Prezzo - Cena Ur 0.5e
Spedlzlone In abOonamentn postali Poštnina plačana v gotovini
Leto VII
V Ljubljani, v tor eh, 3. marca 1942-XX
| Urednl*tvo IB sprava: kopitar)«?*« 6, Ljubljana | I | Redazlone Ammlnistrazione: kopitarjev« 6. Lobiana 1
Conceisionarla eicloiiva pet la pnbblidU di proventent« (tallase ed esterai Union« PubbiicitA ttaiiana ti V. Milano.
ItkijaCo« pooblairfVuka ta oglalevanfe italijanskega id tujega Uvora. Limone Pubblicite Italiana & A. Milana
II bollettino no. 639 :
ScoRiri aerei sul fronte africano
II Quartier Generale delle Forze Armate co-
mttnica:
Sul fronte Cirenaico azioni di pattuglie.
In numerosi scontri delle opposte forze aeree la caccia tedesca abbatteva 7 velivoli nemici, altri 5 venivano distrutti al suolo.
Anche ieri Malta e stata ripetntamente at-taccata.
Un Iimitato numero di bombe lanciate su Tri* poli la scorsa notte non ha causato danni impor-tanti. Un principio di incendio manifcstatosi in un baraccamento e stato prontamente domato.
Vojno poročilo št. 639:
Letalski spopadi
na afriškem bojišču
Uradno vojno poročilo št. 639. pravi:
Na cirenajškem bojišču delovanje patrol. V številnih letalskih spopadih so nemška lovska letala sestrelila 7 angleških letal; nadaljnjih 5 jih je bito uničenih na zemlji.
Tudi včeraj je bila Malta večkrat napadena.
Nekaj bomb, vrženih preteklo noč na Tripolis, ni povzročilo pomembne škode. — Začetek požara, ki je nastal v neki baraki, je bil takoj zadušen.
Obletnica pristopa Bolgarije k trojni zvezi
Brzojavna voščila bolgarskih prvakov Vladarju, Duceju in grofu Cianu
Rim, 3. marca. s. Ob prvi obletnici pristopa Bolgarije k trojni zvezi, je kralj Boris poslal Nj. Vel. Kralju in Cesarju naslednjo brzojavko:
»Ob obletnici pristopa Bolgarije k trojni zvezi, ki je še ojačila prijateljstvo in vzajemnost med našima narodoma, Vas, Veličanstvo, prosim, da sprejmete najprisrčnejše želje, ki jih izrekam ^ za Vašo osebno srečo in za napredek hrabrega ^ italijanskega naroda, ki se danes pogumno bori za boljši red na svetu.«
Nj. Vel Kralj in Cesar je odgovoril takole: »Zahvaljujem se Vam, Veličanstvo, za vljudno brzojavko, ki ste mi jo poslali ob obletnici pri-
stopa Bolgarije k trojni zvezi, ki je še močneje utrdila vzajemniške odnošaje med našima narodoma. Vračam Vam odkritosrčne želje za Va5o osebno srečo in za blagor prijateljske Bolgarije.«
Predsednik bolgarske vlade dr. Bogdan Filov je Duceju brzojavil naslednje:
»Ob prvi obletnici pristopa Bolgarije k trojni zvezi sem, ekscelenca, srečen, da Vam morem poslati najodkritosrčnejše želje za uspeh tega velikega dela, ki je še bolj utrdilo prijateljske vezi med Italijo in Bolgarijo in ki pomaga k srečnemu dvigu ter plodni bodočnosti naših narodov.«
Japonsko napredovanje na otoku Javi
Nov pomorski spopad — Nadaljevanje napadov proti ameriškim postojankam na Luzonu — Kaj vse so Japonci uničili dozdaj
Tokio, 3. marca. s. Poročajo, da ra otoku Javi letalstvo podpira nastope izkrcanih čet, ne da bi naletelo na resno nasprotstvo holandskega protiletalskega topništva ali letalstva. Japonski oddelki napredujejo normalno.
