Uredništvo in upravništvo: Kolodvorsko alioe štev. 15. ft urudnikom bo moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. Rokopisi bo no vračajo. Inserati: Beetatopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje so popust. ljubljanski večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izliaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot» 5. uri zvečer. za IiJubljano v upravniStvu: za celo loto 6 gld., za pol lota S gld., za četrt lota 1 gld. 50 kr., na moBoe 50 kr., pošiljatov na dom volja me-sočno 9 kr. voč. Po poiti volja za colo leto 10 gl., za pol lota 5 gld., za čotrtleta2gld. 60 kr. in za jodcn mosec 85 kr. V Ljubljani v soboto, 14. marcija 1885. Štev. 60. Tečaj II. Carinska novela.* Ko smo pred kakim mesecem pišoč na tem mestu o vpeljavi carine na žito v sosednji nam Nemčiji izjavili, da bi znala ta naredba imeti pomenljive nasledke za celo Evropo, ker se je bati, da se ne razvname boj na gospo-darstvenem polji, ki bi posameznim državam le malo koristil, a vsem skupaj mnogo škodoval, nismo se nadejali, da se bode naša bojazen tako kmalu vresničila. Malo časa je sem, odkar je v nemškem državnem zboru zastavil železni kancelar ves svoj vpliv, da je prodrl s svojim od različnih strani nemškega državnega zbora naskakovanim predlogom o vpeljavi carine na predmet, ki kaj tacega najtežje prenaša, namreč na žito, in glej, danes imamo zabilježiti podobne ukrepe tudi po dru-zih evropskih državah. Francija se je prva oglasila za Nemčijo z enako naredbo, in da naša država nasproti takim naredbam dveh mogočnih sosednjih držav ne bode mogla rok križem držati ter mirno gledati, kako se našim pridelkom in izdelkom v inozemstvo pot zapira, v tem ko naj bi imele tuje države proste roke preplavljati s svojimi produkti naše trge, bila nam je od prvega trenutka jasno. Sicer nismo v nikakem oziru spremenili svojih nazorov. Prepričani smo še danes o tem, da naredbe, kakor sta jih ukrenili Nemčija in Francija, njima ne bodo donašale nikake koristi. Razlogi, ki smo jih zadnjič navajali zoper gospodarstveno politiko obeh sosednjih držav, zd6 se nam še vedno pravi, in vender ne moremo pritrditi onim, ki se sedaj bor6 * Današnji ujeda se nad tem, da smo zadnjič rabili besedo adli, kam je zabredla naša javna nravnost! Žalostni junak tedaj, kateremu sem na neovržni način dokazal slovstveno tatvino, skuša se maščevati nad manoj s tem, da mi, dasiravno le indirektno, nekako po ovinkih očita isto pregreho. Zaletava se v oni »dragi" spomenik, »ki je o šeststoletnici »Slovenski tfatici" toliko tisočakov po nepotrebnem požrl". Ne bodem govoril o netaktnosti, h kojo se tukaj lojalni čin, kateremu je bil namen, postaviti trajno znamenje verne uda-nosti slovenskega naroda tudi na slovstvenem )olji, obsoja z zgolj finančnega stališča. To je vprašanje takta, in tega ne bodemo iskali niti pri »Slovenskem Narodu", niti pri ...........gospodu »Senci". Društveni odbor dokazal bode prav lehko o priliki Matičinega občnega zbora, da tiskovni troški za to iz- Iz Bruselja se poroča, da bode skoro gotovo Kongo-država dobila monarhičnega načelnika v osebi kralja Leopolda. Belgijski narod bode pooblastil svojega kralja, da sprejme naslov suverena v Kongo-državi. S tem pa bi se ne napravila niti vez, niti odgovorno razmerje med obema državama. Takemu razvoju bi baje kralj Leopold ne ugovarjal; on želi, da bi se narod o tem vprašanji svobodno izjavil. Rusija pošilja zagotovila angleški vladi, (la nikakor ne namerava prodirati proti He-ratu, angleška vlada objavlja ta zagotovila, časopisi jih objavljajo, a navzlic temu ne prenehajo govoriti zlasti o vojski med Rusi in Angleži. Razni časopisi bavijo se uže z vojnimi operacijami v Heratu. Naj navedemo samo, kako poroča j eden list, kako bi bilo za Rusijo zel<5 lahko bojevati se z Angleži v osrednji Aziji. Ta list piše: „ Rusija more v 77. dnčh po izdanem ukazu okolo 23000 mož poslati v Herat z rezervo jednake moči, katera bi došla 40 do 50 dni pozneje, v tem ko bi bilo 12000 mož v 20 dnevih pred Heratom na razpolaganje. V 70 do 100 dnčvih po izdanem ukazu more postaviti v Kabul 13000 mož z jednako rezervno močjo. V 70 dn6h more 7000 mož v Kitro in 4000 mož poslati na kašmirsko mejo.