V Gorici, v soboto dne 24. avgusta 1907.
Mila trikrat bi teden, in sicer v torek, Četrtek
isto otl 4' u" P0P0^dne ter 8t8ne P° po5ti
Tečaj XXXVII.
¦*      « ali v Gorici na dom poSiijana:
•^   vse loto      ........15 K
¦,;...........10   »
i          .........5   »
•'             ...          i         •       ,n.      •
.,ifi.,e številke stanejo 10 vip, *'   soCA" ima naslednje i:<rAtiieTprilogo*:*oVfro* s Ju ..Katipot po Soriškem In 6radliCanskem«' in
*Vo6t po IJubljaai in kranjskih mestih", dalje dva, v i-'w ..Votnt red i^letntc,  parntkov in poitnU -
i**,. wr mesečno prilogo »Slovenski Tehnik".
'¦\yo5aino sprejema apravništvo v Gosposki ulici „' ; i. nadstr.  v .»Goriški   Tiskarni«    A. CiaM5.el
*,»roNia brci doposlane naročnine se ne otlramo »riisi in poslanice se računijo po Ptitit-vrstah c> *, l-kiat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat  It v vsaka
*L VtCtrat po dogodbi. Večje črke po prostoru.—
~ j^Imne iu spisi v uredniškem delu 30 v vrata. Za
'   iu vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
&
»Vse za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposu ulici 8t. 7 v Gorici v I. nad ti Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Uprav ništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravnlštm
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsa-petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naSib knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-iopaiišdni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovansk. v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma.
Odgovorni crednik in izdajatelj I v a n K avti ž v Gorici.
Talafon Št. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabržčck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
|gb »Ustfedni Malice Školska".
(j0jek k bodoči reorganizaciji »Dražbe sv. Cirila in Ietoda\)
I                      (Konec.)
\ Namen »Družbe sv. Cirila in Metoda" jcii drugačen, ko oni češke Matice, in vendar * tako velik razloček. Pri Čehih pošlje vsak, 'p, ailacioCeh ali staročeh, realist ali klerikalec, ' jufKJui soiijalist aH socijalni demokrat, agrarec i pripadnik katerekoli druge stranke, svdj golu« Matici, kajti uverjen je, da je denar gčro naložen in da pride gotovo na pravo
$810.
Zaupanje celega naroda v vodstvo se iiie ob vsaki priliki in vsi so navdušeni za ?;;o Matico. Vsi listi najrazličnejših strank :sjšajo reklamo za svojo šolsko družbo, opo-y.L\o jo na nevarnosti tu ali tam in nihče L ne boji kritike, dobro vedoč, da je pozi-tan kritika koristna in potrebna. Pač pa se fskdo cgiblje — in narodni greh je — na-ijtiiti n..;i tega Matico, ker je ta ali oni vo-Učlj knkšne str«nke ob enem tudi ud vodstva.
Vodstvo „ Družbe sv. Cirila in Metoda" ;4;e boji kritike, da bi narod ne vedel, da »gospodari tako, kakor bi morala, in da bi .je narodu ne odprle oči, da bi dal duška jrcii ogorčenosti, ako zve, da ni vso zlata, jtarss\eti. Ne bo se razdvojila „Družba", m ie jo kritizira, ne bodo se zmanjšali do-biki, ampak uasprotno.
Tekom 26 let je ustanovila „ Matica" .5! otroških vrtcev, 82 ljudskih šol, 12 sred-ijifa šol, ISO šol je pa podpirala. Od teh »itbuje še danes 47 otroških vrtcev, 51 Ijud-m šol in 3 srednje šole, podpira pa še 40 šel- Pozabiti pa ne smemo, da deluje še poleg f&t aUstredni Matice Školskč" še nekaj i"jh šolskih družeb, n. pr. „ Matice ŠkolskA '^omoii.i", „Matice Školska v Českveh Bn-^.T-vivUii-, „Matice Školska v Brnča itd., |i»'*re [)% delujejo le v gotovem ozemlju iti j*irtasi pridružujejo osrednji družbi. V ma-pfclb <olah je dar<es črez 12.500 otrok, kar ŠJfeo kaže o pravičnosti in resničnosti čl. XIX. I**- osn. zak., po katerem imajo vsi državljani jjSSBčeno ravnopravnost.
Pametno je delovanje Matice, kajti počasi prehajajo šole v javno upravo, oziroma se podržavijo. Tako vidimo, da Se je otresla tekom 26 let 31 ljudskih Šol, 11 otroških vrtcev, ki so prišli v upravo mest in okrajev, poleg tega pa je ustanovila Matica 12 srednjih šol, od katerih so prešle 4 gimnazije, po ena trgovska akademija in učiteljišče v državno, tri realke pa v deželno oskrbo.
Da dobimo mal vpogled v delovanje „Matiee", navedemo le par številk. V I. upravnem letu (1880/1) je imela Matica 139.549 K 94 v dohodkov in 19.955 K 38 v stroškov; vzdrževala je v tem letu 3 ljudske šole s petimi razredi in 3 otroške vrtce s 5 oddelki. V desetem upravnem letu je bilo dohodkov 340.901 K 68 v, izdatkov pa 323.178 K 82 v, v oskrbi je imela Matica v te^ letu 1 srednjo Šolo z 9 razredi, 32 ljudskih šol z 72 razredi in 33 otroških vrtcev z 41 oddelki. L. 1905/6 (XXV. upravno leto) pa je izkazovalo dohodkov 701.757 K 88 v, stroškov pa 099.787 K 82 v, vzdrževala pa je Matica v tem letu 4 srednje šole z 31 razredi, 51 ljudskih šol s 119 razredi in 47 otroških vrtcev s 64 oddelki.
Glavno vprašanje pri „Maticiu je gmotno, in če vidimo, koliko in kakšne Šole vzdržuje Matica, se moramo čuditi, kje dobiti toliko od „sebičnih" Čehov in kako iztirjati ta narodni davek za narod. Blizu 400 podružnic ima ta družba, ki vse vestno izpolnjujejo svojo nalogo s tem, da pošiljajo svoje letne prispevke, nobena podružnica noče zaostati za drugo, ampak tekmujejo med seboj, katera bo več prispevala. Posebno se odlikuje pražka ženska, ki položi vsako leto 30.000 K domu na altar, in plznska s prispevkom 21.000 K.
Tako izpolnjujejo vse, kar so si stavile kot cilj in nalogo, dobro vedoč, da je narodni greh, biti le predsednik in odbornik podružnice, potem pa ne misliti na Matico niti z najmanjšim doneskom. Pri nas pa tretjiua podružnic ničesar ne stori in zaduji Čas je, da se zdramijo, da tvorijo skupno močno organizacijo, kajti le v dobri organizaciji se kaže sila in moč. Skupno prispevajo Matici podružnice in posamezniki z zneskom 675.320 K*,
* Vzeto h 1. 1905.
ki pa od leta do leta raste. Tudi indirektni narodni davek donaša češki Matici lepe svote.
Omenjamo le, da ima Matica pri razglednicah 13.000 K dobička. Dežela prispeva letno z 32.230 K, kralj, glavno mesto Praga s 6000 K, odbor „Narodni Besedv" pa daje vsako leto čisti dobiček plesa, ki je znašal lani 6800 K itd. Premnogo bi bilo naštevati vse one umrle, ki so se v svojih oporokah spominjali Matice, vendar pa naj kot primer velikodušnosti in narodne zavednosti navedem par slučajev: Bedf. Schnell 391.845 K, Leop. Brumlik 48.969 K, J. Kandert 201.510 K, K. Vojaček 82.800 K, dr. F. L. Itieger 22.019 K, F. Ruth 45.000 K, Kdvard Kavalir 80.000 K itd. itd.
Povsod vidimo zaupanje do vodstva Matice, ki z narodno vnemo vodi boj za češko manjšinsko šolstvo; učiteljstvo, trgovci, profesorji, državni in deželni poslanci, uradniki i. dr. ji pomagajo, kjerkoli je potreba, se postavijo za njo v boj in marsikateri poslanec je izvojeval Matici mnogo tiBočakov.
Tudi delavstvo zna ceniti zasluge šolske družbe in po svojih močeh prispeva; istotako pa tudi občine ne pozabijo, kaj dolgujejo narodu.
V šestindvajsetih letih izdala je češka Matica črez 11 milijonov kron za šole, kar svedoči, da si je prihranila država, oziroma Nemci toliko denarja, kajti cehi so primorani vzdrževati za peščico Nemcev nemške šole, Nemci pa za Čehe nikjer čeških.
Pred seboj imamo krasen vzgled plodo-nosnega delovanja Matice, in pač najlepša prilika in narodna dolžnost naša je, vse to, kar vidimo pri češki Šolski družbi za nas uporabnega, vpeljati pri nas. Pri tem pa ne smemo gledati ne na desno, ne na levo, ampak stre-miti moramo le zatem, da vpeljemo pri družbi „Sv. Cirila in Metoda" življenje obrambenega društva, ki stoji na edino narodnem stališču, ki ve izrabiti in organi zirati narodove sile, da bo kapital naložen čim najbolje.
