PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 113 (9418)
TRST, petek, H. maja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL
OSMI DAN PO KATASTROFALNEM POTRESU V FURLANIJI, BENEŠKI SLOVENIJI IN REZIJI
Dež povzroča nove in hude probleme v šotoriščih na potresnem področju
Obisk podpredsednika ZDA Rockefellerja v Furlaniji - Cuffaro poročal v centralnem komiteju KP1 o položaju na prizadetem področju - Dež preprečil nadaljevanje reševalnih akcij - Nasprotujoča si poročila o številu žrtev - Pri vseh prevladuje skrb za obnovitev domov in obratov
VIDEM, 13. — Poslabšanje vremenskih razmer je še bolj otežko-čilo položaj v šotoriščih, kamor so se zatekli preživeli. Dežuje ne-Pfenehoma od prvih popoldanskih ur, položaj pa je še zlasti kriti-^en v Terski dolini. Pri Huminu, Corninu di Forgaria in Pradielisu ob-s*aja nevarnost, da podivjana voda preplavi šotorišča. Pozno zvečer *° v nekaterih šotoriščih čakali na prihod vojaških tovornjakov in avtobusov, ki naj bi odpeljali žrtve potresa na varno.
banes je obiskal potresno pobočje podpredsednik ZDA Nelson
Rockefeller. Šlo je za prijateljski ,n solidarnostni obisk prebivalstvu Pdzadetega območja, kar je omo-Sočilo ameriškemu podpredsedniku, oceni, kateri so najnujnejši po-*e9i in da o tem poroča predsedni-"0 Fordu in ameriškemu kongresu. Med srečanjem z deželnimi ob-ashni, do katerega je prišlo v pr-v]h popoldanskih urah na sedežu '('demske pokrajinske uprave, je Rockefeller povedal, da je ameriški kongres izredno hitro odobril zagonski osnutek, ki ga je predložil Sam predsednik Ford in s katerim *° ustanovili sklad 21 milijard lir pomoč prizadetim. Podpredsed-Rockefeller je prispel na leta-hšče NATO v Aviano, nekaj pred j’- uro, dočakal pa ga je ameri-‘Ri veleposlanik v Italiji Volpe.
S helikopterjem je takoj odletel ria letališče v Campoformido, kjer s° Sa dočakali zunanji minister Ru-?^0r, izredni vladni komisar Zam-berletti in drugi predstavniki obla-. ■ Ameriški podpredsednik je de-J3*, da so ga posledice katastrofal-j ga potresa izredno prizadele, na-10 Pa je še obiskal Osoppo, nakar Se ie sestal s predsednikom dežel-J^aga odbora Comellijem, prefektom 'hdma Spaziantejem in Pordenona Ai'gentierijem ter s poveljnikom vi-aamskega vojaškega območja gene-.alom Rossijem. V svojem pozdravu Ja Predsednik deželnega odbora Cokani izrazil hvaležnost Furlanije -Zha k0 krajine vladi in ljudstvu DA za človeško solidarnost, ki so JO v tem tragičnem trenutku izka-ah. Rockefeller je še izrazil svoje občudovanje zaradi dostojanstva, po-guiria in moralne moči, ki jo nepre-ahno izkazuje prizadeto ljudstvo, ki a ne pritožuje, temveč ima eno sa-■oo skrb: kako obnoviti porušene do-aove. Svoj obisk v deželi Furlaniji -objski krajini je ameriški podpred-adnik zaključi* z obiskom ran jenov, ki se zdravijo v videmski sploš-o' bolnišnici.
Danes so predložili senatu zakon-
ski
osnutek, s katerim vlada naka-
^■ia 382 milijard lir za potresno pod ačje v Furlaniji - Julijski krajini, ksep bodo preučili v prvih dneh Pnhodnjega tedna tako v pristojnih opusijah, kot v senatu.
Videmski prefekt Spaziante je v *adu z direktivami izrednega vlad-neSa komisarja sklenil blokirati ce-j , v« in blaga široke potrošnje, j) al je poseben odlok, ki določa, v..80 cene tega blaga blokirane na lru* ki so jo dosegle 5 maja. v ^hPovitev prizadetega območja je Za °Sprediu skrbi prebivalcev. Gre C1lj, ki ima absolutno prednost. k 00vitev se tukaj ne bo zavlekla Sn V dr.ug>h krajih Italije: 0 tem £1 ^Pričam politični predstavniki, in Pl krajevnih uprav, industrije! či	Predvsem pa za to jam-
biv i na žoija. ki so jo izrazili presti Potresnega področja, tako ti-u ’ kj so bili močno prizadeti in so s-u!rd' vse, kot tisti, ki so utrpeli bo r]0 - lažl° škodo. Poudarjajo, da stvdržaya jamčila za finančna sred-odln’-'i 80 Potrebna za obnovitev, itjiej no besedo pa bodo pri tem v- ie dežela in krajevne uprave, tdevanje za ( ločena trenu tovanje (po določile občit a dejansko o
vina*’- ki 80 dan'
P11 in v bližini katerih so se
d^evanje za obnovitev ločijo v Pač /00ena trenutka: prvi zadeva
bodn''aV?nj? (po kriterijih, ki jih gi i,..,00'I6 občinske uprave), dru-
krajih,
pa dejansko obnovitev na istih
ki so danes pokriti z ruše-
krog občin, tako v deželi kot v vsej državi, solidarna podpora vsega demokratičnega gibanja, velikih vsedržavnih sindikalnih organizacij, mora biti trdna osnova za mobilizacijo vseh sredstev in vseh sil za obnovitev.
Vsedržavno predsedstvo Kmečke zveze je ocenilo ukrepe, ki jih je sprejela vlada v prid prizadetim prebivalcem Furlanije - Julijske krajine za nezadostne, vsaj na področju kmetijstva. Iz ukrepov ne izhaja želja po obnovitvi stotin kmetij, ki jih je potres uničil, in ukrepi prav tako ne omenjajo obnovitev živino-
rejskega zaklada, ki je bil tako pomemben v tej deželi. Kmečka zveza meni, da vlada podcenjuje potrebo po zagotovitvi dohodkov poljskih delavcev, ki jih je prizadel potres, z druge strani pa da ni nakazala dovolj sredstev za obnovitev na kmetijskem področju, ki je edino, ki lahko zagotovi vir dohodkov dokajšnjemu delu prebivalcev.
Ministrstvo za zdravstvo sporoča, da je zdravstveni in higienski poležal na prizadetem področju vedno zadovoljiv. Včeraj so zaključili pregled vseh izvirov in vsega vodovodnega omrežja, katerega se poslužuje 50 občin potresnega področja. Nadaljuje se preseljevanje živine, doslej so kot kaže iz poročila ministrstva za zdravstvo preselili v nižino več kot 2300 glav. Ta pobuda se bo zaključila v prihodnjih dneh, mnogo živine pa še morajo cepiti proti slinavki.
Iz Milana je odrinila kolona, ki jo sestavlja 50 stanovanjskih prikolic. V prvih jutranjih urah bodo prispele v Maiano, kjer bodo postavib majhno naselje, ki bo razpolagalo z vsemi sanitarnimi napravami in z električnim agregatom.
Iz Kumina, mesteca, ki je bilo v četrtek najbolj prizadeto, poročajo, da je še mnogo preživelih, ki nima strehe nad glavo, ker primanjkuje šotorov. Pozvali so jih, naj se zatečejo v bližnje šotorišče, ki so ga avstrijske reševalne skupine postar vile pri novi bolnišnici. Dež, ki lije neprenehoma od prvih popoldanski^ ur, je preprečil nadaljnje iskanje trupel in odstranjevanje ruševin. Iz uradnih podatkov videmske prefekture so doslej našli 950 trupel, po zadnjih poročilih pa dosega število pogrešanih skoraj 500.
Minister za šolstvo Malfatti je da nes zvečer odpotoval v Furlanijo •
miiiiiiiiiiimiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiMiiMHiMimHiiiiiHiiinirimiiMiHiHimiHi
POROČILO BERI,INGIURIA NA ZASfDANJli (MRAINIGA KOMITEJA KPI
PO VOLITVAH SESTA VITI ENOTNO VLADO VSEH DEMOKRATIČNIH Sli
Berlinguer je dejal, da bi morala enotna vlada, v kateri naj bi bili tudi komunisti, vladati dokler ne bo premostena gospodarska kriza
RIM, 13. — Na zasedanju centralnega komiteja KPI, ki se je začelo danes, je imel najprej poročilo o posledicah potresa v Furlaniji in Beneški Sloveniji deželni tajnik KPI za Furlanijo - Julijsko krajino Antonino Cuffaro. O njegovem poročilu poročamo na drugem mestu. Nato je imel tajnik KPI Berlinguer politično poročilo o parlamentarnih volitvah 20. junija, predvsem pa o politični liniji KPI po volitvah. Ob tej priložnosti je Berlinguer naslovil poziv na ravnatelje in urednike italijanskih časnikov, naj opravijo svojo demokratično vlogo in naj govorijo volivcem objektivno, stvarno in mirno.
Berlinguer je dejal, da komunistična partija meni, da bi morala Italijo vladati široka in enotna vladna koalicija, ki naj bi združevala vse demokratične in ljudske stranke, vključno KPI. To bj bilo novo, toda stvarno dejanje, ki ga Italija sedaj nujno potrebuje. Pri tem je
dodal, da bi bil varljiv vsak poizkus izogniti se tej potrebi. Tajnik KPI je v svojem poročilu obtožil krščansko demokracijo, da je kriva, če se sedaj misovska stranka «nevarno pojavlja v politični in parlamentarni igri». Potem ko je omenil obstoječo krizo v liberalni in socialdemokratski stranki, je priznal, da ima republikanska stranka s KPI mnogokrat koristni dogovor predvsem o gospodarskih in finančnih vprašanjih. Glede PSI je Berlinguer izjavil, da so se socialisti dokončno odrekli levi sredini in da zastopajo stališče, da ni mogoče več voditi boja proti udeležbi komunistov v vladi.
Berlinguer je dejal, da je bilo posledice 15. junija čutiti tudi v krščanski demokraciji, da pa je treba ugotoviti, da se je KD vsaka-krat, ko bi se morala odločiti za kaj novega, umaknila. Zato je Berlinguer poudaril, da je potrebno, da se zada krščanski demokraciji še
Ralf'Vjd’ zkrali pod šotori in dekada 'uda nimajo nobenega namena, a 01 se izselili.
je ^Sel1 mestih in vaseh, ki jih go v leS P°rušil. 50 vzpostavili strobili aroostno službo, da bi prepre-V o	delovanje mrhovinarjev.
krain*1 5an'eleju, Centi in v drugih CevJ l-deluieio skupine prostovoljki šn 80 že odvrnile vrsto oseb. De- ?e Pikale po ruševinah, k iško i' talnik KPI Furlanije - Ju-ittiel jkra^ne Antonino Cuffaro je traine-68 med zasedanjem cen-poi0i komiteja partije poročilo o tresu V dežeb po četrtkovem po-jal J Cuffaro je med drugim de-Pornn-1 Se reševalne akcije in dotok dejstvo nadaijujejo, podčrtal pa je Zgie[j °’ d® so prebivalci pokazali •hou 0 ZI1:1ožnost organizacije in sake t! a.ania tudi v katastrofi taja nri 8 jžuosti, kot je bila tista, ki lijsko u la deželo Furlanijo - Juda j in ’ajino prejšnji četrtek. Seje dpi treba začeti z obnovitvijo, Protain dfželni tajnik KPI, katere vaniorn11^! morajo biti, s posredo-decent1.0,de?ele- krajevnih uprav in ci Dri? a.TZl.ranih organov, prebivalce nasfi i'1 Področij. Enotnost, ki 5liUa okrog žrtev potresa, o-.
IIIIIIIHimiHIIIII lil 11111111111111 lllllllll III llinilUMIIIITII Hlinili IMI MIHI IlllimilllllllUllllllllllllIdllllllllll Hill
TISKOVNA KONFERENCA TAJNIKA CGIL LAMA
Sindikalna politika in gospodarska kriza
RIM, 13. — Na sedežu združenja tujih časnikarjev v Rimu je imel danes tiskovno konferenco glavni tajnik CGIL Lama, ki je govoril o smotrih sindikalnega gibanja, odnosih med sindikalno federacijo in posameznimi sindikalnimi zvezami ter o stališču sindikalnih organizacij do prihodnjih volitev. Na številna vprašanja časnikarjev je Lama najprej pojasnil, da nedavno povišanje plače, ki so ga delavci dosegli z novimi delovnimi pogodbami, ne vpliva škodljivo na sedanjo krizo, ki jo preživljajo podjetja. Menil je, da podjetja bolj občutijo izdatke za dra-ginjsko doklado, ki stalno narašča zaradi velike draginje. Pri tem je dodal, da sindikati nasprotujejo zamrznitvi premične lestviče, da pa bi se dalo govoriti o draginjski dokladi, ki jo dobivajo uslužbenci z visokimi plačami. Lama je nato obsodil atentate na delovna mesta, in dejal, da ima to desničarski pečat, tudi če se skriva pod najrazličnejšimi imeni.
Tajnik CGIL je obširno govoril o pogajanjih za sklenitev najvažnejših delovnih pogodb in pojasnil, da je prišlo do sporazuma med vodstvom federacije in Confindustrio potem ko je federacija o tem razpravljala s sindikati posameznih strok. Menil je, da so bili vsi zainteresirani za čimprejšnji zaključek pogajanj o delovnih pogodbah.
Proti koncu je Lama govoril o gospodarskem položaju v državi, u-gotovil, da je trenutno v teku izboljšanje proizvodnje, ki pa ne temelji na trdni osnovi in- obstaja nevarnost, da se bo kriza v bližnji prihodnosti zaostrila, če ne bodo
rešena vprašanja gospodarske in socialnih reform, če ne bo poskrbljeno za večjo zaposlitev zlasti na Jugu.
Na vprašanje nekega časnikarja, ali bi se KPI v primeru, da bi prišlo do leve večine odločila za zgodovinski kompromis, ali za levo alternativo, je Lama odgovoril, da je sedaj zaželena najširša e-notnost med vsemi demokratičnimi silami.
Vrednost lire
RIM, 13. — Lira je že dva dni zaporedoma ohranila svojo vrednost na okrog 850 lir za dolar. Tako v Rimu kot v Milanu menijo, da je to zelo pozitivno in da ta vrednost ustreza dejanskemu gospodarskemu položaju v Italiji. Tudi danes se je pojavilo na menjalnih trgih mnogo uvoznih podjetij, ki so kupovala predvsem dolarje. To je povzročilo, da se je v zgodnjih dopoldanskih urah dolar prodajal tudi po 858 lir. Kmalu nato pa so se pojavile tudi večje ponudbe tujih valut, kar je umirilo trg.
Napovedana stavka hotelskih uslužbencev
RIM, 13. — Hotelski uslužbenci so sklenili, da bodo 30. in 31. maja stavkali 48 ur; 24 ur pa bodo stavkali uslužbenci vseh javnih lokalov. Stavka je v zvezi s prekinitvijo pogajanj za obnovitev nove enotne delovne pogodbe.
en krepki udarec, da ne bodo tisti, ki bodo vodili njeno politiko po 20. juniju, v stanju nadaljevati po poti kontrapozicije. čelnega spopada in žolčnega protikomunizma.
Nato je Berlinguer dejal, da bo treba po volitvah, vsaj za nekaj let, ustvariti enotno solidarnost v vsej državi in prepričati ljudi, da se izplača vložiti vse napore, da se da državi novo, demokratično, e-notno ter politično in moralno zdravo vodstvo. Ko je govoril o programu za bližnjo prihodnost, je taj nik KPI izjavil, da Italija ne more več nadaljevati po dosedanji raz vojni poti, da se mora njena zunanja politika razvijati v Sredozemlju, Evropi in v svetu na osnovi pobude popuščanja napetosti in miru. obenem pa mora dati svoj prispevek pri gradnji novega mednarodnega gospodarskega reda v svetu.
«To stališče — je poudaril Berlinguer — predvideva, da Italija ostane v Atlantski zvezi in v NATO tudi v primeru sodelovanja KPI v vladni koaliciji: menimo, da bi vsako drugačno stališče odprlo nova. težja vprašanja, saj bi enostranski izstop iz enega od dveh blokov škodljivo vplival na napore za popuščanje napetosti in bi se povzročil razkol med italijanskimi demokratičnimi strankami.»
V bistvu je tajnik KPI v svojem programskem predlogu poudaril, da bi morala vlada, ki bo nastala po volitvah, v prihodnjih letih skrbeti za zdravo gospodarstvo, za učinkovito demokratično vladanje in za učinkovit ter napreden razvoj družbe.
Zato je Berlinguer predlagal sestavo široke, enotne koalicije, ki bo odprta vsem demokratičnim silam, se pravi začasno, toda trdno zavezništvo med demokratičnimi strankami, ki bodo pripravljene skupaj delati v državi, v parlamentu in v vladi za ozdravitev gospodarstva in za družbeno prenovitev.
«M; se ne odrekamo osnovni strategiji zgodovinskega kompromisa — je dejal Berlinguer — naš predlog je nekaj stvarnega in ustreza nujnim potrebam sedanjosti. To kar predlagamo je vlada, ki bo slonela na najširšem dogovoru. Potem ko bo ta vlada opravila svojo izredno nalogo, naj bi posamezne stranke odločile, kako naj bi se nadalje razvijala politika in kakšne perspektive predlagat; Italijanom po izhodu iz krize. Prišel je čas, da je treba krizo premostiti, če se hoče to doseči, je treba poiskati rešitev na vladni ravni.»
Vodstvo krščanske demokracije pa se še vedno ukvarja s predlogi kandidatur vidnih političnih in gospodarskih osebnosti. Tajnik Zaccagnini se je danes sestal z mlajšim bratom Agnelli in z njim govoril o kandidaturi za senatorja v Piemontu. Umberto Agnelli je izjavil, da je sporočil Zaccagnmiju svojo razpoložljivost za kandidata na demokrščanski listi. Agnelli naj bi kandidiral v volilnem okrožju Pinerolo. Nekateri voditelji KD, kot na primer Donat Cat-tin se ne strinjajo z Agnellijevo kandidaturo.
Julijsko krajino, kjer se bo sestal z zastopniki šolskih oblasti, da bi skupaj preučili položaj. V preteklih dneh sta bila v naši deželi dva inšpektorja, ki sta določila, kateri so najnujnejši posegi na področju šolstva.
Osem dni po potresu
Vi OEM, 13. — Medtem ko se zemlja v Furlaniji-Julijski krajini še vedno trese, zadnji sunek, 65. po vrsti od prejšnjega četrtka, je tržaški geofizikalni zavod zabeležil ob 14.05 in je imel jakost 5,5 stopinje Mercallijeve lestvice, je videmska prefektura sporočila začasne podatke o položaju na prizadetem področju. Trenutno deluje 790 gasilcev, 8500 vojakov, 1600 karabinjerjev, 1173 pripadnikov javne varnosti. Sporočili so tudi število tistih, ki so našli prostor v šotorih, ki pa se bo v prihodnjih dneh po vsej verjetnosti še povečalo, saj iz dneva v dan ugotavljajo, da je čedalje več hiš poškodovanih. Doslej je 82 tisoč 300 oseb našlo zavetišče pod šotori, več kot 20 tisoč pa so v hišah, ki jih potres ni porušil. 10.300 oseb je še brez strehe, nekaj tisoč srečnežev pa so nastanili v železniških vagonih v nekaterih postajah. V prihodnjih urah bi moralo iz Združenih držav priti 150 tisoč šotorov. ki bodo delno olajšali težave prizadetim prebivalcem.
Objavili so tudi poročilo po posameznih koordinacijskih središčih, razen huminskega in majanskega.
San Daniele: manjka še 1500 prostorih pod šotori.
Cerna: manjka približno 100 šotorov v Čenti, 20 v Nemah, Povolet-tu, Ahtnu in Tricesiihu. Zdravstveno stanje je zadovoljivo, živil je dovolj, urejujejo higienske naprave v bližini šotorišč.
Tolmeč:	v tukajšnjih občinah
manjkajo povsod prostori. Iz Villamezza so preselili 500 prebivalcev v Paularo, kjer so postavili posebno šotorišče.
Osoppo: šotorov je dovolj, izselili pa so prebivalstvo iz krajev Braulins in Peonis, zaradi usada, ki je ogrožal obe vasi,
Na Bili (Resiutta); potrebujejo dva velika šotora, da bi v njih u-redili občinske urade za Ravenco in Dunjo.
Spilimbergo: tudi tukaj primanjkuje nekaj šotorov, kjer naj bi našli zavetišče ljudje, ki so se morali izseliti, potem ko so izvedenci u-gotovili, da so postali njihovi do movi nevarni.
Prelepa, vendar odročna Rezija, ki hovito opustošil, je eno potresnih področij.
pa oddaljena in jo je potres stra-od zadnjih v katero je pri-
šla pomoč, zaradi česar je bilo v prvih dneh prizadeto prebivalstvo dejansko prepuščeno samo sebi, če iz-
vzamemo prizadevanje orožnikov krajevnih postaj. Vse kaže pa, da je po začetnem kaosu reševalni stroj končno stekel s potrebno koordinacijo in da je uradna pomoč dosegla tudi dolino reke Bile, kamor bo med drugim v prihodnjih dneh prispela
mehanizirana nemška reševalna kolona. Danes bosta v opustošene vasi prispela ludi dostavna vozila s najnujnejšimi potrebščinami, ki jih zbirajo v Dijaškem domu. Na sliki: opustošene Osojane.
(foto Janko Furlan)
RllllllllllllllllllliailllllllllllUlllllllllllllllllllllHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllJllUliiiiiiiiil
BENEŠKI SLOVENCI HOČEJO OSTATI NA ZEMLJI. NA KATERI SO SE RODILI
Odločna zahteva po takojšnji obnovitvi porušenih naselij v Karnajski dolini
V Viškorši in v Brezju so pripravljeni na zaeelek popravil poškodovanih stavb - Še vedno primanjkuje šotorov
Karnahta divje dere po' 'dritr soteske, po kateri me vodi pot v tiste kraje Beneške Slovenije, ki jih je potres najhuje prizadel. Teden dni je že minil od večera 6. maja, ki je bil tako usoden za te lepe kraje. Prvič se peljem po tej dolini in pozornost moram posvečati predvsem cesti, kajti zemeljski usadi so povzročili ogromno škode. Skale ob robu ceste, luknje v asfaltu in razbitine železne ograje spominjajo na potres. Kljub temu pa se tu pa tam lahko ozrem okoli sebe in občudujem naravo, ki je s tolikšno lepoto obdarila te sicer zelo revne kraje.
Cesta se začne počasi vzpenjati, čedalje bolj strma in vijugasta postaja, ko se približujem Viškorši.
