Na Dolgi Kroni razpolagajo z novim namakalnim sistemom Seja pokrajinskega sveta SKGZ v znamenju krepitve povezovanja i* d- Arhitektura za Gorico razvojna priložnost ¿Mj: ■■ f ■■ 7 wi n Primorski PETEK, 3. JULIJA 2009 št. 156 (19.555) leto LXV. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha Vlasta Bernard Slovenija si že od leta 2006 prizadeva, da bi postala članica Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v kateri je 30 gospodarsko najboj razvitih držav sveta. Čeprav je proces vključevanja precej zahteven in torej razmeroma dolg, so tri leta vendarle doba, ki daje misliti, da se na tej poti tudi kaj zapleta. Ob obisku generalnega sekretarja OECD Angela Gurrie v Sloveniji, kjer so na Brdu pri Kranju predstavili ekonomski pregled te mednarodne organizacije za Slovenijo, se je pokazalo kar nekaj protislovij med njenimi priporočili in odzivi vladnih, predvsem pa sindikalnih krogov. Za OECD so namreč v Sloveniji nujne strukturne reforme, s katerimi kljub krizi ne gre odlašati, kajti v nasprotnem primeru se bo država po njenem koncu znašla nepripravljena na nov gospodarski zagon. Na razvojne izzive se mora pripraviti zdaj, napočil je čas ukrepanja, ki je morda lažje v težkih razmerah, ko kriza sama po sebi lomi suhe veje. Najtežje poglavje prepisanih strukturnih reform zadeva pokojninski sistem, ki škripa zaradi staranja prebivalstva in nizke produktivnosti. Torej prav poglavje, pri katem ima Pahorjeva leva vlada največ težav, saj so sindikati na priporočila OECD gladko odgovorili, da pokojnin po reformi iz leta 1999 ni potrebno spreminjati. To je le eden od vidikov aktualnega gospodarskega trenutka v Sloveniji, ki pa zelo spominja na tisto, kar se je okrog pokojnin dogajalo v Italiji, posebno v času le-vosredinskih vlad. Danes lahko potrdimo, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha ... LJUBLJANA - Deveta izvedba v slovenskem parlamentu Srečanje Slovencev s pogledom v prihodnost Minister Žekš: Ne moremo preživeti kot narod mučenikov m LJUBLJANA - Slovenski parlament je včeraj gostil deveto vseslovensko srečanje, na katerem so sodelovali tudi predavatelji in razpravljal-ci iz vrst slovenske manjšine v Italiji. Dobrodošlico udeležencem so izrekli predsednik Državnega zbora Pavle Gantar, resorni minister Boštjan Žekš in poslanec Miro Petek, predsednik parlamentarne komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu. Žekš je dejal, da Slovenci si ne želimo in tudi ne moremo preživeti kot narod mučenikov. Srečanje je potekalo s pogledom naprej. Osrednji strokovni simpozij je bil DEVIN - Deželni svet manjšinske krovne organizacije SSO: Najprej boj proti finančni krizi Reforme v manjšini niso prioriteta DEVIN - Svet slovenskih organizacij meni, da je finančna kriza manjšinskih kulturnih in drugih ustanov v tem trenutku problem številka ena Slovencev v Italiji. To izhaja iz poročila predsednika Draga Stoka na seji deželnega sveta SSO (foto Kroma), ki je (spet) odklonil združevalne procese v manjšini in tudi notranje reforme, o katerih razmišlja Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Štoka je dejal, da so se odnosi med krovnima zvezama po znanih napetostih umirili. Zavrnil je očitek, da je SSO neke vrste privesek stranke Slovenske skupnosti, med vsemi kulturnimi ustanovami pa se po njegovem naj -slabše piše Slovenskemu stalnemu gledališču, v prid katerega je treba čimprej ukrepati. Na 2. strani posvečen vprašanju, kako preživeti narodno in jezikovno integracijo v močno spremenjenih razmerah. Med predavatelji je bil tudi Goričan David Ban-delj, asistent za književnost na fakulteti za humanistiko univerze v Novi Gorici. Na 3. strani Tržaški občinski svet podpira morski park Na 7. strani Zaporniki nagradili film o ljubezni Na 10. strani Na devinskem gradu koncert GM Na 12. strani Milijon evrov za razvoj goriškega Krasa Na 14. strani V Gorici osemletni deček padel s terase Na 15. strani SENAT Sprejet sporni paket ukrepov o varnosti RIM - Zgornji dom italijanskega parlamenta, senat, je včeraj potrdil sporni paket zakonov o varnosti, ki med drugim kriminalizira nezakonito priseljevanje in županom mest dovoljuje oblikovanje tako imanovanih »padskih obhodnih straž«. Senatorji so paket zakonov potrdili s 157 glasovi proti 124. Spodnji dom parlamenta je zakon potrdil že maja, ipremier Silvio Berlusconi pa je glasovanje o paketu zakonov v obeh domovih parlamenta vezal na glasovanje o zaupnici, da bi si tako zagotovil potrditev ukrepov, ki jih močno podpira predvsem koalicijska partnerica njegove stranke Severna liga. Berlusconijeva stranka svobode je očitno morala plačati davek koalicijski partnerici. Medtem ko so iz vrst desne sredine prihajale ocene odobravanja spornega zakona, je bila opozicija ostro kritična. Tajnik Demokratske stranke Dario Franceschini je dejal, da je zakon za državo škodljiv, odločne kritike pa so prišle tudi iz Vatikana, ki je ocenil, da bo zakon prinesel samo bolečino in kriminalizacijo tujcev. Na 13. strani 8. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN Mavhinje Petek, 3. julija 2009 20:00 NIŽJEŠOLSKA SKUPINA SLOVENSKEGA DRAMSKEGA DRUŠTVA JAKA ŠTOKA KDO JE NAPRAVIL COCO SRAJČICO? 21:00 DRAMSKA SKUPINA SKD TABOR CAMPIELLO 2 Petek, 3. julija 2009 ALPE-JADRAN MANJŠINA - Predsednik Drago Štoka na deželnem svetu SSO »To ni čas za reforme in združitve, temveč za boj proti finančni krizi« »Merjenje moči v manjšini bi imelo nepredvidljive posledice«- V Gorici danes sestanek krovnih zvez Predsedstvo deželnega sveta SSO: Peter Černic, Lojzka Bratuž in Drago Štoka kroma DEVIN - Nelahki odnosi s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in finančna kriza, ki pesti glavnino manjšinskih kulturnih ustanov. To sta bili glavni temi poročila predsednika Sveta slovenskih organizacij Draga Štoke na predsinočnji seji deželnega sveta krovne manjšinske organizacije na sedežu devinskih pevskih zborov. Štoka je izpostavil velike razlike med krovnima zvezama, a tudi nujnost njunega medsebojnega dogovarjanja, posebno v času ekonomske krize. Ne gre za protislovje (razlike in potreba po dogovarjanju), je dejal Štoka. »Ne filozofiranju o reformah v manjšini« Štoka je izrazil prepričanje, da so bila nekatera zaostrovanja med SKGZ in SSO odvisna od priprav na občni zbor SKGZ. Zavrnil je očitek, da SSO bojkotira manjšinsko programsko konferenco, drugi krovni zvezi pa stalno dopoveduje, da se je od konference do danes marsikaj spremenilo. Štoka je izrecno omenil padec meje med Italijo in Slovenijo. »SKGZ smo večkrat povedali in dopovedovali, da načelno nismo proti združevanju, a če že pride do združevanja mora to zaobjeti vso manjšinsko realnost, tudi