D O P I SI.
iz Kanala. — (Klerikalni hinavski potuhnenci.) Kako brezstidno pristranska, da lahko rečemo brezmejno nesramna so pobožna farška glasila, nam dovolj jasno spričuje „Gorica" št. 68,, kjer značilno opisuje pogreb pokojnega L. Pečenko. — Običajno je, da se posameznemu mrliču pri pogrebu skaže neka čast. Ta čast je seveda tem večja, čim više se je tekom življenja pospel oni, ki je zapustil solzno dolino in se njegovi zemski ostanki izroče materi zemlji. Če torej umre duhovnik in se tega pogreba udeleže tudi napredna društva in osebe, je to znak, da je bil dotičnik priljubljen in je to celemu duhovskemu stanu v ponos. Nočemo tu razpravljati, kako je bil Pečenko priljubljen, tudi tega ne zanikujemo, da se je pogreba udeležilo izyanredno veliko yudstva. Pripominjamo pa, da je 15. velikega srpana v Kanalu crkveni shod, torej velik praznik, ta dan dospe iz celega kunalskega okraja v naš trg mnogo ljudstva. Umevno je torej, da je le slučaj tako nanesel, navadni delavnik bi bilo gotovo dve tretjini ljudstva manj, vsekakor pa bi bil tak sprevod docela izključen. Bobnati torej le toliko, da ljudje slišijo, ni pa potrebno toliko razbijati, da postanejo gluhi. Največji utis pri takih prilikah napravijo razna uniformirana društva in vojaščina. Docela resnično je tudi to, da se mnogo radovednega ljudstva udeleži pogrebov, kjer prisostvujejo zgoraj omenjene korporacije, iz same gole radovednosti. Kdor pa si je postavil nalogo, da hoče kakemu časniku poročati o posameznih ude-ležnikih, mu je kot takemu skrbeti, da ne zapostavlja nikogar, zlasti ne onih društev, ki igrajo ob takih prilikah glavno vlogo.
Poročevalec „Gorice" pa zasluži najbrez-obzirnejše ožigosanje. Iz njegovega poročila blesti hudobna nakana, katere pošten in krščen Človek ni zmožen. ,Nujno mu je potreba, da si v prihodnje izposodi daljnogled iz parižke zvezdarae; ker drugače so njegova poročila pomanjkljiva in mu je pasji bič le predplačilo (a conto) za njegova, ostre obsodbe vredna dejanja.
Dvajset let pozneje
Nadaljevanje
„Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =   ALEXANDRE DUMAS.   =-=
(Dalje.)
—  Nekdaj, odvrne grof La F8re, sem se imeno ?|i Athos.
Gospa Chevreuse ga je začudeno pogledala. Vi« •7^ je bilo, da jej to ime, kakor je bil n?kel grof, še 11 Popolnoma izginilo iz glave, dasi se je bilo izgubilo Sed starimi spomini.
—  Athos? je vskliknila, Čakajte no... In prijela se je z rokama za Celo, kakor bi ho-
^ prisiliti tiaoS nemirnih misli j, ki so bile tam notri, J1 se za trenutek ustavijo, da pogleda jasno v nji-Oyo svetlo, pisano množico.
—  Ali hočete, da vam pomagam? vpraša Athos ^ehljajo. j.. ~~~ Da» prosim, odvrne vojvodinja, zelo mi bo
nusiT"- ^n* ^k°s je bil  združen s tremi mladimi »ketirji, ki so se imenovali d'Artagnan, Porthos in... Athos umolkne.
"~~ In Aramis, vsklikne vojvodinja živahno. §8*'7 In Arami8, tako je, pritrdi Athos; torej niste
Clf*o pozabili tega imena ? ]t   ~* ^e» ie odvrnila ona, ne; ubogi Aramis! Bil 8 ljubezniv človek,  eleganten in diskreten, in
delal je čedne verze: bojim se, da se je slabo izteklo ž njim.
—  Slabše se ni moglo: postal je opat.
—  Ah! škoda! pravi gospa Chevreuse, igraje se malomarno s svojo pahljačo. Res, gospod, hvaležna sem vam.
—  Zakaj, milostna?
—  Da ste mi vzbudili te spomine, ki jih štejem med prijetne spomine svoje mladosti.
—- Ali mi dovolite, da vam vzbudim še drugih, vpraša Athos.
—  Ki so v zvezi s temi?
—  Da in ne.
—   Bodisi, pravi gospa Chevreuse, le govorite; s človekom, kakršen ste vi, poskusim lahko vse.
Athos se prikloni.
—  Aramis, nadaljuje nato, je imel znanje z neko šiviljo iz Tours-a.
—  Z neko mlado Šiviljo iz Tours-a?
—  Da, s svojo sestrično; ime ji je bilo Marija Michon,
—• Ah! jo že poznam, vsklikne gospa Chevreuse, to je ona, kateri je pisal za časa obleganja Itochella o zaroti, ki se je snula proti Buckinghamu.
—  Tako je, pritrdi Athos; mi li dovolite, da govorim o njej?
Gospa Chevreuse pogleda Athosa. —- Da, pravi nato, samo Če ne poveste preveč slabega.
—  Nehvaležnež bi bil, odvrne Athos, in nehva-
—- Vi nehvaležni napram Mariji Michon, gospod? pravi gospa Chevreuse ter akuša citati v Athosovih očeh. Kako je pač to mogoče? Saj je niste nikdar poznali osebno.
—- E, milostna, kdo ve! odvrne Athos. Narodni pregovor pravi, da se samo gore nikdar ne srečajo, in narodni pregovori so včasih zelo resnični.
—- Oh, nadaljujte, gospod, nadaljujte, vsklikne gospa Chevreuse, zakaj ne morete si misliti, kako prijeten mi je ta razgovor.
Pogum mi dajate, pravi Athos; naj torej nadaljujem. Ona sestrična Aramisova, Marija Michon, tista mlada šivilja torej, je bila vkljub svojemu pri-prostemu pokol j en ju znana v najvišjih krogih ; najvišje dvorne dame so bile njene prijateljice, in kraljica sama, dasi je kot Avstrijanka in Španjolka dovolj ponosna, jo je nazivala svojo sestro.
—  Ah! pravi gospa Chevreuse z lahnim vzdihom ter zgane komaj vidno trepalnice, kar je znala samo ona, od tedaj se je mnogo izpremenilo.
—- In prav je imela kraljica, nadaljuje Athos, ker Marija ji je bila udana, tako udana, da ji je služila za posredovalko z njenim bratom, španskim kraljem.
—  Kar ji štejejo danes v veliko zlo, pripomni vojvodinja.
—  In tako je nekega lepega dne sklenil kardinal, nadaljuje Athos, oni, pravi kardinal, da da zapreti ubogo Marijo Michon ter jo odpeljati v grad Loches. K sreči se ni mogla stvar izvršiti tako tajno, da bi se ne bilo nekaj sumničilo ; za take slučaje je bila Marija zavarovana: kadarjji je pretila kaka nevarnost, ji je
— ^„_»_------,i_.4!   i,««!«;^«    mnlifirann   Irniiorn.    VOZanO   V
ležnost smatram ne le za napako ali pregreho, temveč I morala poslati kraljica molitveno knjigo, vezano v za hudodelstvo, kar je mnogo hujše.                             I žamet.
V glavnem je pripisovati zasluge, da se je sprevod vršil tako veličastno, tržanom kanalskim in nikomur drugemu ne. Vsakdo brez ozira na njegovo mišljenje si je prizadeval, da se pogreb vrši dostojno. Ono ljudstvo, ono dobro ljudstvo, ki je po mnenju poročevalca samo v okolici Kanala, se ni za pogreb brigalo čisto nič ter so njegove aasluge tako malenkostne, da se niti ne upoštevajo. Vprašamo torej brezvestnega in brezznačajnega poročevalca, ali je umestno, da so se, rekel bi, glavne kapacitete: županstvo, ki je bilo z županom na čelu častno zastopano; » Prostovoljna požarna straža", broječa 15 mož v svitlih uniformah z lepo donečim slovenskim zapovedujočim glasom: Oddelek — stoji-, „Veteransko društvo", okoli 30 mož z ravnokar blagoslovljeno ^krasno zastavo; jeLUjMestooa„dpRM^ivo,_ da se vse te uvaževanja vredne zastopnike malomarno prezre. Kje tiči vzrok, da »Gorica" hinavsko molči? Ta masa ljudi vendar zasluži, da se jo uvažuje na prvem mestu, vsekakor poprej, kakor posamnike. Terkuča, s katerim ste prijatelji, niste prezrli. O ja l mi vemo, kje je vzrok. Le povejte nam odkritosrčno, zakaj je bil Pečenko priljubljen? in nihče si ne bode belil glave in iskal vzroku, kateri bi mu postopanje klerikalne seme v osebi poročevalca razjasnil njegovo od slednjega Ka-nalca obsojeno postopanje. Pečenko je bil duhovnik, kateri ni odobraval početja novih iz seminarja izpuščenih petelinov. Le-to bi »Gorica"  rada prikrila. Drugi vzrok, ki je važnejši in  postavi  pisarjenje  razupitih farških trobil v protislovje, je razkritje, da znajo in vedo tudi Kanalci, ki so po mnenju farških priveskov  zagrizeni  liberalci,   počastiti   one može — čeravno se skrivajo v črno haljo — ki  so te  časti vredni.  Posebno »Prost, pož. stražo" so krstili za brezversko družbo, kljub temu pa ni 15. vel. srpana izostal nijeden ud tega društva. Občinski zastop kanalski, nProst. pož. straža" in  »Voj. vet. društvo" zahtevajo od dopisnika,  da njegovo poročilo spopolni, oziroma, da javno izreče obžalovanje nad svojim netaktnim postopanjem,  drugače  ga  tu imenujemo tatu časti in ugleda trga kanalskega. Želimo tudi, naj potrdi, da so prenesli mrtvo truplo nesrečnega Pečenkota iz  župnišča v Kanalu na mirodvor sami naprednjaki,  med njimi tudi »liberalec« Kocjančič K.
