se pošiljajo na naslov:,.). $kala e" poste rest., JLjubljana.
1 M O
rt
1 60 O
O 6JD
"o
G.
N ni
In
rt B
3
B
<u .M
£ >
Popravila sprejemajo se v obeh trgovinah.
Naznanilo.
Otvoritev velike na novo urejene trgovine ur, llate nlne, srebrnine, ilvalnlh strojev, blclkeljnov itd.
Franc Čuden
urar in trgovec zlatenine in srebrnine v Ljubljani Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana, fllljalka v prejšnji
trgovini na Glavnem trgu.
Vsled nasveta ravnateljstva delniške družbe združenih tovarn ur „Union" v Bazelu in Genovi v svici, prisiljen sem bil kot član iste družbe preskrbeti si večji lokal, da zamorem njihove izdelke slavnemu občinstvu v obilnem razporostreti, ker umevno je tem večja izbera tem lažja in cenejša postrežba.
Zatorej prizadjal sem si mnogo, da sem mojo novo trgovino, okrasil s toliko bogato zalogo kakoršne še ni bilo videti v tej stroki do danes.
Posebno opozarjam slehernega na okusno izberko še nad 150 komadov obešenih stenskih pendel ur v najmodernejčih, lepo rezanih omaricah z različnim bitjem k vsaki hišni opravi prikladne.
Prilično omenim tudi, da se mi je posrečilo nakupiti jako ugodno večje partije brilantov, diamantov in drugih dragocenih kamnov, vdelanih v vsakovrstnih oblikah, jako veliko zlatenine, srebrnine, ur in drugo tako, da se lahko z vsakim glede zaloge meriti zamorem.
Za obilen poset in obisk se priporoča gornji._1292 11
Ceniki brezplačni in poštnine prosti.
Dobro znana restavracija
„pri Gambrinu"
na Židovski stezi št. 4
5e odda takoj v najem.
Več pri J. Kendi iet tam 1476 1 1
Dobro vpeljana
mokarija v zvezi s špecerijo
ali pa samo k tej stroki spadajofia oprava
se zaradi bolezni
- tal^cj preda. =
N*slov i:ove upravništvo. 1453 3-3
co
CM
Sukneno blago
za vsako potrebo se prodajajo v vsaki kakovosti in
največji izbem najcenejše ppi
J. G^OBElirilK-U
Pred Škofijo 1. HJUBIiJAJSlR.	JVIestni trg 20.
Sukneni ostanki po zelo nizki eeni. Vzorei se pošiljajo na vse strani brezplačno.
'S*''/?'"//''
Kožuhi

:
za bivanje v mestu in na potovanju, mikado z različnimi elegantnimi podlagami iz kožuhovine in ovratniki iz bobrovine, v največji izberi. Obleke za gospode in dečke, športne in zimske suknje, haveloki itd. Dalje obleke za gospe, plašči, paletoti, jopice in ovratniki, kakor tudi kolierji iz pristnega sukna, bobrovine in sealskina in mufi po čudovito nizkih tovarniških cenah. Največja izbera najfinejših, pristno angleških in francoskih modnih rob za gospode za naročila po meri, ki se izvršujejo najelegantneje in nahitrejše na Dunaju.
Istodobno si usojamo najuljudneje naznaniti častitim p. n. odjemalcem, da bomo s
1. januvarijem 1904
opustili svojo filijalko na Resljevi cesti. Prosimo, da si odtlej izvolite oskrbeti svoje nadaljnje potrebščine v glavni trgovini na Mestnem trgu 5, kjer se bodo sprejemala tudi vsa naročila.
Velespoštovanjem
Kapamacsija & Bondy	Oroslav Bernatovič
poslovodja
1463 3—3
•••i •••I
• ••l
•••i •••i •••i
•••i i •ein
luiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiimaiiimiiis
Janeza Irdine •^branih spisov
je pravkar ■ 'izšla prva knjiga:
T^aljetJi jjazarji in Iliri.
Prezanimiva epizoda iz južno-slovanske zgodovine.
Jfnjiga, važna ja vsakega zavednega Slovenca. Cena Jf 3-—, po pošti Jf 3~20.
• M
»••A lit-
mm« I**«
i»t* >SM MM
Zalcžil LJc^ujentncr ag
-	Aaau
v Ljubljani.
1651 28

• •• it? J .«??»« •?'•••»
i»iM!»t»m:tt:t:-
Najtopleje se priporoča
že uobro znani
dravi in lečilni liker
Kr^f3 Klaucrjcv
,Triglav'
ki ga pristnega prodajajo nastopne tvrdke:
Viktor Cantoni, Ivan Jebačin, Josip Jebačin, Al. Kastner, Ant. Korbar, Josip Kordin, Peter Lassnik, A. Lilleg, in pa edini izdelovalec
Jos. Murnik, Ivan Perdan, Karol Planinšek A. Šarabon, A. Stacul, Mi E. Supan, F. Trdina
1448 10—2 J. KUuer v Ljubljani.
905 26-19
Grp ••	•
. lonmes
tovarna za stroje
Ljubljana
priporoča kot posebnost
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa. • Ttir*l>ine. *
Sesalno plinski motori
najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vinarje za konjsko silo na uro
Stanovanje:
soba, kuhinja, jedilna shramba?
je takoj oddati v Vižmarjih.
Vo io?od poleg kuhinje. Z «bt oripravno za penziioniste.	1475 i—i
Več pove lastnik Simon Šetina, restavracija »pri kolodvoru® v Viimariih.
Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom uljudno naznanjam, da imam zelo veliko zalogo
cerkvenih posod in orodja.
Zaradi pomanjkanja prostora prodam prav zelo poceni več lepih lestencev, svetilnic, kelihov itd. JKS" Prosim prečastite gospode žup-JGSr nike, naj si blagovolijo ogledati.
fJaroeena dela se izvrše pra«
vilno v najkrajšem easu. Slavnemu občinstvu pa priporočani lepa in ■a* praktična svetila za električno luč.
Priporočam s spoštovanjem
Leopold Tratnik,
1118 22	pasar
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27.
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd
7a.varovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanj šega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„M K K C U B"
I, VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
"lidajatelj ia odf«wai ■r.dnik: »r. I|sa6l| ŽHalk
smT Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh špekulacljBklh vrednostnih papirjev in veatni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 258
Tisk »Katoliške Tiskarn«« * Ljublj mu.