politično. Za to pa očitno ni pogojev,« je prepričan Štoka. V teh razmerah naj ostane situacija, takšna kot je. SSO ne bo javno odgovarjal na morebitne nove časopisne polemike o tem vprašanju. Štoka ima raje reševanje konkretnih problemov, kot »filozofiranje o manjšinskih reformah in podobno, ljudje, ki imajo radi polemike, naj se vsekakor umirijo«. Po občnem zboru SKGZ so se odnosi med krovnima organizacijama normalizirali in otoplili, danes dopoldne se bosta v Gorici sestali ožji vodstvi SKGZ in SSO, je dejal. Kot piše v skupni izjavi bosta vodstvi - po daljšem obdobju, ki je bilo zaznamovano s kongresno dejavnostjo obeh krovnih organizacij - imeli priložnost, da se dogovorita o nadaljnjem sodelovanju. Skupni cilj je iskanje skupnih odgovorov na vrsto odprtih vprašanj, začenši s finančno stisko manjšinske organiziranosti. »SSO ni privesek SSk, pripravljeni za Slomak« V levici in v nekaterih krogih SKGZ se večkrat predstavlja SSO kot neke vrste privesek stranke Slovenske skupnosti, kar po Štokovem mnenju ne odgovarja resnici. Res je, da bi Slovenci potrebovali eno samo narodno-obrambno organizacijo, govoriti o priveskih in podobno pa je žaljivo podtikanje. SSk in SSO imata sicer marsikaj skupnega, »če bi jutri v manjšini nastala neka nova slovenska stranka, bi jo mi podprli, tako kot podpiramo Slovensko skupnost,« je dejal Štoka. Omenil je korektne in plodne odnose med SSO in slovensko senatorko Tamaro Blažina, ki pa je v opoziciji. Za razliko od vladnega podtajni-ka Miloša Budina, ki je v drugačnih političnih razmerah imel direkten vpogled v sklepe takratne Prodijeve vlade. Odnosov med manjšino in italijansko vlado žal praktično ni, kolikor toliko normalni pa so odnosi z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Ministra za Slovence v zamejstvu Boštjana Žekša je Štoka označil kot pravega moža na pravem mestu. Za krmilom Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak) je potrebna demokratična rotacija. Rudi Pavšič ima velike zasluge za rojstvo in za razvoj te organizacije, »če ne bo nihče prevzel njenega predsedstva, se bo za to mesto potegoval SSO«. »Delitev sredstev iz Slovenije je pravična« SSO pri delitvi finančnih podpor iz Slovenije (izplačilo letošnjih sredstev nekoliko zamuja) zagovarja dosedanje kriterije, ki se Štoki zdijo pravični in primerni. Iz Ljubljane, je dejal, prihajajo k nam štirje finančni sklopi: skupne ustanove, šola, t.i. razno (Benečija in Kanalska dolina) in enakomerna delitev (»fifty-fifty«) podpor SKGZ in SSO. Takšna delitev sredstev naj ostane tudi za prihodnost, saj bi morebitno merjenje moči med krovnima na tem področju lahko imelo nepredvidljive posledice. To je po Štokovem mnenju razumela tudi vlada Boruta Pahorja, ki pravilno nadaljuje po poti Janševe vlade, saj bi vsaka drugačna odločitev povzročila nepotrebna trenja v manjšinski skupnosti. »Najhuje se piše SSG« Gledališče se nahaja v zelo hudi finančni stiski, zato so na potezi predvsem javne ustanove, ki so našemu teatru dolžne takoj pomagati. V gledališču bi se moral vsekakor marsikdo vprašati, zakaj je padlo število abonen-tov, »čeprav za to ne krivim nikogar«, je dejal predsednik SSO. Izrazil je upanje, da Primorski dnevnik letos ne bo doživel finančne krize, kaj bo v letu 2010 pa je nemogoče napovedati. S kritično finančno situacijo se sooča Glasbena matica (kljub temu, da razpolaga z brezplačnimi prostori v Ro-janu, je dejal Štoka), predsednik SSO pa je izrazil začudenje nad finančnimi težavami Slovenskega deželnega-gospo-darskega združenja, ki so prišla do izraza na nedavnem občnem zboru. Finančna kriza v manjšini zahteva takojšnjo ukrepanje in to je prva naloga, ki že na današnjem goriškem sestanku čaka voditelje krovnih organizacij. Štoka je dejal, da je kriza prizadela vse, torej tudi SSO, zato je pozval včlanjene organizacije, naj gospodarijo previdno in smotrno ter naj varčujejo, kjer se varčevati da. Naše organizacije se morajo navaditi na skromnost. Predsednik si veliko obeta od gospo-darskega-strokovnega sveta, ki deluje v sklopu SSO. Dobre novice iz Benečije Štoka je omenil nove skupne prostore SKGZ-SSO na sedežu gorske skupnosti v Špetru. Za to nosi velike zasluge predsednik gorske skupnosti Ha-drijan Corsi, ki se v teh dneh poslavlja od te funkcije. Desnica je nasprotovala Corsijevemu predlogu, ki je na koncu prodrl z enim samim glasom razlike. SSO je pomagal pri obnovi kulturnega doma v Čeneboli v Benečiji, Slovensko kulturno središče Planika pa se bo v kratkem vselilo v prostore nekdanje mlekarne v Ukvah. Kritike in predlogi Damijan Paulin, ki je poročal o delu paritetnega odbora za slovensko manjšino, ima včasih vtis, da se Štoka več ukvarja z odnosi s SKGZ, kot s položajem v SSO. Predsednik je ta očitek zavrnil rekoč, da skupne manjšinske ustanove zaslužijo posebno pozornost. Aleksander Furlan je opozoril na za slovensko manjšino kvarne posledice novega regulacijskega načrta Občine Trst, medtem ko je Jelka Cvelbar nanašajoč se na zamude izplačila prispevkov iz Slovenije dejala, da je Sklad Mitja Čuk že lani dobil iz Ljubljane za tretjino nižji prispevek. Denar iz Slovenije vsekakor prihaja k nam netran-sparentno, je dejala. Julijan Čavdek se je navezal na Furlana ter opozoril na kopičenje problemov na področju teritorija. Omenil je napovedana razlaščanja za širitev avtoceste v sovodenjski občini. SSO bi moral spodbuditi manjšino k skupnim nastopom v obrambo interesov manjšinske skupnosti. S.T. -/ Z »občinskim« kolesom po Vidmu VIDEM - Videmski župan Furio Honsell je včeraj predstavil zanimivo pobuda, ki Videmčanom in obiskovalcem omogoča najem občinskih koles za vožnjo po Vidmu. Za tako imenovani »bike sharing« so v Vidmu nabavili 114 koles, ki jih je mogoče prevzeti na 9 točkah v mestu. Uporaba bo možna s pomočjo magnetne kartice, ki jo bo mogoče kupiti v glavnem parkirišču v Ul. Magrini in na Ssm Spa v Ul. Caneva. Za kartico bo treba plačati 10 evrov kavcije in jo nato napolniti z 12 evri za plačilo uporabe kolesa. Prvih trideset minut je brezplačnih, drugih trideset stane 30 centov, za drugo uro pa je treba dodati še en evro. Kolo je treba oddati na eni od 9 točk v Vidmu. »Gre za inovativno zamisel uporabe »javnih« prevoznih sredstev, ki se je v številnih mestih drugod po Evropi že obnesla,« je poudaril Honsell in dodal, da se skuša uporabo koles spodbuditi tudi s tem, da je prve pol ure brezplačnih. V Grahovem ob Bači sredi junija našli razpadajoče truplo TOLMIN - Identiteta po vsej verjetnosti moškega trupla, ki ga je domačin 18. junija našel v gozdu v strmem hribu nad železniško postajo Grahovo ob Bači, še ni znana, glede vseh okoliščin razpadajočega