Tokio, 3. marca. s. Japonsko vrhovno poveljstvo sporoča, da so predsnočnjim japonske vojne ladje preganjale angleške, ameriške in holandske vojne ladje ter so severno od Kragana, 30 km vzhodno od Rembanga, potopile neko angleško križarko ter dva rušilca.
Nemško vojno poročilo
Hudi obrambni boji na južnem in severnem bojišču — Nemški uspehi v podmorniški vojni zoper Anglijo in Ameriko
Hitlerjev glavni stan, 3. marca: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo:
Na Krimu, na bojišču ob Doncu in jugovzhodno od 1 imenskega jezera se nadaljujejo lindi obrambni boji. V sodelovanju z letalstvom jo bilo na polotoku Kerču uničenih mnogo novih sovražnih tankov. Na jugovzhodu in vzhodu preliva pri Kerču je letalstvo potopilo 6000 tonsko prevozno ladjo. Letalstvo je pri nočnih napadih na tovarne letalskih motorjev v Voronežu z bombami zadelo tovarne in letalske naprave. Opaziti jo bilo velike požare in močne eksplozije.
V času od 24. februarja do 1. marca je izgubil sovražnik na vzhodnem bojišču skupno 204 tanke.
V Severni Afriki obojestransko ogledni-ško delovanje. Nemška lovska letala so v letalskih bojih sestrelila pet angleških letal, pet nadaljnih pa je bilo uničenih na tleh. Na Malti so skupine nemških bojnih letal pod zaščito lovcev napadle La Valetto z bombami težke vrste. Pri tem so bila zadeta skrivališča podmornic, doki in oskr-bovališča.
Angleški hitri pomorski čolni so v pretekli noči poskusili napasti parnik, ki je sam vozil v Rokavskem prelivu. Takoj so posegli vmes nemški hitri čolni in so pri obrambi sestrelili en angleški hitri čoln.	_
Daljnostrelni topovi vojne mornarice so v Rokavskem prelivu nspešno obstreljevali dve angleški ladijski spremljavi; ladje so se razpršile.
V času od 21. do 28. februarja je izgubilo angleško letalstvo 42 letal, od tega 38 v Sredo-
Razlika med današnjima vojskujočima se taboroma
Sofija, 3. marca, s. Pod naslovom »Vojna uničevalcev in vojna gradilcev« piše poluradni bolgarski list »Dnes« naslednje:
Sedanji spopad nam jasno dokazuje, kako ogromen je prepad, ki loči nasprotujoča si tabora in kako silovita je razlika med eno in drugo stranjo v načinu vojskovanja in v polaganju temeljev za novo ureditev, ki bo prišla po miru Boljševiki, Angleži in Amerikanci ne zapuščajo po svojih porazih nič drugega kakor ruševine ter sledove pobesnele okrutnosti. Zdi se, da je njihovo geslo »za nami naj bo vsega konec«, države Osi pa ravnajo čisto nasprotno in najdejo v svojem zmagovitem pohodu časa za obnovo tistega, kar je sovražnik divjaško uničil ter ze zdaj. polagajo temelje za novi svetovni red. Vojna se nadaljuje, toda za ognjenimi črtami ze vstaja nova veličastna življenjska stavba, in sicer naporov Osi.
Memci o sovjetskem severnem Jrodovju
Berlin, 3. marca. s. Iz vojaških virov poročajo, da je ostanek sovjetskega brodovja zaprt v za-mrzlih pristaniščih Kronstadta in Leningrada. Sovjetske podmornice, ki so v Berentgovem niorjii. niso nikdar dosegle nobenega uspeha v borbi proti nemškim ladjam. Sovjetske podmornice 11180 nikdar potopile nobene nemške ladje in nobene ladje za prevoz čet. Vse delovanje boljševiškega vojnega brodovja, tako v Baltiku kakor v severnih vodah, je samo v tem, da okrepi oskrbovalne zveze z zaledjem za sovjetsko armado. A še to mu je skoraj nemogoče zaradi ledu in zaradi stalnega strogega nemškega nadzorstva.