Vasica, za katero je marsikdo izmed nas slišal sedaj, ko jo je potres potisnil v ospredje pozornosti. Peljem skozi vas, ki izgleda popolnoma mrtva. Cesta je prazna, nobenega glasu ni od nikoder. Le tu, pa tam se sliši čivkanje vrabč-
■iiiiiiiiiiiKuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiMiiiiimmiiMHimiiituiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiii
Vse jim je uničil potres
Tudi v Viškorši, šol v ostalih unič enih beneških vojaške kuhinje skrbijo za prebran o prebivalstva,
in furlanskih krajih, (foto Janko Furlan)
kov. Prav na koncu vasi pred zadružnim hlevom, so postavili šo tore. Z velikimi napisi so označene ključne točke taborišča: kuhinja, šola, operativni center, ambulanta. Vse deluje v najlepšem redu, kot da bi bilo prebivalstvo že dolgo časa navajeno na tako življenje. Prišel sem prav ob uri kosila, ki ga pripravljajo vojaki. Skupinica kakih petnajstih mož ima polne roke dela, saj mora skrbeti za več kot dvesto ljudi. Za kosilo so včeraj pripravili špagete z maslom in golaž s krompirjem. Iz obrazov lahko razberemo, da je hrana kar dobra in td mi tudi potrdijo nekateri prebivalci. Mlad narednik poveljuje skupini vojakov, ki se bavi s kuhinjo. «Sedaj še nekako gre, mi pravi, huje je bilo v prvih dneh. ko smo morali pripraviti dvakrat več obrokov.» Nekoliko začudeno ga pogledam in takoj uvidi, da ni bil dovoli jasen. «Veliko število izseljencev se je za nekaj dni vrnilo domov in morali smo-skrbeti tudi za njih.» .Zanima ;(ne, kako je . s ,šotori. Narednik, ki nosi veliko odgovornost, saj je najvišji predstavnik oblasti v vasi, meni, da bi potrebovali še nekaj šotorov, v katere bi lahko spravili stvari, ki jih domačini odnašajo iz hiš v strahu pred novimi potresnimi sunki. «Vendar pa je tukaj zelo dobro organizirano,» pravi, «marsikje drugod je slabše.» Pri skupini domačinov se pozanimam, kje so pogoji slabši in nekdo se z očmi uzre v nasprotno stran doline. «V Brezju» mi rečejo.
Pot pod noge, torej, ali bolje pod kolesa in že sem namenjen v Brezje. Spustiti se moram na dno doline, nadaljevati pot do Tipane in se povzpeti po ozki in strmi cesti visoko v hrib. Tudi tu je opaziti sledove številnih usadov in plazov. Pot je precej dolga, večji del ni asfaltiran in šele kake četrt ure kasneje zagledam pred seboj lepo vasico. Skupina hišic, ena poleg druge, sredi njih cerkev z nizkim zvonikom, ki nekoliko spominja na romanski slog. Že od daleč zagledam številne ruševine, ko pa se približam vasi, ugo to v m, da tudi tukaj ni več kaj reševati. Razen ene ali dveh hiš bo treba vse porušiti, tudi cerkev. «Samo čudež jo drži pokonci,» pravi ženica, ki jo srečam na trgu. • «Še en lažji potresni sunek in se bo zrušila.» Pozanimam se,, kako je v vasi. «Oh, sedaj je dobro,» vsi potrdijo. Šotore imamo, hrane imamo tudi dovolj. Misliti bomo morali na obnovo.» Vse stavbe v vaši so močno poškodovane, nekaj pa se jih je zrušilo. Ženica, s katero sem najprej spregovoril, me pelje za cerkev in pokaže ruševino. «Poglejte, to je bil moj dom. Iz ruševin smo izkopali mojo mater, na srečo ni utrpela nobene poškodbe,» mi pravi, delno v domačem narečju in delno v italijanščini.
Na trgu sta parkirana avtomobila z genovsko registracijo. Sinova sta prišla po starše, da ju odpeljeta s seboj. «Ampak to bo le začasno,» pravijo vsi, «vrnili se bomo v svojo rojstno vas.» Prej jo bo treba obnoviti, menim, in vsi mi potrdijo: «Seveda, za delo bomo po-skrbeli sami. Le sredstva naj nam
V okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa v Beneški Sloveniji smo včeraj prejeli še skoraj 2 milijona lir. Skupni doslej zbrani znesek je dosegel
12 MILIJONOV LIR
Nabiralna akcija se še vedno nadaljuje in obveščeni smo, da so samo na Proseku zbrali nad milijon in pol lir.
Podroben seznam darovalcev objavljamo na zadnji strani.
dajo. pa bo naš kraj popolnoma obnovljen.» Nekdo pa še pripomni: «Res je, da je v dolini škoda mnogo večja: tudi mnogo žrtev je bilo, medtem ko se je pri nas vse izteklo brez ranjencev. Kljub temu pa morajo pomagati tudi nam. Ne smejo nas pozabiti, kajti tukaj smo se rodili in tukaj hočemo ostati.»
BOJAN BREZIGAR
Položaj v nekaterih šotorišč.h, kjer so našli zavetišče prebivalci potresnega področja, je poslal v zadnjih urah še bolj dramat,-čen. Dež, ki lije že nekaj ur, je razmočil tla, tako da je ponekod blato zelo visoko, obenem pa je okrepil tok nekaterih rek, ki ogrožajo šotorišča. Še zlasti v Reziji in pri Fluminu je položaj zaskrbljujoč. Govorijo celo o možnosti, da bi utegnili piebivalce nekaterih šotorišč izseliti.
Prizadeto področje je obiskal tudi podpredsednik ZDA Nelson Rockefeller, ki je izrazil občudovanje nad zadržanjem prizadetega prebivalstva, ki se ni prepustilo samoobžalovanju, temveč konkretno misli na bodočnost ri na obnovitev.
Na včerajšnjem zasedanju centralnega komiteja KPI je tajnik Beri nguer imel poročilo o politiki komunistične partije po volitvah 20. junija. V njem je tajnik KPI poudaril potrebo po sestavi široke in enotne vladne koalicije, ki naj bi združevala vse napredne in demokratične stranke, vključno KPI, in ki naj bi imela nalogo vladati do premostitve hude gospodarske krize. Berlinguer je v bistvu dejal, da bi morala vlada, ki bo nastala po volitvah, skrbeti za zdravo gospodarstvo, učinkovito in demokratično vladanje
Pariamentarna komisija za raz-čiščenje Lockheedovega škandala je iz svoje srede izbrala devetčlansko odposlanstvo, ki bo v doglednem času odpotovalo v ZDA, da zasliši vrsto oseb vpletenih v afero. V nasprotovanju s predlogi socialistov in komunistov, naj bi odposlanstvo sestavljali tehniki, bo delegacija, izrazito politične narave — krščanski in socialni demokrati, ki so pri vsej zadevi najgloblje zagazili, hočejo biti pač prisotni pri slehernem zasliševanju.
TRŽAŠKI DNEVNIK
14. maja 1976
DELO DEŽELNIH ORGANOV Zfl POMOČ PRIZADETEMU PREBIVALSTVU ZARADI POTRESA
Po prvih posegih je sedaj na vrsti vprašanje obnove prizadetih krajev
Zadovoljstvo deželne uprave zaradi vladnega ukrepa • Ugotavljanje škode na industrijskem, trgovskem in obrtniškem področju - Opozorilo pred špekulanti
Vsi organi deželne uprave so na delu za organizacijo pomoči prebivalstvu Furlanije. Poleg posegov za najbolj nujno pomoč pa stopa sedaj, sedem dni po katastrofalnem potresu, v ospredje vprašanje rekonstrukcije prizadetega področja. S tem vprašanjem se je včeraj ukvarjal deželni odbor,
V središču pozornosti je bil predvsem vladni ukrep, ki daje na razpolago 332 milijard lir za obnovo prizadetih krajev videmske in por-denonske pokrajine. Predsednik odbora Comelli je ta ukrep pozitivno ocenil predvsem zaradi tega, ker v veliki meri osvaja predloge deželne in ostalih krajevnih uprav. Pozitivno je tudi dejstvo, da vladni ukrep nalaga deželi, krajevnim ustanovam in predvsem občinam skrb za rekonstrukcijo dežele in za obnovo produktivne dejavnosti in torej tudi odločitev, kako uporabiti denar, ki ga je dala na razpolago država.
Na včerajšnji seji so posamezni odborniki podali tudi poročila o položaju na prizadetem področju. Odbornik Romano je dejal, da zdravstveni položaj za sedaj ne vzbuja skrbi po zaslugi pravočasnih posegov, pa tudi požrtvovalnosti vseh zdravniških struktur naše dežele. Odbornik Romano je poročal o škodi, ki so jo utrpela stanovanjska poslopja in o nujnih ukrepih na tem področju. Odbornik Mauro je imel poročilo o urbanističnih problemih na prizadetem področju, odbornik Del Gobbo pa o položaju na kmetijskem področju in o akciji za reševanje živine. Končno je odbornik Stbpper poročal o sestankih, ki jih je imel v videmski in porde-nonski trgovinski zbornici, ter nato orisal možnosti takojšnjih posegov za čimprejšnjo obnovitev delovanja industrijskih, trgovskih in obrtniških podjetij.
Deželni odbor je tudi sklenil u-stanoviti poseben koordinacijski u-rad za koordinacijo deželnih posegov ter je končno poveril odbornikoma Romanu in Bertoliju nalogo, da vzdržujeta stalne stike z izrednim vladnim komisarjem Zamber-lettijem.
Od danes pa bodo na pobudo deželnega odborništva za industrijo in trgovino začele z delom posebne o-perativne ekipe, ki bodo obiskale prizadete občine in ugotavljale škodo, ki so jo utrpele trgovinska, industrijska in obrtniška dejavnost. Med drugim bodo preglèdali vse trgovine, javne lokale, bare, restav-račije, hotele, bencinske črpalke, prodajalne tobaka in časopfšbv, mline in pekarne ter skladišča za prodajo na debelo.
Glede obrtništva naj omenimo, da za ta sektor neposredno skrbi deželna ustanova za razvoj obrtništva — ESA, ki je včeraj zagotovila, da je popolnoma na razpolago prizadetim obrtnikom. Tehniki u-stanove bodo v najkrajšem času o-biskali vse občine, ki jih je potres prizadel, da bi ugotovili škodo, ki so jo utrpela obrtniška podjetja, in potrebe posameznih obrtnikov. ESA poziva tudi vse obrtnike, ki bi jih potres hudo prizadel, naj stopijo v stik s sedežem ustanove v Vidmu, Ul. Venezia 100, telefonska številka 54566.
žal pa moramo ugotoviti, da so tudi taki ljudje, ali celo organizacije, ki se skušajo okoristiti s tragičnim potresom. Deželno odborništvo za šolstvo in kulturne dobrine namreč opozarja, da so nekatere tvrdke, ki se bavijo z nepremičninami, že
poskusile kupiti od lastnikov poškodovana poslopja zgodovinske ali u-metniške vrednosti. Po drugi strani pa so nekateri starinarji in prekupčevalci z umetninami poslali na prizadeta področja svoje ljudi, ki se skušajo na bolj ali manj prikrit način polastiti umetnin in raznih umetniških predmetov. Zato deželno od-bomištvo opozarja vse lastnike in imetnike premičnin ali nepremičnin umetniške ali zgodovinske vrednosti, naj zelo previdno ocenijo morebitne ponudbe, poleg tega pa poudarja, da je treba morebitno prodajo sporočiti ministrstvu za kulturne dobrine, kot to določa vsedržavni zakon iz leta 1939. Odborništvo končno poziva vse tiste, ki bi karkoli vedeli o dejanjih v škodo zgodovinskega in umetniškega bogastva Furlanije, naj to sporočijo deželnemu centru za katalogizacijo zgodovinskega in umetniškega
bogastva v Vidmu, Ul. Manzini, tel. 27-186. Slednji bo poskrbel za morebitno prijavo posebnemu karabinjerskemu oddelku ali pa deželnemu nad-zomištvu za spomenike.
Minister Malfatti danes v naši deželi
Danes bo obiskal našo deželo minister za šolstvo posl. Malfatti. V Vidmu in v Pordenonu se bo sestal z didaktičnimi ravnatelji in z ravnatelji srednjih šol, pomemben pa je predvsem sestanek s predsednikom deželnega odbora Comellijem, s katerim bo razpravljal o izvajanju tistega dela ukrepa v korist žrtvam potresa, ki zadeva šolstvo.
PREDVOLILNO DELOVANJE V DOKAJŠNJEM ZATIŠJU
Doslej le štiri stranke objavile kandidatne liste
Za socialista bo med drugimi kandidiral tudi Dušan Košuta
Predvolilno delovanje političnih strank se zelo počasi razvija, saj so le štiri stranke doslej izbrale svoje kandidate za poslansko zbornico in senat. Komunistom, Slovenski skupnosti in indipendentistom so se včeraj pridružili še socialisti, medtem ko še niso uradno določeni kandidati krščanske demokracije in manjših «laičnih» strank.
Vsedržavno vodstvo PSI je včeraj ratificiralo kandidatno listo za poslansko zbornico in dve senatni okrožji tržaškega volilnega okrožja. Za poslansko zbornico bodo kandidirali Gioacchino Tringale, član CK in deželnega tajništva stranke, Sabina Benedetti - Haglich, ki vodi pokrajinsko komisijo za probleme žensk, nato Slovenec Dušan Košuta in končno arh. Luciano Semera-ni, voditelj pokrajinske gospodarske komisije. Kandidat za prvo senatno okrožje (mestno središče) je Ferdinando Gobbato, član zdravstvene komisije, za drugo okrožje pa Roberto Kervin, voditelj so-
POBUDE ZA POMOČ ŽRTVAM POTRESA
Velikodušen odziv raznih organizacij na brezštevilne solidarnostne akcije
Tržaška hranilnica bo namenila eno milijardo lir - Tržaška trgovinska zbornica bo prispevala 15 milijonov Ur - Požrtvovalen in velikodušen prispevek delavstva
Solidarnostne akcije v pomoč žrtvam potresa se nadaljujejo vsepovsod. Nobena organizacija ni ostala ob tragediji, ki je prizadela številne kraje Furlanije, Beneške Slovenije in Rezije, križem rok. Predvsem moramo še enkrat poudariti izredno požrtvovalnost delavcev, ki niso le prispevali v denarju s tem, da so namenili štiri ure delovnih plač, v številnih tovarnah pa celo-
Poziv
Koordinacijski odbor SPZ in ZSŠDI za pomoč prizadetim zaradi potresa je med proučitvijo položaja v Beneški Sloveniji in Reziji ugotovil, da je poleg neposredne materialne pomoči potrebna tudi strokovna pomoč pri reorganizaciji življenjskih pogojev v beneških dolinah. V ta namen je bilo sklenjeno, da se organizirajo delovne skupine pod vodstvom izvedencev raznih strok, ki bi bile pripravljene, da gredo za nekaj dni na prostovoljno delo v Beneško Slovenijo in Rezijo. Odbor zato poziva, naj se prostovoljci javijo koordinacijskemu centru v Dijaškem domu v Trstu - Ul. Ginnastica 72 (tel. 722-246 ali 793-167). Posebno so potrebni delavci naslednjih strok: zidarji, tesarji, elektrikarji, mizarji, inštalaterji, bolničarji, socialni delavci, učitelji itd.
Ta pomoč bo sicer potrebna v bližnji in daljni prihodnosti, iz organizacijskih razlogov pa je nujno, da se že prej ugotovi, koliko delovnih sil bo na razpolago.
Koordinacijski odbor SPZ in ZSŠDI za pomoč prizadetim zaradi potresa
dnevne plače za pomoč prizadetim, temveč so organizirali tudi delavske skupine, ki so odpotovale iz našega
posebnih kreditnih zavodov v korist gradbenega sektorja, medtem ko bo pomoč hranilnic namenjena pred-
mesta v najbolj prizadete kraje in | vsem rekonstrukciji manjših podje-se z izredno požrtvovalnostjo lotile tij in obratov.
dela. Odziv delavcev na vabilo sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL za razne solidarnostne akcije je bil skratka popoln in velikodušen. Včeraj so odpeljali s tovornjaki veliko raznovrstnega blaga, ki so ga zbrali delavci v raznih tovarnah, v Seguala. Včeraj dopoldne je v prizadete kraje odpotovala tudi skupina tehnikov podjetja Stock, medtem ko je po sindikalni zvezi odpotoval včeraj v Humin velik tovor lesa (o-krog 12 kubičnih metrov), ki so ga prispevala razna izvozno - uvozna podjetja, ki trgujejo z lesom. S tem bodo lahko zgradili lope, ali kar je pač notrebno v prizadetih krajih.
Danes bo odpotovala večja skupina delavcev (okrog 50) tovarne Vetrobel, v prihodnjih dneh pa bo odšla na delo v porušene vasi Furlanije večja skupina delavcev ladjedelnice Alto Adriatico. Omeniti moramo, da se že od prejšnjega petka stalno izmenjujejo pri delu skupine podjetja Italsider.
Tržaška hranilnica bo namenila eno milijardo lir za pomoč žrtvam potresa. Na predlog njenega predsednika odv. Alda Terpina pa bodo tudi druge italijanske hranilnice konkretno prispevale k rekonstrukciji prizadetih krajev, kot so sklenili na zadnji seji Združenja italijanskih hranilnic, ki je bila predvčerajšnjim v Rimu. Na isti seji, ki se je je poleg odv. Terpina udeležil tudi generalni ravnatelj Tržaške hranilnice dr. Giordano Delise, so tudi imenovali ožjo komisijo, ki se bo sestala v Vidmu prihodnji ponedeljek, da bi konkretizirala predloge za čim boljšo uporabo skupne vsote, ki jo bodo zbrali med vsemi italijanskimi hrànilnicami. Komisija bo tudi preučila možne oblike posegov s strani
........................
Iz ©pustošene Karnije pod šotore pri Opčinah
Pomenek pred večerjo na prostem. Starejše tolaži nasmeh otrok.
Skupina vaščanov iz Trasaghisa, vasi kjer je potres terjal 20 smrtnih žrtev, se je začasno nastanila pod šotori v kampingu «Campeggio Club» pri Obelisku na Opčinah. Pod platneno streho in v prikolicah se je nastanilo okrog 40 ljudi, predvsem žensk in otrok. Vmes pa je tudi nekaj starejših oseb. Moški so raje ostali na kraju nesreče, ker so tam bolj koristni. Pobudo za tako obliko pomoči so dali nekateri člani kluba sami, ki že od sinoči, ko so prispeli prvi gosti, nesebično pomagajo. Ljudem nudijo vse, od šotorov do hrane, ki so jo zbrali sami. V trenutku ko to pišemo primanjkuje le nekaj dobrih šotorov, da bi omogočili ljudem bolj ugodno bivanje. Zdaj so namreč nameščeni v zasilnih šotorih.
Vsekakor se solidarnostna akcija
nadaljuje, zato ni bojazni, da bi v prihodnjih dneh zmanjkalo najnujnejših stvari.
Posebej razveseljivo je dejstvo, da se je pri nudenju pomoči izkazala predvsem mladina.
Delavci, študentje, dijaki so kar tekmovali med seboj v postavljanju šotorov, prenašanju tovorov in razdeljevanju hrane. Kako bo v prihodnjih dneh v taborišču? Morda že jutri, seveda če bodo na razpolago primerni šotori, bodo postavili na igrišču kampinga posebno taborišče, tako da bi celotna vaška skupnost živela skupaj. Zdaj so namreč šotori postavljeni po celem kampingu.
Skoraj ob mraku, ko je pritiskal hlad, smo obiskali taborišče. Pred zasilno streho je stala gruča ljudi,
, ki so molče zrli predse, na obra-
zih pa jim je ležala še vedno senca preslanega strahu. Izgubili so vse. Med njimi zidar z ženo in otrokom. 23 let je garal v Franciji, da si je lahko uredil dom. Zdaj bo začel znova. Učitelj, ki mu je potres podrl šolo. Že jutri se bo vrnil, da zbere učence. Stara nona v črnem se zbegano ozira naokoli. To so posebni ljudje, ki neradi govorijo o sebi. Skoraj nerodno mi je, ko se jim približam in jih zmotim v njihovem premišljevanju. Skromni in ponosni so, da jim je treba pomoč skorajda vsiliti. Zdaj se še boje novih potresnih sunkov, zato so tudi odklonili nastanitev v hotelu ali v begunskem taborišču in so raje ostali pod platneno streho. Na tiho pa že mislijo na vrnitev pod Monte Amariana, kjer si bodo postavili novo vas.
cialistične svetovalske skupine v tržašem občinskem svetu.
Kandidatno listo KD bi morali objaviti že danes zvečer ali jutri. Za sedaj je gotova le ponovna kandidatura posl. Belcija, ni pa še znano, kdo bo drugi glavni kandidat namesto dolgoletnega poslanca Bologne. Za senat naj bi kandidirala industrijec Roberto Hausbrandt, ki je postal še posebno popularen po neuspelem poskusu ugrabitve, ter prof. Anita Slatti, bivša občinska svetovalka.
Prav tako še niso objavili svojih list socialdemokrati, republikanci in liberalci, ki še vedno čakajo na sklepe vsedržavnih vodstev v zvezi z morebitnimi skupnimi kandidaturami za senat, kar jasno pogojuje tudi izbiro kandidatov za poslansko zbornico.
V solidarnostno akcijo se je vključila tudi tržaška trgovinska zbornica, ki je sklenila nameniti 15 milijonov lir za obnovo industrijskih in gospodarskih objektov, ki jih je potres uničil. Sklep je bil sprejet na zadnji seji odbora trgovinske zbornice, na kateri je predsednik Caidassi predlagal sklicanje sveta deželne zveze trgovinskih zbornic za koordinacijo posegov v korist manjših podjetij, predvsem trgovskega in terciarnega sektorja, saj za kmetijski in obrtniški sektor že neposredno skrbita ERSA in ESA.
Odbor je med drugim tudi obžaloval, da je tisk objavil netočne vesti o položaju cestnih in železniških povezav, kar vzbuja v tujini dvome v zvezi z delovanjem tržaškega pristanišča. Po podatkih trgovinske zbornice naj bi železniška proga Videm - Trbiž bila uporabna že v roku 15 do 20 dni, medtem ko je za sedaj potniški promet preusmerjen na progo Videm - Gorica - Nova Gorica, blagovni promet pa mimo Brennerja ali Opčin, kar zagotavlja reden pritok in odtok blaga med tržaškim pristaniščem in mednarodnimi tržišči. Tudi državna cesta štev. 13, ki pelje v Trbiž, je prevozna končno pa je tudi naftovod SIOT že 11. maja ponovno začel s črpanjem.
Deželna zveza za trgovino in turizem je včeraj sporočila, da je vsedržavna zveza za trgovino in turizem sklenila zvišati začetno vsoto, s katero je odprla nabiralno akcijo med trgovci po vsej državi, z 10 na 200 milijonov lir. V Trstu nabira zveza prispevke v Ul. S. Nicolò 7.
Med številnimi pobudami naj omenimo še pobudo koordinacijskega centra za demokratično upravljanje šole v Trstu, ki je pozval vse šolske svete, šolnike, ravnatelje ter vse papirnice in knjigarne, naj zbirajo knjige za osnovne in srednje šole, zvezke, pisala, barvice in druge šolske pripomočke, ki so potrebni za obuditev in ureditev šolskega življenja v prizadetih krajih.
Pokrajinsko vodstvo Združenja družin s posinovljenci in poverjenci je v posebnem poročilu izrazilo pripravljenost. da v sodelovanju s krajevnimi ustanovami pomaga, da bi zagotovila otrokom iz prizadetih krajev primemo oskrbo in toplino. Združenje smatra, da ni nameščanje otrok po raznih zavodih najbolj primerna rešitev, pač pa da bi jih bilo treba začasno poveriti družinam, ki bi bile na to pripravljene.
Seja izvršnega odbora SSk
Včeraj se je sestal izvršni odbor Slovenske skupnosti pod vodstvom tajnika stranke Dolharja. Na dnevnem redu je bilo več vprašanj v zvezi s predvolilno organizacijo in tiskom. Prav tako pa je izvršni odbor Slovenske skupnosti razpravljal tudi o organiziranju in razpošiljanju pomoči prebivalstvu, ki ga je prizadel potres, še enkrat je bila izražena popolna solidarnost z vsem prizadetim prebivalstvom in z našimi beneškimi rojaki. Izraženo je bilo zadovoljstvo za nabiralno akcijo v okviru Slovenske skupnosti in Slovenskega dobrodelnega društva ter je bilo določeno, kako naj se ta pomoč izroči potrebnemu prebivalstvu.