Iz župnije Brestovlca-Sela. — Na cesarjev rojstni dan je bila letos maša v seljanski ' cerkvi, kamor so prihiteli tudi Brestovci, da bi praznovali tako 'znamenit praznik cele države. Do evangelija je šlo vse lepo naprej, a po evangeliju je začelo nakrat grmeti in pokati, da je bilo strah in groza; kajti take pridige nismo še slišali nobeden, kar nas je starejših in mlajših. Propovednik je imel dokaj opravka z babjimi jeziki in je stikal po obeh vaseh za framasoni, da si ne bi našel nobenega, če ga išče s svečo pri belem dnevu. Ljudij, ki fiitajo »framasonskf" knjige in liste, M ne hodijo v cerkev, ki delajo proti duhovnikom in ki se sklicujejo na evangelije, dasi ga ne poznajo — takih ne manjka v naših vaseh. Vprašamo pa g. propoveduika: Zakaj bi ne poznali mi vaški ,,framasoniu evangelijev? So-li pisana evangelija samo za g. propoveduika, ali mu ni všeč, da se v glo-bimo tupatam tudi mi »framasoni" in napred-njaki v Kristusov nauk ? Ali pa je prištevati celo evangelije med framasonske knjige, ki jih ne »smemo" citati? Posebno mi napred-njaki smatramo prepotrebnim prebrati si tupatam kaj iz evangelijev, kajti če izvemo vsako nedeljo o Kristusovem nauku toliko, kolikor na cesarjevo rojstvo, ne bodemo znali koncem cerkvenega leta skoro nič.
Če sluti g. propovednik, da mu preti od nas vaških »framasonov" tolika nevarnost, kako to, da se ni spomnil osmega blagra: »Blagor njim, ki preganjanje trpe zavoljo resnice, ker njihovo je nebeško kraljestvo". Potem bi ne bil gotovo izustil svoje pridige na tako netakten način, da so nastale po klepe-tavih jezikih v obeh vaseh cele spletke proti šestim ali sedmim poštenjakom le zato, ker čitajo nekaj več kakor same masne bukve.
Radi tako ostre obsodbe je ogorčeno vse, L:ar samo ne sliši pridig, ampak jih tudi pretehta in se tupatam tudi ne stroja ž njimi. In takih »framasonov" je več kot dve tretjini vseh župljanov, ki poznajo vsi besede iz evangelija: »Ne sodite, da ne bodete sojeni". Ko bi bili vaški »framasoni" tako ostri in nagli v obsojanju, ko vemo, da smo vsi ljudje grešniki, torej tudi g. vikar, kakšno bi moralo biti naše delovanje, ki bi odgovarjalo Kristusovim besedam, ki jih čitamo v evangeliju Mat. 5, 13—16, in ki jih je govori! Kristus svojim apostolom:
»Vi ste sol zenrtje. Če se pa sol izpridi, s čim naj se soli? Ni za nič drugega več, nego da s e ven vrže in potepta od ljudij. Vi ste luč sveta. Mesto se ne more skriti, ki stoji na gori. Tudi ne prižigajo luči, da bi jo deli pod mernik, marveč na svečnik, da sveti vsem, ki so v hiši. Tako naj sveti vaša luč med ljudmi, da vidijo vaša dobra dela in časte vašega Očeta, ki je v nebesih !K Mi »framasoni" pa nismo tako hudi v obsojanju, da je sol popolnoma izprijena, da molčimo o luči dobrih del, ki jih vršimo vsi ljudje v premajhni meri. Take pridige se ne dajo opravičiti z nobenim Kristusovim izrekom. On je sicer rekel svojim bratom: Vas svet ne more sovražiti, mene pa sovraži, ker pričujem o njem, da so njegova dela hudobna", toda mi mirni vaščani obeh občin smatramo take pridige za izzivanje. Gotovo bi bilo bolj umestno, da bi g. vikar razložil fanatizovanim ženicam besedo »framason" natančneje, da nas ne bodo dražile s framasoni in brezverci, ako čitamo »Sočo" in »Primorca" in knjige, iz katerih izvemo kaj takega, kar spada k izobrazbi izven cerkve. Sicer pa tudi ubogim ženicam ni ugajala trditev: »Kjer ste dve ženski, tam je hudič ž njimi", gotovo so si v strahu mislile, da se najde ta izrek v evangeliju Judeža Iskarijota.
Toliko v odgovor na nedeljsko pridigo. Če je g. vikar mnenja, da ne more več živeti z nami župljani v božjem miru in če se boji, da ga mi »framasoni* in naprednjaki ubi-jemo, naj išče po evangelijih, (ki jih mora poznati gotovo najbolje), pa najde Kristusova navodila njegovim učencem, ko jih je pošiljal učit: »če vas bodo preganjali v tem mestu, bežite v drugo...           Vaški »framasoni".
Moll-ov Seidlitz-prašek
je za na Želodcu trpeče neprekosljivo sredstvo, katero ima prednost pred vsemi dragimi drastičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami.
Cena ortg. škatlje K 2"—
Ponarejanje se sodnjjsko zasleduje.
Molt-ovo Franc, žganje in sol
za ribanje života. — Bolečine olajšujoče in okrepčuJoCc sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenju vsake vrste. Oirig". steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI, c. in ar. dvorni založnik, Dunaj, I.
Tuehlanben 9.
Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti,
L. Gliubich, A. Gironcoli.
Domače in rožne nouice.
»Slov. bralno in podporno društvo v Gorici"
naznanja, da se udeleži v nedeljo, dne 1. septembra narodnega slavlja v TrHtu kor-porativno z zastavo.
Gg. člani so uljudno vabljeni, da se udeV?** tega izleta polnoštevilno.
Odhod iz Gorice se naznani pravočasno. — Odbor.
Goriški klerikalci In narodna delavska organizacija V Trstu. — Nesramnost klerikalcev sega čez vse meje. Sedaj so se zagnali v narodno organizacijo v Trstu. Pišejo po »Norici" in »Prismojencu" tako-le: »Narodna delavska organizacija se je v nedeljo ustanovila v Trstu. Predsednik je g. dr. Mandie (seveda delavec), v odboru pa poleg drugih sledeči »delavci" : učitelj Engelmann, dr. Rybaf in dr. Gregorin".....
Glede" na to moramo najprvo povedati, da je odbor narodne delavske organizacije v Trstu velik ter sestavljen skoro ves iz delavstva. Potem pa se ozrimo na „ka-toliško delavsko društvo" v Gorici. Predsednik temu društvu je koncipijent dr. Dermastija (seveda delavec), v odboru je dr. Pavlica (seveda dela-ve.c), župnik Iv. Kokošar (seveda delavec), škofov kaplan Jos. Ličan (seveda delavec), posestnik in svečarski gospodar J. Kopač (seveda delavec), poleg tega sta še dva obrtniška mojstra — delavca v pravem pomenu besede pa nobenega. Namesto, da bi vzeli kakega delavca v odbor, so utaknili vanj rajši upokojenega policaja Dugarja. Tak je odbor katoliškega delavskega društva v Gorici. Delavsko, društvo brez delavca v odboru, — Vendar pa imajo ljudje okoli farovških trobil toliko nesramnosti, da se zaletavajo v resnično d e-lavsko organizacijo v Trstu.
nSl0Veil8CB je začel pisati ime Ivana Hribarja z malimi začetnimi črkami. Ni dovolj, da se skrega »Slovenec* tupatam s pametjo, še 8 slovnico se je moral skregati, da zadosti svoji slepi strankarski strasti. Nekaj bi pa vendar nasvetovali »Slovencu"! Da označi že na zunaj svoje poslance, naj prične pisati ime dr. Gregorčiča s tako »debelimi* črkami, ka-koršne so recimo one, s katerimi se označuje »Zaplenjeno". Namesto imena Gostinčar naj pušča »Slovenec" prazen prostor in vsak bo vedel, da tiči v tej praznoti ničla Gostinčar. Tudi za Demšarja bi imeli nasvet. Njegovo ime naj se od zdaj naprej piše z ležečimi črkami, ker s tem se bi tako krasno označilo njegov počitek na lavorjevih vencih. Mesto Krekovega imena naj se nariše kako kon-sumno drnštvo, saj to bi najbolje ilustriralo našega največjega socijologa pod milim in nemilim nebom. Na ta način bi pridobil »Slovenec" vse polno čitateljev celo na »Studencu". —
Družbi sv. Cirili In Metodi v LJubljani razpisuje na svojih šolah v Trstu dve novi provi-zorični učiteljski mesti, ki jih je nastopiti pričetkom prihodnjega šolskega leta.
Prošnje, opremljene z dokazili o starosti, prebitih študijcA iu izpitih, naj se vlože do konca t. m. pri družbenem vodstvu v Ljubljani.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 19. avgusta 1907.
Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Toiik*
prične šolsko leto v pondeljek dne 16. septembra, vpisovanje bo pa 14. in 15. sept. dopoldne. Sprejmejo se zdravi dečki, ki so dovršili večrazredno ljudsko šolo, dopolnili vsaj 13'/» let ter imajo veselje do učit. stanu. V spremstvu starišev ali njih namestnikov došli učenci morajo prinesti s seboj: krstni list, zadnje šol. spričevalo, (oziroma sprič. o vedenju) in zdravniško spričevalo.
Stanovanje in hrana v Tolminu se dobi za 14-15 gld. mesečno. Pridni in prav ubožni dijaki dobe poleg državne štipendije tudi Še druge male podpore.
Šempask! občfnarjl! — Iz mesta: »Vedite, da so oblastr nekje na Štajerskem sramotile Slovence kakor Vas s tem, da so postavile v popolnoma slov. vasi samonem-š k i napis. Iu kaj so storili občinarji, da so zmagali? Razbili so to tablico z nemškim napisom. A oblasti so zopet postavile nemški napis; občinarji pa so tolikrat štrli na novo postavljene tablice, dokler se ni prikazal slo-venskonemški napis.
Seveda Vam kaj takega ne priporočamo; le zgled nemške usiljivosti smo hoteli navesti!
Šempasci 1 Nikdar se zrite mirno, ko brijejo iz Vas norce Mahnitschi. Sicer bi bili mevže. V nemškem Berolinu nemški napisi, v slov. Šempasu samo slovenski napisi!"