človeškega trupla pa še vedno poteka kriminalistična preiskava, je za STA povedal tiskovni predstavnik Policijske uprave Nova Gorica Dean Božnik. Po prejemu obvestila o truplu na območju Policijske postaje Tolmin so policisti in kriminalisti na kraju najdbe v smučarskem kombinezonu našli človeške kosti ter o tem obvestili pristojno okrožno državno tožilstvo in preiskovalnega sodnika v Novi Gorici. Slednji je odredil sodno obdukcijo na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, tako da bo o vzroku smrti več znanega po opravljeni obdukciji, je pojasnil Božnik. Za nadaljnje informacije v zvezi z rezultati obdukcije je pristojno okrožno sodišče, je še dodal. Po Božnikovih besedah novogori-ški kriminalisti identiteto trupla še ugotavljajo, glede vseh okoliščin v zvezi z najdenimi človeškimi kostmi pa še vedno poteka tudi kriminalistična preiskava. Včerajšnje Primorske novice sicer namigujejo, da bi lahko šlo za truplo pogrešanega angleškega duhovnika Davida Foxa, ki je pred dobrim letom izginil iz Bohinja. (STA) MANJŠINA - Stališče novega deželnega vodstva SKGZ »Bistveno čezmejno sodelovanje« Čestitke Borisu Pahorju, Alojzu Rebuli in Jožetu Pirjevcu za članstvo v SAZU-ju - Podpora novinarki Mirjam Muženič TRST - Novoizvoljeno vodstvo Slovenske kultur-no-gospodarske zveze se je sestalo po kongresu in pozitivno ocenilo celotno kongresno obdobje, med katerim je prišlo do intenzivnih srečanj s članicami zveze in s posamezniki, ki delujejo v okviru slovenske manjšine in širše. Izvedena je bila tudi dragocena in strokovna jav-nomnenjska raziskava. Predlogi za drugačen, reformi-stičen in ne več statičen odnos do manjšinskih vprašanj in do problemov, ki so vezani na Slovence v Italiji, so naleteli na široko odobravanje, ki se je na kongresu uveljavilo kot razčlenjen program, menijo pri SKGZ. Vodstvo SKGZ je pozitivno ocenilo prvo srečanje Sveta za manjšine v obdobju nove slovenske vlade. Svet je potrdil voljo po intenzivnejšem čezmejnem sodelovanju. V tem okviru je predsednik SKGZ Rudi Pavšič (na posnetku) izpostavil dejstvo, da je za slovensko manjšino v Italiji življenjskega pomena izkoristiti nove priložnosti, ki jih nudita širjenje Evropske unije in padec upravnih mej med Slovenijo in Italijo. Po dolgem zgodovinskem obdobju se lahko Slovenci iz Italije in Slovenije prosto srečujemo, ne da bi potrebovali posebne dokumente, kontrole itd. Pavšič je nato opozoril, da je danes Slovenija bistven garant za uveljavljanje pravic Slovencev v Italiji in za to, da življenje manjšine ne zdrkne na splošno nižjo raven. Tudi zaradi omenjenega razloga bi bilo potrebno zvišati raven in pogostost stikov med Italijo in Slovenijo ter med Deželo Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo. Dobrososedski odnosi so dodatno in odločilno jamstvo za razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki je lahko v teh zbliževalnih procesih pomemben akter. Pavšič je podprl nastanek evroregije s sedežem v obeh Goricah. Nadalje je SKGZ izrekla čestitke Borisu Pahorju, Alojzu Rebuli in Jožetu Pirjevcu za njihovo ugledno članstvo v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Posebno podporo je vodstvo SKGZ izreklo novinarki Mirjam Muženič. V pravni in demokratični državi je osnovna državljanova pravica ta, da voli, kandidira in je lahko izvoljen. Kandidatura na volitvah ne more biti razlog, da neka državna ustanova, kot je RTV Slovenija, kakorkoli prepreči novinarki normalno poklicno pot, redno poročanje in pojavljanje na TV ekranu. Mirjam Muženič je vestno in objektivno obveščala slovensko javnost o dogajanju v prostoru, kjer živijo Slovenci v Italiji. Njena osebna politična izbira ji ni preprečevala poklicno dovršenega in poštenega novinarskega dela in poročanja. Zato ni razumljivo, da ima lahko kakršne koli težave pri delu, ki ga je vedno vestno opravljala. SKGZ meni, da so določene prakse in ovire le še stvar zgodovine. ^^_ALPE-JADRAN_Petek, 3. julija 2009 3 LJUBLJANA - Deveto vseslovensko srečanje v parlamentu »Če bo biti Slovenec težko, potem v odprtem svetu ne bomo obstali« Med razpravljalci tudi Slovenci iz Italije - Pozdravi predsednika DZ Gantarja, ministra Žekša in poslanca Petka LJUBLJANA - Živimo v globali-ziranem svetu, v katerem se meje brišejo. Jezik, kultura, nacionalna identiteta pa so tisto, po čemer se ločimo, je ob začetku včerajšnjega tradicionalnega, devetega vseslovenskega srečanja Slovencev v sosednjih državah in po svetu poudaril predsednik komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek. Po Petkovih besedah so si naslov srečanja, v ospredju katerega je vprašanje živeti oziroma preživeti integracijo ali asimilacijo, izbrali iz preprostega razloga, ker so vsi tisti, ki živijo zunaj meja Slovenije, tako ali drugače vpeti v te procese. Kot je izpostavil, je pojavnih oblik asimilacije veliko, vidnim se lahko upremo, nevarne pa so tiste oblike, ki se jih velikokrat sploh ne zavedamo. »Danes živimo v globaliziranem svetu, meje se brišejo,« je razmišljal Petek in nadaljeval, da pa so jezik, kultura in nacionalna identiteta tisto, po čemer se ločimo. «Slovenski jezik ravno pri vas, ki prihajate iz drugih držav, velikokrat nima zgolj nacionalnega ali kulturnega pomena, ampak nosi v sebi tudi politično težo,« je poudaril poslanec Za predsednika Državnega zbora Pavla Gantarja pa gre pri integraciji in asimilaciji za procesa, ki pomembno določata prihodnost, pa tudi možnost preživetja vsake narodne skupnosti, ki živi ločeno od matične države. Kot je v nagovoru dejal Gantar, je v 21. stoletju, po doseženi institucionalizaciji univerzalizacije splošnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vsaka politika, ki kakorkoli vodi v raznarodovanje, obsojanja vredna in nedopustna. Minister za odnose s Slovenci v V slovenskem parlamentu je bilo včeraj deveto vseslovensko srečanje, katerega sta se med drugimi udeležila tudi predsednik DZ Pavel Gantar in minister za Slovence po svetu Boštjan Žekš (prvi in drugi z desne) zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš se je dotaknil položaja Slovencev. Po njegovih besedah bi se morali vsi skupaj potruditi za to, da bo biti Slovenec lepo. «Ker če bo biti Slovenec težko, potem v odprtem svetu ne bomo obstali. Mi ne želimo in ne moremo preživeti kot narod mučenikov,« je povedal Žekš. Svet se spreminja, prav tako položaj Slovencev tukaj in po svetu. Izpostavil je dve dejstvi. Kot prvo, da v zamejstvu narašča število otrok, ki se vpisujejo v dvojezične šole, pa tudi po svetu je vedno več povpraševanja po učenju slovenskega jezika. Oboje povzroča težave, na katere se je treba odz- vati tudi s prilagajanjem pouka tistim, ki