V zvezi z grozilnim telefonskim klicem na liceju «France Prešeren» je odbor najostreje obsodil to dejanje, ki je očividno predvolilnega značaja in ima namen ustvarjati psihozo negotovosti in bojazni med prebivalstvom. Prav tako pa je pozval organe javne varnosti, naj zagotovijo primerno zaščito, ki bi onemogočila vsakršno nevarno provokacijo.
Cankarjeva proslava v Bazoviškem domu
V polni dvorani Bazoviškega doma je domače prosvetno društvo «Lipa» priredilo sinoči uspelo Cankarjevo proslavo. Ob tej priložnosti je prišlo do izraza sodelovanje med bazovsko mladino in gojenci Slovenskega dijaškega doma v Trstu, ki se je pokazalo tudi na Cankarjevi proslavi v Dijaškem domu.
Spored, ki ga je napovedovala Ksenija Kante, je obsegal več točk. Slavnostni govor je imela Silvana Peric, ki je podala lik našega velikega pisatelja in med drugim dejala, da se je rad družil z delavstvom našega mesta in bližnjih krajev, kot na primer Bazovice, kjer se je za nekaj časa ustavil in pridobil prijatelje ter z njimi preživljal prijetne večere.
Nato je domači mešani zbor «Lipa» pod vodstvom Evgena Prinčiča lepo zapel «V nove zarje», «Passe-rau», «Pesem in «Zlat oblaček». Nastopili so tudi gojenci Dijaškega doma, ki so učinkovito podali dramo Hlapec Jernej in njegova pravica», ki jo je režirala Sonja Pečar. Lepo in uspelo proslavo je zaključil še zbor, ki je zapel «Jutranja», «Velike rožce moje» in Vrabčevo «Zdravico».
Righi razstavlja v «Costanzi» in «Lanterni»
Znani slikar Federico Righi se po treh letih ponovno predstavlja v svojem mestu, kjer je začel razstavljati -malone pred tridesetimi leti, saj je prvič priredil svojo o-sebnu razstavo v galeriji S. Giusto v Trstu koj po vojni, leta 1947. Umetnik živi in ustvarja v Rimu, vendar se njegove razstave tako rekoč vrstijo po vsej Italiji, pa tudi izven njenih meja. Za naše mesto je njegova razstava že nevsakdanji dogodek. Pravzaprav se trenutno Righi predstavlja v dveh tržaških galerijah hkrati. V razstavišču palače Costanzi sta mu veliko anttloško razstavo pripravili tržaška občina in mestni muzej Re-volteilu, hkrati pa umetnik razstavlja v galeriji «La Lanterna» v Ul. sv. Nikolaja 6.
V	palači Costanzi se Righi predstavlja antološko, vendar bi njegovo razstavo razdelili na ava ločena dela in sicer na «starega» Righila, ki ga že dolgo poznamo, ter na povsem novega, na Rigaija kateremu je osnovni motiv ženska, rekli bi raje žensko telo in ženska «intima». Federico Righi je nar mreč pol razstavišča v palači Costanzi napolnil z velikimi slikami na katerih je osnovni element ženska anatomija in žensko intimno perno. V ostalem delu galerije pa imamo starega, znanega Righija skozi dolga dolga leta. Po našem prepričanju nam je stari Righi ve liko bclj všeč kot novi, pa čeprav oceno o novem Righiju prepuščamo strokovni kritiki.
V	galeriji La Lanterna pa vidimo kar tri Righije. Ne bi se drznili reči, da gre za tri konkretno različne Righije, toda motivika je različna. Imamo nekaj starega Righija, nato pa zasnove ali osnove tistega Righija, ki v palači Costanzi predstavlja žensko motiviko. Gre za èrtele, večbarvne risbe, ki jih je nato razvil v velike oljnate podobe, ki jih imamo v palači Costanzi. V stranski sobici galerije «La Lanterna» pa je zanimiva serija 24 litografij v treh barvah, 'kjer je prav tako osnovni motiv zenska, ljubezen in vse, kar sem spada. Federico Righi je pripravil serijo 24 litografij za mednarodni center grafike v Saciletu ter za ziiriško «Arte». Menda je ta del razstave najboljši.
Razstava bo odprta do S. junija in je občinstvu na ogled po običajnem urniku galerij.
OBVESTILO
Obveščamo cenjene bralce, da imamo sedaj raznašalca tudi za področje Rocola, kjer so naročniki doslej prejemali naš dnevnik samo po pošti. Za nekatere naročnike v tem predelu smo že uredili tako, da jim bo dnevnik prinašal raznašalec ob zgodnjih jutranjih urah. Za sedaj smo zajeli Ul. Revoltella, Drevored Ippodromo, Ul. Lamarmora, Ul. Barison, Rocolsko cesto, Ul. Schiavoni, Ul. Cambon, Ul. Cergna in Ul. Bergamino.
Prosimo bralce ali naročnike, ki bi radi prejemali časopis od raznašalca in ki stanujejo na tem področju ali v njegovi bližini, da se javijo na naši upravi.
Uprava in uredništvo PRIMORSKEGA DNEVNIKA
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V počastitev stoletnice rojstva Ivana Cankarja
Jože Rode ■ Jože Vozny Ivan Cankar
V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL
Dramska lepljenka
Predstavo so pripravili:
Jože Rode dramaturg, Gustav Mahler glasba, Mira Sardoč jezikovno vodstvo Sergej Verč
režija, scena in kostumi Igralci:
Sergij Cerkvenič, Ksenija Dobrila, Darij Frandolič, Marina Gulin, Boris Kobal, Jasna Rodošek, Lidija Sosič, Sergej Verč Franc Meula vodja predstave Alenka Čepar šepetalka Aldo Pipan tehnični vodja
Predstave v dvorani PD «1. Cankar» - Ul. Montecchi 6.
Jutri, 15. maja, ob 20.30 - II. PONOVITEV.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA obvešča vse pevske zbore, ki bodo sodelovali na o-srednji Cankarjevi proslavi v Bazovici, da bo skupna vaja danes, 14. maja, ob 20.30 na prireditvenem prostoru v Bazovici.
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
Danes, 14. t.m., v znak žalovanja za prof. E. Ambrozetom, na dan pogreba, bo šola Glasbene matice zaprta.
Kino
La Cappella Underground 19.00 «Provaci ancora Sam». Igra Woody Alien. Barvni film. 21.30 «Casablanca». Igrata: Humphrey Bogart in Ingrid Bergman.
Ariston 16.30 «Don Milani». Barvni film.
Mignon 16.00 «San Babila ore 20, un delitto inutile». Režija Carlo Lizzani. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 « Rollercar, 60 secondi e vai!». Barvni film.
Fenice 16.00 «Per un pugno di dollari». Igra Glint Eastwood. Barvni film.
Excelsior 15.00 «Il mio uomo è un selvaggio». Igrata Ives Montand in Catherine Deneuve. Barvni film.
Nazionale 15.30 «Sandokan - 1. del». Barvni film. Kabir Bedi in Carole Andre.
Eden 16.30 «Kobra». Režiserja David Brown in Richard D. Zanuck. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 15.30 «Il comune senso del pudore». Barvni film. Igrajo A. Sordi, C. Cardinale, F. Bolkan, Cochi Pon-zoni. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «La moglie vergine». Igrata Edwige Fenech, Renzo Mon-tagnani. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 « Il secondo tragico Fantozzi». Igrajo Paolo Villaggio, Anna Mazzamauro in Liu Bosisio. Barvni film.
Capito! 16.00 «Bluff». Barvni film, v katerem igrata Anthony Qumn in Adriano Celentano.
Filodrammatico 16.30 «Il punto caldo». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Moderno 16.00 «Hindenburg». Igrata George Scott, Ann Bancroft. Barvni film.
Impero 16.30 «Il vizio di famiglia». Igrata Edwige Fenech, Renzo Mon-tagnana. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 15.30 «Professione reporter» Igrata: Jack Nicholson in Maria Schneider. Barvni film.
Astra 16.30 «Solaris». Igra A. Bama-cuk. Barvni znanstvenofantastični film.
Ideale 16.00 «La rossa maschera del terrore». Igra:	Christopher Lee.
Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Radio 16.00 «Di Tresette ce riè uno. tutti gli altri son nessuno». Igra George Hilton. Barvna kavbojka.
Abbazia 16.00 «Violenza sadica per dieci vergini». Igrata R. Hayama, J. Okazaki. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Volta (Milje) 17.00 «Un duro al servizio della polizia». Igra Jim Brown. Barvni film.
Mali oglasi
Slovenska kulturno - gospodarska zveza Krožek za politične in družbene vede «P. Tomažič» Krožek za politična in družbena vprašanja «H. Tuma»
priredijo
V NEDELJO, 16. MAJA, OB 15.30 V BAZOVICI
PROSLA VO 100 LETNICE ROJSTVA IVANA
CANKARJA
Govorili bodo:
FILIBERT BENEDETIČ MILOŠ KODRIČ BORIS RACE
V	kulturnem sporedu sodelujejo:
člani Stalnega slovenskega gledališča; združeni pevski zbori «Igo Gruden», «Lipa», «Vasilij Mirk», «France Prešeren», «Primorec», «Rdeča zvezda», «Slavec», «Slovenec», «Tržaški partizanski pevski zbor», «Fran Venturini», «Vesna», «Valentin Vodnik», «Tabor», «Fantje izpod Grmade» in moški zbor iz Divače; ter godbe na pihala iz Doline, iz Križa, iz Nabrežine, s Proseka in iz Ricmanj.
Športna in prosvetna društva vzhodnega Krasa priredijo ob tej priložnosti za mladino planinsko-orien-tacijski POHOD CANKARJEVE STOLETNICE od Trebč do Bazovice. Zbirališče bo ob 8.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
Na prireditvenem prostoru bo ob razstavi knjig tudi razstava del, ki so jih priznani tržaški slikarji poklonili za žrtve potresa v Benečiji in Reziji.
Še druge slikarje, ki bi radi sodelovali v tej akciji, vabimo, da oddajo svoja dela v Tržaški knjigarni.
V	isti namen so društva določila ves čisti izkupiček prireditve.
KIOSKI IN PROSTA ZABAVA
Gledališča
VERDI
Pod vodstvom dirigenta Gianfranca Masinija, katerega so pred kratkim imenovali za stalnega direktorja, bosta danes, 14. t.m., ob 21. (red A) in jutri ob 18. (red B) v Verdijevem gledališču dva simfonična koncerta. Kot solistka bo sodelovala violinistka Edith Peinemann in sicer v Brucho-vem koncertu št. 1 za violino in orkester. Spored obsega še eno Mozartovo simfonijo in peto šostakovičevo simfonijo.
Prodaja vstopnic pri blagajini gledališča Verdi (tel. 31-948).
SAG
Slovensko amatersko gledališče iz Trsta gostuje s predstavo Ivana Cankarja «V areni življenja sem stal» v ponedeljek, 17. t.m., ob 20. uri v kinodvorani v SEŽANI; s predstavo Daria Foja «Burkaški misterij» v torek, 18. t.m,, ob 20.30 v RICMANJIH (PD «Slavec»); v sredo, 19. t.m., ob 20.30 v DOLINI (PD «V. Vodnik»),
MOŠKI PEVSKI ZBOR TABOR OPČINE
vabi
na koncert
Moškega zbora « ZARJA » iz Trbovelj
ki bo jutri, v soboto, 15. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure. tel. štev. 732-627.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 14. maja BONIFACIJ
Sonce vzide ob 4.35 in zatone ob 19.28 — Dolžina dneva 14.53 — Luna vzide ob 20.24 in zatone ob 5.01.
Jutri, SOBOTA, 15. maja ZOFIJA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23,7 stopinje, najnižja 16,8, ob , j uri 20,6 stopinje, zračni pritisk W®'' mb stanoviten, veter 8 km na UJ° jugovzhodni, nebo oblačno, vlaga b odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 13. maja je v Trstu umr0 10 oseb.	. ,
Umrli so: 93-letna Emilia Lussic vd. Zamara, 14-letna Letizia Rance chi, 69-letna Angelina Luch vd. dali, 72-letni Pietro Del Conte. letna Amalia Rovner vd. Sontfne^ marni, 71-letni Luigi Costantini, letni Elio Tonchella, 64-letni GiuseP pe Bartole, 81-letna Anna Morelli v Nassutti, 73-letni Giuseppe Arbore.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) ,, Rossetti - Emili, Ul. Combi 19j Samaritano, Trg Ospedale 8;
Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Alabarda, Ul. delTIstria golon, Alla Minerva, Trg Giotti Ai Due Mori, Trg Unità 4.
Neri-
7; Gri-
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tei. 228-124; Bazovica: te • 226 165: Opčine: tei. 211-001: t)rosfp,' tei. 225-141; Božje polje - Zgonik: 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: sljan: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-1'31’
OGLASNA AGENCIJA išče dva mladeniča, po možnosti študenta, za akvizitersko delo. Dobri pogoji. Pismene ponudbe na: FERMOPOSTA PATENTE N. 22249 — 34100 Trst -Trieste.
NAGRADA v višini vrednosti (300 tisoč) najditelju mladega psa - hrta belega z rjavimi pegami. Pes, izgubljen na Opčinah 12. maja nosi ovratnico z medaljo štev. 2512. Telefonirati 755-021.
EQS33I29HHH
V	počastitev spomina prof. Inota Ambrozeta daruje Jadran Žerjal 20 tisoč lir za Glasbeno matico.
V	spomin na prof. Erminija Ambrozeta daruje družina Stojan Udovič 20.000 kr za Dijaško matico.
V	spomin na prof. Penka daruje odbor Združenja staršev trgovskega zavoda «Žiga Zois» 25.500 lir za Dijaško matico.
V starosti 82 let nas je zapustila draga mama, nona in Pra'
MARIJA PIRJEVEC vd. K0K0ŠAR
Pogreb bo danes, 14. maja. ob 16. uri iz hiše žalosti, Orlek št. 7, na sežansko pokopališče.
žalujoči: sin Vladi, hči Marija, snaha Milka, vnuka Oliver in Karel, vnukinja Olga, pravnukinje Laura, Silvija, Klavdija in Marta, pravnuk Renato ter drugo sorodstvo
Orlek, Opčine, Fernetiči, 14. maja 1976
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
ZAHVALA
Vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega moža in očeta
TONETA PENKA

se iskreno zahvaljujemo.
Posebna hvala ravnatelju dr. Seražinu, kolegom in dijakom Državnega trgovskega zavoda «Žiga Zois», ravnateljici dr. Abra^ movi in kolegom liceja «France Prešeren» ter številnim nekda^ njim učencem in prijateljem, ki so našega Toneta pospremili njegov poslednji dom,
Žaluj»"?, družina Penko
Ljubljana, Trst, 14. maja 1976
GORIŠKI DNEVNIK
PREDSINOČNJIM V OBČINSKI IZPOSTAVI NA OPČINAH
Razprava o občinskem proračunu v konzulti za vzhodni Kras
Konzulta je poslala občini še enkrat podroben seznam vseh zahtev in potreb v krajih vzhodnega Krasa - Nezadovoljstvo nad povišanjem davka na dovozni pas
V	občinski izpostavi na Opčinah se je predsinočnjim sestala rajonska konzulta za vzhodni Kras ter razpravljala o občinskem proračunu za finančno leto 1976. Konzulta je sestavila razne predloge, ki naj bi jih občinska uprava upoštevala pri dokončni določitvi proračuna. Gre predvsem za predloge, ki zadevajo razne nujnejše posege v krajih Vzhodnega Krasa.
V	nadaljevanju razprave je predsednik konzulte Zanmarchi prebral pismeno zahtevo staršev osnovnošolskih otrok italijanske narodnosti iz Bazovice, ki zadeva vprašanje prostorov ter samo delovanje te šole. Konzulta se je seznanila tudi s pismom vseh organizacij iz Trebč v zvezi z gradnjo industrijske cone na Krasu, ki ga je svoj čas že objavil naš dnevnik. Na koncu je predsednik prebral pismo, ki ga je konzulta poslala pravosodnemu ministru, prefektu in županu in v katerem poziva ministra, naj s svojim Posegom prepreči gradnjo zapora za mladoletnike na Padričah.
Člani konzulte so s precejšnjim Poudarkom obravnavali vprašanje znatnega povišanja občinskega davka na dovozni obcestni pas. Ta davek je v nekem primeru poskočil s 350 na 19.000 lir. Poudarjeno je bilo. da ta davek obenem neprav.čno bremeni v isti meri na primer bogatejšega trgovca kot lastnika hišice. ki se nemara preživlja le s skromno pokojnino. Poleg tega je občina naprtila davek tudi tistim Prebivalcem, ki dovoznega pasu sploh ne uporabljajo ali pa tisPm, ki ne stanujejo ob občinskih cestah. Konzulta je zato zahtevala °d občinske uprave zadevna pojasnila.
Glede občinskega proračuna so bili svetovalci konzulte mnenja, da je iz globalnih vsot in postavk težko razbrati konkretne pobude, ki jih občina namerava uresničiti v območju vzhodnega Krasa. Ravno tako ne izhaja iz spremnega gradiva nobena pomembnejša realizacija, za katere se konzulta že leta in leta zavzema.
Posebej so svetovalci poudarili Zahtevo, da bi v proračun vključili točno postavko za gradnjo novega Pokopališča na Opčinah, saj gre za
izredno pomembno vprašanje, ki ga občinska uprava že dolgo zavlačuje.
Konzulta je na koncu sklenila, da pošlje občini še enkrat podroben seznam že večkrat iznešenih zahtev in potreb, med katerimi so problemi razsvetljave, grezničnega o-mrežja, vzdrževanja cest in podobno.
Prošnja
koordinacijskega odbora društev iz Benečije
Društva v Beneški Sloveniji so ustanovila koordinacijski odbor za pomoč žrtvam potresa. Sedež koordinacijskega odbora je pri društvu «Ivan Trinko» v iČedadu.
Za zbiranje denarnih sredstev za pomoč žrtvam potresa je koordinacijski odbor odprl tekoči račun št. 1934 pri Banca Cattolica del Veneto v Čedadu.
Akcijo za zbiranje denarnih sredstev je začel tudi Novi Matajur na tekočem računu št. *415 pri isti banki.
Avstrijski minister v deželi za koordiniranje pomoči prizadetemu prebivalstvu
Avstrijski minister za socialno skrbstvo dr. Elfride Karl je dopotovala včeraj v našo deželo, kjer se je v Trstu in Vidmu pogovarjala s krajevnimi oblastmi o oblikah pomoči, ki jo Avstrija namerava dati za obnovo prizadetih področij videmske in pordenonske pokrajine. Odposlanka kanclerja Kreiskega se je v spremstvu avstrijske delegacije in italijanskega konzula na Dunaju Rossa Cicogna sestala s podpredsednikom deželnega odbora in odbornikom za trgovino in industrijo Stopperjem. katerega je med drugim seznanila z namenom avstrij-koordinira
moč, ki jo v teh dneh zbirajo razne avstrijske organizacije in krajevne uprave ter avstrijski Rdeči križ, ter da se dogovori z deželno upravo, kako naj bi zbrana sredstva najbolj smotrno uporabili. Podpredsednik Stopper se je zahvalil za pomoč in med drugim orisal ukrepe, ki so jih v korist prizadetemu prebivalstvu sprejeli tako deželni odbor kot rimska vlada.
Kako je z davkom na prehode za vozila
Občinski svetovalec KPI Dolfi Wilhelm je naslovil na župana Spac-cinija vprašanje, v katerem ga o-pozarja, da prejemajo te dni pre-bivalci v kraških vaseh pozivnice, naj plačajo davek na prehode za vozila. Davek je bil v zadnjem času močno povišan, tako da znaša ustrezna letna obremenitev za posameznika tudi do 50.000 lir. Svetovalec sprašuje župana, po kakšnih kriterijih je bil davek povišan takem razmerju, ali obstaja razlika med voznimi prehodi na Krasu in v mestu in ali ima prizadeti lastnik pravico, da se odreče ustrezni koncesiji.'
ske vlade, da koordinira vso po-
Najbolj slikovita reka naše okolice v resni nevarnosti
GLINŠČICA ČEDALJE BOLJ ONESNAŽENA
Iz tovarne «Grandi motori» se v njene vode neprestano odtakajo bolj ali manj strupene snovi - Potrebni so takojšnji ukrepi
Glinščica počasi umira. Najbolj slikovita reka v tržaški okolici, ki privablja na svoje strme bregove ljubitelje narave in izletnike in ki je znana tudi izven ozkih krogov našega mesta zaradi navpičnih skal, ki jo obdajajo in na katerih so že preizkusili svoje sposobnosti najbolj znani alpinisti ne samo iz Italije, pa tudi iz Jugoslavije in drugih držav, se počasi spreminja v onesnažen in smrdljiv potok.
Vzrok tega onesnaženja je znan: tovarna «Grandi motori» odvaja v reko vse mogoče, bolj ali manj strupene snovi, ki so že uničile vsakršno obliko življenja v spodnjem delu reke. Zadnjo epizodo tega onesnaženja so zabeležili pred nekaj dnevi, ko so nekateri prebivalci Doline obvestili krajevne občinske u-pravitelje, da vodno gladino pokriva debela plast ogljikovodikove snovi. Obveščena je bila tudi finančna straža, katere agenti so vzeli vzorce onesnažene vode in nato v spremstvu občinskega odbornika za zdravstvo obiskali tovarno «Grandi motori», da bi ugotovili vzroke onesnaženja. Kaže, da je do onesnaženja prišlo, ker je počila dovodna cev gorilnega olja, zaradi česar so takoj preprečili dotok olja v poškodovane cevi. Šlo je torej za nepred-vidlj'vo okvaro, ki bi sama po sebi niti ne vzbujala zaskrbljenosti, ko ne bi takih epizod bilo že toliko (pred slabim mesecem so na pri-
<ll>|lliiiiiiillmil||,|||m|,l„,lllillllli„,numi,   
USPELA AKCIJA KARABINJERJEV IN POLICIJE
Odkrili so tolpo, ki je kradla v zasebnih stanovanjih in avtih
Dvanajst jih je že v zaporu - Preiskava se nadaljuje
jih lahkovernih klientov. Tako so tatovi lahko izbirali svoje žrtve in brez večjih skrbi «obiskovali» njihova stanovanja. Pri tem pa jim je tudi pomagal s svojim strokovnim znanjem neki inštalater. Imena niso še znana, ker se preiskava pač nadaljuje in bodo verjetno stopili na prste še kakšnemu tatiču ter prekupčevalcu ukradenega blaga.
Preiskava se je začela pred desetimi dnevi, ko se je nabralo že nekaj prijav prizadetih, in zajema tukajšnje sumljive elemente, ker je bilo preiskovalnim organom kaj kmalu jasno, da ne prihajajo v Trst iz notranjosti države, kot tolpa, ki so jo odkrili pred nekaj meseci in je kradla kar na debelo.
mer spustili v reko večjo količino jonov železa).
Glavno nevarnost za Glinščico pa predstavljajo naravni odtoki iz to varne, ki niso posledica okvar, pač pa premišljena dejanja vodstva tovarne. O tem priča na primer dejstvo, da do takih odtokov navadno prihaja ob nedeljah ali pa v nočnih urah, ko je vsakršno nadzorstvo s strani občinske uprave praktično nemogoče. Pa tudi sicer je periodično nadzorstvo neučinkovito, ker se vzorci onesnažene vode jemljejo šele potem, ko je glavni tok strupenih snovi že mimo. Prav zaradi tega bi bilo treba uvesti stalno nadzorstvo, česar občinska uprava ne zmore. Prav tako bi bilo nujno potrebno, da bi v tovarni «Grandi motori» namestiti učinkovite naprave proti o-nesnaženju.