Klerikalci tirati slovenski trgovini in obrti v
Gorici. — Po svojih listih se delajo klerikalci jako velike prijatelje slov. trgovini in obrti v Gorici. V resnici pa podpirajo laško trgovino in obrt. Klerikalci hodijo v laške kavarne in gostilne ter v laške prodajalne pri takih potrebščinah, ko jih lahko postreže slovenski obrtnik in trgovec. Duhovniki, ki se tako radi proglašajo za podpiratelje napredka v Gorici, hodijo k laškim urarjem, k laškim optikom, v laške hotele, v laške drogerije itd., dasi imamo Slovenci dandanašnji polno svojih trgovcev. Vemo, da se vseh potrebščin ne dobi pri Slovencu, ali če se prav dobijo, tisti, ki toliko kričijo, ne hodijo k Slovencem ; najbolj slovenska prodajalna se jim zdi še »Krojaška zadruga", katera je pa tudi že v rokah Laha. — In ti ljudje toliko govorijo in pišejo proti slov. trgovini in obrti. Če jih že nočejo podpirati, naj pustijo vsaj v miru slovenske trgovce in obrtnike. — Izjeme med njimi so redke.
Novake je zapustil sloveči kurat Abram ter se preselil v Bilje pri Gorici. V Novakih na Cerkljanskem so se otresli velikega zdraž-barja, prišel pa je v goriško okolico. V Biljah so pričakovali mirnega duhovnika, ker so bili že do grla siti Rojčevega divjanja po fari, ali prišel je Še hujši, prišel je Abram. V Biljah bo torej nov dirndaj. Biljenci pa bi smeli tudi že enkrat stopiti . na noge ter ukrotiti farovške gospode, ki so klicani na taka mesta kot dušni pastirji ne pa kot zdražbarji in brezdomovinski politiki!
Iz Stopnlka, — Pri nas potrebujemo nujno poštni nabiralnik. Ako hočemo oddati pismo, moramo je nesti vsaj 1 uro daleč, bodisi v Šebrelje, Trebušo ali na Reko; pomisliti treba, da iz Trebuše do Reke, ki je *i uri daleč, pa ob  cesti ni nikakega nabiral-
nika. Večkrat pa se pripeti, da se ni8mAt , izgubi. Kdo je kriv?                          0tudl
Prosimo  poštno ravnateljstvo, dR pomaga ter preskrbi čimprej toliko m^, poštni nabiralnik.                            * lrebn;
SlUŽbO VrtnarlCO za otroški vrtec na j nicah razpisuje »Družba sv. Cirila in Meto?* v Ljubljani za nastop prihodnje šolsko k Prošnje, opremljene z dokazili 0 staro«*' prebitih* študijah in izpitih, naj se ulože*i konca t. m. pri vodstvu »Družbe sv. Cir'° in Metoda" v Ljubljbni,                         *"*
Stolni Vikar v Gorici je poslal znani Cto V a g a, ki je pastiroval zadnji čas v Batah Vuga je divjal zunaj po kmetih prot| ' prednjakom tako, kakor ne kmalu kdo fonJ Zato je dobil dobro plačilo: poklical ga ?'I škof v Gorico v Stolno cerkev. Kdor diT 1 zunaj okoli, dobi dobro plačilo. Abram fe prišel v Bilje na lahko faro, dasi je m\^ Roječ pa v Miren na dobro faro. Gotovo k kje kak zaslužnejši duhovnik ali bolehnejši ki bi mu pristojala lahka fara, toda take ^ reservirane le za politične hujskače. — g^r divja med ljudstvom, dobi v kratkem ma-itto duhovsko mesto. Tako je dandanašnji tl Goriškem t
Slovanski krščansko-soclalna zveza. - 22. t.::,
so ustanovili v Gorici g. nunci neko <.|DT' krščansko-socijalno zvezo. Zbobnali «0 bili skupaj tudi nekaj ljudij s kmetov. Farbali b jih, da gre za kmetske koristi, za kmeisk? zveze. Ali kako so bili razočarani, k« so jfe Čvekali o neki socijalni zvezi. Djali so klobuke na glavo pa šli. Udeležba je bila skrajuo pičla, kakih 20 popov, drugega nič. Prišlo je bili tudi nekaj kolonov iz Števerjana. Mislili m, da bo kaj za reveža trpiua, pa so se kruto varali. Zgubili so vrhu tega Še dan in zapravili nekaj v Gorici. Ubogi ljudje, ki se dajo tatoj slepariti od strani politikujočih nuncev! j Kako delajo klerikalci proti  slovenski w!\
spričuje ta-le slučaj: V Podgori pojiravlj^i cerkev. Dela pa niso oddali Slovencu, da<ij imamo v izobilju slovenskih zidarskih mojstrov in zidarjev, ampak zagrizenemu podgorskemu! Lahu, ki bi podgorske Slovence rad potopi. v žlici vode. Tako delajo klerikalci dosledne] za Lahe na obrtnem polju. — Tisti toki; zidar pa si je stekel to zaslugo za vero. di je bil dal ob volitvah potrgati lepake za naprednega kandidata Gabrijelčiča. Ali so raffj tega odjedli zaslužek slovenskemu obrtuiku
RadOjJOj. —Prošnje za celoletne v znesku 200 K je vložiti za šolsko letaj 1907.—1908. pri odboru nDijaŠkega podpornega društva Radogoj" v Ljubljani do 1. ki-movea t. 1. Prošnje imajo vložiti tudi lanski! podpiranci, ki še reflektirajo na podporo. Na] poznejše prošnje se odbor načelno ne hi oziral. Prošnjam je priložiti spričevala ia| natančne ter resnične opise o premoženjskih razmerah. Odbor apelira na dijaštro, dti vlože prošnje le tisti, ki brez te podpore m bi mogli iti na visoko šolo.
Darove za dijaško veselico v Šmarjah so po-i
slali sledeči gospodje in gospe: T. HribM 10 K, dr. H. Fink 2 K, M. Plaper 3 K, drri žina Gruntar 3 K, Aut. Jerkič Gregorčičev«] razglednice, Hedžet & Koritnik ovratnic. Pregrad & Černetič pasove, A. Casagraaihl cigarete, F. Štubelj srebrno uro, J. Zotm razno blago, J. Kavs vino, družioa OzUj različno, družina Bizjak boteljke refoška, .i Ravbar likere in bombone, J. Saksida borni*] niere, A. Hodrič petelina — za kar se jfoj dijaki najsrčneje zahvaljujejo.
Zahvalo izrekajo podpisani dijaki vseo, kateri so pripomogli pri dijaški veselici 1 Šmarjah dne 13. avg,, in sicer pevskesstj društvu »Školj«, tamb. društvu »Podgora' goriškim pevcem, posebno pa gg. Bevku m Rijavcu, g. Lavrenčiču, vsem g. dijakom, k* teri so sodelovali pri pripravah in na ^ veselice in slednjič vsem gostom, kateri # prihiteli od raznih stranij.       *
Vipavski dijaki.
Vzorna pravila za izobraževalna draSlva je *s1
ložilo Ljudsko-izobraževalno društvo «-^a# mija* v Ljubljaui. Ob ustanavljanju novih izobraževalnih organizacij mnogokrat dela sesttf* pravil in njih petkratni prepis take težko&| da se zavleče ustanovitev kar za več mesec*'' ko že gine veselje do  društva. Da l»>»or*| vsem onim, ki hočejo ustanoviti novih teoM* ževalnih društev (čitalnic, delavskih, kmetstoj izobraževalnih in bralnih društev) je w°® »Akademija«  vzorna pravila, v katera tre le-še vpisati ime in sedež društva, }&>m kovati in vposlati z naznanjajoč pro^J0
(Dalje t prilogi.)
priloga „SoCe" it. 95. z dne 24. avgusta 1907.
5JT Petero izvodov je  dobiti franko pri ..^.izobraževalnem   drufitvu  »Akademija" tjtibljftni, če se ji v naprej pošlje 50 v ali v denarju ali v znamkah.
Ne »Krojaška zadruga", ampak krojaška pijavka.
_ Iz mesta: »Kličem Vam, krojači, skupaj v »J namen, da izgine naše ime s trgovine pod oaslovoni »Krojaška zadruga", ker krojači tam nimamo nobene besede in nobenega dobička; samo veliko gMo\fl6 §K6cic^*toHko»j mali kakor veliki. To ni krojaška zadruga, ampak krojaška pijavka. Da bi se naše ime še naprej tako izrabljalo, to ae sme biti. Krojači, zbudijo se in vrzimo pijavko od sebe, da se ne bo še« naprej, .nas,izkoriščalo od klerikalne strani in polnilo Italijanu žepj«                         Slovenski krojač.
Iz Kobarida. — »Občinaje kupila obsežno Zt; j čev o {lastnik g. Josip Golj-Kranjec v Trstu) poslopje, kjer priredi v jednem delu hlevov — vojašnico. Določeno je, da bo zanaprej vsaj jedna stotnija stalno tukaj.
Tujcev je bilo letos precej tukaj na letovišču. Toda pomanjkuje prenočišč. Podjetni Kobftridci — na delo S
Ob drevoredu proti cerkvi sv. Antona mi griču napravljajo zdaj majhen park, odkoder bo krasen razgled po celi dolini. -— Tudi polepševalno društvo" je že pokazalo, da razume svojo nalogo. Naprej tako!
Kobarid je dobil letos — kavarno, katero je g. Sterman priredil prav lepo. Postrežba je tu jako dobra. Dobi se tu vsega, kakor v mestu. — Tudi nov biljard je tu. Torej napredek!
V C8$tBl Odbor kanalski so izvoljeni: Madon Andrej, Bate, Vinkler Josip, Lokovec, Perš\» Anton, Ajba, Pirih Matevž, Kal, Veluščik Kristjan, Anhovo, Zega Miha, Kanal, Cvetrež-nik Miba, Banjšice. Kot namestniki: Perše Alojz, Itočinj, Cvetrežnik Jožef, Avče, Mahnič Henrik, Kanal.