ne znajo jezika oziroma tistim, ki želijo znanje nadgraditi. Kot drugo dejstvo pa je Žekš omenil, da je vedno več želja po slovenskem državljanstvu. «Tudi tukaj bi se morali prilagoditi in sistem podeljevanja slovenskega državljanstva olajšat, poenostavljati,« je razmišljal. Vprašal se je, zakaj ne bi bil vsak slovenski državljan, ki bi to rad bil in ima za to resen razlog. Na že devetem vseslovenskem srečanju Slovencev v sosednjih državah in po svetu, ki je potekal pod naslovom (Pre)živeti integracijo ali asimilacijo, so udeleženci predstavili svoje izkušnje in izmenjujejo mnenja o integraciji kot procesu vključevanja v družbo novega okolja, ki dopušča ohranjanje slovenske kulture. V ospredju je bil tudi proces asimilacije, ki ne dopušča prakti-ciranja in razvoja slovenske kulture v drugi državi. Urednik tednika Svobodna Slovenija iz Argentine Tone Mizerit je o tem, kako se Slovenci v Argentini s tem soočajo, povedal, da si je slovenska skupnost od samega začetka prizadevala, da bi slovenski jezik in kultura ostala močna v prvi in tudi naslednjih generacijah. «Vse je odvisno od nas, koliko časa se ohranimo, in zlasti, da se socialno, družbeno, ekonomsko prav integriramo, kulturno pa ostajamo, čim dalj Slovenci,» je menil. Mizerit je bil sicer tudi med govorci srečanja, v svojem nastopu je spregovoril o odnosu Slovenije do izseljencev in odnosu izseljencev do lastne identitete. Zavzel se je tudi za ureditev vprašanja zastopstva izseljenskih manjšin v DZ. Damijan Paulin iz goriškega Kulturnega centra Lojze Bratuž je izpostavil, da je asimilacija med Slovenci v Italiji kar prisotna, predvsem na nekaterih območjih, kot je Videmska pokrajina, v Gorici morda manj, medtem ko je Trst «nekje na sredi poti» med Gorico in Videmsko pokrajino. Asimilacija po njegovih besedah predstavlja hud pojav, potrebno pa bi bilo po njegovih besedah narediti, kar se da, predvsem na kulturnem področju, da bi se zmanjšal asimilacijski pritiski. Predsednica društva Slovencev Lipa iz Prijedora v BiH Alenka Uduč je o tem, kako se oni soočajo z asimilacijo in integracijo, dejala, da imajo manj primerov asimilacije kot integracije. Večinoma so se odločili za integracijo, ker lahko na ta način ohranijo kulturo, jezik in običaje, je podčrtala Uduč. Med predavatelji je bil tudi David Bandelj, asistent za književnost na Fakulteti za humanistiko v Novi Gorici, ki je govoril o življenju in izumiranju med Slovenci v Italiji ter o usodi neke manjšine. V razpravi so sodelovati med drugim Rudi Pavšič (Preživeti integracijo ali asimilacijo z vidika Slovenca v Italiji), Samo Pahor (Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal), Emidio Susič (proces integracije in tiha asimilacija), Živa Gruden (Lahko dvojezična šola zaustavi asimilacijo?) ter Tomaž Pavšič (Dvojezičnost: izzivi in možnosti opažanja). (STA) URNIKI OBRATOVANJA: OD PONEDELJKA DO SOBOTE 9:00 - 20:30 V PONEDELJEK ODPRTO VES DAN 40TRGOVIN O ^ V 1 1 • V V T 1 1 ^ PERMERCATO VNEDELJO, 5 JULIJA ODPRTO od 9:30 do 20:00 VRAČAJO SE POPUSTI! Od julija ZNIŽANJE* ŠTEVILNIH PRIZNANIH ZNAMK, VSE PO ZNIŽANI CENI! JUTRI IN V NEDELJO, 5- JULIJA VSI V ŠOLO IKEBANE Krasni cvetni aranžmaji v darvsem## Animacije od 15:30 dalje Atedb&M(M§ oviesse ■ ■flW [J V flČji MISFeRO TRGOVSKI CENTER MONFALCONE/ TRŽIČ (GO) -ULICA POCAR , 1 4 Petek, 3. julija 2009 GOSPODARSTVO TRGOVINA - Dvodnevni nacionalni posvet na tržaški Pomorski postaji V času krize vlagati v kunkurenčnost sistema Ciriani: FJKprva med italijanskimi deželami sprejela zakon o inovativnosti TRST - Na tržaški Pomorski postaji se je včeraj začel 7. nacionalni posvet o trgovini, ki ga prirejata Dežela FJK in italijanski inštitut za distribucijo in storitve INDIS, poteka pa pod geslom Trgovina v času krize - vzvodi informiranosti in inovativnosti. Trst gosti posvet po Benetkah in Taormini, udeležujejo pa se ga predstavniki deželnih uprav in deželni zastopniki inštituta INDIS. Kriza, scenariji, ki jih je ustvarila, in instrumenti za izhod iz nje so tako v ospredju zasedanja, ki ga je odprl podpredsednik Dežele FJK in odbornik za proizvodne dejavnosti Luca Ciriani. V uvodnem nagovoru je izpostavil dejstvo, da je FJK prva dežela v Italiji, ki se je opremila z zakonom za spodbujanje ino-vativnosti, in to tudi na področju trgovine. Predsednik inštituta INDIS Andrea Zanlari pa je svoje dolgo poročilo posvetil predvsem potrebi po izboljšanju proizvodnega sistema, novim usmeritvam pri izbirah potrošnikov in nujnosti, da Italija ohrani visoko raven kakovosti v sektorju. »Podpirati etični smisel proizvodov, ki združujejo v sebi naš način življenja, in jih narediti konkurenčne, pomeni delati za sistem Italija,« je dejal Zanlari in ob tem opozoril, da je treba tistim, ki se borijo proti krizi s prizadevanji in sposobnostjo, postaviti dosegljive cilje, ne pa nove normative. »Varnost v urbanih okoljih gre tudi skozi sposobnost ohranjanja živahnosti mestnih središč in torej ovrednotenja terciarnega sektorja,« je dejal predsednik inštituta INDIS. »Problem ni samo premagati to krizo, treba je misliti tudi na to, kako zagotoviti konkurenčnost celotnemu proizvodnemu sistemu, v našem primeru tudi trgovskemu, takrat, ko bo gospodarstvo zaživelo boljši trenutek,« je dejal Ciriani. Naša dežela se po njegovem zagotovilu na to že pripravlja, deželni odbor je sprejel »izredne norme in instrumente za podporo deželnega gospodarskega sistema, še posebne majhnih in najmanjših podjetij, ki močneje čutijo gospodarsko krizo zaradi večjih težav pri dostopu do kredita«. Ob tem je podpredsednik deželnega odbora spomnil, da je bil nedavno sprejel zakonski osnutek, ki ne zagotavlja samo refinanciranja že obstoječih normativnih instrumentov, ampak vzpostavlja tudi nove oblike kreditnih jamstev, sojamstev in protijamstev. »Glede trgovine in glede vprašanja, kako omogočiti na našem ozemlju so- Luca Ciriani, Antonio Paoletti in Andrea Zanlari (z desne) med posvetom o trgovini bivanje majhnih, srednjih, velikih in zelo velikih trgovskih obratov, obstajajo različna stališča, vsa legitimna,« je dejal Ci-riani in dodal, da na to vprašanje še ni dokončnega odgovora, zato bi bilo za-željeno, če bi kakšna sugestija prišla tudi s tega posveta. Predsednik tržaške Trgovinske zbornice in deželne zveze zbornic Unioncamere FJK Antonio Paoletti je opozoril, da potrebujejo podjetja danes za svoje delo zanesljive in hitre časovne roke in dostop do kredita. Deželni upravi je priznal, da se je angažirala za zmanjšanje birokratskega pritiska na ekonomski sistem in za ovrednotenje terciarnega sektorja v tem sistemu. Paolet-ti je povedal, da pripada terciarnemu sektorju 70 odstotkov