NAŠA SKUPNOST JE NUDILA ZA VETJE ŠESTIM ŽRTVAM POTRESA
V Dijaškem domu v Gorici so naši bratje iz Beneške Slovenije našli svoj drugi dom
Grozna noč, ki so jo doživeli pred enim tednom, se jim je vtisnila globoko v zavest Ostali so golih rok - Hrepenenje po vrnitvi v domači kraj
Agenti letečega oddelka kvestu-'n karabinjerji, zlasti s Proseka , . Opčin, so prišli na sled tolpi,
1 le kradla razne predmete in de-par v stanovanjih in avtomobilih. Jokava, ki jo vodi preiskovalni 0c*nik dr. Sergio Serbo, se nadalje, medtem pa so že zaprli 12 sum]jencev, med katerimi tudi dve er>ski in nekaj mladoletnikov.
Kot kaže, je bila tolpa dobro or-^nizirana, zlasti glede informacij-jAe službe. Tako je neka bolničar-^ i zaposlena v zasebni bolnišnici, jala informacije o navadah, r^stvenem stanju ali odsotnosti darejših ljudi. Druga je kot «ve-zevalka» marsikaj izvedla od
svo-
PRAZNIK POMLADI V IZOLI
15. in 16. maja Stereo plošča
GUBEC-BEG
ROCK OPERA
Spet je prišla nova pošiljka plošč, ki pa je rezer-yirana za naročnike: prosimo jih, da jo dvignejo, vedno sprejemamo prednaročila.
Ulica sv. Frančiška 20 — tel. 732-487
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza obvešča člane, da bodo njeni uradi izpolnjevali prijave dohodkov do 22. t. m., in sicer izključno članom.
Da ne bodo čakali zaman, naj imajo člani s seboj:
1. Kopijo lanske prijave (razen če je niso pustili v naših uradih), ali posestne liste za zemljišča in za hiše.
Davčne kartele (zadnje, ki so jih dobili).
Osebne podatke vseh družinskih članov.
Potrdila delodajalcev o lani izplačanih prejemkih (Mod. 101) a-11 pokojninah ter morebitnih izplačanih zaostankih ali odpravninah (Mod. 102), ali o otroških dokladah za kmete.
Podatke o avtih, ki jih imajo. Potrdila o dohodkih in stroških v zvezi z avtonomnim delom (morebitni prevozi za druga, občasna dela, itd.).
Uradi Kmečke zveze bodo poslovali v rednem poslovnem času.
Skupina šestih žrtev iz za-padne Beneške Slovenije je našla varno zatočišče in vso oskrbo v goriškem Dijaškem domu. Po treh prečudn nočeh na prostem ali v avtomobilih so končno legli v posteljo in se pošteno odpočili. Toda grozna noč, ki je pred enim tednom povsem spremenila njihovo življenje, je še vedno prisotna globoko v zavesti m se misli nanjo najbrž ne bodo znebili nikoli več. Zakaj tista noč predstavlja sedaj za večino izmed njih konec topline, ki jim jo je dajal zapeček, konec življenja v skupnosti, v soseščini dolgoletnih znancev in prijateljev. Spoprijemati se bodo morah z novimi nacuv' življenja, z novimi navadami, usti ar jati nova znanstva — sedaj, ko je šlo življenje po večini mimo n'ib in ko se na novo življenje tako težko privajajo
V bolniški sobi ženskega oddelka smo našli Marijo Cerno, mater našega dragega tovariša Viljema Cerna, Serafino Mizza in Agnese Cher, vse iz Barda. O tisti noči še vedno govorijo z grozo, ki jo je brati v očeh, v kretnjah. Zibanje tal, padanje korcev, tema, kriki ljudi, beg iz porušenih hiš, v katere ni bilo več povratka. Serafina Mizza, mati Franka Bobera, ki je pred 20 leti obiskoval Dijaški dom v Gorici, je bila takrat sama v hiši. Njen sin je bil v vasi. Ravno se je namenila v posteljo, ko se je steklenica na posteljni omarici zamajala. Kriknila je in se spustila po stopnicah. Luč je ugasnila in korci so padali s strehe. Zbežala je na piano in potem daleč od hiš, čimbolj daleč proč.
Agnese Cher pa je bila že v postelji in je med bobnenjem in padanjem korcev s strehe uspela v hitrici pograbiti haljo in copate ter zbežati. Z balkona je pred njo padel debei zid in nič ni manjkalo, da je ni pokopal pod seboj. Solze so ji prišle v oči, ko je opisovala svojo zgodbo. Toda njena nesreča se še ni končala s potresom, ki ji je razkril streho, da je iz spalnice videti nebo, ampak se nadaljuje proč od razrušenega bivališča, proč od domače zemlje.
«Manjka mi delo na njivi. Kdo bo poskrbel za krompir, ki začenja poganjati. Pogrešam delo po hiši, s katerim sem se kratkočasila,» je dejala Agnese Cher. Ko smo jo vprašali, po svojcih, je odgovorila, da jih nima, da je «vedrana», se pravi samska.
«Vedran» je tudi Ottavio Mar-chiol, eden izmed treh moških, ki so v Dijaškem domu našli svoj drugi dom. Počival je. Ob njem sta bila Garibaldi Del Medico, oče našega tovariša Dina Del Medica, in pa Moro Carlo.
Ottavio Marchio! prvega sunka sploh ni občutil, čeprav je bil zelo močan, in je zbežal iz hiše, ko je drugi sunek že porušil streho in
vključile v domsko življenje. Bolj zaradi sebe kot zaradi potrebe so se lotile pometanja okoli hiše, dela, ki so ga opravljale doma in bi bile nesrečne, če ga ne bi opravljale tukaj
Ob delu jim bledijo spomini na strašno noč. Ne čutijo več potresnih sunkov in jih tudi ne štejejo več; prvo noč so jih našteli 13. Toda z mislijo so v Benečiji, pri svojcih, pri sinovih, ki so ostali tam, da bi ob pomoči širše skupnosti zagotovili pogoje za vrnitev v rodni kraj, k varnemu zavetju ob domačem ognjišču, po katerem so toliki hrepeneli v emigraciji — in po katerem hrepenijo tudi sedaj vsi Benečani, ki so daleč od njega.
Pobude Triičanov v pomoč prizadetih
Tudi na Tržiškem se nadaljuje akcija, ki jo vodi občinska uprava, da bi nudila najnujnejšo pomoč po potresu prizadetim ljudem v naši deželi. Občina je že poskrbela, da je prizadetim dostavila prve tovornjake blaga, ki so ga zbrali med tržiškimi občani. Obenem so v raz-
nih tovarnah pripravili delovne brigade, ki bodo odšle v porušene vasi in pomagali tamkajšnjemu prebivalstvu pri odstranjevanju ruševin. Tako bo danes v prizadete kra je odšlo 40 delavcev Italcantieri, ki se bodo pridružili skupini, ki je na delu že nekaj dni.
Zaključen tečaj otroške telovadbe v Doberdobu
Včeraj se je v Doberdobu končal tečaj otroške telovadbe, ki je bil namenjen predvsem tistim učencem, ki bolehajo na mišicah, in sklepih. Gre za reden zdravstveni tečaj, ki ga že vrsto let prireja občinska u-prava ob sodelovanju zdravstvenih organov tržiškega območja. Letos je tečaj vodil profesor Stanislav Koja-nec iz Nabrežine in se ga je v treh izmenah udeležilo nad 60 otrok.
• Jutri popoldne ob 18. uri bodo v Tržiču v Ul. Verdi 48 odprli nov sedež mestne sekcije komunistične partije.
V GORIŠKI GALERIJI «IL TORCHIO»
Briška rojakinja je pričela slikati v daljni Avstraliji
Romana Favier - Zorzut razstavlja slike z motivi avstralske in briške pokrajine
Slikarka pred
Ko je Romana Zorzut, rojena v Biljani v Brdih leta 1930. odšla pred 25 leti čez lužo v daljno Avstralijo, si brez dvoma ni nadejala, da bo pričela slikati, da bo razstavljala v svoji novi domovini in da bo
»umili....................................................
UGOTOVITVE ZAVODA ZA SPOMENIŠKO VARSTVO
Ogromna škoda na kulturnih spomenikih na območju občin Tolmin in Nova Gorica
Porušiti bodo morali nekaj cerkev, v katerih so znamenite freske Skrb za izgradnjo hiš v breginjskem kotu v slovensko-beneškem slogu
Potres je povzročil občutno škodo na spomenikih v občinah Tolmin in Nova Gorica. Regionalni zavod za spomeniško varstvo v Novi Gorici, ki deluje na območju primorskih občin je prejšnji dan začel z ugotavljanjem škode na kulturno - umetniških objektih. Vsi strokovnjak! tega zavoda so skupno z direktorjem Emilom Smoletom pregledali nastalo škodo na cerkvah jp .drugib spomeniških objektih,, ter ugotovili, da je ta škoda ogromna in v nekaterih primerih celo nepopravljiva. Ker je sedaj še vedno treba najprej zagotoviti najnujnejše za življenje na potresnem, področju, je povsem razumljivo, da zaenkrat ni še mogoče začeti z neposredno akcijo za zaščito in popravljanje teh spomenikov.
Med drugim so ugotovili hude razpoke na cerkvah in freskah v bre-ginskem kotu, v Kobaridu ter na
novzročil raznnke v stenah Ko se območju Tolmina in Mosta na Soči. povzioc i razpoKe v stenan. Ko se , resne s0 poškodbe na celotnem
je zemlja za silo umirila, se Je | sporneniškem ^mpleksu na Kosta-
S torkove seje zahoduokraške konzulte
Konzulta za zahodni Kras je na torkovi seji razpravljala o predlogu za spremembo gradbeno - urbanističnega pravilnika splošnega občinskega regulacijskega načrta. Ob prisotnosti in sodelovanju nekaterih zainteresiranih prebivalcev ter dveh krajevnih geometrov so predlog dopolnili in odobrili, nakar ga bodo posredovali odborništvu za urbanistiko, ki se bo moralo o njem izreči.
Uvodoma je predsednik konzulte orisal potek solidarnostne akcije za pomoč žrtvam potresa, ki je opu-stošil del Furlanije, Beneške Slovenije ni Rezije. Tudi v prostorih konzulte na Proseku so namreč u-redili zbirni center, od koder so zbrane potrebščine odpeljali z vojaškimi tovornjaki v Videm.
vrnil po odejo. Drugega ni prinesel s seboj, ker ni bilo več varno prestopiti praga.
Kot smo rekli, so žrtve potresa našle v Dijaškem domu svoj drugi dom. Postopoma bo potrebno po-skrbeti za obleke, perilo, moški pribor za britje itd. Ženske so se že
njevici pri Novi Gorici, kjer so zelo poškodovane, komaj pred dvema letoma obnovljene freske. Porušiti bodo morali cerkev v Srednjem, ki je velikega spomeniškega pomena.
Posebno veliko škodo je potres povzročil v breginjskem kotu, kjer
je povsem uničil ali hudo poškodoval stanovanjske hiše, grajene v značilnem beneško-slovenskem slogu. Ta naselja bodo morali v celoti porušiti in že sedaj razpravljajo o obnovitvi nekaterih hiš, da bi ohranili značilni slog.
Sedaj, ko je bilo zagotovljeno najnujnejše za življenje, začenja tudi skrb za načrtno odpravo posledic potresa. Obstajajo dogovori o vključevanju vseh primorskih gradbenih podjetij v obnovo porušenega področja. Vse kaže, da bodo izdelavo načrtov in dokumentacij zaupali Projekt biroju v Novi Gorici. Anhovska cementarna in kombinat Meblo sta se že obvezala, da bosta na potresnem območju zgradila šest čajnih kuhinj, se pravi objektov trajnejše vrednosti. Poleg tega je anhovska cementarna pozvala vse cementarne v Jugoslaviji, naj prispevajo 2.000 ton cementa za obnovo porušenega stanovanjskega fonda. V akcijo se je nadalje vključila novogoriška podružnica Ljubljanske banke, ki je odobrila dve milijardi lir posojila nekaterim trgovskim podjetjem, da bi se založila z blagom. Ta sredstva bodo prejela podjetja Alp komerc v Tolminu, Primorje v Novi Gorici in grad-beno-komunalno podjetje Posočje v Tolminu.
POTRESNI SUNKI POVZROČAJO PANIKO
Kdaj bo občina plačala razlaščencem odškodnino?
Na nekaterih zemljiščih v Ul. Campanelle in Ul. Kobler so začeli s pripravami za gradnjo ljudskih stanovanj, ki jih predvideva področni načrt občine. Načrt predvideva seveda tudi razlastitev teh zemljišč, kar je občinska uprava tudi že storila. ^ Ni pa še izplačala odškodnine razlaščenim lastnikom, kar je do le-teh, posebno v sedanjem trenutku stalnega upadanja vrednosti lire, skrajno nekorektno. Občinski svetovalec KPI Tullio Morgutti je v zvezi s tem naslovil na odbornika za javna dela pismeno vprašanje, v katerem opozarja občinsko upravo na to neodložljivo obveznost.
DARUJTE
ZA ŽRTVE POTRESA!
V	sklad koordinacijskega odbora za zbiranje pomoči prizadetim v Beneški Sloveniji in v Reziji so bili včeraj zbrani naslednji prispevki.
Predsednica SPD Jožica Smet je skupno nabrala včeraj 203.000 lir. Darovali so: Milica Kogoj 10 tisoč, Andrej Kosič 20.000, Jožica Gravner 10.000, Marija Debenjak
5.000,	Marja Reščič 10.000, tiskarna Grafica Goriziana 30.000, prof. Silvan Križmančič 5.000, trgovina Bavcon 50.000, Vilma Bregant 10 tisoč, družina Gruden 5.000, Tončka Drašček 10.000, Lucija Bensa
3.000,	Cilka Waltritsch 10.000, družina Komic 5.000, družina Prinčič 20.000 lir.
V	pisarni Primorskega dnevnika sta bila nabrana naslednja prispevka. Kmečko - delavska posojilnica v Sovodnjah 100.000 lir, Ladi in Delka Dornik 50.000 lir.
Prosvetno društvo «Oton Župančič» v Štandrežu: družina Jožef Brajnik - Taniž 20.000, družina Vilko Nanut 25.000, Danilo Nanut 30 tisoč, Milan Pelicon 15.000.
Akcija se nadaljuje. Prosvetna društva v goriški občini obveščajo, da bodo nabirala po hišah danes in jutri.
svojimi deli
imela samostojno razstavo tudi v rodni deželi. Te dni ima namreč odprlo samostojno razstavo slik v galeriji «Il Torchio» v Ulici Ma-meli v Gorici. Ko smo se z njo v razstavni galeriji pogovarjali nam je povedala, da je pričela slikati pred 18 leti in da je doslej razstavljala na številnih skupinskih razstavah v Avstraliji. Imela pa je v raznih okrajih velemesta Melbourna tudi štiri samostojne razstave, pred nedavnim pa je sodelovala na skupinski razstavi slovenskih, poljskih in drugih slovanskih slikarjev na univerzi Monache. Po poklicu je bolničarka, poročena je s televizijskim asistentom Frančkom Favie-rom, ki je sicer rojen v Avstraliji, je pa francoskega porekla. Njena želja bi bila vrniti se v Evropo z možem in z otroki, vendarle šele ko bodo ti dokončali šole. Pri nas je že nekaj časa, v novo domovino pa se bo vrnila jeseni in upa, da bo dotlej še kje razstavila svoje slike.
V spremnem katalogu k razstavi je prof. Milko Rener o njenih delih zapisal takole:	«Na prvi pogled
zgledajo ta olja nekakšni izrezi pokrajine. ki srno jo že nekje videli, celo v ponovitvi. Toda če pobliže pogledamo te izreze, razberemo, da odseva iz njih občutek samote in domotožja, in da se ta občutek še bolj utemeljuje skozi različno odbrane krajinske poglede: kot da gre za nenapovedano romanje po čudovitih, a obenem grozljivih krajih, ki vzbujajo hkrati občutek skrivnostnega, nepredirnega in neizmerljivega prostora.
O stvari si bomo takoj na jasnem, če pomislimo, da gre za slikarko, ki se je rodila in zrasla pri nas doma, a se je vzgojila izključno v daljni Avstraliji.. . Očitno je slikarka Zorzutova v živo zadela nekatere značilne poteze tega (avstralskega) okolja prav skozi prizmo doživetja pokrajine. Nekoliko negotova pri izbiri izraznih sredstev, pa se je le odločila za oljnato tehniko, ki kaže, da ji je najbolj prikladna. V tem prelivanju barv je vezni in organizacijski element svetloba, in prav od nje zavisi vsebina prostorskega doživetja.»
-Kino
ESA na razpolage prizadetim obrtnikom
Potres, ki je zajel Furlanijo, Kar-nijo in Beneško Slovenijo je razdejal in porušil veliko obrtniških delat vnic, edini vir dohodka številnih ljudi, ki bodo morali pričeti vse znova. Tem bo priskočila na pomoč deželna obrtniška ustanova ESA, ki bo nudila svojim članom vso možno podporo, da bi v najkrajšem času premagali sedanje težave ter obnovili delavnice.
V okviru te akcije bodo tehniki ESA v prihodnjih dneh obiskali kraje, ki jih je potres razdejal, ter ocenili resnično škodo, ki so jo obrtniške delavnice utrpele. Ko bodo zbrali vse podatke, bodo sklepali, o obliki tehnične in finančne pomoči.
ESA obenem sporoča vsem obrtnikom, naj se za vsako pomoč o-brnejo do videmskega urada. Drevored Venezia 100. tel. 54-566.
Nenehni potresni sunki povzročajo tudi med Goričani precejšen preplah, tako da je živčni sistem postavljen pred hudo preizkušnjo. Še posebno v strahu so otroci, ki ob vsakem tresljaju zemlje panično bežijo iz hiše ali pa se zatečejo staršem v zavetje. Še posebno hudo je v večernih urah, ko velik del občanov, še posebno tistih, ki bivajo v starejših hišah ali v višjih nadstropjih, zapusti domove in noč prespi v šotorih, prikolicah ali kar v avtomobilih. Teh je v mestnih parkih ter na tratah zunaj mesta kar precej, tako da je mesto zadobilo videz turističnega centra.
Potresni sunki pa so doslej v Gorici povzročili sorazmerno malo škode. V nekaterih hišah so se pojavile razpoke, tako da so morali poklicati gasilce, ki so odstranili o-met. Nekatere hiše pa so tako poškodovane, da v njih ni mogoče stanovati.
Noč med sredo in četrtkom je bila sorazmerno mirna, tako da so se nekateri občani, ki so najprej spali v avtomobilih, spet vrnili v stanovanja in se tam bolje odpočili.
Strah pred ponovnimi hujšimi potresnimi sunki lahko razberemo že v vsakdanjem življenju ljudi. Povsod, kjer se srečajo prijatelji ali znanci, je tema pogovorov vedno ena in ista: nevarnost potresa. Tudi na delovnih mestih, v tovarnah in uradih, ljudje delajo s strahom, da bi jih potres zajel v notranjih prostorih ter so zato pazljivi na vsak tresljaj ali šum.
(Na sliki, ki smo jo posneli prejšnji večer, vidimo pravo šotorišče, ki so ga ljudje postavili v goriškem predmestju, da bi se na tak način obvarovali pred posledicami potresa).
• Na križišču med ulicama Duca d'Aosta in Rossini v Gorici, je pri-
šlo v sredo okoli 23. do trčenja med dvema avtomobiloma fiat 500. Prvo vozilo je upravljal 54-letni Pio Gan-dolfi, drugo pa 22-letni Paolo Visin-tin, oba iz Gorice. Pri nesreje bila laže ranjena le Visintinova sopotnica Ariella Sedran, iz Ul. Ristori 37, ki se bo v splošni bolnišnici zdravila 10 dni zaradi pretresa možganov in udarcev po desni nogi.
Praznika špargijev letos ne bo
Običajni «Praznik špargljev», ki bi moral potekati prihodnjo soboto, 15. m nedeljo 16. maja v štandrežu so prireditelji sklenili odpovedati zaradi žalovanja za žrtvami strahovitega potresa, ki je zajel našo deželo.
• Kdor želi vzeti v najem bar, ki je postavljen v novem kopališkem centru na Rojcah (poskrbeti mora sam za celotno opremo lokala) naj vloži prošnjo na protokolnem uradu goriške občine najkasneje do 22. maja.
Včeraj-danes
iz guriskega matičnega urada
ROJSTVA: Barbara Zorat, Davide Zona, Giulia Quondam, Mattia Poli-cardo, Luca Zuccolo, Elena Petruz, Cristina Ravaccia, Alessandro Ra-vaccia.
SMRTI: 68-letni mizar Ermanno Zor-zetti. 64-letna gospodinja Luisa Ersilia por. Bisiani, 60-letni delavec Mario Donda, 99-letna gospodinja Lucia Coceancig vd. Giordani, 89-letna upokojenka Agnese Gostia, 69-letni upokojenec Luigi Pajer di Monriva, 57-letni mehanik Vittorio Zilli, 55-letni upokojenec Ferruccio Morato, 67-letni šofer Pietro Gratton.
(, urica
VERDI 17 15—22.00 «Gente di rispetto». F. Nero in J. O Neil. Barvni film.
CORSO 17.15—22.00 «Colpo da un miliardo di dollari». R. Shaw in R. Roundtree. Barvni film. MODERNISSIMO 16.30-22.00 «Il gatto, il topo, la paura e l'amore». M. Morgan in S. Reggiani. Barvni film.
CENTRALE 17.00-21.30 «Sansone e Dalila». H. Lamarr in V. Macture. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Laure». E. Arsan in A. Belle. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Io non credo a nessuno». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Salon Kitty». Barvni film.
Aora Corica in okolica
SOCA «Zeleno sonce», ameriški film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA (Šempeter) «Veliki potep», francoski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Los kazadores», ameriški film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je » Gorici dežurna lekarna Pontoni e Ba*-si, Raštel 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, UL Romana, tel. 40-497.
Sporočamo žalostno vest, da smo 11. t.m. spremili v Gorici k zadnjemu počitku našo drago
Milo Makarovič
Sestre, bratje is drugo sorodstv»
NA POBUDO DRUŠTVA SLOVENSKIH EMIGRANTOV
S slovenskimi beneškimi župani na obisku v švicarskem Yverdonu
Zupani iz Benečije so se skupno s predstavniki Društva emigrantov srečali s sindikalisti in člani komiteja socialistične stranko
Emigracija je rakasta rana Beneške Slovenije in revnejših predelov Furlanije. Težko bi bilo z nekaj besedami anal zirati vzroke, ki sili-, jo ljudi v svet, s trebuhom za kruhom. od koder se vračajo izpiti in izmučeni, da v domači vasi preživijo jesen svojega življenja. Eden izmed vzrokov za izseljevanje je preskopa zemlja, iz katere je mogoče izsiliti le najnujnejše, pa čeprav jo ljudje obdelujejo z naj večjo Ijubéz-n jo. Veliko odgovornost za današnje stanje pa nosi tudi država, ki je s primernimi ukrepi omogočala nastanek in' podpirala razvoj velikih industrijskih središč na severu, medtem, ko je popolnoma zanemarila odročne kraje. Ko moraš z grenkobo ugotavljati, da v tridesetih letih, torej ves čas po vojni niso v Beneški Sloveniji zgradili niti enega večjega industrijskega obrata, da bi problem emigracije vsaj omilil, nehote pomisliš, da je bilo takšno početje namerno. Pomanjkanje delovnih mest sili Slovence v svet, kjer naj bi pozabili na svoj jezik, na svojo narodno pripadnost.