S trgovsko Šolo v Gorici se Lahom strašno mudi; namreč hitijo za to, da bi se jim posrečila nakana: postaviti v Gorici le laško trgovsko šolo. V zadnji seji trgovske in obrtne zbornice so poročali, da ministerstvo ne da tolike podpore, kakoršno so pričakovali, zahtevalo pa je zagotovilo za obstanek šole. Za sedaj se je izrekla trg. in obrtna zbornica obvezno za vzdrževanje šole iz svojih sredstev; mislijo pa se obrniti na deželni zbor. Tam bo čas zopet potegniti se za to, da pridemo do trgovske šole, ki bo odgovarjala razmeram in potrebam, ne pa da se postavi v Gorici laška trgovska Šola na deželne in državne troške ter tudi na troške slov. obrtnikov in trgovcev!
Janez Evangelist Krek Id hrini, — Največji slovenski krščanski socialist in po neumnosti slov. volilcev državni poslanec rimski dohtar Janez Evangelist Krek leta sedaj okoli od vasi do vasi. Dela nima nič, zato se lepo zabava po širokem svetu. Gorenjska sapa ga je zanesla tudi na Cerkljansko. Prišel je v Novake nepričakovano, kakor pravi „Pri-smojenec". Da je govoril, ni treba niti posebej povdarjati. Kako p& si je mogoče predstavljati kje Janeza Kreka, da ne bi govoril! Ker je bil v hribih, je govoril o hribih. Rekel je, ali kakor čitamo v „Prismojencutt — „obrazvil" je misli, da se naši hribi zanemarjajo od poklicanih činiteljev (kdo so ti poklicani Čini-telji 'i)t skrbi se pa za doline. V hribih ponehajo ceste (gotovo, kadar pride cesta vrh hriba, poneha, ker višje ne more) šol ni (to v največje veselje klerikalcev). Hribovsko ljudstvo se zanemarja; živinoreja peša, ker ui duha vzajemnosti (dobro jo je pogodil), končno je našel pomoč: izobraževalna društva naj se osnujejo. Končno je pa pozval vse, naj ne zanemarjajo hribovskega ljudstva. — — Ni slabo govoril! Tako, kakor govorijo farovški osrečevalci ljudstva vedno dosledno med kmeti; seveda jim potem niti na um ne pride, da bi kaj storili v* pomoč kmetu. — Krek je ime! cerkljanske hribovce za norca, kajti če pride govorit v doline, bo »obrazvijal" pa misli o zanemarjenih dolinah ter zabavljal hribom. Kakor kaže — po tem geslu se ravnajo vsi črni govorniki.
Kaj k! <sill BOrili Storili ? - Klerikalci so močni v besedah, v dejanjih pa strašno šibki. Čemu toliko zbadajo g. Gabrščeka z zaponkami družbe sv. Cirila in Metoda? Če so kaj moški, bi bili morali drugače nastopiti. Pravijo, da Gabršček ni hotel naročiti zaponk, češ, da nič ne nesejo. Ako bi bilo to res, kaj so imeli storiti klerikalci ? Oni bi bili morali hitro na-r«Hti zaponke ter jih začeti prodajati v »Kro-Jaški zadrugi*. To bi bil čin, ki bi bil N vreden. Vse bi se bilo čudilo požrtvoval-
nosti klerikalcev, ki predajajo narodno blago, j ki nič ne nese. Tako bi se bili morali postaviti, ako bi jim bilo res kaj /a prodajo zaponk družbe sv. C. in M. Ker pa samo lajajo na Gabrščeka, kažejo, da nočejo za blago, ki nič ne nese, pa če je Še tako narodno. Oni nečejo prodajati takega narodnega blaga, ki nič ne nese, ampak samo Gabršček bi ga moral prodajati; če ne je pa .izdajalec! Kle-jaJk^-^da^^le take reči, ki kaj nesejo. Ali za prodajo iakega blaga imajo pravico le oni — Gabršček naj dela v zgubo! Tako hočejo modrijani krog „Gorice".
MahnitSCbU na Uho. — »Kaj se toliko brigate za slovenski napis pri-novem mostu na Lijaku ! Brigajte se rajši za to, kako je napravljena cesta; tako slabo, Ja vozniki ne morejo spe-Ijavati; treba je priprege. Koliko trpi živina! Tukaj pomagajte, gospodine Mahnič, slovenščino pa pustite v miru".
Papež Staika. — Pred približno desetimi dnevi je poročala „Soča", da se je papež odpovedal praznovanju svojega 50 letnega maš-niškega jubileja radi protiklerikaloih demonstracij, katere so izvirale iz že znanih škandalov. Vsled tega bi izostalo veliko romanje v Rim, Rimljani ne bi imeli zaslužka od romarjev, podobice, rožni venci in drugi spomini na Rim bi morali čakati drugih kupo-valcev. Toda s tem bi se odtegnilo papeževim blagajnam marsikatero svotico in svoto. Radovedni smo bili, koliko časa bo vztrajal papež v svoji stavki. »Slovenec8 od pretočenega Četrtka pa že poroča veselo vest, da je papež preklical svojo izjavo, naj se opuste romanja v Rim za časa njegovega jubileja. Blagajne imajo torej zelo veliko, redmo odločujočo besedo v papeški politiki in papeški blagajnik prepreči marsikateri strogo cerkven nasvet tajnika Merry del Vala. Živimo pač v stoletju materijalizma in idoali sami ne napolnjujejo papeških  blagajn. — Vse za žep!
Kontrolni Sfiodl za leto 1007. se ne bodo vršili. Tako je določilo ministerstvo za deželno brambo in vojno ministerstvo.
Oglas, — Z ozirom na § 217 z. 0. d. se naznani, da izvlečki iz plačilnih nalogov za osebno dohodarino za 1907. cenilnega okraja Gorica mesto in Gorica dežela bodo razpostavljeni za vpogled skozi 14 dnij, računajoč od 1. septembra t. 1. naprej ob uradnih urah na davčnem oddelku c. kr, okrajnega glavarstva v Gorici, Via Cappuccini št. 16, I. nadstr. soba Št. 4. C. kr. okrajno glavarstvo (davčni oddelek). Gorica, dne 19. avgusta 1907.
Napredni možje v Batujah priredc v nedeljo
1. septembra javni ples na prostoru g. Al. Slamiča. Začetek ob 3. uri popoldne. Svira Sokolska godba iz Prvačine.
»Svoboda". — V Celju je začelo izhajati pod tem naslovom glasilo organizacije svob. narodno-naprednega dijaštva. Pozdravljamo in priporočamo.
Persko In bralno društvo »Naš prapor" v Pevm
priredi v nedeljo dne 25. t. m. ob 8 7, uri popoldne veliki javni ples v Oslavju nad Pevmo. Pri plesu svira domača godba. 10% čistega dobička je namenjen novoustanovljeni dijaški kuhinji v Gorici. K obilni udeležbi vabi odbor.
Bralno društvo V OfaležU vabi na veselico, ki bo dne 1. septembra t. 1. v prostorih g. Franceta Vogriča h. št. 12, Travnik, Vspored : 1. Srečkanje. 2. Šaljiva pošta. 3. Damski ples. 4. Prosta zabava z godbo in plesom. Vstopnina 30 v žsa osebo. Začetek ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Napovedani plesni venček na Vogrskem se ne
bo vršil, ker je prepovedan vsled razširjajo-čega se legarja.
Telovadno društvo »Ribniški Sokol" vabi na
slavnost, ki se vrši ob priliki razvitja društvenega prapora v Ribnici dne 8. septembra 1907. — Sodeluje polnoštevilna Ljubljanska društvena godba.
Odprti lekarni. —. Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Oironcoli-Gliubich.
Ponočna služba 1 lekarnah. — v času od
25. t. m. do 1. sept. t. 1. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Gliubich.
nemu učiteiju kmetijstva g. Zdolšeku. Peticija in načrt se« predloži v prihodnji seji v odo-brenje.
Nadalje se je razpravljalo c drugi točki dnevnega reda: »Zavarovanje goveje živine". Po dani direktivi bode o tem važnem vprašanju poročal pri prihodnji odsekovi seji blagajnik, okrajni živinozdravnik g. Martelanec. K tej seji se povabijo tudi zaupniki in druge, za napredek kmetijstva vnete jsebe. JKmetijsM odsek je prevzel in hoče dati le fnicijativo, da se ustanovi prepotrebno društvo o zavarovanju goveje živine.
Kot tretjo točko dnevnega reda: „Upe-Ijavo umetnih gnojil" v odsekovem okolišu je prevzel predsednik A. Vrtovec.
Nekaj umetnih gnojil utegne dobiti kmet. odsek brezplačno. Kdor želi torej poskusiti, oglasi naj  se pri odsekovem predsedništvu.
Električne naprave državnih železnic ob Soči. -Ministerstvo za železnice je izdalo načrte za zgradbo električnih naprav ob Soči. Izdelavati nameravajo tok najmanj za 15.000, povprečno pa za 23.000 konjskih sil za električni promet državnih železnic.
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
Kmetijski odsek v Tolminu »Goriškega kmet. društva"
je imel dne 17. t. m. sejo, pri kateri se je razpravljalo o peticiji na vlado in dež. odbor za ustanovitev vzorne kmetije v Tolminu, ki bi služila v izgled, v spodbujo in posnemanje kmetovalcev v tol. okraju. Po daljšem razgovoru se je poverila sestava peticije in načrta po danih tezah odsekovemu tajniku,  potoval«
Razgled po suetu.
Sešla Sta se na Soverniku Arentai in Tittoni. Trdi se, da je obisk Tittonijev le Čin uljudnosti. Politično važne zadeve da so se rešile že v Deaiu. Pomenek da se je sukal okoli sestankov v Svinemiinde, Ischlu in Vil-hemshbhe.