“ Razne vesti. Goljufani mož in njegovo maščevanje. Odkar jo madama Clovis Hugues svojo čast rešila s tem, da je rovolvor sprožila v prsi svojega ža-litelja Morina, je v Parizu revolver edina tolažba razžaljenih krasotic, ogoljufanih zakonskih mož in nesrečnik ljubiteljev. Tako se je tudi pretekli petek doigrala v Parizu na Boulevardu Haussmann žaloigra, koje prvi čini so se vrSili na belgijskih tleh. V Gillyju namreč živel jo v miru in srečno doktor zdravništva z imenom Aimž Quinet. Akoravno so ga bolniki zelo iskali in je imel mnogo opravka, dobil je vender toliko časa, da se je zagledal in zaljubil v čisto mlado Parižanko, ki je v isti hiši opravljala posol domače učiteljice. Ker je bil doktor bogat in imovit, a ona ubožna, razumljivo je, da OlU je ljubezen vračala. Vender naša krasotica imela jo to posebnost, da se ni hotela doktorju kar tako meni nič tebi nič vdati, ampak stavila je pogoje, in sicer zahtevala ni nič manj, kakor da jo vzame v zakon. Ker bi se bil doktor brez nje čutil nesrečnega, privolil je konečno v to in prišlo je do poroke. Mlada gospa sedaj ni imela nič bolj nujnega, nego da je pisala po nekdanjega svojega ljubčeka in oddaljenega sorodnika, kojega je možu kot svojega bratranca predstavila. Soprog ni imel nič zoper to, da ostane sorodnik njegove ljube ženke v hiši, in tako so živeli leta in leta zadovoljno vkup. Konečno pa je prišlo vse eno na dan, kako ulogo da jo ta bratranec prav za prav igral. Se ve da soprog tudi tukaj ni bil prvi, ki redno lepo knjigo, katera je po svoji krasni vnanjosti na dunajski grafični razstavi celo pozornost inozemskih strokovnjakov vzbudila, nikakor niso pretirani. Tudi gledč pisateljske Ograde se nikakor niso prekoračile meje, označene po društvenih pravilih. Honorar, kojega so prejeli pisatelji, je celd baje nižji od °nega, kojega je prejel na pr. prof. Jesenko svojo kompilacijo: »Prirodoznanski zemljepis", navzlic precej dvojljivi vrednosti omenjene knjige. Sicer se pa utegne primeriti, je eden ali drug odbornik ob jednem član deželnozborskega finančnega odseka ter se oode spominal nekaterih računov, položenih o Priliki deželne slavnosti 1. 1883 od istih radikalnih cenzorjev, kateri se sedaj hudujejo nad Potratnostjo Matičinega odbora. Tak odbornik Ul)el bode hvaležno nalogo, iz deželnozborskih akt objaviti fakta, na čudovit način označujoča »nesebično* rodoljubje nekaterih fanfaronov, "ateri se sedaj drznejo, zapravljivost očitati Matičinemu odboru zaradi njegovega „Spomenika". Ali gospodu „Senci“ je to na zadnje vender le stranska stvar, glavni predmet njegovemu napadanju je vender le moj obširni sP's o ..Ustanovitvi habsburške vlade v av- je prišel na to, morali so mu drugi odpreti oči. Nekemu žurnalistu zljubilo se je namreč necega dne, da jo interesantne razmere lepe žene k dozdevnemu „ bratrancu “ v tako prozornih barvah naslikal, da je tudi goljufani mož sedaj razumel, kar mu je bilo prej nejasno. Ko se je cela stvar razglasila, izginil je „bratranec" in z njim ljubezniva ženka, ki jo bila med tem časom uže šestero otrok povila, in sicer sta se podala v Pariz. Doktor podal se je za njima, iskal ju je dolgo zaman po Parizu, te dni pa je po naključji zasledil tatu svoje sreče in časti, in sicer kot prodajalca moke. Ko je