Tako je bilo včeraj, tako je še danes. A jutri bi morcdo biti drugače. Beneški Slovenci so se končno osvestili in nočejo več biti zapostavljeni. Emigranti v tujini so se povezali v društvih po številnih evropskih deželah. Nov duh pa je zavel tudi v krajevnih upravah, kjer so vodstvo prevzeli mladi, napredni ljudje. Ti se zavzemajo za nov način reševanja vprašanja iz-seljeništva. Zahtevajo pa tudi, da se beneškim Slovencem končno priznajo narodnostne pravice.
S povezovanjem in dogovarjanjem med občinskimi upravami, društvi izseljencev in drugimi krajevnimi ustanovami, naj bi v doglednem času uspeli zagotoviti v Beneški Sloveniji določeno število delovnih mest, ki bi se postopoma večalo. Pri tem pa računajo tudi na strokovno znanje izseljencev, ki so trenutno zaposleni v tujini. Dokaz tega novega pristopa je tudi obisk, ki so ga v prejšnjem tednu opravili župani iz Sovodenj, Dreke in Grmeka v mestu Yverdon v Švici. Upravitelji so se hoteli seznaniti z življenjem in delom tamkaj zaposlenih občanov. Obisk pa ima nedvomno tudi velik politični pomen, kajti prvič v zgodovini se je delegacija povsod predstavila kot delegacija krajevnih uprav, kjer živi slovenska manjšina. Obisk je pripravila zveza društev izseljencev iz Beneške Slovenije in povabila zraven tudi naš dnevnik.
• Zakaj smo obiskali Yverdon? V tem mestu, ob jezeru Neuchatel, živi skoraj 5.000 tuj'h delavcev, od tega dobra polovica Italijanov in zlasti v okolici precej beneških Slovencev. Nadalje ima mesto napredno upravo (socialisti, komunisti in radikalci), kar je skoraj ne: navadno za švicarske razmere. Dobro so organizTani sindikati, s katerimi ima zveza društev izseljencev iz Beneške Slovenije dolgoletne prijateljske vezi.
In še nekaj moramo posebej poudariti. Tu živi Federico Spagnoli, čudovit človek, ki je poskrbel, da je obisk tako lepo uspel. Spagnoli je doma iz neke vasi ob Lago Maggiore, po poklicu je tiskar, v Švici pa dela že skoraj trideset let. Prav ob svojem delu je spoznal skupino beneških izseljencev, ki so tu začeli tiskati svoje glasilo «Emigrant». Zvedel je za žalostno usodo naših ljudi in postal naš prijatelj.
Med dvodnevnim obiskom smo si ogledali veliko tovarno pisalnih strojev Hermes, vinsko klet, županstvo, kulturne spomenike v mestu in okolici ter komunalne naprave. Skratka, vtisov se je nabralo veliko in težko bi bilo vse zabeležiti.
Najbolj pa smo b:li vsi presenečeni nad izredno gostoljubnostjo in prijaznostjo. Na županstvu nas je sprejel župan Pierre Duvoisin, s celotnim občinskim odborom, zvečer pa smo prisostvovali seji občinskega sveta, kjer smo spoznali, kako dobro znajo v Švici voditi u-pravne zadeve. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da se v Yverdonu zanimajo za vprašanja beneških Slovencev in da vedo, da Slovenci v Videmski pokrajini zahtevajo, po leg ureditve socialnega vprašanja, tudi narodnostne pravice.
Naši upravitelji so se na županstvu dolgo pogovarjali o številnih vprašanjih urbanizma in na koncu
| ugotovili, da so Švicarji znali s primernimi zakonskimi ukrepi zagotoviti, da so mesta in vasi o-hranila sorazmerno skladno zunanjo podobo.
Tudi glede varstva okolja in posebej vóda bi bilo treba delavne in skrbne Švicarje posnemati. V Yverdonu so že pred petnajstimi leti zgradili prečiščevalno postajo za vodo. medtem ko, récimo, v Trstu že 'dolga leta, samo govorimo o tem vprašanju in seveda slepo nadaljujemo z zastrupljanjem morja.
Prijetno je bilo srečanje na sedežu sindikatov lesne industrije in gradbeništva,, kjer so se delegati zanimali, kakšna je konkretna pomoč, ki jo organizacija lahko nudi tujim delavcem, ki jih zakon razvršča v tri kategorije.
Večer s tovariši iz komiteja socialistične stranke je hitro minil ob izmenjavi ocen političnega stanja v .Italiji in ob ugibanjih o izidu političnih volitev v juniju, švicarski tovariši vestno spremljajo notranjepolitični razvoj v Italiji in gospodarska gibanja, kajti svetovna kriza je v zadnjem času pljusknila tudi preko Alp in oplazila do sedaj
izredno trdno gospodarstvo.
Slovenski župani so yverdonskim gostiteljem, županu, sindikatom in komiteju socialistične stranke poklonili v spomin na prvo srečanje zbirko grafik, ki je bila izdana ob tridesetletnici osvoboditve, s posvetilom v francoščini in slovenščini. Seveda so prinesli s seboj tudi znane beneške gubance in briško vino. Zahvalili so se tudi za dosedanjo gostoljubnost, ki jo izrekajo številnim izseljencem iz naše dežele in še posebej iz nadiških dolin ter izrazili željo, da bi lahko v prihodnje pozdravili predstavnike Yverdo-na v Beneški Sloveniji.
Obisk bi bil nedvomno še bolj u-spešen, če bi se lahko srečali s skupino izseljencev iz Beneške Slovenije, a to žal ni bilo mogoče vključiti v že tako bogat spored. Morali smo se posloviti, kajti čas nas je že neusmiljeno priganjal. Na poti domov smo vsak zase premlevali vtise. Nepričakovano pa je med nas treščila žalostna vest, da je Beneško Slovenijo in Furlanijo prizadel katastrofalen potres. Bo naravna nesreča še pospešila e-migracijo?

Skulptura, ki ponazarja strahoten nacistični pokol v Kragujevcu
UlllillllllUIIIIIIIIIIIIIIMIIIIUflllllllll><llllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllll(lllillllllllllllllllMI|||||||||||||||||lll||||||||||||||||||inmillll||||!lll|||||||IIIUll|||||||/||||(|ll||||l||||||M/IUlIIIIIIIllllllllllllllllllllllll|||ll|||IIIIII|||||||||IIllII||||||||llIII|||llIIII||||||||ll|||||
OB KATASTROFI, KI JE ZAJELA FURLANIJO
Ustanova za urejanje potresne problematike
Razne kompetence, ki so danes hudo «raztresene», bo treba strniti
RIM, 13. — Kakor smo ugotovili včeraj, je bolj malo tistih italijanskih dežel in področij, ki bi ne bila potresno kritična. Le za Južno Tirolsko, Lombardijo in Ligurijo bi mogli reči, da so razmeroma varne pred potresnimi pojavi, Sardinija pa je popolnoma varna. Vse druge italijanske dežele pa so več ali manj občutljive. O tem zgovorno priča dejstvo, da ustrezne merilne naprave zabeležijo v Italiji v poprečju nekaj nad 200 potresov na leto. Res je, da gre v pretežni večini za manjše potresne sunke, ki jih zaznajo le zelo občutljive aparature, toda od časa do časa pride tudi do hudih, cela katastrofalnih primerov, kot je zadnji potres v Furlaniji, kot je bil potres pred osmimi leti na Siciliji, kot je bil potres pred leti na področju Ancone in kot je bilo več hujših
«IIIIIIIIIIIIIIHIIIItllllllllilllllllllllllllltlllllllllllltlllll
Scenarist Mario Puzo krepko služi
NEW YORK, 8. — Znani a me riški pisatelj in scenarist italijanskega porekla Mario Puzo služi toliko denarja, da bo verjetno prekosil vse svoje dosedanje tekmece. Samo za svoj scenarij za film «Superman» bo dobil 350 tisoč dolarjev, to se pravi kakih 300 milijonov lir, poleg tega pa se je družba, ki bo film izdelala, obvezala da bo del dobička šel scenaristu. Ker gre za film iz vrste «colossal». je logično, da bo tudi ta delež. precejšen, saj družba računa z velikim finančnim uspehom, vrh tega pa je tema «Superman» zelo «aktualna», saj so milijoni potencialnih obiskovalcev že leta in leta brali o tem liku v najrazličnejših revijah za mladino in otroke. Film namreč govori o znanem liku iz stripov. Film bo režiral Guy Hamilton, ki je znan kot odličen režiser za filme z napeto vsebino. Pravzaprav je to eden največjih specialistov za tovrstne filme, njegovo delo so tudi štirje finančno zelo uspeli filmi v Jamesom Bondom.
Film «Superman» bo stal producenta Ilya in Alexsandra Salkinda 20 milijonov dolarjev, kar ni malo, pa tudi ne toliko, če računajo, da bo to eden finančno najbolj uspelih filmov.
primerov v preteklih desetletjih, vse tja do začetka našega stoletja
Zato je, kot smo včeraj reku, potrebno, da dobi Italija ustrezno zakonodajo, da se uskladijo predpisi vsedržavnega značaja s predpisi deželnih meril, kajti dežele so kompetentne za urejanje tudi teh problemov, da se namreč zakonsko uredi gradnja, ki bo vzdržala tudi hujše potresne sunke. Res je, proti dvanajsti stopnji Mercallijeve lestvice tudi najtrdnejša gradnja ne zaleže povsem, toda izkušnje po svetu govore, da je način gradnje učinkovit proti katastrofam, predvsem proti tragedijam. In kaže, da smo tudi v Italiji na peti, da se ti problemi uredijo. Prav dan po katastrofi, ki je zajela Furlanijo, je uradna «Gazzetta Ufficiale» objavila zakon, ki ga je dokončno odobrila poslanska zbornica tik pred razpustitvijo, namreč zakon, ki ureja določene probleme, ki so v zvezi s potresnimi pojavi.
Kakor smo že ugotovili zadnjič, so v Italiji kompetence, ki zadelajo pouesno piobiematiko, dokaj razčlenjene. S temi zadevami se ukvarja ministrstvo za javno solstvo, od katerega je odvisen državni zavod za geofiziko. Od i-stega ministrstva so odvisni tudi geofizikalni observatoriji, pa tudi vulkanološki inštituti, ki delujejo na univerzah. Državni zavod CNEN pa proučuje potresna področja, in je hkrati pristojen tudi za lokacijo jedrskih central. V potresnih krajih jedrskih central prav gotovo ne morejo graditi. Pa tudi vsedržavna ustanova za električno energijo ENEL se posredno ukvarja s tem, namreč z vprašanjem potresnih značilnosti posameznih krajev. To pa iz enostavnega razloga, da v kritičnih krajih ne locira svojih central. Številni laboratoriji CNR se prav tako ukvarjajo z geološkimi problemi, ki so povezani s potresnimi pojavi. Končno je tu še ministrstvo za javna dela, od katerega so odvisne določene gradbene norme, seveda povezane z velikimi deli. Gre tudi v tem primeru za upoštevanje potresnih karakteristik posameznih krajev.
Vse te in še razne druge ustanove, vsi dosedanji zakonski predpisi, vse morebitne nove zakonske norme, vse to bi se ali se bo moralo strniti pod novo «seizmično službo», novo ustanovo, ki bo delovala v okviru višjega sveta za javna dela. Namen, te pove «služnosti» ali bolje tega novega in-
švicarsko mesto Yverdon
štituta bo vzpodbujanje dejavnosti za ugotovitev celotne seizmične karte, zbiranje vseh podatkov o potresih in o potresnih področjih, nadalje bo morala ta u-stanova zbrati tudi tiste podatke, ki govore o «prenosu potresnih va lovanj, glede na geološko podobo posameznih področij», končno bo morala ta ustanova zbrati tudi podatke o tem, kako se posamezno področje pa tudi posamezne strukture «obnesejo» v primerih močnejših ali šibkejših potresnih sunkov. V kompetenco te ustanove bo prišlo tudi proučevanje, kako se «obnesejo» posamezni materiali, kako zdržijo potresne sunke razni gradbeni elementi, razne tehnološke strukture itd., itd.
Nad vsem tem bo imel kontrolo tehnično - znanstveni odbor, ki bo posameznim panogam določal program dela in dajal direktive. Odbor bodo sestavljali njegov predsednik, ki bo predsednik višjega sveta za javna dela, ali njegov namestnik. nadalje štirje člani višjega sveta ter štirje eksperti, ki jih bo imenoval minister.
Ta vrhnji aparat bo pooblaščen poverjati posamezne naloge specializiranim ustanovam in zavodom, posamezne postaje nove mreže pa bodo lahko poverjale posamezne naloge periferičnim, državnim tehničnim uradom in sicer ali ha osnovi medsebojnih dogovorov, lahko pa tudi observatorijem in univerzitetnim inštitutom. V službi tega novega foruma bo dvanajst visoko kvalificiranih strokovnjakov.
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
MUDI SO Z DELOM PROSU VILI 1. MAJ
Ker med tednom nimajo časa, so izkoristili tri prvomajske dni, da so v dveh naseljih opravili občekoristno delo - Lahko hi bili
V dneh ko so meščani Buj in okolice v miru in počitku proslavljali prvomajske praznike, so se prebivalci Momjana in okolice lotili raznih komunalnih opravkov na osnovi prostovoljnega dela. Mladi ljudje Merišča in Oskoruša, ki so sicer zaposleni v bujsk h obratih, so imeli kar tri proste dni. Zato so izkoristili to priložnost, da bi se lotili nekaterih del, ki so bila nujno potrebna za vse prebivalstvo.
Kot smo že nekajkrat podčrtal', v teh vaseh ni vodovoda, pa tudi ceste niso najboljše. To sta' dva najbolj pereča problema vseh teh slabo naseljenih, vasi. Vrhu tega so stalni prebivalci teh vasi-po večini le starejši ali celo stari ljudje, ki zares nimajo toliko moči, da bi se lotili večjih del. Mladina pa po navadi nima časa, saj dela v obratih in redko najde, toliko časa, da bi se lotila zahtevnejših del. Zjutraj, zgodaj, že ob petih morejo mladeniči in dekleta na delo v Buje, vračajo pa se šele po tretji uri popoldan. In tedaj se morejo lotiti domačih del, da bi pomagali staršem pri poljskem delu ali pri gospodinjstvu in jim zares preostane kaj malo časa, da bi se lotevali opravkov, ki služijo Vsemu prebivalstvu. Zato so trije prosti dnevi o L maju — kot smo že rekli — prišli kot naročeni in mladina Merišča se je lot la popravila poti od. vasi proti križišču. Že 2. maja je bila pot povsem nared.
iimltiiimiiiiiiitimiiiiinmmitiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiuiiiHitiiMiiiiiiiimiimiiimiiMiiiimmiiiiiiifiiiiiMii
P	" o davlr'li
■ogovori o oavKin
ZADNJI DNEVI PRIJAVE
Rok za letošnjo davčno prijavo je pred nami, pa čeprav je bil odmaknjen do 24. t.m. Prav tako bo moral davčni obvezanec vsekakor izračunati dolgovani davek, tudi če se bo odločil, da davka ob predložitvi dokumenta ne bo vplačal. V tem primeru mu bodo poslali, verjetno čez leto dni, davčno kartelo z navedbo zneska dolgovane davščine, ki mu bodo dodali še fiksno vlogo 15 odstotkov ter zamudne obresti, ki so določene na 12 odstotkov letno.
Kdor pa ne bo ob predvidenem roku predložil prijave, bo podvržen kazni v višini 2 do 4-kratnega nevplačanega davka, vendar z najmanj 50.000 lir globe. Če znaša dolgovani davek na primer 100.000 lir, bo kazen znašala najmanj
200.000	lir, poleg, seveda, plačila davka samega. Kdor pa bo predložil prijavo najkasneje mesec dni po določenem roku, bo prijava še veljavna in mu bodo omenjeno kazen znižali na eno četrtino, to je na najmanj eno četrtino «zamujenega» davka. V danem primeru bo znašala globa zaradi zapoznele prijave v roku meseca dni 50.000 lir, kar pomeni da bodo kršitelji predpisa morali plačati najmanj četrtino tega zneska, se pravi 12.500 lir. Zamudnik ne bo mogel, poleg tega, plačati svojega dolga na bančnem okencu.
■Stiska s časom je bila te dni velika. Pred sedežem Kmečke zveze in Slovenskega gospodarskega združenja se je nabiral že pred šesto uro zjutraj rep prijaviteljev. Marsikdo bi se bil zaradi drenja odločil za zamudo, zlasti če bi bilo šlo le za 12.500 lir globe, kar pa se lahko dogodi le pri davčnem obvezancu, ki dolguje do
50.000	lir davka (teh je med kmeti - delavci precej). Na vsak tiso-
čak nad 50.000 lir pa je treba računati še na 250 lir dodatka.
Tej stiski se pridružujejo še morebitne zapreke oziroma ovire zaradi stavkovnega gibanja bančnega osebja. Do 21. maja so namreč proglasili še trinajst ur stavke (sciopero a singhiozzo, torej stavke na ure). Pobiranje davkov se tako lahko nenadoma prekine ali listavi celo v najbolj kritičnem času.
K sreči je, kot smo rekli, prišla iz Rima vest, da so na predvčerajšnji seji ministrskega sveta določili nov rok davčne prijave; ki bo zapadel 24. maja. Višja sila je vladi narekovala, da za območja, ki jih je prizadel potres, poskrbijo za davčno zatišje. Vsa Beneška Slovenija spada v tem pogledu pod davčni okraj v Vidmu, Rezija z vasmi Njiva (Gniva), Solbicà (Stobizza), Ravenca (Prato di Resia) in Učja (Uccéa) pa spadajo pod davčni okraj Tolmeč. (Tolmez-zo). Skoraj tragična ironija pa je, da spada osem najbolj prizadetih občin . (med tem; sta tudi Humin (Gemona) in Pušja ves (Venzone) pod okrilje huminskega davčnega okraja.
Za območje,, ki ga je prizadel potres, je včeraj objavljeni vladni dekret določil, da se rok prijave na vsem področju videmske, gori-ške in pordenonske pokrajine podaljša do konca septembra.
Važno je tudi določilo, da bodo podjetjem, ki bodo prispevala pomoč od potresa prizadetim, priznali kot strošek, ki bo potemtakem postal odtegljiv (ne glede na višino). Ker bo strošek moral sloneti na dokumentaciji, si morajo prizadeti ob vplačilu prispevka oskrbeti in seveda ohraniti ustrezna potrdila.
St. Oblak
PETEK, 14. MAJA 1978
12.30 12.55
13.30 14.10
16.45
17.05
17.15 17.40
18.15
18.45 19.28
19.30
20.00
20.45 21.50
18.00
18.30
19.00
19.02
19.30
20.45
22.30
8.10,
17.15
17.30
18.00
18.15
19.05
18.45
19.30
20.05
20.55
21.25
21.45
20.15
20.30
22.05
20.00
21.05
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Poljudna znanost: O vesternu Batiskaf Alvin
DNEVNIK in Danes v parlamentu
Tečaj nemškega jezika
Program za najmlajše: Colargolove prigode
Nikogar ni doma, češki film
Program za mladino: STRUPENE KAČE
Živi evangelij
Poljudna znanost: Tolstoj pedagog Slavni pianisti: Wilhelm Kempff Kratke vesti Dnevnika 1 Kronike in Vremenska slika DNEVNIK
TEDEN AKTUALNOSTI Klasična, lahka in pop glasba DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
Kronike
Rubrike Dnevnika 2 Kratke vesti Dnevnika 2 Mali koncert
Nocoj se začne kratek glasbeni ciklus z naslovom Concertino. Pred občinstvom bo nastopilo nekaj znanih majhnih ansamblov s področja pop glasbe. Prvi večer bo nastopil ansambel Napoli centrale, ansambel, ki spada med najbolj izvirne in avantgardne ansamble v Italiji.
DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO ANDREJ RUBLOV
Danes bo na vrsti drugo, zaključno nadaljevanje filma o znanem ruskem slikarju iz petnajstega stoletja. V boju za oblast med dvema ruskima princema se v zadevo vplete tudi Andrej Rublov, ki pa ne more prav nič storiti, da bi preprečil pokol prebivalstva, da bi ublažil žalost preostalih, da bi rešil mesto. Da bi rešil neko dekle pred posilstvom, jo mora — umoriti. Celo Kiril, ki je bil drugačnega značaja_. sklene vrniti se v samostan. In Andrej, ki je doživel tolikšno zlo, preneha slikati in se umakne v samoto. V tedanji Rusiji vlada strahotno nasilje, vse, kar je dobrega in lepega, začasno propade . ..
Slikar med dvema vojnama:
POGOVOR Z RENZOM VESPIGNANIJEM Vespignani ni le umetnik, pač pa tudi prijeten za družbo, za razgovor. Franco Simongini ga je navedel na to, da je veliko in dolgo govoril o svojem življenju o svojih slikah, še posebej o svojem poslednjem ciklusu 80 del, ki jih je mojster posvetil dobi od 1915 do 1945. leta. V teh slikah je 30 let kronike naše dobe.
Ob koncu DNEVNIK in Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
10.00 in 14.10 TV ŠOLA;
Računstvo, Gozd in človek, Ali ste vedeli? Zdravila Križem kražem
Morda vas zanima: IVAN CANKAR Obzornik
Naši pevski zbori: VIRMAŠE
Zbor sestavlja 32 pevcev, delavcev in kmetov, in slavi letos svojo 30-letnico. Spada med najboljše zbore v škofjeloški občini, že dvajset let ga vodi prof. France Demšar.
Cesta in človek
V tednu Rdečega križa ljubljanska TV predvaja film, za katerega je lani v Varni dobila visoko priznanje.
Kako zaznavamo dotik in bolečino
Gre za drugo nadaljevanje oddaje pod tem naslovom, ki spada v ciklus oddaj z naslovom čutila. Podobno kot občutki za toploto so tudi občutki za dotik in bolečino zelo pomembni. Zaznavanje bolečine človeka opozori na škodljive in nevarne vplive na organizem. Opozarjajo ga tudi na nevarnost, da se ji lahko izogne. Pa tudi sam občutek dotika ima izredno pomembno vlogo. RažiskaVe kažejo, da ima odločilen pomen pri oblikovanju normalnih stikov z drugimi osebami.
DNEVNIK
M. Marodič: «AMERIKA»,- Iz cikla Mali oglasi.
«Izseljenska matica prireja svečan sprejem letošnji skupini naših ameriških izseljencev. Zabava s programom. Izvolitev lepotice. Sodeluje revijski orkester RTV». To je osnovni oglas, ki marsikoga zavede, kajti pri premnogem našem človeku je bila n je še Amerika nekakšna Indija Koromandija . . . OPAZOVALCI, oddaja iz cikla Človek brez meja Iz nekega daljnega sveta priletijo na zemljo opazovalci. P° velikosti in obliki so podobni zemeljskim mušicam, zato ne vzbujajo pozornosti, opazujejo pa, kaj se na Zemlji dogaja in odkrijejo . . .
DNEVNIK LJUBIMCI, film
Koper — barvna
DNEVNIK
GOSTJA, celovečerni film Dolenjski in Kostanjeviški oktet
Zagreb
ČAST MI JE, POVABITI VAS . . .