aktivnih podjetij, zaposlujejo pa 80,4 odstotka vseh zapo-selnih v FJK. V tržaški pokrajini ustvari sektor 85,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je takoj za Rimom največ v državi, medtem ko znaša ta delež v deželi 70,5 odstotka. Za primerjavo je Paoletti navedel, da ima industrija v Trstu 11-odstoni delež v BDP, v deželi pa 23,1-odstotnega, medtem ko znaša nacionalno povprečje 21,4 odstotka. Tržaška občinska odbornica za trgovino Marina Vlach je na posvetu izrazila upanje, da bodo tržaški in sploh deželni trgovci znali izrabiti ta težak trenutek krize za usmeritev svojih energij v inovativnost in rast. FINANCE - Z uvrstitvijo na borzo KB1909 pošilja na trg 10 milijonov € obveznic GORICA - Uprava holdinške družbe KB1909 je sprejela sklep o izdaji navadnih obveznic, nominiranih v evrih, z oznako KBG2. Skupna nominalna vrednost izdaje je 10 milijonov evrov, izdajatelj pa si pridržuje pravico izdati obveznice v nižji ali višji skupni nominalni vrednosti od predvidene. Obveznice bodo izdane po nominalni vrednosti 50 tisoč evrov za obveznico, kar pomeni da bo celotna izdaja obsegala 200 apoenov po 50 tisoč evrov. Obrestna mera je spremenljiva in znaša 6-mesečni euribor + 275 baznih točk. Pribitek nad 6-mesečnim eu-riborjem je nespremenljiv. Datum dospetja zadnjega izplačila iz obveznice je 24. julij 2012. Prva prodaja obveznic bo potekala v krogu dobro poučenih vlagateljev (private placement) prek ponudbe, katere predmet so vrednostni papirji, od katerih se vsak glasi na znesek najmanj 50 tisoč evrov. Ponudba obveznic bo uspešna, če bo v roku za vpis in vplačilo vpisanih in vplačanih najmanj 7 milijonov evrov nominalne vrednosti obveznic. Rok za oddajo zavezujočih pobudb je 20. julij 2009, za vplačilo pa 24. julij 2009. Po zaključku ponudbe in vpisu imetnikov obveznic v centralni register pri KDD - Centralno klirinško depo-tni družbi d.d., bo KB1909 vložila pri slovenski Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) zahtevo za izdajo dovoljenja za organizirano trgovanje z obveznicami. Po pridobitvi dovoljenja, po vsej verjetnosti jeseni, bodo obveznice KBG2 uvrščene na organiziran trg Ljubljanske borze d.d.. Družba KB1909 bo tako kotirala na borzi z dvema obveznicama, in sicer KBG1 in KBG2. Namen izdaje obveznic je izboljšanje strukture ročnosti virov financiranja in utrditev finančne stabilnosti družbe KB1909. Za organizacijo izdaje obveznic je zadolžena Nova Ljubljanska banka (NLB). SLOVENIJA - Na Brdu pri Kranju predstavili ekonomski pregled OECD za državo Za uravnotežen razvoj so neobhodne strukturne reforme, v prvi vrsti pokojninska BRDO PRI KRANJU - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je včeraj objavila ekonomski pregled za Slovenijo, po letu 1997 drugo poročilo o ekonomskih politikah države. Osrednji priporočili sta izvedba strukturnih reform - predvsem na področju pokojnin in trga dela - in izboljšanje poslovnega okolja. Generalni sekretar OECD Angel Gurria je na predstavitvi poročila na Brdu pri Kranju poudaril, da je Slovenija majhno, odprto gospodarstvo, zato se mora še bolj potruditi in se izjemno dobro pripraviti, da bi po soočenju s krizo iztržila kar največ. Protikrizni ukrepi za spodbujanje gospodarstva morajo biti pravočasni, začasni in ciljni, izhodne strategije pa dobro načrtovane, je opozoril. »Gospodarstvo se kmalu privadi na dodatne spodbude, težava pa je v njihovi jav-nofinančni vzdržnosti na daljši rok - to lahko vodi v resne odklone v produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva,« je poudaril. Med glavnimi izzivi na področju strukturnih reform je Gurria izpostavil pokojnine in trg dela. OECD priporoča Sloveniji zvišanje upokojitvene starosti, odpravo spodbud za zgodnje upokojevanje ter podaljševanje delovne aktivnosti starejšega prebivalstva in večje zaposlovanje mladih. Po koncu krize bi morali znižati tudi stroške zaposlovanja in odpuščanja pri zaposlitvah za nedoločen čas. Med priporočili OECD je Gurria izpostavil še osa- mosvojitev urada za varstvo konkurence in večjo profesionalnost pri upravljanju s podjetji. Po koncu krize bi morala Slovenija nadaljevati privatizacijo in izboljšati tudi vodenje in upravljanje državnih podjetij, opozarja OECD v poročilu za Slovenijo in dodaja, da slabi časi ne bi smeli biti izgovor za prelaganje politične razprave o potrebnih reformah. Od obsega strukturnih reform bo namreč odvisna hitrost slovenskega dohitevanja najrazvitejših gospodarstev in odpornost na šoke iz zunanjega okolja. Glavni pogajalec za vstop Slovenije v OECD, minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, je pritrdil potrebi po nekaterih strukturnih reformah v Sloveniji, ki jih bo vlada predstavila jeseni. Te pa morajo biti uravnotežene: ob potrebi po učinkovitejšem in prožnejšem gospodarstvu morajo zagotoviti tudi ustrezno socialno varnost, kakovost storitev javnega sektorja ter upoštevanje okoljskih in drugih standardov. »Tisti, ki se bodo učinkovito odzvali na sedanje razmere, ki bodo prilagodljivi, bodo lahko hitreje napredovali po koncu krize,« je dejal Gaspari. Potrebno je tudi okrepiti konkurenčnost v javnem sektorju: »Za 46 odstotkov BDP v javnem sektorju dobimo relativno slab rezultat,« je poudaril. Rešitve glede pokojninske reforme bodo po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika socialnim partnerjem predstavili konec poletja. Morebitno znižanje minimalne plače - OECD priporoča večji EVRO 1,4049 $ -0,33 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. julija 2009 evro (povprečni tečaj) valute 2.7. 1.7. ameriški dolar 1,4049 1,4096 japonski jen 135,95 136,53 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,5974 43,8009 67,3580 9,6319 43,8870 675130 II lUlJjKa 1 UUljcl danska krona hritancU ti mt 7,4460 0,85730 7,4455 0,85620 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nAnc^ KrAna 10,8400 89375 10,7200 8,9800 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona o/irarcKi Tra n K 25,755 1,5235 25,770 1 5241 jviv.aiji\i Malih. estonska krona m^HTarcki TAnnt 15,6466 268,45 15,6466 271 11 1 1 la|SU!3SO|d D>j§!J9UJD !|D D>|S8|6UD '39ADUU 8C 'Df!U8AO|S '!U||Op !>1S!Z9|/\I A 8f|8SDU 0>|SJDZ8|8Z "9£ 'Dqn[|qo '(DM3) D>||DJ6! D>|SpSA5 ZZ 'DpOUUV D6oq 08|DA8f|UU8JdS OC '(PH493DZ) 5!AO» UD^SfD» '83 '(PIUJ.95DZ) |Dqp8N JD>|SO '9Z 'DZOA |9p ¡fupDZ U| ifupejds einzsAOd m 'Bojp pz '8U8|UV 8)j8J 8>|SUDi!|D;! 8UU| OU5|;UD -ZZ '!>|!J8UUV IUJ8A89 A DADJjp -QZ pJDUJSg D>|JD>|!USD3 DJDU '81 '(>|nouv) D)|pj6! D>jsoouD4 "Cl '08PA8S8|84ZDJ ' 11 'ojsd o>|os!A z opAnqo 01 '(PlUjegDZ) DU!ZO|/\| D>|i8jpuv "6 'D|eZD6 DADIJ0IJ9AS D>|Sf!ZD "8 'JSOADfpZOUU '00|A0fpZ0UU £ '(zfoiv) fp+DpD|)|S !