hotel stopiti v prodajalnico, spoznal ga je Bayotto in podal so takoj gologlav po Boulevardu v beg. Doktor udrl jo je za njim ter ga kmalu došel. Zgrabil ga je za goltanec in začel se je med njima boj na veliko veselje in smeh vseh onih, ki so se bili zbrali okolu njiju. Vender ta smeh spremonil se je kmalu v strah, kajti goljufani potegnil je revolver ter vstrelil večkrat zaporedoma v svojega nasprotnika, tako da se ta mrtev zgrudil na tla. Doktorja Quineta prijela jo potem policija ter ga odvedla v zapor. Imel se bo zagovarjati pred porotniki, a kolikor nas uče skušnje zadnjega časa, se mu ni bati od porotnikov ravno hudoga. Domače stvari. •—• (Odlikovanje.) Finančni nadsvetnik pri tržaški finančni prokuraturi v Trstu dr. Anton Verdi n dobil je v priznanje izvrstnega službovanja naslov in značaj dvornega svetnika. — (Jodnolotni prostovoljci.) Mini-sterstvo jo zopet zaukazalo, da morajo mladeniči, kateri hotč vstopiti med vojake kot jednoletni prostovoljci, imeti od politične okrajne oblasti izdan vstopen certifikat. — (Slovenski otroški vrt)otvorimestna občina dne 1. maja. V to svrho išče mostni magistrat potrebnih prostorov, in sicer dve veliki, svitli, suhi, zračni in pritlični sobi, zraven vrt ali dvorišče, dalje sobo za stanovanje s kuhinjo vred, v šolskem, kolodvorskem ali dvornem delu mesta. Ustne ali pismene ponudbe naj so oddado do konca marcija 1.1. mestnemu magistratu. — (Kranjska hranilnica) imela jo dn6 12. t. m. občen zbor, pri katerem so se določili darovi raznim dobrodelnim zavodom. V kupno razdelila so je svota 30 2 00 gold. — Ponatanč-nojši pregled iz tega izkaza priobčimo zaradi pomanjkanja prostora v prihodnjem listu. — (Prihodnji izpiti za učiteljsko sposobnost) za splošne ljudske in meščanske šolo vršile se bodo dne 13. aprila t. 1. in naslednje dneve pred tukajšnjo izpraševalno komisijo. — (Deželni brambovci,) kateri se hote udeležiti prostovoljno letošnjih vaj dnč 2. junija, imajo se do 23. t. m. oglasiti pri tukajšnjem de-želnobrambenem priglednem oddelku. — (Profesor Šuklje.) Naše čitatelje opozarjamo na današnji „Listek“, v kojem odbija go- strijskih deželah", spisati na podlagi virov ter z vsem znanstvenim aparatom. Da sem s takim spisom skoro nov genre otvoril v slovenski književnosti, tega niti on zanikati ni mogel. Pač pa se je poštenjak prizadeval, ob veljavo spraviti moje delo s tem, cto je med slovenski svet raztrosil smešno laž, češ, ves moj sestavek je plagijat, je ukraden in slepo prepisan iz Lorenzeve knjige: Geschichte Konig Otto-kars II. von Bohmen und seincr Zeit. Zgodovinar, kateremu ste znani obe deli, se bode pač zaničljivo namuznil tako smeli trditvi, saj je na prvi pogled spoznal, da je moja razprava spisana v čisto različnem zini slu, v oči vidnem nasprotji z umovanjem nemškega učenjaka. Ali našemu tržaškemu Katonu ni bilo na tem. Kakor se je v svojem pamfletu o „Časnikarstvu“ zanašal na to, da nihče med nami ne pozna W u t tk ej a, tako grešil je sedaj na nevednost slovenskega občinstva v takih strogo znanstvenih vprašanjih ter na to, da je Lorenzeva knjiga pri nas skoro po polnem nepoznana. Na Dunaji 11. marcija 1885. Fv. Šuklje. (Konec prihodnjič.) spod profesor Šuklje krivične napade enega pod-listkarjev „Slov. Naroda" z ozirom na njegovo delovanje na literarnem polji. Ne moremo si kaj, da ne bi pri tej priliki izrekli svojega obžalovanja nad tem, da se stranka, od koje bi se vender pričakovati moralo, da se bodo posluževala vsikdar poštenega orožja, ne sramuje, moža, ki ga jo pred ne dolgim še v vsakem obziru proslavljala, sedaj tako blatiti tor vso, kar je bilo prej na njem dobrega in hvale vrednega, proglašati kot zaničevanja vredno, in sicer le iz tega vzroka, kor se ni hotel podati na