Sodba nad komunističnimi poštarji v Sofiji
Sofija. 3. marca. s. Vojaško sodišče je snoči izreklo sodbo nad člani komunistične in vohunske organizacije, katero so odkrili med poštnimi uslužbenci v Sofiji. Devet ljudi je bilo obsojenih na smrt, 14 na dvanajstletno ječo, 10 pa je bilo oproščenih.
zemlju in Severni Afriki. V istem času je bilo izgubljenih v boju z Anglijo 20 lastnih letal.
V	boju proti preskrbovalnemu ladjevju Anglije in Združenih držav so nemško pomorsko in letalske sile v mesecu februarju potopile 79 sovražnih tovornih ladij g 525.400 tonami.
Tega uspeha so deležne nemške podmornice v pretežni meri, ker so potopile 46 ladij s 448.400 tonami. Razen tega je bilo 44 sovražnikovih trgovskih ladij deloma težko poškodovanih.
Berlin, 3. marca. s. Iz pristojnih vojaških krogov poročajo, da je na bojišču okrog Leningrada nemška pehota opravila sijajno delo. Nemški vojaki so pritisnili do nekega sovjetskega jarka in v boju na nož pognali boljševike 300 m nazaj ter jim zadali zelo hude izgube.
Poročajo tudi, da je 28. februarja prišlo do vročih bojev severovzhodno od Ilmenskega jezera, v katerih so Nemci osvojili nove uspehe. Po večdnevnih bojih so pri čiščenju ozemlja našli na odseku enega samega polka 300 mrtvih boljševikov. Majhne sovjetske skupine, ki so se še potikale okrog bojišča, so bile uničene.
Berlin, 3. marca. s. Iz vojaških krogov je zdaj dospelo nekaj podrobnosti o napadu nemških letal na tovarno letalskih strojev v Voronežu. Nemška letala 50 dve noči zapored napadla to veliko tovarno v prav nizkem letu. Prvič so s štirimi velikimi bombami zadela neko kolibo jugovzhodno od tovarne. V naslednji noči so se nemški letalci spravili na glavne predele industrijskih naprav in povzročili ogromne požare. Vrh tega je bilo docela uničenih še več drugih stranskih oddelkov. V isti noči so napadli tudi neko letalsko tovarno severno od Moskve. Tudi tu je prišlo do hudih požarov. Posebno važno pa je bilo bombardiranje letalske tovarne v Voronežu, ker kaže, kako so se nemška letala spravila spet na važno sovjetsko industrijsko središče. V tem mestu namreč, ki leži na jugu osrednje Rusije, je več velikih tovarn, med njimi tovarna za železniške vozove Kaganovič, tovarna strojev Komintern, čistilnica petroleja in tovarna za sintetični gumi Kirov. V mestu je vrh tega zelo važna kovinska industrija in velika električna centrala. Mesto je znano tudi po svojem žitnem trgu.
Tokio, 3. marca. s. Na polotoku Batangu (na filipinskem otoku Luzonu) so japonska letala hudo napadala ameriške protiletalske postojanke. Hkratu so napadale tudi japonske čete na tleh in sicer na vzhodni obali polotoka ter povzročile hudo škodo.