METULJI NA SVOBODI, celovečerni film
zgled
Za prebivalce Oskoruša pa je bil resen problem, kako do velikega izvira vode. ki je dokaj daleč od središča vasi. Lepo urejen vrelec izhaja že iz 1909. leta in nikoli ne odpove. Toda pot do njega je bila hudo zanemarjena. Zato so se lotili tega dela ob rani uri. S pomočjo mehanizacije so pot tako popravili, da je dostop ,do vode sedaj dostojen, primeren. In ker so se že lotili dela, so poskrbeli tudi za gornji del vasi. Na tak način so preb'vaici Oskoruše in Merišča z delom slavili 1. maj. Seveda je bilo to delo namenjeno . vsemu prebivalstvu za kolikor toliko boljše, lažje življenje.
Ob zgiedu predvsem mladine teh dveh vasi se Vsiljuje vprašanje, ali bi ne bilo možno, da bi rešili razne komunalne probleme tudi v drugih naseljih. Seveda b; bilo to možno če bi prebivalci vsega tega območja bili tako složni, kot so prebivalci Oskoruša in Merišča predvsem Oskoruša.
Prebivalci Oskoruša so,lahko za zgled marsikomu ne lé v zvezi s tovrstnimi akcijami prostovoljnega dela za reševanje komunaln h problemov, pač pa tudi v vsakdanjem življenju. V Oskorušu se je ohranila stara tradicija, da tako rekoč vsa vas živi kot ena sama velika družina. In čeprav je to ena od vasi gornje Bujščine, kjer je še. največ prebivalcev in bi zato bilo pričakovati, da bo tam, kjer je veliko ljudi, tudi vel ko antagonizmov. Tu pa se dogaja prav narobe in vseh obilnih sto prebivalcev, starcev, zrelih ljudi in mladine, živi složno, kot bi bili vsi ena družina. Kadar delajo, delajo skupaj ,ko se zabavajo in Vese-I jo, se zabavajo in veselijo skupaj in če se nekomu v vasi kaj hudega pripeti, so z njim vsi solidarni in hkrati vsj žalostni, kot bi sé njim vsem to zgodilo.
Morda je ljudem te vasi še vedno globoko v podzavesti stara ro-dovska ali plemenska ureditev, ki so jo stari Jakovci, Škrljici, Mar-keziči in Brajki prinesli s seboj iz kamnitega dalmatinskega zaledja, ko so pred stoletji v begu pred Turki in lakoto pribežali sem, v bolj bogato Istro. Ti podzavestni spomini še niso izumrli morda niti zato, ker so prebivalci Oskoruša bili dolgo dobo podvrženi fevdalnim gospodarjem in tudi občasnim vpadom tujih vojska, tako da je bilo še do pred nedavnim življenje tukaj težavno. In prav te težave so verjetno kohezijsko vplivale na ljudi, tako da se še danes čuti medsebojna povezanost, solidarnost, ki je najkrepkejša vsebina teh ljudi, kar je prava redkost za našo dobo, za ta naš odtujen; svet, kjer se zelo naglo trgajo vezi med ljudmi. celo med družinami. Vas Oskoruša pa je nekakšna oaza te povezave, tako da se človeku zazdi kot da bi se oddahnil od nekakšne more, ko pride sem in se takoj počuti, da se je, znašel v drugačnem, bolj srečnem svetu.
T.F.
(od 23. 11. d°z20umet-
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-rccna; 11.40 Sola; 12.U0 Opoldne z vami; 17.00 Piogram za najmlajše; 18,15 Umetnost; 18.30 šola; 18.50 Koncert; 19.10 Janez Menard; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.30 Glasba za lahko noč. KuPER
7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Stara glasba; 9.00 Folklorna glasba; 19.15 Melodije; 11.15 Poje A. Franklin; 11.45 Ansambel Calla-ghan; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Kultura in družba; 14.35 Ju-ke box; 15.00 Mi in naši otroci;
10.45	Ansambel V. Petriča; 17.00 Ob 100-letnici slov. učiteljišča v Kopru; 17.00 Pojeta R. Šverko in F. Sinatra; 17.45 Občan pred mikrofonom; 18.35 Pevski zbori;
20.00	Z glasovi in zvoki; 21.35 Simf. koncert.
NACIONALN’ PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranje popevke;
9.00	Vi in jaz; 10.00 Posebna oddaja; 11.00 Drugi zvok; 13.20 Strnjena komedija; 14.05 Glasba Divjega zahoda; 15.10 Turistične in druge aktualnosti; 15.30 Plošče;
17.05	Nadaljevanka; 17.25 Komorna in operna glasba; 19.30 Znani popevkarji; 20.00 Mednarodni jazzovski kviz.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Melodrama; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Skupen program; 12,A0 Alto gradimento; 13.00 Hit Parade; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Alto gradimento, 18.40 Plošče; 19.55 Supersonici
21.30	Popoff.
SLOVENIJA
7.00. 8.(^0, 9.00, 13.00, 15,00. 19 °a Poročila; ’ 6.50 Napotki za turiste, 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Ra' dijska šola:	O pobeglem
9.30	Jug. narodna glasba; . Po poteh odločanja; 10.15 Koal’ kam, kako in po čem?; 10.45 uu ristični napotki; 11.03 Po Talij1111 poteh; 12.10 Revija orkestrov,
12.30	Kmetijski nasveti; 12-40 Šo-
pek novih melodij; 13.30 Pripora čajo vam...;	14.10	Mladms«1
zbor Maribor; 15.45 «Vrtiljak»^ 16.50 Človek in zdravje: 17-00 A tualnosti; 17.20 Iz koncertov » simfonij; 18.05 Ogledalo
časa; 18.15 Ob lahki glasbi; Ansambel Mihe Dovžana; r?'■„ Lahko noč, otroci!; 21.15 Oddaj p
o morju in pomorščakih; 22-Besede iz logov domačih; 23.05 terarni nokturno; 23.15 Jazz P1 polnočjo; 00.05 Ples do en. 1 1.03 Melodije; 2.03 Orkestra111 nokturno; 303 Majhni ansambu-
OVEN (od 21. 3. do 20: 4.) Če baste stopili po neki novi poti, se vam lahko zgodi, da zgrešite. Mirno obdobje glede srčnih zadev.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Izbirajte z večjo skrbnostjo svoje sodelavce. Včerajšnje skrbi bodo danes poplačane.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Če sprejmete neki program, naj bo natančno določen. Koristno bo, da posvetite nekaj časa tudi razvedrilu.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Odlične možnosti za raziskovalce. V svojem čustvenem razmerju ne bodite neodločni.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.). Pa-
iii.»1"1
12-)
Horoskop
”krogu
zite, da bi ne sprejeli prenagljenih sklepov. Skušajte se otresti svojih tesnobnih občutkov.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Izvrstne zamisli pri vseh, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Sklenili boste zanimivo poznanstvo.
TEHTNICA (od 21. 9. do 22. 10.) Dobre možnosti za vse drzne podvige ter v igri. Na vsak način sprejmite neko vabilo.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Deležni boste kritik in prišlo bo do spora. Bodite odločnejši, kar zadeva neko pravično stvar.
STRELEC
Osebe, ' ki se ukvar jajo nostjo, danes ne bodo dose» spehov. Prijeten večer v družine.	ni)
KOZOROG (od 21. 12. do,2, vaš Nepredviden obisk bo .u';r51i0 ge položaj med družabniki. 'jL 0In. boste izkazali z nekim po01 g ^ VODNAR (od 21. 1- do Med poslovnimi razgovori P da ne pozabite na svoj poè1
cilj.	« j Ne
RIBI (od 20. 2. do 20' , ysoe-
zaups s "tr čustvi
hu. Izid nekega vašega ga načrta je odvisen drugih.
tudi
PRIMORSKI DNEVNIK
5
SPORT SPORT SPORT «
14. maja 1976
ATLETIKA
Mednarodni miting v Formii
Američani in Kubanci v središča pozornosti
rSajzanimivejši bo tek na 300 m med Juantoreno, Menneo in Newhousom
FORMIA, 13. — Začenja se sezona mednarodnih atletskih mitingov, ki imajo letos v teh mesecih še poseben pomen. Dva meseca pred začetkom olimpijskih iger bi nam morala ravno ta srečanja prikazati razmerje sil, saj so vsi vidnejši a-tleti že blizu vrhunske forme.
V Italiji bo sezona startala s tradicionalnim mitingom Mesta For-mie, ki bo tudi letos beležil prisotnost nekaterih vidnejših svetovnih atletov. Tako je že prišlo v Rim nekaj Američanov, med katerimi Fred Newhouse, eden najboljših tekačev na 400 m (osebni rekord 44’02 je drugi najboljši rezultat vseh časov), ki se bo pomeril na sicer čudni razdalji 300 m z Italijanom Menneo in Kubancem Juantoreno. V disku bo največ pozornosti deležen njegov rojak Mac Wilkins, svetovni rekorder in prvi, ki je v tej disciplini presegel mejo 70 m: ta rezultat bo moral potrditi pred olimpijskim prvakom Danekom, ki kljub letom še vedno predstavlja atrakcijo. Med Američani bo prisoten tudi bivši rekorder v skoku s palico Ripley (nasprotniki mu bodo Kozakiewicz, Buciarski in morda Dionisi), in eden najboljših specialistov skoka v višino, Woods. Zanimiva sta še tek na 110 m ovire ob Prisotnosti Francoza Druta, svetovnega rekorderja, katerega najhujši nasprotnik bi moral biti Kubanec Casanas in skok v daljino, kje pa bo Čebulski ob Stekičevi odsotnosti verjetno brez hujših nasprotnikov.
Jugoslovanov sploh ne bo, ker je Večina izbrala drug program priprav: nekaj jih bo nastopilo isti dan na atletskem mitingu v Bukarešti, ženske pa bodo v nedeljo v skromnejši sestavi nastopile v Boc-nu; kjer imata možnosti za boljšo uvrstitev predvsem Franzottijeva in Hrepevnikova.
Miting v Formii bo na sporedu v soboto, dan prej pa bo uradna otvoritev s prav tako tradicionalnim tekom po mestnih ulicah, ki bo za Vse.
MILAN, 13. — Vse kaže, da so se tudi italijanska atletska društva odločila za tujce, ki pa imajo svoje prednike v Italiji. Fiasconaro torej ne bo ostal osamljen primer. Atletsko društvo Pro Patria iz Milana je namreč najelo ameriškega metalca diska Raffaeleja Frugu-gliettija, ki biva v ZDA že 16 let. Fruguglietti je doslej dosegel le skromne rezultate. Lani je namreč vrgel disk le 59,60 metrov daleč.
VZHODNI BERLIN, 13. - Vzhodni Nemec Wolfgang Schmidt je postavo nov državni rekord v metu diska z 68,04 m.
namizni tenis
faradi tehničnih razlogov so vče-rajšnjo namiznoteniško prireditev v Križu preložili na prihodnji teden.
boks
ZA EVROPSKI NASLOV
Danes v Rimu Adinolfi - Kakolewicz
l Ki.VI, i3. — Domenico Adinolfi jutri v Rimu branil evropski na-ov srednje težke boksarske kate-t.orije proti zahodnemu Nemcu Leu akolewiczu. Italijanski boksar je vojil evropski naslov leta 1974, ko r.s k.o. premagal Kakolewiczevega jaka Kleina. Od takrat je Adinol-. vedno uspešno branil ta naslov. Prav je večkrat slabo boksal, ta-..° ua ga je tildi italijansko občin-VQ izžvižgalo. Sploh pa je Adinol-
Mošfca odbojkarska ekipa ŠZ Bor čestita Tanji in Guidu Neubauer-lu ob rojstvu drugorojenke
DEANE
fi dokaj nekonstanten, tako da v jutrišnjem dvoboju praktično ni favorita.
ODBOJKA
RIM, 13. — Italijanska moška odbojkarska reprezentanca, ki se je uvrstila na OI v Montrealu, se bo udeležila mednarodnega turnirja na Japonskem, kjer bodo poleg Japoncev in «azzurrov» igrali še odbojkarji ČSSR in Kube.
ŠZ BOR
čestita Tanji in Guidu Neubauerju ob rojstvu drugorojenke DEANE
ODBOJKA
TEDENSKI KOMENTAR ZAMEJSKIH SESTERK
Krašovci končali prvenstvo na odličnem tretjem mestu
Rorovci so izbojevali tretjo zaporedno zmago in so na lestvici peti
Zaradi hudega potresa, ki je zajel nekatere predele naše dežele, so bila močno okrnjena številna športna tekmovanja. Med te spada tudi odbojka, saj so bile prvenstvene tekme v nižjih ligah preložene. Tako se ni igralo v 1. in 2. diviz'ji (tako v moški kot tudi ženski konkurenci). Od naših šesterk sta igrala samo Kras (zaostalo tekmo) in Bor.
Moška C liga
Borovi odbojkarji so izbojevali tretjo zaporedno zmago. Zadnji u-speh pa je še toliko bolj prepričljiv glede končnega izida, prikazane igre in tudi nasnrotnika. Odlični Monse-lice, ki je v preteklih prvenstvenih nastopih zbral 22 točk, je bil nasproti razigranim borovcem daleč slabši nasprotnik in dobesedno brez moči. Prepričljivi poraz «plavih» v mestnem derbiju s Cus je samo slab
ifiiiiiiiiiiiiNiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiriiiiiiiiniiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
VZORNA POBUDA
Vesna - Primorje za žrtve potresa
Tekma bo v Križu in se bo pričela ob 17. uri
Tragični potres v Furlaniji - Ju-1 (Bayern); Beer (Hertha), (Top-lijski krajini, ki je zahteval toliko j moller (Kaiserslautern), Worm
žrtev in toliko gmotne škode, je seveda presunil tudi zamejsko športno javnost. Veliko športnikov se je namreč udeležilo manjših in večjih akcij, da bi priskočili na pomoč nesrečnemu prebivalstvu.
Vodstvi Vesne in Križa pa sta se domenili, da bosta moštvi odigrali v nedeljo, 16. maja, ob 17. uri v Križu prijateljsko nogometno tekmo in čisti izkupiček tega srečanja bodo dodelili za žrtve potresa.
Nedvomno je to vzorna pobuda in vodstvi obeh društev upata, da bodo gledalci priskočili v velikem številu, saj ne bo ta tekma zgolj tradicionalni derbi, temveč bo predvsem dokaz solidarnosti s prebivalstvom, ki je bilo žrtev velike tragedije.
6/4, 4/6, 6/4 7/5, 3/6, 7/5
Panatta uspešen
LAS VEGAS, 13. — Italijanski prvak Adriano Panatta je uspešno startal na mednarodnem' teniškem turnirju v tem kraju. V prvih dveh kolih ni prišlo do presenečenj. IZIDI
Panatta (It.) —
Rahim (Pak.)
Ashe (ZDA) —
Smith (ZDA)
Connors (ZDA) —
Stockton (ZDA)	6/3,	6/3
Richey (ZDA) -Newcombe (Avstral.) 6/4, 6/4 Tanner (ZDA) —
Gorman (ZDA)	4/6,	6/2, 7/6
Rosewall (Avstral.) —
Borowiak (ZDA)	6/0,	6/4
Pasarell (Portoriko) —
Sedgman (Avstral.)	6/1,	6/2
Solomon (ZDA) —
McManus (ZDA)	6/4,	6/0
(Duisburg) in Bongartz (Schalke 04).
V	prvem srečanju sta Španija in ZRN igrali 1:1.
OBVESTILA
SPK «ČUPA» vabi člane in prijatelje v nedeljo, 23. t. m., v Se-sljan na otvoritev društvene sezone, krst novih jadrnic in prvo spomladansko regato.
Vpisovanje bo na dan regate v sedežu društva, od 8. do 9. ure, start regate ob 10. uri. Pred startom bo krst novih jadrnic.
* * *
JADRALNA ŠOLA ZA SREDNJEŠOLSKO MLADINO. Slovenski pomorski klub «ČUPA» priredi jadralno šolo za srednješolsko mladino in sicer od 16.''6!' do 23. 6. 1976 vsak dan od 9. ure naprej.
V	primeru zadostnega vpisa udeležencev bo organiziran drugi tečaj, ki bo trajal od 24. 6. do 1. 7. 1976 od 9. ure naprej. Tečaj bo vodil prof. Franko Drasič. Vsak tečaj se bo zaključil z regato. Najboljšim tečajnikom bo «ČUPA» brezplačno dodelila jadrnico in to za celo sezono. Cena tečaja je 15.000 lir za vsakega prijavljenca (člani 7.500 lir).
Vse informacije nudi:	DARKO
MALALAN, tel. 211465 — 211688.
spomin na letošnje prvenstvo. Slo-, izgubili samo prvo povratno tekmo venski odbojkarji so v tem_sreča- j in to s preslabim Altair, vse ostale
pa so odločili v lastno korist. Premagali so tako De Vecchi iz Bellu-na, ki je končni zmagovalec, kot tudi S. Giorgio iz Mester, ki je končal na odličnem drugem mestu. Obenem pa je prav v Nabrežini S. Giorgio okusil prvo grenko pilulo poraza. Krašovci so izbojevali v drugem deju prvenstva nič manj kot šest zaporednih zmag.
Izid: Kras - PAV Natisoma 3:0
KONČNA LESTVICA
nju odpovedali na vsej črti. Po tem' porazu so sledili trije uspešni nastopi in kar je še najbolj važno nj'bova igra postaja vse bolj zanesljiva. Kljub zadnjemu uspehu je Bor še vedno na petem mestu, ker so bile ostale tri ekipe z vrha lestvice uspešne. Na samem vrhu ni prišlo do nobenih sprememb, ker sta bila uspešna tako Tisselli kot tudi Sai iz Belluna. Zmagal je tudi tržaški Cus in je tako s «pomočjo» Bora prehitel Monselice, zaradi boljšega količnika v setih. Tretji zastopnik iz našega mesta — Grandi Motori pa je ostal praznih rok. Ta neuspeh je nekoliko nepričakovan, ne glede na to, da so Tržačani igrali v gosteh, saj so imeli na drugi strani mreže preslabi Cus iz Benetk, ki je bil v preteklih šestnajstih nastopih samo dvakrat uspešen.
Samo srečanje je bilo izredno izenačeno in, preden je bil znan končni zmagovalec, je bilo potrebnih pet setov. Kljub uspehu pa je Cus iz Benetk ostal na zadnjem mestu razpredelnice. Za konec lahko še dodamo, da ni prišlo do nobenih sprememb niti v spodnjem delu lestvice.
IZIDI 17. KOLA
Cus Trst - Portuali	3:2
Sai Belluno - Marghera	3:0
Bor - Monselice	3:0
Cus Benetke - Grandi	Motori 3:2
Tisselli - Brusegana LESTVICA
3:0
Tisselli	17	13	4	45:23	26
Sai Belluno	17	12	5	44:24	24
Cus Trst	17	11	6	41:30	22
Monselice	17	11	6	38:28	22
Bor	17	10	7	40:32	20
Grandi Motori	17	9	8	35:34	18
Marghera	17	6	11	25:37	12
Brusegana PD	17	6	11	22:38	12
Portuali RA	17	4	13	24:42	8
Cus Benetke	17	3	14	21:45	6
PRIHODNJE (ZADNJE) KOLO
Grandi Motori - Bor; Marghera -Cus Trst; Brusegana - Sai Belluno; Portuali - Cus Benetke; Monselice - Tisselli.
Moška D liga
Tudi zastopniki Krasa so končali letošnje dokaj uspešno prvenstvo. V zaostali tekmi zadnjega 14. kola so po pričakovanjih odpravili slabi PAV Natisoma s 3:0. Za obe šesterici je bilo to srečanje sama formalnost. Gostje so se rešili izpada, ker imajo boljši količnik v setih kot zadnji na lestvici, — Altair iz Vi-cenze. Tako PAV Natisoma kot tudi Altair pa sta bila v štirinajstih nastopih po dvakrat uspešna. Nadaljnji dve osvojeni točki Zgoniča-nom nista veliko koristili, saj so bili pred tem nastopom na tretjem mestu in na tem mestu so tudi prvenstvo končali. Poudariti pa velja, da je bil drugi del prvenstva za Kras izredno uspešen, saj so
De Vecchi	14	12	2 40:14	24
S. Giorgio	14	12	2 37:16	24
Kras Zgonik	14	10	4 35:20	20
Ginnastica	14	7	7 26:30	14
Torriana	14	7	7 26:30	14
ACLI Trst	14	3	11 21:35	6
PAV Natisonia	14	2	12 18:39	4
Altair Vicenza	14	2	12 14:38	4
G. F.
TENIS
TURNIR V BOURNEMOUTHU
Pilic izločen
BOURNEMOUTH, 13. - V 3. kolu mednarodnega teniškega turnirja v tem kraju je Španec Orantes izločil Jugoslovana Piliča v dveh setih (6:3, 6:1). Dobro pa se je zopet odrezal Italijan Corrado Ba-razzutti, ki je premagal Američana Jima Delaneya s 6:4, 6:4.
Ostali izidi: Caujolle (Francija) — Parim (Nova Zelandija) 8:6, 5:7, 6:1; Jauffret (Francija) — Santana (Španija) 6:3, 6:2; Fibak (Poljska) — Munoz (Španija) 6:4, 6:4.
«DIRKA MIRU»
Slavje Sovjetov
PRAGA, 13. — V četrti etapi kolesarske «dirke miru» so Sovjeti želi popolno slavje. V tej etapi od Banske Bystrce do Poprada (141 km) je namreč zmagal Sovjet Boris Isa-jev, ki je prevozil progo v 3.26'21” Na skupni lestvici pa je prevzel vodstvo Morozov (prav tako SZ).
ŠZ BOR
čestita Franku in Neviji Vitez ob rojstvu drugorojenke
IRENE
Atletska sekcija ŠZ Bor si v letošnji sezoni močno prizadeva, da bi popularizirala to športno zvrst predvsem med šolsko mladino. Na sliki: šolsko tekmovanje na Kolonji.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
KOŠARKA
TEDENSKI KOMENTAR SLOVENSKIH ZAMEJSKIH PETERK
Kontoveiovi kadeti na splošno zadovoljili
Mladi Borovi košarkarji so v 1. diviziji poskrbeli še za eno veliko presenečenje: premagali so vodečo peterko San Sergio - V prvenstvu «propaganda» Bor in Breg poražena
FINALE KADETOV
Kontovel je v soboto zaključil svoje nastope v tem finalu. Že dejstvo, da so se naši košarkarji uvrstili v ta finale, je za našo košarko velik uspeh. Po nepričakovani zmagi z Italsidrom pa se je poškodoval Mauro čuk in Kontovel je ostal brez centra. Naši košarkarji so tako ostali v naslednjih tekmah praznih rok.
IZIDA 6. KOLA Kontovel - Pali. Trieste	43:74
Inter 1904 - Italsider	67:55
KONČNA LESTVICA Inter 1904 12; Pallacanestro Trieste 6; Italsider 4; Kontovel 2.
V nadaljnji del sta se uvrstila Inter 1904 in Pali. Trieste.
1. DIVIZIJA
SKUPINA A
Mladi Borovi košarkarji so tudi v nedeljo dokazali, da so trenutno v zelo dobri formi. Potem ko so premagali Barcolano v gosteh, pa so v petem kolu poskrbeli še za eno veliko presenečenje: premagali so tudi vodečo peterko San Sergio. «Plavi» so tako z Barcolano na drugem mestu lestvice. Za končno zmago pa se obeta izredno zanimiv boj: na vrhu so namreč kar tri ekipe, ki imajo po osem točk.