Češki deželni Zbor bo sklican na dan 12. septembra t. 1.
Čudne posledice. — Ni dolgo od tega, ko
je v Ostrogonu, kjer so lansko leto strašile nune, vstrelila mlada kavarnska blagajničarka radi nesrečne ljubezni. Vsled tega so sklenili mestni očetje, da ne sme nobeden kavarnnr sprejemati v svojo službo blagajničark, ki niso dosegle še 40 leta, ker ta nesreča m gotovo ne bi zgodila, če bi bila blagajničarka stara. S tem svojim sklepom bodo res dosegli, da se od sedaj naprej ne bo več vstrelila v Ostrogonu nobena »mlada" blagajničarka.
Deček orjak. — V Avstraliji živi deček, ki ima 11 let in je za svoja leta pravi rojak, Visok je 157 ctm, okoli prsi meri 150 ctm, a težak je 287 funtov.
Maroko. — Punt v Maroku traja dalje. Mulej Hafid, ki je proglasil sveto vojsko, hoče odriniti s 20.000 jezdecev proti Casa-blanci. Francija hoče zasesti baje ves Maroko. Oddelki Arabcev napadajo Casablanco. 22. t. m. je angleška artilerija le s težavo zapodila Arabce v beg.
Roparska četa ujeta. — v komitatu Krasso-
Szorenjr so aretirali 20 članov broječo roparsko četo, katera ima na vesti več roparskih umorov, ulomov in požigov. Načelnik te čete je nekdanji orožnik Jurij Szasz.
Čuden samomor mladega dekleta. — v Du-
blinu je skočila Minuil Hunt, 21-letna dekla, v nedeljo s 120 čevljev visokega zvonika. Dasi so šli ljudje koj za njo v zvonik, da bi preprečili samomor, je ona vendarle izvršila svoj namen in obležala popolnoma razmesarjena. Vse polno ljudstva je gledalo ta pretresljivi prizor. Vzrok samomora ni znan.
V   Ameriki Živi 48-letni mož Domenico Marsullo, ki ima dosedaj 19 otrok. Ker iako skrbi za amerikanske države, mu pravijo prijatelji, da je zelo »papatrijotičen".
Na vojaških vajah pri Briksnu je zasačil snežni vihar vojake v dolomitih. Eden je zašel ter zmrznil.
V  MonakOVem še bo vršil od 9. do 14. t. m. mirovni kongres.
61432 Hrvatov se je izselilo v Ameriko od 1. julija 1906. do 30. junija 1907. Vsaki izmed njih je odnesel s seboj povprečno 17 dolarjev, to je v kronah skupno kapitala 5,221.720. Denimo, da je potrosil za pot vsak 200 K, bi znašal potni trošek 12,286.400 kron; ako se štejemo ti dve svoti, dobimo znesek 17,578.120 K. Tako velikansko izseljevanje se pač strašansko pozna v hrvatskem narodu. Dočim se izseljujejo Hrvatje, se pa naseljujejo na hrvatski zemlji — Nemci!
Sankcionirana ]e železniška predloga, ki je dala
povod tako ostremu sporu med Hrvati in Ogri v ogrskem državnem zboru. S to predlogo se pripoznava madjarščina za uradni jezik na hrvatskih tleh. To potrjenje je umevno vzbudilo splošno ogorčenje na Hrvatskem.
Na shodu socljalne demokracije v Stuttgartu se
je pri razpravi o militarizmu in svetovnem miru govorilo tudi o patriotizmu, to je o stališču,  katero   naj   zavzema proletarijat  na-
sproti svoji domovini in svojemu narodu. Včasih je socijalna demokracija negirala vsak patrijotizem in nacijonalizem. Na kongresu v Stuttgartu pa je bil pokopan antipatriotizem. Vse važne skupine na shodu so izjavile na vprašanje, kaj bi začeli v slučaju vojne, da bi proletarci šli v boj za svojo državo. Rekli so tako Rusi, Belgijci, Italijani, Bebel in Volmar sta pela »Deutsehland iiber alles". Ali se bodo tudi slov. soc. demokratje kaj učili iz tega?
Vohun — Roman. Angleški spisal J. F. Cooper. V založbi tiskarne »Edinost" je izšla knjiga »Vohun« kot ponatis iz »Edin." podlistka. Stane1K 60 vin. Knjiga je^ na prodaj v tiskarni »Edinosti" in po vseh knjigarnah.
Župan Pavlica popravlja:
V zmislu § 19. tiskovnega zakona zahtevam, da objavite v „Soči" v postavnem roku te-le stvarne popravke: 1. V pojasnilu, katero je objavila »Soča" dne 17. avg. t. 1. v št. 92 v prilogi na moj stvarni popravek v isti številki, pravi g. Vinko Cigoj: »Podjetje Madile e Comp. ni imelo občinama rihem-berški in dornberški ničesar darovati. Bolniška blagajna tega podjetja je bila v smislu § 17. svojih pravil obvezana, prepustiti preostanek svojega premoženja po svojem razpustu občinama Rihemberk in Dornberg. Družba je imela nasproti obema občinama dolžnost, občini pa sta imeli do navedenega blaga pravico. Vi, g. župan, pa ste imeli kot župan dolžnost, paziti, da podjetje svojo obveznost napram občini izpolni". Na to odgovarjam podpisani: V zmislu § 57. postave z dne 30. marca 1888, .na kateri slonijo tudi pravila podjetja Madile e Comp. in torej tudi § 17, ki ga navaja g. Vinko Cigoj, nima župan niti pravice niti dolžnosti vmeševpti se v zadeve bolniške blagajne, ampak politična oblast, Zato so je obrnilo podjetništvo ni* c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici, kakor je razvidno iz dopisa istega podjetništva rihember-škemu županstvu z dne 22. sept. 1906., naj glavarstvo razdeli dotično premoženje in sicer l/a dornberški in -/3 rihemberški občini. Razdelitev se je izvršila v sporazumu s c. kr. okrajnim glavarstvom v Gorici. 2. Dalje piše g. Vinko Cigoj: »Ko so nosili blago v Vašo hišo v „Geti", se je izrazil inženir David Pick proti Vam, da v hiši v „Geti" 1 v' s kaj pokradejo. Vi pa ste mu odgovoril: „ stojim jaz dober". — Kje pa ste dobil ključ, ko ste vzel one štiri mize?" Na to odgovarjam: Ni res, da bi bil meni inženir Pick tako rekel, kakor tudi ni res, da bi bil jaz tako odgovoril. Ključ za hišo in prostor, kjer je bilo blago, je imel moj drugi najemnik in sicer kovač podjetništva Anton Boškin. 3. Dalje piše g. Vinko Cigoj: »V inventarju št. 939 z dne 3. sept. 1906. je razvidno, da je bilo od občine prevzetih le 52 rjuh. Kupljenih jih je pa bilo 105, med temi trije tucati, ki se niso rabili nikdar. Kam so izginile te rjuhe? Saj vendar jih ni družba Madile e Comp. odnesla in tako prekršila pravila?" Na to odgovarjam: Kam so prišle rjuhe, ne vem, ker ni bil meni izročen noben inventar. Znano je pa, da je dalo podjetništvo v zmislu svojih pravil kot odškodnino razno blago g. Karlu Pečenku, v katerega hiši je bila bolnišnica in drugim. 4. Dalje piše g. Vinko Cigoj: »Potrjujem in se upam dokazati s pričami, da so vzeli na večer pred izletom tržaških veteranov tudi stolice in celo svetilke in jih ponesli v hišo, kjer bivate*. Na to odgovarjam, da je to neresnično. Vzeli so sicer v hiši v „Geti" stolice in svetilke, toda te niso bile last podjetništva Madile e Comp., ampak moja. 5. Dalje piše g. Vinko Cigoj: »V inventarja z dne 3. 9. pod točko 41 je navedenih šest miz. Vi g. župan pravite, da so zapisane v inventarju 4 mize". Na to odgovarjam, da nisem trdil jaz nikjer, da so zapisane samo 4 mize v inventarju, ampak sem trdil le, da so tiste 4 mize, ki so jih moji ljudje rabili, zapisane v inventarju. 6. Dalje piše g. Vinko Cigoj: »Kupljenih je bilo deset miz. Kam so izginile 4 mize? Kaj je tudi te nesla s seboj družba Madile e Comp., ki jih je' bila dolžna prepustiti občinama Rihemberg in Dornberg ?" Na to odgovarjam, da ne vem, kam so izginile mize, ker jih ni meni nihče izročil. Ali jih je odnesla s seboj družba Madile e Comp., nisem mogel izvedeti. 7. Dalje piše »Soča" v št. 93 z dne 20. avg. t. 1.: »Župan Pavlica v
Eihembergu je „sodeloval" tudi pri gradnji ceste od Polj do Štanjela. Za to cesto so tesali in obdelovali hlode blizu hiše g. župana. Treske in druge odpadke pa so znesli vse v županovo hišo. Ker je bilo tega blaga veliko, bi se moralo prodati, kar se pa dosedaj še ni zgodilo. G. župan, vprašamo Vas: kdaj bo dražba tistih tresk ? Saj niso morda že zgorele na Vašem ognjišču V" Na to odgovarjam, da sem kupil in plačal sam štiri hrastiče in jih dal obdelati. Hrastiči so moji in torej tudi treske. Obdelane hrastiče pa namerujem res prodati cestnemu odboru za držalo ob cesti na poljski gori po cenitvi. — V Rihem-bergu, dne 21. avgusta 1907. Jože Pavlica, — župan.
Poslano.*)
Vsled raznih v zadnjem času došlih mi vprašanj usojam si sporazumno z oodsfoom družbe so. Cirila in.metoda U bjubljani opozarjati slavno narodno občinstvo in zlasti Čestite gg. trgovce, da ima vsled sklenjene pogodbe edino le udano podpisana turdka zalogo vžigalic družbe su. Cirila in metoda u bjubljani.