polzko, ekstremno pot, po koji sedaj ta stranka vrtoglavi. Ne da bi bil Šuklje kedaj le količkaj tacega uaredil, kar se ne bi strinjalo z interesi slovenskega naroda, in akoravno se je vselej najtopleje potezal, kjer je videl, da so da za narod kaj izvojevati, proglaša se sedaj od to strani za narodovo izdajico. Vidi so nam, kakor bi „Slov. Narod“ neko posebno veselje imel nad tem, če moro odproti svojo predale kakemu profesorja Šukljeja grdivnemu spisu. O tem prepriča nas tudi v 58. letošnji številki tega lista nahajajoči se dopis z Gorenjskega, o kojem se le čudimo, da prof. Šukljeju ne podtika še krivde za to, da je lani po nekaterih krajih toča pobila. — (Koroška kmetijska družba) praznovala je prodvčeranjim svojo stoindvajsotletnico svojoga obstanka. — (Vreme.) Dva dni uže imeli smo prav mrzlo vreme, ostri vetrovi veli so s sneženih planin; oblačili in zavijali smo se zopot v zimske suknje. Danos ponehal jo ostri veter in pomladansko solnco zadobilo je zopot svojo moč. — (Grozna smrt.) Iz Rojana se poroča: V nedeljo dogodila se je tukaj grozna nesreča. Roditelji odšli so v nedeljo koj v jutro po opravkih v mesto, doma pa so pustili dvoje svojih otrok, desetletnega dečka in triletno deklico. Roditelji naročili so sinku, naj varuje sestrico. A komaj so odšli roditelji iz hiše, popiha jo deček od doma, naravnost na igrališče k svojim drugovom, pozabil je takoj na ukaz, naj varuje svojo malo sestrico. Deklica podala se jo k ognjišči, kjer je plapolal ogenj ter se pričela igrati, a nesreča je hotela, da je prišla preblizu ognju, vname se jej obleka in bila je naenkrat vsa v ognji. Nesrečno dete božalo je na prosto, a veter je še bolj netil ogenj. Ko so nesrečnici prišli na pomoč, bila je uže vsa opečena in v nekaterih urah zdihnila je mlado svoje življenje. — (Tolpa lopov.) Iz Ormuža se poroča: V tukajšnji okolici klati se uže delj časa tolpa lopov, sestoječa iz deset do dvanajst oseb. Preoblečeni, obraze s črno barvo namazane hodijo ti lopovi od hiše do hiše. Dne 7. t. m. po noči ulo-mili so na šestih krajih ter s posebno ljubeznijo pobrali vsa živila. — (Iz Gorico) se poroča v dunajsko listo: Francoski jezuitje kupili so tukaj v južnozapadnem predmestji prostrano zemljišče, na katerem nameravajo zidati odgojevališče, kjer so bodo izobraževali tudi inostranski gojenci. Poslopje bode imelo, kakor kaže načrt, na prednji strani 60 oken, troški za poslopje bodo znašali 100 000 gold. Italijansk duhovnik je baje za to podjetje daroval jeden milijon lir. — (V smrt obsojen) bil je dnč 12. t. m. pred porotniki v C e lovci 2 lletni neoženjeni hlapec Stefan Edlinger zaradi dvakratnega ropa in roparskega uboja. — (Sleparija in neumnost.) „Edinost“ poroča: Anton S., kmet v tržaški okolici, rojen v Montoni v Istri, je predzadnjo nedeljo pil v gostilni Gorgole Miho pri Svoti Mariji Magdaleni zgornji. Kadar je bil čas plačila, rekel je krčmarju, da naj mu upa onih 40 soldov, ker nema drobiža. Krčmar pa mu je na to odgovoril, da naj mu da debelo. — Anton S. na to potegne nek bankovec iz žepa in praša krčmarja, alto pozna petdesetake. Gostilničar vzame papir, ga le površno pogleda in spravi v listnik, pivcu pa odšteje 49 gld. 60 kr. dobrega denarja. — S tem jo pivec popiha. V ponedeljek krčmar prošteje svoj denar in si natančneje pogleda projeti petdesetak. Ker pa jo videl namesto številko 50 visoko številko 50 000 gld., pokazal jo bankovec razumnejšemu prijatelju g. N., katori nam jo to stvar povedal, in ta razložil de-bolo gledajočemu krčmarju, da to ni bankovec, ampak loz loterijo „Kincsem. “ —Prestrašoni krčmar je zdihoval potem več dni po svojih 49 gld. 60 kr., toliko bolj, ker omenjenega pivca ni poznal. Ali zadnjo nedeljo je prišel prav isti slepar zopet pit v krčmo