>jSU8AO|S 9 'IPI9Z9P L|!>|Sd0JA90Up0L|DZ A aoisdu !>|5!uus|d g 'DJDJDippipiAl Dd9 D69>|SipU! Z! 3|A9fpj>| p '(P!U^93DZ) qDA§ U|AP3 'UU8ZUn;UDAD 'UUDjnjUDAD >\ 9iU9iu6DU 'Z 'nS|A9Jl ud 9094S9UU 'l :QNOIdAVN '(DUD1AI J9Up£|) >|!US9d j>|SrjJ4SAD (ft '4S9A 'DOIAOU 2V '09AD|9p |U4JOdS SDU Sfr '(p|U4.9QDZ) >|93snpA DiP°N W 'iejdDU 4SOUADJDU 9>|OJ of!A|gojdz! z ns>|oq ud 09JDpn ZP '(P!U|93DZ) >|jni Dpn IP '9QO Of 'uuoj9q u| uuo>|nqo|>| s duhjsdj 2Z '(oupuiBuo) VOZ Lt '(4.U9UU9|Q) J|UO|d !>|sp^9| 'OUDJJ. <}£ 'TO dliiiai CC '0||Z0A 0UJ.S90 Zt 'dJD>| 'oftnAD|d ou4.qjij o6pp z Dqu D;DQSO|d DUP0A0>|PD|S 'so d>hpa "63 'D^Djqo D69>|S[|4.9UJ>| ¡p D69>|SJDp0dS06 DfpOA 'Lz '(uJDi|Djqv) JDS9p>j !>|suDds -gz '9AJDq 8UJ5 OUpDADU '5!fu>|ns 'QSD|d !>|§ouu >p.|.DJ>i VZ '(P!U|93DZ) U|AJ3 3!|jnQ cz '(9|!UU3) fppsjd !>|sooud4 iz 'j9ujo>| 'n^euuoBou ud D|94s DBgjsojd DJSJA oz ofpD|Luod u| oiueseipeuu d;8| pp ¿i 'Df!Z!A8|840pDJ L l '(P!U|83DZ) suuopv pnuuDS "91 'Df|UU8Z DUDppq08U 'SI '(PH493DZ) U8SJS DAg -pl '4sp||qnd u| >i!UAOi|np sdu -zi '8>I!J8UJV suznp z| ¡;sy ¡uuipussuu z duiusdj D>|Sdoj; Duqopod pp ■£ 'D>|UD3SDA D?DU "l :ONAVdOOOA 6t m 8t lt 9t S^ n m zt m I* oe ■ 6£ 8£ m l£ 9£ se ■ a ££ ■ zl ■ k m 0£ 61 m sz lz sz n m £Z ■ zz iz oz m «I m 81 ll 91 m si ■ n £1 zl II «i 6 8 l ■ 9 S i £ z i (o>IDl) TONVZia» a** f-r J4??; c J m\mij uvsidtfN 3; s wvaow u rin2 Slikovna križanka: pesto, Aspen, stopa, teren, erar, grad, gon, iks, abak, volan, L. P., monomer, keber, Elisa, in, pare, rit, K. I., K. A., Č. I., KO, Italka, Aja, B. A., Oriali, nespamet, koka, Icak, Igo, Asan; na sliki: Goriški grad. Križanka, vodoravno: 1. Openka, 7. agava, 12. Dušan Jakomin, 14. E. S., 15. ledina, 16. S. A., 17. RTV, 19. zima, 20. kot, 21. Zola, 23. C.E., 24. sako, 25. Olano, 27. ekonom, 29. osina, 31. krap, 32. avto, 33. M. O., 35. Ader, 37. USA, 38. goba, 40. ata. 41. L. t., 42., direkt, 44. N. V., 45. Ivan Peterlin, 48. novost, 49. Rilke. Rebus: L ovna pet E lina = lov na petelina. :3All$3d ■i. 60CIČ : poje Lduie^ai!* (s t ■€) snaaa oepj6| |J|5!J8UJD = H3d31 • ¡usog a D>|ej = V03ddS • fD?e; 'so = 01S3d • (e|8!jqD0) SD^euuoBou Aeljsjui ¡[uDp^eu = nvidO , jajuusjd ¡)|SUDqp = ONVN • ds>|J3SX D[pj>{ DBe^shzjed dus; = VŽI31S3 • AefDZDg jds3|0>{ = NVSV • >|op u^J!» = VfV - )I3C>ŽIVA01S SNIlNJld naNoa nssnvro SirNK UOIAV VAVPN53HZ V03NZ VNIOdOd NVNVMOJI (VJ3H) wnwisi IS UiOaVAVd ONViam isoNiariadiN VAVJII Aarvzva avsjio)i ixs ■NVJSHVZV)! vwas V93)ISIil3HV -ONznr VlSiA (ONVild) isiNidivns ii3ao DffVAUM HltNO)l Dismid msNvmvii aosnlHojr VISI V103IIN 5SoaH ix5rvw MBisaiivAaj JV13N090N AaraiiNi irNva)i3N 1I90N01AV AONjOiUlO miNvmvji VrNVQ3l3N iNnosn osn 3IINZ3A israis ■OSOdfVN N30(1U9 MINSJdSVN isvn V1IZOA V93Nil010tN OlINilJI iim INTVAVld 3invav Nvroa Nvnaui JIOOIN (oiavw)jsio -nandsvN nvim msAoonr nsnosA zvaod Nisva >mnod i)isi3vra ISOiON 'ISONHflSN (vrasiao) 3JRII}| 33INAOUV9 HOIO NVAI VdHV5 (misvA) 1SIHVS ixsNirvaxn snNV 'voimavz V>IA3d vn;isu llMVin)IJ101M im>VN3 z 3Z3A 3SIX ViniiJion oivNnsvii ON5UNV —nqop §oq Uj e>||!AO|§ ^OAOd I !daiBAi§9|!A u| O>|BI'JO6| * " :oiBi|ABJd!Jd UBJJS 6002 ef!|ni'£'>|9j9d V>INVZId>l VNAO>inS 71 P etek, 3. julija 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih: OPZ Mini Venturini 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Anima Good News 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Nan.: 14° Distretto 11.30 17.00, 20.00, 0.20 Dnevnik 11.35 17.10 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nad.: Un medico in famiglia 3 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Film: Speciale Porta a porta - 50 an-ni d'ltalia da amare (v. B. Vespa) 0.25 Dok.: Pianeta Terra - Le grotte 1.20 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.10 Aktualno: Focus/Farenait 6.20 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 6.35 Dok.: Siria, lungo la valle della seta 6.50 Aktualno: Zdravje 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.25 Nad.: Tracy & Polpetta 10.40 Aktualno: Tg2punto.it 11.25 Nan.: American Dreams 12.05 Nan.: Desperate Housewives 13.00 18.30, 20.30, 22.55 Dnevnik 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 14.00 19.00 Nan.: 7 vite 14.25 Nan.: One Tree Hill 16.00 Nan.: Alias 16.40 Nan.: Las Vegas 17.25 Nan.: Due uomini e mezzo 17.50 Risanke 18.05 Dnevnik - kratke in športne vesti 19.25 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 21.05 Nan.: Terapia d'urgenza 23.10 Aktualno: Il grande gioco ^ Rai Tre 7.30 8.05 9.05 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Aktualno: La Storia siamo noi Film: Il capitano di lungo... sorso (kom., ZDA, '67, r. J. Frankenhei-mer, i. D. Niven, F. Dunaway) 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia-mo Bene Estate Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nad.: Terra nostra Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Dnevnik - kratke vesti Variete: Trebisonda Atletika: Sredozemske igre, Pescara Nan.: Squadra Speciale Vienna Geo Magazine 2009 Dnevnik in vremenska napoved Deželni dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Nad.: Agrodolce Nad.: Un posto al sole Dnevnik Dok.: Enigma (v. C. Augias) Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Dok.: Sfide 10.20 12.00 13.05 14.00 15.00 15.05 16.30 17.15 18.00 18.55 19.00 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.15 23.50 9.50 Nad.: Febbre d'amore 10.00 Nad.: Vivere 10.35 Nan.: Giudice Amy 11.30 16.40 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Doc 12.25 Nad.: Distretto di polizia 4 13.30 18.55, 21.50 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Balko 16.15 Film: Gli uccelli (triler, ZDA, '63, r. A. Hitchcock, i. R. Taylor, J. Tandy) 19.35 Variete: Ieri e oggi in Tv 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Nikita 21.10 Film: D-Tox (triler, ZDA, '01, r. J. Gillespie, i. S. Stallone, T. Berenger) 23.05 Film: Conan il barbaro (pust., ZDA, '82, r. J. Milius, i. A. Schwarzenegger, S. Bergman) 0.30 Dnevnik - kratke vesti in morske informacije 1.25 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.30 Nan.: Finalmente soli 9.00 Film: Taina 2 - L'avventura continua (pust., Braz., '04, r. M. Lima, i. E. Baia, V. Morosini) 9.50 22.20, 0.