Komur je torej na tem, da podpira to našo velevažno šolsko družbo, kupuje naj edino le vžigalice s sledečim napisom na trobojni podlagi: „Užigalice družbe su. Cirila in metoda. Zaloga pri Id. Perdanu u bjubljani. mal položi dar domu na altar! le vžigalice so u prid družbi su. Cirila in metoda u bjubljani."
Ta znamka je oblastveno registro vana pri trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani ter je vsako ponarejenje iste po kazenskem zakonu strogo prepovedano.
Cena, katera je izborni kakovosti primerna, vzdrži vsako konkurenco.
V Ljubljani, dne 20 avgusta 1907.
Iv. Perdan.
*) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.
Miiostiva gospa,
rate pi »izreč einer«
•li veste, zakaj morate pri nakupovanju stadne kave izrecno poudarjati ime »Kathrelner« ?
Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden po-snemekbrez vsehvrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva  kava.
Zakaj !• Kathreinerjeva Kneippova sladna kava
Ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko,nrilo-stiva gospa, da dobivate pristno Kathreinerjevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom; »Kathreinerjeva Knei ipova slad-
na   kava«
sliko   župnika
Kneippa kot varstveno znamko.
F. Podberšič,
avtoriz. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica it, II
Priporoča
slavnemu občinstva ssa bližajoči se vseh vernih du5 dan
svojo bogato zalogo
različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za t"> K in više.
V zalogi ima tudi razne kamenite plošče. Umivalnike za kuhinje, žlebe itd. itd.
Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v strugarsko i^gjiSičI
stroka spadajoča deta po prav zmernih cenah.                                             <fr
POTNIKI V AMERIKO
Pozor!
Pozor!
Kdor hoče dobro in hitro potorati b francoskimi parobrodi fei Han*
t AflMriko, naj pii« pred odhodom od doma ifc pojaanfla mm n**o
------ najstarejšo firmo                                        ..
Zwllchenbart, Basel (Švica) Ccatraltataptab l
Za dobro in hitro ekspedlcijo se garantira.
Fata morgana
se obljube kričeče reklame, o katerih se je marsikateri v svojo lastno škodo že večkrat prepričal. Tedaj kupujte le tam kjer ste se prepričali, da dobite za Vaš dober denar tudi pošteno blago, ker lahkomiseln je oni, kdor vlaga svoj denar samo v najbolj ceno, ničvredno blago brez vsake trajnosti.
Kdor hoče dobiti zares dobro in trajno blago po primerno nizkih cenah, naj se obrne vedno le na domačo tvrdko
J. ZORNIH - Gorica, Gosposka ulica št. tO
koja si šteje v čast, postreči svoje cenjene odjemalce vedno z blagom najbolje kakovosti.
Tu dobite največo izber k a snih lišpov za obleke po vsakej ceni, čipke, trakove, svile, pajčolane, pasove, svilene šerpe in čipkaste rute, vezenine, baržune, cvetlice za klobuke, dalje
toiletna mila, dišave, Eau de Cologne, glavnike torbice iz pliša in usnja, žepne rute, nogovice, predpasnike, rokovice cvirnate in Gla^e najbolje tvarine;
Zaloga belega in Jaeger perila za gospode, ovratnikov, naramnikov, krasnih ovratnic, kolesarskih jopic, golenic itd.
Doile so že vse zadnje novosti najlepših soinčnikov vsake vrste in cene
V zalogi se drži vse potrebščine za gg. Šivilje in krojače.
fig    U05IB SI H      Izbir
H
Izbira nedosežna!!
¦ ¦
m\
ii
I!
Na stanovanje in hrano
se sprejmejo deklice ali dijaki iz boljših hiš.
Lepo zračno stanovanje in dobra hrana.
Pojasnila daje M. KEPO V A
? Gorici, nI. Ponte nuovo 22.
TrLoV5ko-obrtqa zadruga \/ Gorici g
regrlstrovaua zadruga s neomejenim Jamstvom.
NafielBtvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1005. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 80. decembra "*05. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim Sla-jin posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju.
,« D«ba ?a. odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali vec let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine */¦* prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Mtt«8J?5iei!ma.nav,ldlie hra5ime vloge v vsakem znesku, jih obreBtuje po 4»/«%, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
„.* «,„N«ViL?ravila* B0*8e x*lV°*lt&* vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil,    S naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«,                                                 15
NaČetetvo in nadzorstvo.
^A>A>AyA vx/>;w u/\r
Cene brez konkurence!!
m
Razglas.
Občinskemu zastopu županstva Sovodnje došel je ocl slavnega deželnega odbora potrjen sklep zgraditi občinski dom.
Proračun znaša 15.000 K, koji je skupno z načrti na upogleci v občinski pisarni, kjer se izvajo tudi drugi pogoji.
Stavbeniki ,koji se hočejo udeležiti razpisane zgradbe občinskega doma se naprošajo, da dopošljejo tozadevne pismene ponudbe s b% garancijo, do torka dne 10. septembra dopoludne podpisanemu županstvu.
Občinski zastop si pridržuje pravico o izbiri poslanih ponudb, brez obveznosti.
Županstvo Sovodnje
dne 22. avgusta 1907. župan: L. Baron Bianclii.
Na stanovanje in hrano sprejme kandidatioje
sloo. družini sredini mesta.
natančen nasluu poue uprauniSluo.
KajifBčja Bksporfna tvrdka uf, zlatnina in srebrnine ter šivalnih strojev
urar c. kr. že^znic.
Gosposki ul. št 25, - Gorica - Gosposka yl, št. % Vsako pprato Izvrši ž lajfeejd naianjč.
---------- nosijo ter po nizki ceni. =====
Za mnogobrojna naročila se toplo priporoči slav.
ohčinstva v mestu in na teML
Na zahtevo pošiljam nov ilustrovani cenik
prosto poštnine!
Ivan  Kravos
priporoča svojo
sedlarsko delavnico
v Gorici
*.*—      trg Korenj št. 11.      <**<,
Poprava in komisijska zaloga dvokoles
pri
BATJEL-U
Gorica, via Duomo 3.
Prodaja tudi na mesečne obroke.
Ceniki od Waffenrad, Dtirkopp-Diana itd. franko.
Deliki prazni sodoui iz Srbije
iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od 2, 7, 20, 30, do 70 hektolitrov, 6-7 cm debelosti v glavi, v popolnoma dobrem stanu, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. Natančneje se izve pri gosp. L Sternu, na tekališčn Jos. Verdi v hiši Medvedove konfekcijske trgovine v II. nad str. (nasproti kavarne Sclnvarz).
•<0>«4fr-« «ˇ•
Lekarna Cristofoletti i
v Gorici.                 |
ŽELODČNE KAPLJICE j
z znamko sv. Antona Padovanskep.          l
Zdravilna moč teh 9 kapljic je neprekosljiva | — Te kapljic« vredijo j redno prenavljanje, f če se jih dvakrat na dan • po jedno žličieo popije. J Okrepe pokvarjeni že- * lodec, store, da zgine J
(Varatvenailžnamka).  y kratkem ČaSU 0D10' ^
tica in životna lenoat (mrtvost). Te • kapljice tudi store, da človek raji je. f
Cena steklenici 60 vin.     |
iristofolellijeva pijača iz kina J
in   Žfilfl7a   najboligi   pripomoček   pri • 111   mM<lt zdravljenju s trskinim oljem. I
Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. t
#—•oooaotsstttssfo—m
Andrej Fajt
pekovski mojster
v Gorici Corsi Frane. G!u$. it. I ¦~-r~  Filijalka ? Dornbergu.  =~=r
Sprejema naročila ^a^ovr-s^aga peciva, tudi najfinejega, za nove ma&e *n godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila, izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina  vina in  likerje po zmernih cenah. 2« veliko   noč   priporoča   goriške pince, potice Itd.
flouodošlo blago
za poletno dobo
se vdobi po zmernih cenah
y delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
== flnton Kruš?č, =
krojaški mojster in trgovec I v Gorici            j
tekslišče Josipa Verdi štev. 83
ii ? podružni delavnici na Tržaški cesti v
lastni hiši (v bližini g. Čmigoja).
Za naročila iz dežele zadostuje, da se mi pošlje normalno prsno mero vzeto po vrha telovnika.
Pri naroČilih za gg. uradnike naj se mi označi službeni stan in čicovni razred. N. pr.: Okr. sodnik, šolski svetnik, sodni pristav, profesor IX. čin. raz. itd. Izdelek iz lastnega blaga „..   ,:- jamčim.----------
THE MUTUAL
nevjorška družba za zavarovanje  na življenje
Ustanovljena 1842.                     Vsestransko zavarovanje.
1. januarja 1907:
stanje premoženja     ..-.*¦..........k 2.447,143.313-33
a)   664.846 polic s kapitalom.........n  7.487,630.637* —
b)     10.434 dosmrtnih prihodninskih polic za letno rento     „       14,511.419-93
Prejemki v 1. 1906:
a)  premije................    K     283,454.462-32
b)  obresti in drugi prejemki..........    n       115,160.476*83
Preostanek na račun lastnikov polic.......     „      417,651.039-68
Reserva premije za promet v Avstriji.......     „        15,231.813--^
(Varnostni kapital za zadnje z vracunjenim  plačilnim posojilom je naložen v 4% avstr. zlati renti pri c. kr. drž. centralni blagajni na Dunaju.)
-**¦   najmodernejši način zavarovanja.   ¦*** "-""--:"   Najugodnejša garancija .          -  -
Pojasnila daje zastopstvo
v Gorici Tekata Josipi Verdi štev. 17.
Žene!
Priporoča   različne   fine   likerje,   vino v steklenicah itd. itd.    .