IZIDI 5. KOLA
Bor - San Sergio	63:62
Edera - GMT
SOFIJA, 13. — V prvi finalni nogometni tekmi balkanskega prvenstva je Bolgarija premagala Romunijo z 1:0 (0:0). Zmagoviti gol je dal v 50. min. Vasiljev.
Reprezentanca ZRN
FRANKFURT, 13. — Zvezni nogometni selektor ZRN Helmut Schbn je sklical reprezentante za povratno tekmo četrtfinala EP s Španijo, ki bo 22. maja v Frankfurtu.
VRATARJI:	Maier (Bayem),
Kragus (Hamburger) in Franke (Eintracht)
BRANILCI:	Vogts (Borussia),
Beckenbauer in Schwarzenbeck (Bayern), Dietz (MSV), Reichel (Eintracht F.) in Kaltz (Hamburger).
VEZNI IGRALCI IN NAPADALCI: Stielike, Bonhof, Wimmer in Danner (Borussia), Holzenbein (Eintracht F.), Diimberger in Honess
Zaradi tragičnega potresa, ki je žel toliko žrtev v F - Jk, so tudi za nedeljo odpovedali vse nogometne tekme tako v mladinskih kot članskih prvenstvih. Počivali bodo torej tudi mladinci Primorca (na sliki med
tekmo z Libertasom).
Scoglietta A . C. Bloch b.b. 2:0
Ferroviario - Barcolana 90:69 LESTVICA
San Sergio, Ferroviario in Grandi Motori 8; Bor in Barcolana 6; Edera in Scoglietto A 2; Calza Bloch 0.
PRIHODNJE KOLO (16. 5.)
Bor . Edera (11.00 v Dolini) ; GMT - Scoglietto A; Calza Bloch -Ferroviario; San Sergio - Barcolana.
NAJBOLJŠI STRELCI
BOR: Udovič 67; Bruno Furlan -Kneipp 55; Marassi 43; Mazzucca 33; Parovel 31; Sestan 29; Perco 23; Volk 20; Renato Furlan - Kneipp 10; Race 3.
PROSTI METI: 56:104.
SKUPINA B
V	tem kolu Polet ni igral zaradi počitka, Kontovel pa bi moral igrati v Staranzanu, kjer pa je bila telovadnica namenjena nesrečnemu prebivalstvu tragičnega potresa.
IZIDI 5. KOLA
Staranzano - Kontovel	n.o.
Grado - POM Tržič	63:61
Begliano - Scoglietto B	48:62
Počitek: Polet.
LESTVICA
Scoglietto B 8; Grado in POM Tržič C; Polet, Begliano in Staranzano 2; Kontovel 0.
PRIHODNJE KOLO (16. 5.)
Kontovel - Polet (9.30 na Kontove-lu); POM Tržič - Staranzano; Begliano - Grado. Počitek; Scoglietto B.
NAJBOLJŠI STRELCI
KONTOVEL: Starc 107; Adrijan Zavadlal 39; Košuta 19; Ivo Nabergoj 17; Danijel Zavadlal 8; A-leksander Nabergoj in Kosovel 2.
POLET: Edi Sosič 80; Milko Vitez 27; Taučer 19; Jugovič 14; Daneu 12; Spacal 8; Škabar 7; Valter Sosič 6.
PROSTI METI: Kontovel 48:86; Polet 19:36.
FINALE DEČKOV
V	4. kolu tega finala so Konto-velci v nedeljo igrali v gosteh proti vodečemu Don Boscu in so visoko izgubili. V prvem polčasu so bili naši košarkarji še kos domačinom, v drugem delu pa je bil ves napor Pavla Bukavca zaman. Bukavec je namreč dosegel 38 točk.
S to zmago je Don Bosco zopet potrdil, da je upravičeno na prvem mestu lestvice. Vse kaže tudi, da je glavni kandidat za drugo mesto Inter 1904. Gre pa omeniti, da morajo Kontovelci odigrati še dve zaostali tekmi (proti Interju 1904 in Don Boscu). če bi naši košarkarji zmagali v obeh tekmah, potem bi lahko povsem spremenili vrh lestvice.
IZIDA 4. KOLA Don Bosco - Kontovel 77:57 Servolana'- Inter 1904	29:64
LESTVICA
Don Bosco 6; Inter 1904 4; Kontovel 2; Servolana 0.
PRIHODNJE KOLO (16. 5.) Kontovel - Servolana (11.00 na Kontovelu); Inter 1904 - Don Bosco.
NAJBOLJŠI STRELCI KONTOVEL: Bukavec 63; Ban 43; Danieli 20; Emili 4; Ukmar 2. PROSTI METI: Kontovel 22:38.
«PROPAGANDA»
V prvem povratnem kolu sta naša zastopnika kot za stavo igrala oba slabo. Borovci so sicer tesneje izgu-oili z Italsidrom kot Brežani s Ser-volano. Na dlani pa je, da obe naši peterki nista v tem zavrtljaju pokazali, kar znata.
IZIDI 8. KOLA Bor - Italsider	24:35
Servolana - Breg	90:27
Ferroviario - SGT	42:40
Chiadino - Ricreatori	8:87
LESTVICA
Ferroviario in Ginnastica Triestina 14; Ricreatori in Servolana 10; Italsider 8; Bor 4; Breg 2; Chiadino 0.
PRIHODNJE KOLO (15. 5.)
Bor - Ferroviario (19.00 v Ul. Caravaggio); Breg - Ricreatori (15.30 v Dolini); SGT - Chiadino; Servolana - Italsider.
NAJBOLJŠI STRELCI BOR: Lokar 55; Merku 31; Švara 27; Škerl 22; Don 20; Cej 15; Ger-dol in Devetak 7; Pečar 6; Kosovel in Turk 2.
BREG: Čok 56; Korošec 54; Žer-
poraz v častnih mejah. Tokrat se je ponovno izkazal Pertot, ki se je dobro znašel z visokimi koši in si močno prizadeval tudi v obrambi. Vsi ostali so zaigrali na povprečni ravni.
— Bor
40:20
Ferroviario (26:6)
BOR: Furlan A., Furlan 1, Va-scotto. Vassallo 2, Pertot 8, Jankovič B., Jankovič M. 4, Zupančič 6, Volk.
Borovci so nepričakovano visoko izgubili proti DLF. Začetek «plavih» je bil res katastrofalen. Naši fantje so povsem zanemarili obrambo in v napadu bili slabi. Nasprotnik je spretno izkoristil številne Borove napake in v prvi četrtini je bil rezultat že 19:2.
V nadaljevanju so si Borovi igralci le nekoliko opomogli, toda ni jim uspelo znižati rezultata. Igralci so popolnoma pozabili osnovne -pojme košarke. Res črn dan za vse naše igralce razen malega Andreja ' Furlana • in Mitje Jankoviča.
Peter
Inler Milje — Breg 53:28 (25:12)
INTER MILJE: Ruprecht, Depan-gher 22, Colarich 2, Marchio 2, Novel 8, Puntini 5, Pizzamus 2, Fifac, Apostoli, Spolaore 4, Vescovo 8.
BREG: Tedesco 4, Pečar 4, Žerjal 20, Maver, Lovriha, Milini, Štefančič, Boris in Adrijan Slavec. SODNIK: Ruprecht iz Milj. PROSTI METI: Inter Milje 3:4, Breg 2:2.
ial 31- Corbatti 24- Pertot 18- «brani ' V zadniem ko,u turnirja Coca- Co-12^ Maver 4	’ F ^ 15' St J !,a v minibasketu je Breg v nedeljo
PROSTI METI: Bor 20:76: Breg	^	,	-, f oar.
,7S	p-v-o S ! f>nlel z domačo peterko Inter. ki
20:78.
MINIBASKET
TURNIR COCA-COLA
Naši trikrat poraženi
! sodi med boljše ekipe. Brežani so ' se od prvenstva poslovili s porazom, tudi v tem srečanju pa so pokazali napredek. Zlasti učinkovit je bil Florjan Žerjal, ki se je požrtovalno boril v obrambi, obenem pa je dosegel tudi 20 točk.
Bor — Visintini 21:24 (13:16)
BOR: Pertot 11, Jankovič M. in B., Bradassi 2, Vassallo 6, Zupančič, Valle, Furlan L. 2, Furlan A, Cej.
V Dolini sta se spoprijeli ekipi Bora in Visintinija. «Plavi» so izgubili z minimalno razliko proti nasprotniku, ki je letos le enkrat okusil grenkobo poraza. «Plavi» sicer niso zaigrali najbolje, kajti izgubljali so mnogo žog in bili v obrambi večkrat negotovi.
Vseeno pa so bili naši igralci za petami nasprotniku in obdržali
BRA, 13. — Videmski Snaidero je po treh kolih italijanskega mladinskega košarkarskega prvenstva v B skupini na prvem mestu brez poraza. V 3. kolu so Videmčani premagali Chinamartini s 74:72.
V A skupini vodi Cinzano.
KOLESARSTVO
GENOVA, 13. — V nedeljo, 16. maja, bo v Pontedecimu start 37. kolesarske dirke po Apeninih. Dirke se bo udeležila skoraj vsa italijanska in tuja elita tega športa. Odsotna bosta pa Eddy Merckx in Roger De Vlaeminck.
46.
ISTRSKI
ODRED
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
3
S
v Že 20. maja so z odredbo prepovedali prebivalcem po-čatek v požgane vasi in jim grozili s smrtno kaznijo, če bi A ,1. Prepoved. V naslednjih dneh pa so se pod vodstvom . urja Paula Walterja, poveljnika SS iz Podgrada*, še ne-Jkrat vrnili in požigali še preostale hiše.
Štab Istrskega odreda je po umiku Gortanove brigade p ^kovai, da bodo Nemci naslednji dan s še večjimi silami ^ daljevali ofenzivni pritisk proti Brkinom, zato je ob 22. dJ,. organiziral umik svojih enot s Prelož skozi šmagorsko so ^atre in Mrše v Skadanščino. Okoli 2. ure 19. maja sle odredove enote pri Markovščini brez boja čez cesto Sk d ' ^rst Id se zjutraj utaborile v gozdu blizu Skadanščine. _ adanci so odredovce sprejeli nadvse gostoljubno. Borci
bili
jen- • zaradi dvodnevnih in nočnih pohodov in bojev utru-or 1 ln ^dui. večina je imela dotrajano obutev. Treba je bilo Že^^Iruti tudi pranje, razuševanje in šivanje perila, ker se Zaci-1 !te^ne niso mogli redno čistiti.** Da bi bataljona organi-je -js^° uredil in da bi se borci spočili, nahranili in očistili, ^dreda sklenil, da ostanejo vse enote 2 do 3 dni v
NOVI ODREDOVI NAPADI NA PROMETNE ZVEZE IN SPET MOBILIZACIJA
Udarna desetina 1. bataljona 8 borcev je pod vodstvom Rudija Mahniča-žita 27. maja 1944 med 23. in 24. uro pri Orehu blizu ceste škofije-žavlje-Trst s 7 kg razstreliva uničila transformatorski razdelilno postajo, ki je napajala z električnim tokom industrijski bazen v Žavljah in Miljah ter naselja Dekani, Milje, Koper, Plavje, Žavlje in druge. Cilj drzne akcije je bil motenje vojne proizvodnje. Objekt je bil le 500 mertov oddaljen od italijanske postojanke v smeri
Tomiuje po strahotnem nacističnem pokolu in požigu 18. maja 1944
Škofije in 1000 od nemške proti Zavijam, zato se mu je bilo težko neopazno približati. Minerji Rudi Požru, Rudi Mahnič in Salko Berakovič so kljub temni noči in izpostavljanju veliki nevarnosti ob visoki napetosti električnih vodov ____ po-
tem ko sta dve skupini s strojnicami zavarovali dohode proti sovražnikovima postojankama — razstrelili 4 jeklene nosilce. Ekplozija je uničila naprave in raztrgala na daljnovidno omrežje napeljane žice. V hipu so po vsej okolici ugasnile luči. Posledice razstrelitve so bile za nemško vojno proizvodnjo dokaj občutne, saj sta ostali zaradi pomanjkanja vzporednih linij rafinerija nafte Aquila, ki je predelovala dnevno po 30 cistern romunske nafte in železolivarna v Žavljah tri dni orez toka in nista mogli obratovati. Brez razsvetljave pa so ostali: Koper, Izola, Plavje, Dekanj, tretje škofije, mornariški sanatorij v Ankaranu, v katerem so se zdravili nemški ranjenci in druga okoliška naselja. V štabu odreda so ocenili neposredno škodo na transformatorju za 100.000 predvojnih lir, vendar je bila zaradi zastoja proizvodnje veliko večja.
Nemci in fašisti, ki se jim še ni bil ohladil bes zaradi napada na Wirtha, rižanski vodovod in druge objekte, so takoj po eksploziji silovito reagirali. Najprej so začeli na slepo stieljati v noč s težkimi mitraljezi, nato pa Še s težkim minometom v hrib proti kotama 148 in 150, ki sta na desnem bregu potoka Reke. Borci so se po akciji umaknili proti Mač-koljam in Socerbu, kamor sta jim prinesli naslednji dan dolinski mladinki Dragica Sancin in njena prijateljica kosilo.
* Artur Paul Walter je bil rojen 22. oktobra 1907 v Reichsteinu. V Podgradu je bil od srede novembra 1943 tesno povezan s posebnim esesovskim odredom «Einsatzkommando Reinhard» iz Trsta in je z njim sodeloval pri večini ropanj, požiganj in pokolov v Brkinih. V Podgradu je ostal do 30. januarja 1945. Sedaj živi v Hamburgu - Alton 2, Honesch Strasse 80. (Ugotovitev pisca iz arhivskih virov Istr-
ff^:	.-................
Zajelšje so doživele 18. maja podobno usodo kot Tomiuje
skega odreda in pričevanj brkinskih prebivalcev. Osebne podatke Walterja mi je ljubeznivo posredoval Albin Bubnič, novinar Primorskega dnevnika iž Trsta).
**' Kristiha Poles-Kariš, mladinska aktivistka iz Skadanščine, »e s tedanjega srečanja z borci spominja, da so bili vsi zelo utrujeni, lačni in oblečeni v ušivo perilo. Zato so mladinke takoj organizirale pranje perila. Kljub kritičnim razmeram borcem ni zmanjkalo dobre volje, humorja in dovtipov. Odredni harmonikar Danilo Počkaj pa je navzlic utrujenosti zaigral na travniku za hišo nekaj poskočnih za dobro voljo. (Kristina Poles-Kariš, pismena izjava v AO IO v Kopru).
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 Mr, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— dir»
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	14. maja 1976
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» • DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče '10/11 nad telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 100 lir beseda IVA 12%. Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ^ ZTT - Trst
KLJUB NASPROTOVANJU SOCIALISTOV IN KOMUNISTOV
Lockheed: v ZDA pojde 9-člansko odposlanstvo
Prevladala je volja tistih, ki so neposredno vpleteni v škandal ■ Antonio Letebvre ostane na začasni svobodi
obisk v Ameriki, le tako bo mogoče preprečiti, da bi vsa zadeva «zaspala».
Medtem je prišla vest, da je italijansko veleposlaništvo iz Washing-tona že poslalo v Rim drugi sveženj dokaznega gradiva o zadevi Lockheed, ki ga je včeraj prejelo od ameriškega pravosodnega ministrstva. Dokumenti bi morali biti izročeni preiskovalni komisiji danes popoldne, vendar do tega ni prišlo zaradi obveznega birokratskega postopka; pri izročitvi oziroma odlepljen ju žigov, ki so jih pritrdili na listine ameriški sodni funkcionarji, mora biti namreč prisoten pravosodni minister Bonifacio. Zelo verjetno bodo to dokaj slovesno storil; jutri dopoldne.
Novo dokazno gradivo je toliko večjega pomena za komisijo, ker bo ta šele po njegovi natančni preučitvi lahko sestavila seznam vprašanj (menda okoli 40), ki naj jih delegacija zastavi Američanom.
RIM, 13. — Parlamentarna komisija, ki raziskuje ozadje Lockhee-dovega škandala, je podaljšala včerajšnje zasedanje pozno v noč ter nazadnje sklenila, da ne odvzame začasne svobode Antoniu Lefebvreju (le-ta je bil, kakor znano, nekaj časa že za rešetkami pod obtožbo sodelovanja pri izsiljevanju).
Predsedstvo komisije se je znova sestalo dopoldne ter se po razburljivi izmenjavi mnenj dokončno dogovorilo glede sestave odposlanstva, ki bo odpotovalo v Združene države Amerike, kjer naj bi zaslišalo vrsto oseb vpletenih v afero o podkupninah. Treba reči, da ni bila sestava delegacije lahka zadeva: ameriški sodni krogi so svoj čas zahtevali, naj se odposlanstvo oblikuje strogo tehnično, nikakor torej ne na politični osnovi. V resnici bodo v delegaciji, ki bo romala v Washington, zastopniki tako rekoč vseh strank ustavnega loka, saj je znano, da ni mogoče danes v Italiji rešiti skoraj nobenega problema brez neposrednega političnega pristopa. Zopet je pač prišlo do izraza-kako mojstrsko znajo italijanski politični možje obiti še tako neljubo zapreko.
V odposlanstvu bo vsega devet članov, sicer predsednik preiskovalne komisije Castelli, podpredsednika Reggiani in Spagnoli, uradna poročevalca Codacci Pisanelli in D’An-gelosante ter senatorji Nencioni,
Zuccalà, Balbo in Galante Garrone. Tem se bosta po vsej verjetnosti pridružila še dva funkcionarja poslanske zbornice, prisotna pa naj bi bila nazadnje tudi še vešča strojepiska: dejansko bi torej morala biti delegacija sestavljena najmanj iz dvanajstih oseb, kar je v popolnem nasprotju z zahtevo komunistov in socialistov.
Ti so namreč predlagali, naj bo odposlanstvo sestavljeno pristno tehnično (osvojili so torej ustrezno zahtevo ameriškega pravosodnega ministrstva), in sicer le iz treh članov. Predlog je bil dan na glasovanje, toda je propadel z 10 nasprotnimi (in 9 povoljnimi glasovi).
Z docela enakim razmerjem glasov (deset za in devet proti) pa je prodrl krščanskodemokratski predlog o «čim širši politični reprezentativnosti delegacije». Prodrl pa je zato, ker je med drugimi zanj glasoval tudi predsednik Castelli, ki je poorej glasoval tudi za predlog KPI-PSI, in to iz bojazni, da bi v nasprotnem primeru sploh ne bilo mogoče sestaviti odposlanstva — takšna je vsaj njegova verzija.
Kdaj bo delegacija odpotovala v ZDA, še ni znano. V tej zvezi je značilna izjava podpredsednika Spa-gnolija, komunista. Slednji je izrazil bojazen, da do potovanja sploh ne pride pred volitvami; to bi pa pomenTo, da bo delegacija obiskala ameriške «kolege» šeie tja proti jeseni, ako ne celo pozneje. To bi bilo seveda marsikomu dobrodošlo, kakor hudomušno šušljajo nekateri po hodnikih Montecitoria. Spagnoli zaradi tega sili druge člane komisije, naj se odločijo za čimprejšnji
POZNO ZVEČER V MILANSKEM PREDMESTJU
Mladoletna roparja ustrelila moškega
Hotel jima je preprečiti beg, potem ko sta z revolverjem hudo ranila taksista
Emblematičen posnetek s potresnega področja: potrebno delo preden se sploh začne z obnovo.
bager ruši to, kar ni zrušil potres.
kar je žalostno, a nujno (foto Janko Furlan)
J'MlllllllinillllllllllIlllllllllllilllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIMIllllllllllllllllIflIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllJIllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllUIIIII
VAL KRIMINALA SE NEVARNO STOPNJUJE
Druga ugrabitev v treh dneh v Rimu: banditi odvedli enajstletno deklico
Ugrabljenka je hčerka nekega rimskega gradbenika - Napadli so jo, ko se je s prijateljico odpravljala v šolo -Policija postavila cestne bloke, a zaenkrat zaman
13. — Odkar je milansko rečeno je policija postavila cestne
bloke na glavnih prometnih žilah, ki vodijo iz prestolnice v okolico, a doslej brez uspeha.
Ugrabljeno dekletce je najmlajša
RIM,
sodstvo začelo sistematično zaple-njevati odkupnine, se je dejavnost ugrabiteljskih tolp osredotočila na Srednjo in Južno Italijo, predvsem
pa na Rim. Pred dvema dnevoma I hčerka Alda Montanija, ki je
je bil v prestolnici ugrabljen grad benik Renato Filippini, davi pa so banditi dobesedno odnesli 11-letno dekletce Anno Mario Montani, najmanjšo hčerko gradbenika Alda. Čeprav je bila policija kmalu obveščena o ugrabitvi in je postavila bloke na vseh glavnih prometnih žilah, ki povezujejo Rim z okolico, je bilo njeno prizadevanje doslej zaman.
Anna Maria Montani je bila u-grabljena okrog 8.30 v Ul. Tauria-nova, ko je bila s prijateljico Marino Farina namenjena v šolo. Mlad moški, ki se je po pričevanju očividcev dotlej živčno sprehajal po pločniku, je pomignil pajdašema, ki sta čakala nedaleč v avtu, zgrabil dekletce in ga vrgel na zadnji
bratoma solastnik majhnega gradbenega podjetja. V kratkem razgovoru s časnikarji je Montani poudaril, da je bil V zadnjih časih v skrbeh za otroka, zlasti še, ker je bil predvčerajšnjim ugrabljen gradbenik Renato Filinpini vendar pa ni nikoli vzel zares v poštev možnosti u-grabitve saj njegovo premoženje ni tolikšno, da bi lahko plačal znatno odkupnino. Podjetje bratov Montani zaposluje vsega skupaj o-krog 20 delavcev in opravlja predvsem dela v podzakupu. Družina stanuje v prostornem vendar nikakor ne razkošnem stanovanju, zaradi česar se preiskovalci vprašujejo, zakaj so ugrabitelji izbrali kot žrtev ravno Anno Mario. Po mnenju
so ugrabitelji odbrzeli proti Ul. Ap-pia. Mlada zakonca sta s svojim fiatom 500 skušala presekati banditom pot, vendar pa jima drzni poskus ni uspel, ker se jima je šofer «alfe» spretno izognil in odbrzel dalje.
Na kraj ugrabitve so kmalu nato prihiteli policija in karabinjerji, ki so na osnovi pričevanj očividcev že pripravili -identikit roparjev. Kot
MILAN, 13. — Osem tisoč lir v bankovcih, 520 v drobižu, 1.000 v ' «miničekih» in 700 v telefonskih žetonih: za to borno vsoto sta mladoletnika z revolverjem ubila 36-letnega uradnika Fabrizia Cappel-lettija in hudo ranila taksista Angela Rusinentija (37 let), ki leži sedaj v bolnišnici s pridržano prognozo. Fanta sta. kot sama zatrjujeta, hotela ukrasti motorno kolo. vendar sta se nenadoma premislila in se odloč la za rop. To jima je bilo u-sodno, a s svojim brezvestnim dejanjem sta uničila družino.
Luigiju Buricelliju iz San Sepol-cra di Arezzo je 17 let. Z očetom in materjo se očitno ni razumel, gotovo pa je. da ni od njiju prejel u-strezne vzgoje, tembolj, ker živita ločeno. Luigi se je odloč 1, da pojde stanovat v Vimodrone pri Milanu, kier se je seznanil s čudno druščino, takšno, k; rada pohaja in mrzi pošteno delo. Spoprijateljil se je z Maurom Niccolijem, ki mu je ravno tako 17 let in ki se je prav tako odtujil staršem. Niccoli sxer doslej še ni imel opravka s pravico, medtem ko je bil Buricelli že v pobol.iše valnici. kjer so mu brez uspeha skušali izkoreniniti pretirano ljubezen do orožja — rad je nosil s seboj dolge nože.