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento Vetrine 14.45 Film: Un colpo di fortuna (kom., Nem., '07, r. C. Kabish, i. M. Kracht, H. Zierl) 16.00 Dnevnik - kratke vesti in morske informacije 16.35 Nan.: Settimo cielo 17.35 Dnevnik - kratke vesti 17.40 Nan.: Carabinieri 4 18.50 Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca-ri) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Film: Notting Hill (kom., ZDA, '01, r. R. Mitchell, i. J. Roberts, H. Grant) 23.40 Film: Blu profondo (pust., ZDA, '99, r. R. Harlin, i. S.L. Jackson) V Italia 1 Rete 4 6.00 Nan.: La grande vallata 7.25 Nan.: T. J. Hooker 8.30 Nan.: Miami Vice 6.15 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 7.00 Nan.: Herkules 7.50 13.40, 17.30 Risanke 9.45 Nan.: Young Hercules 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.15 Nan.: Baywatch 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.50 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: Hannah Montana 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Buona la prima 20.15 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Variete: Pur Purr Rid! 22.30 Variete: Chiambretti Night Story 0.40 Šport: Motociklizem, Velika nagrada ZDA, vaje 1.35 Nočni dnevnik ^ Tele 4 6.06 6.55, 8.00, 8.30, 9.55 Dnevnik in rubrike 6.10 8.05 Aktualno: Buongiorno con... 6.15 Dopo il Tg... Attualita 7.00 8.35 Jutranji dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled tiska 8.50 Klasična glasba 9.05 Nan.: Lassie 9.30 Nan.: Don Matteo 5 10.10 15.45 Dokumentaerc o naravi 11.00 Il meglio di formato famiglia 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Hard Trek 12.40 Salus Tv 12.55 Musa Tv 13.15 Palazzi della nostra Regione 13.30 16.45 Dnevnik 13.50 Variete: ...Tutti i gusti 14.30 Koncert klasične glasbe 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Borgo Italia 19.28 23.00, 1.30 Vremenska napoved 19.30 Večerni dnevnik 20.00 Lavoro Donna 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Stoa 22.25 Aktualno: Sul carso, nella natura e in fattoria 22.40 Italia economia 22.50 Borghi nel FVG 23.02 1.32 Nočni dnevnik 23.40 Film: Promessa violata 1.00 Ritmo in tour: la Tv dei viaggi (t Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 7.40 Na zdravje! (pon.) 9.00 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič (pon.) 9.25 Film: Kot riba v vodi (pon.) 9.40 Oddaja za otroke 9.55 Enajsta šola (pon.) 10.30 Jasno in glasno 11.25 Izob. nan.: To bo moj poklic 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. odd.: Kizu - Pripoved o enoti 731 (pon.) 14.05 Dok. odd.: Razširjeni prostori ateljeja (pon.) 14.30 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi-Hidak 16.00 Iz popotne torbe 16.25 Nan.: Dogodivščine Sarah Jane 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 Umko, zabava za umne glave 18.40 Risanke 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Hotel poldruga zvezdica 20.35 Polje, kdo bo tebe ljubil 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Polnočni klub 0.30 Sedma moč osamosvojitve - Tv Dnevnik 3.7.1991 (pon.) 1.25 Dnevnik (pon.) 1.55 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 6.30 7.00 8.00 9.05 9.30 10.00 10.10 10.40 10.55 11.50 12.55 13.25 14.00 20.00 22.00 0.50 13.45 14.00 14.20 16.00 16.30 17.30 18.00 18.20 18.35 18.40 19.00 1.20 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Glasnik, oddaja Tv Maribor (pon.) Umetnost igre (pon.) Besede in slike (pon.) Evropski magazin, oddaja Tv Maribor (pon.) Črno beli časi (pon.) Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 3.7.1991 Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija (pon.) Circom Regional - ESA 2007 Minute za... , oddaja Tv Koper Wimbledon: tenis, odprto prvenstvo Velike Britanije, prenos Oslo: atletika, Zlata liga, prenos Film: Aleksander (pon.) Nad.: Gandža (pon.) Koper Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Film: Začeti znova (kom., ZDA, '79, i. B. Reynolds, J. Clayburgh) Artevisione Dok.: Mednarodna obzorja Glasb. oddaja: In orbita Zlatko Zakladko Pravljice Mike Make Vremenska napoved 0.30 Primorska kronika 22.00, 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športne vesti 19.25 Fanzine 20.00 Oslo: atletika, Zlata liga, neposredni prenos 22.15 Wimbledon: tenis, odprto prvenstvo Velike Britanije, polfinale (M), povzetek 23.45 Globus 0.50 Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka 8.20 1.00 Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 16.20 Mozaik (pon.) 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro 10.05 17.05 Hrana in vino (pon.) 18.00 Mladinska oddaja: Miš maš 18.45 Odprta tema (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 Outdoor Show Kobarid 22.00 23.30 Vedeževanje z Magdaleno 23.30 Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Za smeh in dobro voljo; 12.15 Neznani kotički Slovenije; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - odprta knjiga: Tolstoj, Vojna in mir; 18.00 Kultura; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 9.45 Pričetek 6. mednarodnega dneva saksofonistov v Novi Gorici; 10.00 Poletna popotovanja; 12.30 Opol-dnevnik; 13.45 Aktualno; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.3311.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Vedno Prvi; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarnih pet minut; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45-11.10 Val v izvidnici; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Večerni spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. slovenija 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 3. julija 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVdf nevihte veter megla rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA O KIJEV 14/25 ŽENEVA 15/28 O MILAN o 18/31 DUNAJ 17/30 O LJUBLJANA ° 16/27 BEOGRAD o 17/27 LIZBONA O 20/27 MADRID O 19/36 _ SPLIT •»•SÜ.9/26 tik O SOFIJA 16/30 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. A 18/29 H ^ - -SKOPJE O J5/29 X.T • „„ATENE ^ , ~ -N.N V r V naslednjih dneh bo nad našo deželo še vedno dotekali šibki višinski severni tokovi, ki bodo občasno vlažni in nestabilni. Nad večjim delom Evrope je območje enakomernega zračnega pritiska in šibkih vetrov. V višinah se nad našimi kraji še zadržuje razmeroma vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 Dolžina dneva 15.36 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.02 in zatone ob 1.52 BIOPROGNOZA Večji del dneva vreme ne bo povzročalo opaznih težav, le pri najbolj občutljivih se bodo sredi dneva in popoldne pojavljale manjše vremensko pogojene težave. Po nižinah bo sredi dneva in popoldne počutje poslabšala soparnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 21,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.52 najnižje -51 cm, ob 9.33 najvišje 19 cm, ob 14.11 najnižje -2 cm, ob 20.07 najvišje 39 cm. Jutri: ob 3.26 najnižje -56 cm, ob 10.06 najvišje 24 cm, ob 15.06 najnižje -3 cm, ob 20.51 najvišje 40 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m..... 25 2000 m ..... .....11 19 2500 m ..... ....... 