AuH RpriniiBožidar božič ¦    V Ui    U VI 1II1 I              pek In sladčlčar
Gorica, Šolska ulica št. 2.   S V.   Lucija   ob   Soči
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste najboljših tv;dk iz Istra, Dalmacije Molfette, Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Eron 104   112, 1'20, La36( 1'44,1*60.180, 2" , za luči po 80 vin
-----'—    Na debelo cene ugodne.    -------
Pošilja poštnino prosto na dom.  Posodo se pušča  kupcu do   popolne   vporabo olja;  po !           vporabi se spet zameni s polno. Pravi   vinski   kis  in  navaden.  Zaloga ----------------tnila in sveč.-------------—
Cene zmerne*
Zalogo vina in žganja   I
ima T. pl. MADEVSKI v Solkanu št. 326 pri mitnici blizu novega kolodvira   M
V zalogi Ima V veliki Izberi domača, vipavska, briška, furlanska,      ra
istrska in dalmatinska  vina kakor tudi  domače  in istrsko žganje  zanesljivo      ||j
pristno. —  Na  zahtevo   pošiljam  uzorce  vina in žganja. — NaroČila pošiljam      ||h
tudi po železnici in v Gorico in bližno okolico s svojim voznikom.                        |<|
------   Postrežba točna in cene zmerne.   .......
Se pri porotam gg. trgovcem, gostilničarjem in zasebnikom.. Spoštovanjem
T. pl. Madeyski.
Naslov pismom : T. pl. Madeyski, Gorica IV.
mehanična delavnica
I Flitlli
GORICA - za vojašnico - GORICA
;------  Telefon št. 71  =====
Eoncesijonirana instalaterja za plinove, vodne ia električne razsvetljave. Sprejemata oddajo in montiranje parne in gorkovodne kurjave; kompletne oprave kopališč, vodovodov, preskrbujeta posestva, vile in občine z vodo, vodnjaki in sesalkami za vsake smotre in za vsako visočino, postavljata popolno električno razsvetljavo in električne naprava za proizvajanje sile, napeljujeta telefon, telegraf in strelovode. V bogati zalogi imata tehnične predmete, kakor železo, kotlovino, med (mesing), svinec in kositerne cevi, armature in priprave za paro-, vodo- in plinovode, vse vrste mineralnih olj, olja za avtomobile, parne in plivove motorje.
Zastopata tovarne za jeklo: „Pol-dihutte", St. Poltensko tovarno mehkega železa in livarno jekla, in „Ww. Lutz sinovi" v Bludencu, t. j. tovarno, ki izdeluje posteklinate (email) peči in izveske.
Izdelujeta in imata v zalogi vsakovrstne pi-edmete in inštalacijske priprave za močne in šibke tokove, pripomočke za instalaterje. Imata tudi moderno opravljeno delavnico za galvanoteliniko, pozla-čenje, ponikeljevanje iti xa plastične na-vdarke. — Mehanična delavnica z motorje-vim obratom in s precizijskimi stroji za fino izdelovanje in za različne izdelke, katere se proizvaja na vrtečih in poobla-jočih strojih. Poprave na vsakovrstnih parnih in plinovih motorjih se skrbno izvršujejo. — Točna postrežba in zmerne cene. -— Načrti, proračuni brezplačno.
Ako trpite na strjsnjn krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišiie na P. Ziervas-a, Ealk 244 pri Kolina ob Beni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem:
»Gospa B. iz W. piše: Lepa hvala! Ya8« sredstvo je učinkovalo že 5. dan".
Gospa L. v M. piše: »Priporočala l)oiu vsakomur Vaše izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega«.
Arhitekt S. v M. piše: »Za izborno postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je VaSe sredstvo Že po 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo".
Proti pošiljatvi 1 marke nemške veljave (tudi . v znamkah) pošljem knjigo: »Motenje perjode" spisal j dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno.
Za odgovor naj se priloži znamko.
Pozor!                     flooostT
»Union delicat pecivo!"
Z firmo naročnika; po 4, 10 in 20 vili. za prodajo. Gostilne, kavarne itd. dosežejo s tem velikanski vspeh delajo zase reklamo in dobijo 40% popusta. — Union vaniliziran sladkorni prašek kg 1 K 50 vin. Union piSkoti za trgovce po 2 vin. za prodajo 150 za 2 kroni.
Razpošilja:
Tovarna za Union skladkor Kranj.
Bivša učiteljica
sprejme na stanovanje in hrana
doc učenki.
Stanovanje se nahaja v bližini
»Malega doma".
Naslov povč upravništvo.
Poprava in komisijska zaloga dvokoles
Waffenrad z dveletnim h Bayal z enoletnim jamstvom
pri
Batjelu
v Gorici, Via Duomo štev. 3.
Prodaja tudi na mesečne obroke.
JJp Gumasto blago j|i
higijenske, kirurgiške in tehniške gumaste cevi vseh vrst, povoščeno blago in linolej, kilni pasovi, pasovniki, nogavice za krčne žile in pa ¦g> vsi predmeti za bolniško postrežbo a|a
M. G61
Trst, Corso 4. Gorica, Gorso VerJi II.
prosiva   ulittf iti   t I • t h etl
Ekspert
Mizarska zadruga
v Gorici - Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojevnlin obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogou
-------       — ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. r          ——
Pddruinloa * Trata Via dl Piaaza veociila 1; Podružnica v Spljotu. Zastopstvo v OrSJontu. Cene zmerne, delo lično in solidno.
Prej Slkron
659
fl
sedaj 2 kroni. Prej 8 kron
sedaj 2 kroni. Prej 8 kron
sedaj 2 kroni. Prej 8 kron
232
sedaj 2 kroni Prej 8 kron
sedaj 2 kroni.
Mi zapustimo Gorico!
in se združimo s svojo centralo.
Zato rabimo nujno denar, in dobili smo brzojavno naročilo od svoje centrale, da smemo razprodajati svoje krasne
COOPBRS   DIJAMANTE,
najlepše sv^ovne imitacije,
ki so stali prej
8 kron i. J. "4 goldinarje
le za kratki čas
po 2 kroni - I goldinar
vsak komad ali par z vdelanjem vred.
Izredno nizke cene.
Nihče naj ne zamudi te redke prilike!
Ne odlaSajte Z nakupom: Prstanov,  brož,  uhanov,  igel za zavratnice,  na-
veskov, glavnikov, gumbov za zapestnice in srajc\ igel za klobuke,
verižice za gospe in go-pode etc.
\Jsal< l<cfi)ad ali pap le 1 ^oldinat3! Ha deželo se razpošilja po pouzetju.
Prej 4 goldinarje
JO}
sedaj 1 goldinar. Prej 4 goldinarji"
sedaj 1 goldinar. Prej 4 goldinarje
635
KOKS AH DIAIi FME Gorica t Rasteta si. 8.
sedaj 1 goldinar.
Adolf Fey
urar in optiker
na |ogIu To!rališča Frana Josipa in Via Leoni
v GORICI Vsprejema poprave ur h optičnih predmetov vseh vrst.
Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst
------- in optičnih predmetov. -------
Za Vsako uro se jamči 1 leto
Postavno zavarovano!
Vsako posnemanje se kaznuje i edino pristen je samo
Thierry-jev balzam
z zeleno nuno. 12 malih ali 6 dvojnatih. steklenic ali 1 velika specijalna steklenica  s   patento-
vatrim zamaškom K 6*—. Th!erry-jevo Centifolijno mazilo
proti vsem,  še tako  zastarelim ranam,  vnetem, itd.  2 lončka K 3*60 pošilja le proti predplačila zneska ali povzetju.
Obe domači sredstvi sti najbolji, povsod mani in starodavni.
Naročila naj se naslovi: Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini.
Zaloga skoro v vseh lekarnah. Brošure s  tisočerim, originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prostio
AHeinecMerBalsam JLThierrv i« Preirada
TELEFON Prlv-                št. lOB.
KOVINSKA   LIVARNA
odlikovana z 18 zlatimi svetinjami
A. Polli V Gorici
Cesta Frana Josipa št. 58.
Livarna izdeluje z znano natanjčnostjo vsako delo iz litega železa, brona in drugih kovin za tovarne, mHne, obrtne zavode, stavbe itd. itd.
Vsled vpeljanih tehničnih novostij, se lahko sprejemajo dela vsake velikosti, priprosta ali popolnjena do 2000 kg teže in višje za vsak komad.
tačuni, proračuni in predelava načrtov zastonj.
©i>e^i)a ceija brez ItOD^urence.
Svoji k svojim!
Narodna tvrtka
fl. Primožič,
p-Iporoča svojo delavnico
Gorica, Da Koran flor. 11
Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse Številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage z* vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči.
Sprejema popravila ter pošilja isti na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom.
mmmaMMMmm***
SVETOVNO  ZNAN
FERNET-BRANCA
BRATOV  BRANCA  V   MILANU
ledini lastniki načina sa »delovanje,
je najbolj učinkujoča želodčna grenčica svi*®i
Neizogibno potrebno v vsaki družini 1 Dobiva se v vsaki boljSi delikatesni trgovini in v vsaki kavam*
Se dobiva v vseh lekarnah.
Najboljše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnan.
— REVMATIZMU in PROTINU
IB   llkflr   Cndina   lzdelan T Tr6tu v lekarnah Rafittl OotflM, lokam „*ila ¦aoooft« dali« Saluto" pri Sv. Jakobu; Josip Sojina, _________j*  ,liW   W,UII,i  lokaraa mtm !¦••% VI« tfai raraaOa 4.
"•'•' " '             "¦'.....¦•-      WW mmaim I na Ii ffcila m «• rutff loja a»a| Mg o i iMUiiIn prtu p«?sttjt tU uprti poilaalm •¦•¦kom E v- proito poltaui«.
sedar 1 goldinar. Prej 4 goldinar^
sedaj 1 goldinar. Prej 4 goldinarje
sedaj 1 goldinar. Prej 4 goldinarje
o n + i \/