Fanta sta si oskrbela revolver znamke beretta kalibra 7,65, češ, morda nama utegne služiti. Odločila sta se. da ukradeta motorno kolo in se tako izogneta nepotrebnemu pešačenju med «ekspedicijami». Ko sta brez cilja hodila po mestnih u-
dež «alfa romea 1750» s katerim I gradbenika gre tudi izključiti dom
nevo o maščevanju.
Podlemu izpadu so bjli priča številni mimoidoči, ki so skušali preprečiti ugrabitev, vendar pa zaman, ker so jih banditi z bliskovito akcijo iznenadili. Poleg že omenjenih zakoncev, ki sta zaman poskušala ustaviti bandite, je posegla tudi mlada profesorica, ki je planila proti roparjem. Uspelo ji je,, da je zagrabila za čevelj ugrabljenke, ki pa je zdrknil dekletu z noge.
Smetar Pietro Bizžari, ki je kot vsako jutro pometal na Ul. Tauria-nova, je povedal preiskovalcem, da je opazil neznanca, ki se je živčno prestopal, že pred prihodom deklet. Ko je zaslišal prvi krik, je skušal poseči, vendar so banditi že odbrzeli. Marina Farina, prijateljica male ugrabljenke, pa je povedala, da . sta se . s sošolko kot vsako jutro namenili v šolo. Običajno sta šli: kar po vzporedni Ul. Siderno, v zadnjih časih pa sta se odločili za Ul. Tau-rianova, kjer je promet živahnejši in sta se manj bali. «Prehodili sva UL Sinopoli — -je rekla deklica i— in sva ravno prišli v Ul.: Tauriano-va, ko se je Anna Maria za trenutek ustavila, da bi si. popravila: čevelj. Zato sem prva videla moškega, ki nama je prišel naproti. Opazila sem,, da je pomignil pajdašema v avtomobilu, vendar pa sem si mislila, da je le pomahal znancema v pozdrav. Šele ko sem za seboj slišala kričanje Anne Marie, sem doumela, za . kaj gre. Kriknila sem tudi jaz in se nato od strahu o-nesvestila.»
V prvih popoldanskih urah so preiskovalci, ki so skušali zbrati čim več koristnih elementov za svoje delo, in časnikarji, zapustili stanovanje Montanijevih. Za nesrečno družino se je začelo dolgo čakanje pred telefonom v upanju, da se bodo ugrabitelji prej ali slej oglasili.
Banditi so se oglasili okrog 19.30. Tedaj je neznan moški glas, v katerem ni bilo opaziti nobenega narečnega naglasa, sporočil družini Montani; da je deklica živa in zdrava in poudaril, da se , bo kmalu znova oglasil z zahtevo po odkupnini.
licah, sta prišla na zamisel, da bi lahko brez posebnih težav izropala taksista. Ustavila sta taksi, ki ga je upravljal Rusinenti, in to v zahodnem predelu velemesta, kjer po navadi ni veliko prometa. Ura je bila ié pozna in taksista sta pozvala, naj ju popelje do bližnje četrti.
Med vožnjo sta mu velela, naj jima izroči denar in zahtevo podkrepila z revolverjem. Rusinenti se ni dal kar tako, temveč je Buricel-lija udaril po roki, s katero je držal revolver: fan1 je zgubil živce in jel strelja« ter zadel nesrečnega taksista v prsi. K« sta miada bandita zapazila na njegovem suknjiču madež krvi, sta skočila iz avtomobila in pričela bežati, vendar so mimoidoči razumeli, za kaj gre in stekli proti taksiju. Fabrizio Cappelletti, uradnik pri Ampliphonu, ki je bil z 22-letno ženo Anno Sambo namenjen k prijatelju Renzu Molina-riju (sinu znanega industrijca. ki je bil ugrabljen 8. marca ter izpuščen na svobodo prejšnji ponedeljek), je skušal preprečiti pobeg Buricelliju: nastavil mu je nogo, vendar je bil fant hitrejši ter sprožil vanj več strelov. Svinčenke so nesrečneža zadele naravnost v srce, tako da je kmalu nato izdihnil.
Medtem ko je Buricelliju uspelo zbežati je nadaleč od kraja zločina stražnik onesposobil Niccolija ter ga predal policistom. Med zasliševanjem je fant povedal, da je na Rusinentija in Cappellettija streljal njegov tovariš. Policija je Buricel-lija pričakala na domu ter odvedla v ječo.
Sabotaža v tovarni Fiat v Cassimi
CASSINO (Prosinone). 13. - V noči od torka na sredo so neznan-cL v tovarni Fiat v Cassinu poškodovali okrog .70 avtomobilov. Zaenkrat ni še znano kolikšna je škoda, ker so verzije o podlem izpadu pro-t .ovne. Po prvem sporočilu naj bi saboterji preluknjali karoserije avtov vrste 131 in 126 ter na vsako
narisali peterokrako zvezdo z srpom in kladivom, znakom samozvanih o-boroženih proletarskih oddelkov NAP, po zadnji verziji tovarniške uprave pa naj bi sabotažna akcija imela znatno manjši obseg in naj bi neznanci le opraskali karoserije ter naj bi le na en avto napacali znak podoben srpu in kladivu. O sabotaži vodijo preiskavo karabinjerji krajevne legije.
RIM, 13. — Fašistični prevratniški skupini «ordine nuovo» in «ordine nero» sta davi poslali po pošti časopisni agenciji ANSA in nekaterim vsedržavnim listom daljše tiskovno sporočilo, v katerem grozita z represalijami predvsem pa s požigi podjetij in hotelov. Med drugim sporočilo poudarja, da bo na pogorišču sedanje Italije kot ptič feniks nastala nova fašistična država, ki bo v spodbudo vsem tradicionalističnim silam Zahoda in obenem jez proti napredovanju komunizma.
Ta stavek je vzbudil pozornost preiskovalcev, ker menijo, da bi prispodobo feniksa lahko sestavil Giancarlo Rognoni, znan milanski skrajnež, ki je bil v odsotnosti obsojen na dvajset let zaporne kazni kot mandator za atentat na brzec Turin —- Rim. Po mnenju preiskovalcev naj bi bil to indic, da se je terorist, ki se je skrival v Španiji, vrnil v Italijo.
V Orgosolu ubit brat bandita Graziana Mesina
ORGOSOLO, 13. — Nicolò Mesina, 40-letni brat znanega sardinskega bandita Graziana Mesina, je bil u-bit davi v dramatičnih okoliščinah. Oborožena in zakrinkana bandita sta ustavila tovornjak, s katerim se je s 25 delovnimi tovariši peljal na delo v kraj «Funtana bona», ga pozvala, naj stopi z njima v bližji gozdiček in ga tu u-smrtila. Vzrok krvoločnega umora m še znan, ' preiskovalci pa vsekakor domnevajo, da je povezan z enim od kriminalnih izpadov zadnjih mesecev v Orgosolu, kateremu naj bi bila žrtev hote ali nehote priča.
Družina Mesina je bila tragično vpieiena v val krvoločnih obračunavanj, ki je zajel Orgosolo v šest-desetin letih. Povod je bila ugrabitev in umor trgovca Pierina Cra-sta. Preiskovalci so najprej osumili kriminalnega izpada pripadnike družine Mesina, kaže pa, da so bili za ugrabitev in umor odgovorni pripadniki družine Mereu. Ob aretaciji najstarejših bratov Mesina se je med. družinama vnel krvoločen boj, v katerem je imel nosilno vlogo najmlajši Graziano; ki se je kaj kmalu iz maščevanja prelevil v bandita in skoraj deset Tet u-strahoval Orgosolo.
«Grazineddu» — kot so mu pravili vaščani —- je bil ujet konec leta 1968. Od tedaj je večkrat poskusil beg iz zapora, a mu je vselej spodletelo. Zadnjič je koval načrt za beg v kaznilnici v Vol-terri skupaj s fašističnim morilcem Mariom Tutijem.
Policija in karabinjerji še bojijo, da bi umor Nicola Mesina, ki je vselej pošteno živel od dela in ni bil vpleten v bratove podvige, lahko bil povod za verižno reakcijo obračunavanj v Orgosolu.
iiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
SINOČI V PORTOROŠKEM AVDITORIJU
Pomembna proslava obletnic koprskega radia in televizije
Direktor koprskega radia Miro Kocjan poudaril poteh dveh medijev tudi za slovensko zamejstvo
men
KOPER, 13. — Ob prisotnosti družbeno - političnih delavcev -primorskih občin, gostov iz zamejstva in domačega prebivalstva je bila * danes iv portoroškem avditoriju ena izmed o-srednjih proslav, posvečena 50-letnici radia . in televizije v Jugoslaviji, 27-letnici koprskega radia in 5. obletnici koprske televizije. V uvodu je direktor koprskega radia Miro Kocjan poudaril pomen teh obletnic, saj sodita radio in televizija med informativne medije z izredno učinkovitostjo predvsem s i stališča hitrosti posredovanja informacij in ustrezne prepričljive informacije.
Ko je govoril o koprskem radiu in televiziji je predvsem naglasil, da ta dva medija opravljata specifično in odgovorno delo med Slovenci na Primorskem.' med italijansko narodnostno skupnostjo v Jugoslaviji in slovensko v zamejstvu, precej poslušalcev in gledalcev pa imata tudi v notranjosti sosedne republike. Oba medija imata več milijonov poslušalcev in . gledalcev, opravljata poslanstvo seznanjanja našega človeka s samoupravno prakso ter mu pomagata pri gradnji nove socialistične družbe in novih odnosov, hkrati pa tudi mnogo prispevata pri utrjevanju politike mednarodnega sodelovanja, miru in napredka na svetu. Ena izmed osnovnih nalog pa, je tudi utrjevanje sodelovanja med sosednimi narodi-in deželami. Ob koncu svojega nagovora je Miro Kocjan poudaril, tudi nenehno težnjo obeh kolektivov, da bi z raznimi izboljšavami kar najbolj
zadovoljila svoje poslušalce 'in gledalce-
V drugem delu proslave je nastopil simfonični! orkester radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada in s solistom Dejanom Bravničarjem. Izvajal je v krstni izvedbi skladbo Danila Švare «Ballabili in modo istriano» in Tri orkestralne odlomke iz opere Nikolaja Rimsky Kor-sakova «Pravljica o carju Saltanu», v ■ drugem delu pa znani koncert za orkester in violino Petra I. Čajkovskega. V izredno akustični dvorani je bil orkester suveren tolmač partitur, Bravničar pa briljanten solist. Posebne pozornosti je bila deležna nova švarova skladba, v kateri je avtor v modernem izrazu mojstrsko ujel svojstveni istrski melos.
L. O.
Chrysler je navila cene
TURIN, 13. — «Chrysler Italiana» je danes navila povprečno za 4,39 odstotka cene uvoženih avtomobilov simca, Chrysler, sunbeam in matra. Sklep utemeljuje s potrebo, da nadomesti zgubo, ki je nastala zaradi silnega padca vrednosti lire.
Najdražjj so avtomobili «matra bagheera» (5,249.000), «matra ba-gheera S» (5,769.000) in «matra cou-rege» (6,139.000 lir). navedenih cenah so všteti tudi prevozni stroški in davek IVA v razmerju 18 odstotkov.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SOLIDARNOSTNA AKCIJA V POLNEM TEKU
h Dijaškega doma odpotuje danes avtokolona v Benečijo in Rezijo
Med drugim bodo odpeljali oblačila, sadje in zelenjavo ter šolske potrebščine - Smučarski klub Devin včeraj v Reziji, predstavniki nabrežinske občine pa v Subidu in Čeneboli
Mladinci pripravljajo v Dijaškem domu pošiljko za Beneško Slovenijo
Iz osrednjega zbirnega centra v Dijaškem domu v Trstu za pomoč žrtvam potresa bo danes zjutraj odpotovala nova avtokolona pomoči za prizadeto prebivalstvo Beneške Slovenije in Rezije. Mladinci so sinoči pozno v noč sortirali razna živila. obleke, odeje in druge potreb ščine, ki so jih včeraj pripeljali iz raznih krajev mesta in okoliških vasi.
Poleg številnih posameznikov, ki so se včeraj zglasili v osrednjem zbirnem centru ter prinesli to in ono, je prispelo v Dijaški dom tudi šest tovornjakov raznovrstnega blaga, ki so ga zbrala društva v okolici. Omenjene potrebščine so pripeljali z Opčin, od Domja iz samega mesta, iz Lonjerja, Bazovice in s Proseka.
Koordinacijski odbor v Trstu je stalno v stiku s centrom v Čedadu, od koder poročajo o položaju v prizadetih beneških vaseh in o potrebah prebivalstva. Pošiljke obsegajo zato predvsem tisto blago, ki je trenutno najbolj potrebno.
Včeraj je bil v Študentskem domu na univerzi spet sestanek predstavnikov raznih organizacij, ki skrbijo za pomoč prebivalstvu, ki ga je prizadel potres. Sestanka so se u-deležili tudi predstavniki koordinacijskega odbora SPZ in ZSŠDI. Še enkrat je bila poudarjena potreba po še bolj koordiniranem delu za čim bolj učinkovito pomoč žrtvam potresa.
Z glavnega zbirnega centra v Dijaškem domu so včeraj poslali tudi poziv vsem šolam, naj zbirajo knjige, zvezke, pisala in druge šolske pripomočke, da bi omogočili slovenskim krajem Benečije in Rezije pouk. Veliko količino šolskih potrebščin je včeraj poslala v Dijaški dom Tržaška knjigarna in danes jih bodo že odpeljali v Beneško Slovenijo in Rezijo. Seveda bo treba vzporedno poskrbeti tudi za učne moči. ki bodo pripravljene od potovati v te kraje.
V Rezijo je včeraj odpotovalo
dostavno vozilo smučarskega kluba iz Devina. Prizadetemu prebivalstvu, ki je med najbolj pozabljenimi v teh dneh nesreče, so oddali večjo količino jedil, čevljev, polivinila, mila in drugih potrebščin. Ob povratku so nam predstavniki kluba sporočili, da v teh krajih potrebujejo predvsem oblačila, dežne ula-šče in podobno, ker so se vremenske razmere zelo poslabšale in je včeraj celo snežilo.
Tudi predstavniki nabrežinske občine z županom škerkom na čelu so včeraj odpeljali dva tovora potrebščin. Njihov cilj sta bili vasici Subid in Čenebola.
• Jutri, v soboto, 15. trn,, bodo v galeriji Sofianopulo na Trgu papa Giovanni 6 nagradili umetnike, ki so
sodelovali pri razstavi «Prvi maj 1976».
Poziv SGZ
Predsedstvo Slovenskega gospodarskega združenja poziva vse člane in gospodarske operaterje, da po svojih močeh v največji meri prispevajo za žrtve potresa v Beneški Sloveniji-Denarne prispevke lahko pošljejo na Primorski dnevnik ali na tekoči račun pri Tržaški kreditni banki materialne prispevke pa v -Slovenski dijaški dom v Ul. Ginnastica 72. SGZ poudarja, da so potrebe nujne in j« zato zaželen hiter poseg.
Se pet ranjencev
DARUJTE
ZA ŽRTVE POTRESA
V	okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo včeraj prejeli:
V	UREDNIŠTVU:
Darko, Milko in Peter Malalan
90.000,	Rozalija Sancin 5.000, Valerija in Albin Teršar 10.000, Vittorio Vatta 5.000, dr. Stanislav Oblak 10.000, Vida in Dorina Cergolj
3.000,	Dragica Klun 3.000, Franc Lipovec 5.000, Lovro Trudnič 5 tisoč, S. L. 10.000, dijaki strokovnega zavoda 33.800, Boženko Štoka 10.000, Nikolo Prašelj 20.000, Tatjana Štoka 20.000, Lantjer 20 dsoč, Mirko Hlača 50.000, Peter Gašperšič " GOO lir.
Iz Lonjerja so nam poslali: Lovrenc Žerjal 10.000, Sonja Lorenzi
10.000,	Miran Batič 5.000, Leonardo Čok 5.000, Emil Gombač (Oče-rinken) 5.000, Antonija Borovina 5.000 lir.
S Ratinare so nam poslali: Anton Švara 10.000, Slavica in Josip Nadlišek 20.000 Just Lovrenčič 5 tisoč lir.
V	ZBIRALNEM CENTRU V DIJAŠKEM DOMU so U„ 12. in 13. maja nabrali: dr. Gojmir Budal in Ksenija Levak 20.000, dr. S. S.
20.000,	Gracijela Glavina 5.000, N. N. 50.000, otroci otroškega vrtca v Dijaškem domu 2.000, N. N. 2.000, Marta Ivasič 10.000, Borut Kodrič
10.000,	Ana Rebula 10.000, Fani Sancin 2.000, družim Filipčič 13.000 Ur, uslužbenci slovenskega Dijaškega doma v Trstu Boris, Aleksandra, Marija, Sonja, Lidija, Marjo, Tatjana, Franc, Angela, Albina, Janez, Edvin, Adrijana, Karla, Vojka in Nevia so prispevali enodnevno plačo, skupno 117.500 Ur.
Od Banov: Milkovič (hišna številka 49) 2.000, Ban (40) 5.000, Ban (27) 5.000, Husu (53 ) 5.000, Hrovatin (35) 1.000, Vidah (72) 5 tisoč, Vidali (26) 1.000, Dugulin (25) 2.500, Špehar (60) 5.000, Da-nelut (60) 5.000, Vidah (54) 4.000, Milkovič (50) 1.000, Gorjup (15)
1.000,	Cerqucni (24) 1.000, Husu (5) 1.000, Magagnato - Husu (14)
5.000,	Feleppa (8) 5.000, Peršinovič (8) 5.000, Škabar - Menucci (3) 5 tisoč, Malalan (75) 5.000, Malalan (66) 1.500, Renar (20) 2.000, Malalan (66) 1.500, Gatto (77) 4.000, Tretjak - Sosič (2) 4.000, Hrovatin (69) 1.000, čuk (57) 3.000, Fran-kovič (57) 5.000, Husu 2.000, Vidali (36) 2.000, Vidah (109) 2.000, N. N. 5.000 Ur.
Z Opčin: Božica in Josip Čuk
30.000,	Pierina in Stano Vaclik 10 tisoč lir, Robi Gorup 5.000, dr. Zmago Filipčič 20.000. Mihca Fabčič 10.000, Mario Malalan (Alpinska 131) 10.000, Alice Volpi 10.000,
Elva Volpi 10.000, Sekcija KPI-Opčine 50.000, Fortunata in Stanko Stojkovič 3.000, Milan in Slava Če-bulec 10.000, Mario in Pierina Furlan 5.000, Pavel in Silvestra Malalan 10.000, družina dr. Alojza Berceta 30.000, Tončka in Jožef Gorkič 20.000, Alfredo Škrlavaj 5 tisoč, Drago Danev 20.000, Rudi Vremec 10.000, gradbeno podjetje Malalan - Benčina 100.000 Ur.
NA NAŠ TEKOČI RAČUN 1840 PRI TRŽAŠK’ KREDITNI BANKI: Oskar Racman 50.000, Dunja Švab 5.000, Ivanka Bigolini 10.000, kap. Zorko Tavčar 100.000 lir.
V TRŽAŠKI KNJIGARNI: Terezija Živec 10.00, Karel in Marija Kokelj (Cocchelli) 5.000, P. N. V. Vidmar 5.000, Marija Šušteršič 5.000, Viktor in Meri Stok 10.000, Miloš Grgič 10.000, Ana Pertot (Barkovlje) 5.000, Silva Seganti 10.000, Pierina Šuligoj 5.000, prostovoljni prispevki ob priliki Cankarjeve proslave PD «S. Škamperle» 30.000, Herman Gerdevič
10.000,	Matilda Kermac 5.000, Pavel Bezeljak 5.000, Emil in Danica Regent 5.000, Mario in Andrej Rupel 5.000, Amalia Castellani 5 tisoč. Avgust in Marija Castellani 10.000, Leli in Rado Nakrst 50 tisoč, Vera H. 5.000, Livio Novšak 19.190, Ivanka in Franc Resinovič 10.000, Jadran in Dorina Žerjal 20.000, Iva Batič 5.000, M. B.
30.000,	Vladimir Ukmar 15.000, Dimitrij Sancin 10.000, Julka Meden
5.000,	Jusarsko združenje z Opčin
50.000,	Jožko Modic 50.000, Leonora Križman 10.000, družina Bizjak
10.000,	Josip Cechet 20.000, Lado Premru 5.000 lir.
Za žrtve potresa na Tolminskem: Vida in Dorina Čergolj 3 tisoč, P.N.V. Vidmar 5.000, Emil in Danica Regent 5.000, Mira Furlani 20.000 Ur.
POVZETEK
V	uredništvu	289.800	lir
Na naš tekoči račun
pri TKB	165.000	Ur
V	Tržaški knjigarni	454.190 Ur
V	zbiralnem centru
v Dijaškem domu	732.000 Ur
Za tolminske žrtve	33.000 lir
skupno 1.673.990 lir prejšnja vsota 10.259.700 Ur
SKUPAJ 11.933.690 lir * * *
Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu - UL Montecehi 6 od 8. do 19. ure, v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20, v Gorici - Ul. 24. maja 1 in na tekoči račun Primorskega dnevnika št. 1840 pri Tržaški kreditni banki.
s potresnega področja v tržaških bolnišnicah
V	otroško bolnišnico Burlo Garofa-
lo so sprejeli nekaj ranjencev s prizadetega področja. Na porodniškem oddelku leži Šantina Pittini 'z Rumina. V drugih oddelkih pa s° še triinpolletni Andrea Coppetti. prav tako iz Rumina, Donatella Ronderò iz Ratenja ter Eliana Ganzetti iz Bule.	. .
V	splošno bolnišnico so sprejeli študenta Denisa Tomadinija iz Hu' mina, ki je zadobil hude poškodbe na glavi, ko se je sesula hiša.
• Zaradi enodnevne stanke 6. maja v Tržaški kreditni banki, 6. maja v tržaški podružnici Banco di Napoh in 7. maja v tržaški podružnici Banca Cattolica del Veneto je prefekt dr. Molinari za 15 dh; podaljšal zapadlost rokov, ki so zapadli na dan stavke.
0 V krožku za politične in družbene vede «Che Guevara» bo danes 20. v Ul. Madonnina 19 predaval P1' satelj Gianni Rodari o vlogi učitelja v okviru šolske reforme.
Koordinacijski odbor Slovenske prosvetne zveze in Združenja slovenskih špomih društev v Italiji, ki skrbi za zbiranje raznega blaga za pomoč potre-sencem v Dijaškem domu v Trstu, prosi organizacije in zasebnike, ki bi radi darovali živež, oblačila, odeje in drug0 blago, naj po telefonu predhodno sporočijo odboru, s čini razpolagajo. Blago naj za zdaj zadržijo. Njegov prevzem bo odbor organiziral v skladu s sprotnimi potrebami.
; \ : - - - . ES®	-
ANCA’Dl C8EDITO Dl TRiEST R2ASKA KREDITNA BANK .	s. P, A.
HST* - LILIČA 'F. Flliil 1Ò - |	®	S1"L!
TEČAJI VALUI v MILANU DNE 13. 5. 1976
Ameriški dolar: debeli drobni
Funt šterhng švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni
Dinar: debeli drobni
855.—
825.—
1561—
340.—
180.25
21.-
332,50
46.-
840.—
312-—
139--
190.-
152.-
22.—
23.—
44.50
44.50
MENJALNICA
vseh tuiih valut