Gergole, kateri pa jo poslal precej po policijo. Zdaj sedi slepar in bodo imel časa dovolj, da študira „Kincsem“-loterijo. Pri Avstr, carji: Valušič, trgovec, iz Novega Grada, Pri Juž. kolodvoru: Gregorio, zasebnik, iz Otočaca. Pri Virantu: Burda, zasebnica, iz Konjic. — Podboj Flesch Jos. in Ludovik, in Pele, trgovci, iz Ribnice, Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Budimpešta, 14. marcija. Dolenja zbornica rešila je v drugem čitanji penzijski zakon. Petrograd, 14. marcija. „Petrograjski lista omenja, da je bojazen na londonski in berolinski borzi po polnem neopravičena. — Razprave o uravnavi afganistanske meje se nadaljujejo; skuša se doseči praktična rešitev tega vprašanja, da se zagotovi stalen mir med Anglijo in Rusijo. "CJmrli tso: Dnč 12. marcija. Just Šušteršič, dijak, 19 Stari trg št. 3, jetika. V civilni bčlnici: Dnč 11. marcija. Vaclav Urbas, gostač, 43 1., hektična mrzlica. Meteorologično poročilo. London, 13. marcija. Pri včerajšnjem kabinetnem posvetovanji govorilo se je osebito o vojnem oboroževanji v Indiji, katerega bi bilo treba v slučaji vojske z Rusijo. London, 13. marcija. Vojno poveljništvo je zapovedalo, naj imajo orožarne v Bombayu in v Bengalu vsake vrste orožje in strelivo zalogi. Dalje se delajo priprave, da se mobili zujeta dve vojni četi, vsaka z 28000 možmi pešcev, 8000 konjikov in 90 topov. Admirali teta ima prevozno mornarico na razpolaganje, V dolenji zbornici je izjavil Gladstone, da je po diplomatski korespondenci zmenil se z Ru sijo, da za zdaj ne prodirajo dalje niti Rusi niti Afganci. Telegrafično borzno poročilo z dnč 14. marcija. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih.....................83‘25 » » » > srebru.......................83-55 Zlata renta.........................................108 ‘20 5°/o avstr, renta...................................99 -20 Delnice n&rodne banke.............................. 866- — Kreditne delnice................................... 302 50 London 10 lir sterling...........................124‘40 20 frankovec..................................... 9-80 Cekini c. kr..................................... 5 '81 100 drž. mark.......................................60 '65 Čas opazovanja Stanje barometra v mm Tompo- ratura 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739-08 739-32 740-82 Vetrovi — 5 - 0 vzh. sl. 4 6 vzh. sr. 1 • 8 ! vzh. sr. Nebo d. js obl. jasno' Mo-krina v mm o-oo Uradni glasnik z dnč 13. marcija. Razpisane službe: Na novomeški c. kr. gimnaziji služba šolskega sluge z letno plačo 300 gld., postavnimi aktivitetnimi prikladami in prostim stanovanjem ; zahteva se tudi znanje nemškega jezika. Prošnje do dnč 20. aprila t. 1. vodstvu gimnazije v Nov. Mestu. Naprava novili zemlj. knjig: V Kočevji za davčno občino Škril; poizvedbe dnč 31. marcija. —V Novem Mestu za davčno občino Zajčja Vas; poizvedbe dnč 4. aprila 1.1. Vpisanje prokure: Pri c. kr. dež. kot trgovskem sodišči v Ljubljani od firme »Albert Samassa* podeljena prokura Lambertu Fridrichu. Pod oskrbništvom: Od c. kr. dež. sodišča v Ljubljani proglašen je Jak. Jerman iz Zapog za bebastega, ter se mu je postavil za varuha njegov brat Anton Jerman iz Zapog; dalje Marija Žorž z Slapa zaradi blaznosti; oskrbnikom se jej je postavil oče njen, Matija Žorž z Slapa. Eksekut. zemlj. dražbe: V Senožečch zemljišče Tom. Marinšeka (1045 gld.) dnč 18. aprila, 20ega maja in 20. junija. —V Vel. Lašičah zemljišče Antona Cimpermana iz Nared (1170 gld.) dnč 11. aprila, 9. maja in 13. junija. — V Kostanjevici zemljišče Jurija Martinčiča iz Vrhovske Vasi (1550 gld.) dnč 8. aprila, 6. maja in 3. junija. — V Ljubljani posestvo Jos. Intiharja iz D61. Suše pri Želimljeh (1495 goldinarjev) dnč 21. marcija. — V