8 15 2864 m..... ....... 6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 10 in pol, po nižinah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER SU I I 0 o GRADEC 17/27 TRBIŽ O 12/25 o 13/25 KRANJSKA G. CELOVEC sSTl O 16/27 26/15 S. GRADEC O KRANJ 20/31 17/30 ČEDAD O 18/30 j- -< Q, LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 18/28 N. MESTO 17/27 5?5LCA O POSTOJNA o O 16/26 " > O ■ PORTOR^ , ---- ČRNOMELJ 18/29 , UMAG REKA 20/30 UMAG OPATIJA . CELJE 15/27 O MARIBOR o 15/27 PTUJ O M. SOBOTA O 16/28 ZAGREB 17/28 O éi PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Po nižinah in ob morju bo prevladovalo zmerno oblačno vreme. V hribovitem svetu bo več spremenljivosti, popoldne se bodo pojavljale plohe in nevihte; te se bodo nato lahko tudi širile ponekod proti nižini in obali. Danes bo deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo, predvsem popoldne bodo nastale krajevne plohe in nevihte. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 19, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C. TOLMEČ O 13/27 O GRADEC 17/29 CELOVEC O 16/28 TRBIŽ O 12/26 VIDEM O 17/30 O PORDENON 18/29 ČEDAD O 18/29 o 13/27 KRANJSKA G. B I o TRŽIČ cO - 15/28 O KRANJ o 15/27 S. GRADEC CELJE 16/28 O MARIBOR 016/28 PTUJ O M. SOBOTA O 16/28 GORICA O 20/30 O N. GORICA 17/31 O LJUBLJANA 18/29 POSTOJNA O 16/26 KOČEVJE .O có N o N. MESTO 17/28 O ZAGREB 19/28 O , (NAPOVED ZA JUTRp Po nižinah in ob morju bo prevladovalo delno jasno in toplo vreme. V hribovitem svetu bo več spremenljivosti s plohami in nevihtami v popoldanskem času. Padavine s plohami in nevihtami se bodo lahko proti večeru širile tudi po nižinah in ob morju. Jutri bo še spremenljivo vreme s krajevnimi plohami in nevihtami. SYDNEY Sanjska »služba« na otoku SYDNEY - Britanec, ki je zmagal na razpisu za sanjsko službo »skrbnika« avstralskega otoka Hamilton na Velikem koralnem grebenu, je v sredo nastopil službo. »Življenje je res sladko,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa novinarjem povedal 34-letni Ben Sout-hall, ki se je prvi dan službe podil po plaži s svojo kanadsko prijateljico in užival v vili. Southall je bil za sanjsko službo, ki bo od njega zahtevala plavanje, potapljanje in raziskovanje otoka Hamilton, o čemer bo nato poročal na blogu, izbran med skoraj 35.000 prijavljenimi z vsega sveta. Razpis je del promocijske kampanje Queenslanda, ki je po tamkajšnjih navedbah že obrodil sadove. V svojem prijavnem video posnetku je sicer Southall izkazal svojega pustolovskega duha in priložil fotografije, na katerih jaha noja, teče na maratonu, pohaja po Afriki in poljublja žira-fo. Striptiz na letalu WASHINGTON - V ZDA je moralo neko letalo zaradi striptiza na krovu nenačrtovano izvesti vmesni postanek. Letalo ameriške družbe US Airways je bilo na poti iz kraja Charlotte v Severni Karolini v Los Angeles, ko se je nek 50-letni potnik začel slačiti. Policista, ki sta bila na letalu, sta ga prijela in predala kolegom v kraju Albuquerque v Novi Mehiki.Fotografije, ki so jih objavili ameriški lokalni mediji, prikazujejo vklenjenega moškega, ki ima okoli pasu le odejo, kakršne delijo potnikom na letalih. Zakaj se je moški odločil za striptiz na letalu, po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ni znano. BRAZILIJA - Prvič v Latinski Ameriki Avtobusi na vodik za znižanje stopnje onesnaženja v Sao Paulu SAO PAULO - V času ko prihajajo vprašanja ekologije in onesnaženja okolja po vsem svetu vse bolj v ospredje, se v to usmerja tudi industrija vozil. Tudi gospodarska kriza je prispevala svoje k dejstvu, da postajajo vse popularnejši varčni avtomobili ali takšni, ki lahko uprabljajo alternativne vire energije. To velja tudi za javna prevozna sredstva, zlasti mestne avtobuse, ki imajo pri onesnaževanju ozračja pomemben delež. Tako se je mestna uprava v brazilskem velemestu Sao Paulo odločila za avtobuse na vodik, ki ne proizvajajo zloglasnih mikro prašnih delcev, najhujših krivcev za onesnaženi zrak v mestih. Novi avtobusi naj bi že v kratkem prispevali pomemben delež k znižanju stopnje onesnaženja v sicer ekološko zelo probmetatičnem večmi-lijonskem mestu Brazilije. Investicijo je omogočilo brazilsko ministrstvo za prevoze, gre pa za prvi tovrsten eksperiment v Južni Ameriki nasploh. Umrl igralec Karl Malden LOS ANGELES V 97. letu starosti je na svojem domu med spanjem umrl priljubljeni filmski igralec Karl Malden. Rojen je bil v Chicagu kot George Sekulovic, njegov oče je bil Srb. V kakih štirih desetletjih po drugi svetovni vojni je nastopal v številnih znanih ameriških filmih. Leta 1951 je med drugim prejel Oskarja za stransko vlogo v filmu Tramvaj poželenje, v katerem je igral z Vivien Leigh. Ostal bo spominu tudi kot duhovnik, zagovornik Marlona Branda v filmu Waterfront (Fronte del porto), ki ga je režiral Elia Kazan. V Italijo ga je leta 1971 povabil Dario Argento za vlogo slepega reševalca rebusov v kriminalki It gatto a nove code. Zelo popularen je postal tudi s televizijsko nadaljevanko The streets of San Francisco, v kateri je nastopal s tedaj mladim Michaelom Douglasom. BERLIN Ren za tri stopinje toplejši kot pred 100 leti BERLIN - Reka Ren med Nemčijo in Nizozemsko je v poprečju tri stopinje Celzija toplejša kot pred stotimi leti, glavni krivec pa so elektrarne, je poudarila nemška okoljevar-stvena skupina BUND, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot kaže študija, ki jo je izvedla skupina, je reka na omenjenem območju toplejša za dve stopinji Celzija zaradi odplak industrije ter jedrskih elektrarn in toplarn, za eno stopinjo pa zaradi globalnega segrevanja ozračja. Otoplitev te največje evropske reke vpliva tudi na živali. Tako je na primer znano, da lososi ne plavajo proti toku zaradi drstenja, če temperatura vode doseže 25 stopinj Celzija. Doslej pa so zabeležili tudi do 28 stopinj Celzija. Ime vasi po Jacksonu KIJEV - Neka ukrajinska vas se želi imenovati po pokojnem kralju popa Michaelu Jack-sonu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prebivalci vasi Oktjabrskoje, ki nosi ime po oktobrski revoluciji, se želijo na ta način pokloniti spominu nedavno umrlega ameriškega pevca in avtorja, privabiti pa želijo tudi turiste.Vas se nahaja kakih 600 kilometrov jugovzhodno od prestolnice Kijev. Vaščani so prošnjo naslovili na občinski svet, ki naj bi o njej odločal avgusta. Kot je pojasnil občinski svetnik, je v vasi veliko ljubiteljev Jacksona, ki se mu želijo na ta način pokloniti, ustanoviti pa nameravajo tudi muzej njegovih plošč. Ob tem pa gre tudi za vas v odročni regiji, kjer so vse tovarne zaprte, zato vaščani upajo, da bodo na ta način privabili turiste.