Kameniku posestvo Jan. Dermastije iz Most (1481 gld.) dnč 8. aprila, 8. maja in 12. junija. Tujci. Dnč 13. m arcija. Pri Maliči: Lindner, Oswald, Drechsler, Oser, Polzer, Handl, Schopper, Dekert, Altmann in Thonen, trgovci, z Dunaja. — Behofschitz, trgovec, iz Linča. — Berthold, trgovec, iz Ceske. — Zenker, trg. po-tovalec, iz Klosterle. — Springholz, zasebnica, iz Rovinja. — pl. Fichtenau, zasebnica, iz Bleda. Pri Slonu: Tonelli, trgovec, z Dunaja. — Witz, fabr. vodja, iz Badena. — Ohmel, trgovec, iz Brna. — Domicelj, trgovec, iz Zagorja. — Mayer, trgovec, iz Wohlena. —- Zenkovich, zasebnica, in Lieber-mann, agent z lesom, iz Trsta. Novo zidana hiša s štirimi sobami in dvema kleti, kuhinjo in vežo, z opekami krita, je na prodaj. Pred hišo, ki se nahaja blizu farne cerkve v Dolu (Lustthal), je Štirna s prav dobro in zdravo vodo. V hiši se nahaja c. kr. pošta, loterija, trafika in mesarija. Dražbena cena je 1500 gld. Hiša je za vsako kupčijo pripravna. Zraven je tudi kozolec z 11 okni in njiva z 4 merniki posetve, katera se ceni na 600 gld., torej vse vkup 2100 gld. —-Kdor hoče hišo kupiti, naj pride dnč 23. marcija do-poludne ob 10. uri v Dol (Lustthal) št. 15, kjer se bode na javni dražbi prodajala. (32) 3—2 Pomaranče ali lemone najfineje, zrele, izbrane, iz Messine, 30 do 40 komadov, po velikosti, skrbno vložene v lepe košarice po 5 kilo težke, razpošilja po pošti po vsem Avstro-Ogerskem, carine prosto in franko, proti povzetji za znesek 1 gld. 75 kr. Er. Gioppo v Trstu, Via Belvedere št. 19. Ako se naenkrat naročč po poštni nakaznici tri košarice in odpošljejo na naznačeno adresso, zadostuje znesek 4 gld. 90 kr. Cenilniki od kave in družili predmetov so brezplačno in franko na razpolaganje. (20) 6—6 Samo 3 gld. 50 kr. ura z nihalom in thlom ki bije cele In pol ure ter ima dvoje bronsirani uteži, v krasnem, najfinejšem orehovem okviru, požljeben. z lepim kazalom, koji je napuščen z c. kr. priv. svetilno maso in po noči sam od sebe sveti, kakor mesec, in torej ne treba druge razsvitljave, ker je uže tako videti, koliko je ura. Za stalno svetilno moč jamčimo pismeno, jednako, da ura zanesljivo grč. Zaradi mnogih upadkov znamenitih trgovinskih firm, ki se često prigodč v Rumuniji, izročena mi je bila večja pošiljatev, sestoječa iz več stotin ur, namenjene za Rumunijo, da je ispečam, in sicer pod fabriško ceno, da se pokrijejo troški in materijah Te ure so nedavno veljale trikrat toliko. Vsaka ura ima vrezano besedo »Patent*. Razpošiljajo so v zabojčekih. Naročbe izvršujejo se proti naprej vpos' ’i gotovini ali pa proti povzetji, ter naj se adresuje na vknjiženo firmo: (33) Universal -Versandt-Bureau Ottakring, Wien. :xxxxxxxxxx V Ameriko pride najceneje, kdor se obrne na Arnolda Reifa, Dunaj, L, Pcstakzigass« najstarejša tvrdka te vrste. Natančneje Izpovedbe in prospekti zastonj. (22) 50—3 i&OOOOOOOOOO0 jcilno obleko 1 » > 12,40 » jako fine » » Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12,— Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča Jan. SiaMsk]r Ustanovljeno - 1866 — fa-ToriSJcs, zaloga -v Brnu. Vzorkl franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo. V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolžili od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po Jako nizkih fabrlških cenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker hi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo sukneno ostanke; v lacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen. (7) 24—6 Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar. Dopisi vzprejemljč se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku. Odgovorni urodnik J. Naglič. Tiskata in zalagata Ig. v Kleinmayr & Fod.Bamborg v Ljubljani.