■ Rim, 3. marca. s. Posebni dopisnik agencije Reuter poroča z otoka Jave naslednje:
Angleške čete so zdaj na Javi v bojih ob boku svojih holandskih zaveznikov. Bitka divja ob severni obali in po rodovitni planjavi, ki se razteza zahodno od Batavije pa do vzhodno od Soerabaje. Globoko je to bojišče kakih 60 km. Največje uspehe so dozdaj dosegle osamljene japonske čete, ki so oskrbljene s kolesi ter oklepnimi avtomobili. Te so vdrle do Soebanga, kakih 70 km severovzhodno od Bandoenga. Po tem takem bi bili Japonci prodrli za kakih 60 km od kraja, kjer so se izkrcali pri Indramajoeju. Soebang je ob vznožju hribov, ki se raztezajo po osrednjem delu otoka. Sodeč po četah in vojnih potrebščinah, ki so jih Japonci izkrcali, je jasno, da mislijo Japonci zasesti otok Javo z vso naglico bliskovite vojne. Ce bi bile zavezniške letalske sile vsaj dvakrat številnejše kakor so, bi bil japonski poskus skoraj gotovo obsojen na neuspeh. Brez številčne premoči v letalstvu bi Japonci ne bili mogli spraviti na breg zadosti močnih količin ljudi in orožja.
Tokio, 3. marca. s. Iz pooblaščenega vira dajejo naslednje poročilo o uspehih, ki jih je japonska vojska dosegla od začetka vojne pa do vštetega 21. februarja. Letal je bilo sestreljenih, uničenih ali zajetih 1081, ladij potopljenih 109, topni-čarke 4, podmornice 3, protipodmorniških čolnov 7, ujetnikov so dobili 98.590, mrtvih nasprotnikov pa našteli 15.507.
Vojni plen znaša: 436 tankov in oklepnih voz, 846 topov, 3000 lahkih in težkih strojnic, 71.860 pušk in prenosnega orožja, 1963 železniških voz, 13.993 motornih vozil, 770 velikih in majhnih ladij.
Japonske izgube pa znašajo v istem času naslednje:
Letal je bilo izgubljenih 171, parnikov potopljenih 9, mrtvih in ranjenih pa so Japonci imeli 13.601.
Bangkok, 3. marca. s. Poročila z Bornea pravijo, da 60 japonski oddelki iz Kučinga prisilili k vdaji oddelek holandsko-indij6kih vojakov, ki je štel čez 200 mož. S tem je bilo dopolnjeno očiščevanje otoka po japonskih četah.
Bangkok, 3. marca. s. Japonske čete, prihajajoče iz Palenbanga na Sumatri, so izvedle nepričakovan napad na mesto Sarolangoen, ki leži 200 kilometrov zahodno od Palenbanga. Potem so pa zavzele še kraj Muratebo, ki leži 80 km od Saro-langoenga. Nasprotnik se je na tem delu bojišča izogibal boja ter se še naprej umikal. Pri vseh operacijah v teh pokrajinah znašajo japonske izgube samo 10 ranjenih.
Tokio, 3. marca. s. Iz nedoločenega kraja poročajo, da je japonsko letalstvo bombardiralo otok Christma6 ter uničilo na njem radijsko postajo in pomorske naprave. Otok Christmas je edino angleško oporišče južno od Jave ter važna točka v Indijskem morju, ker tvori s Kokosovimi otoki oporišče na progi, ’ki veže Avstralijo z azijsko celino.
Duce je odgovoril takole:
»Zahvaljujem se Vam, ekscelenca, za prijazno sporočilo, ki ste mi ga poslali ob prvi obletnici pristopa Bolgarije k trojni zvezi. V spominu na zgodovinski dogodek tudi jaz izrekam v imenu ia-šistovske Italije odkritosrčna voščila za Vašo osebo ter za bodočnost in napredek Bolgarije.«
Bolgarski zunanji minister Ivan Popov je grofu Cianu brzojavil naslednje:
»Danes pred letom dni je Bolgarija pristopila k trojni zvezi, da bi pomagala pri uvajanju^ novega, pravičnejšega reda v Evropi ob sodelovanju z veliko Italijo in z njenimi zavezniki. Ta zgodovinski dogodek je hkratu slovesno prikazal odkritosrčno prijateljstvo, ki-tako srečno živi med našima narodoma. Prijetna mi je dolžnost zahvaliti se Vam ob tej priliki za Vaše osebno sodelovanje pri tem zgodovinskem delu ter Vam, ekscelenca, izreči najodkritosrčnejše želje za Vašo osebno srečo in za blagor ter uspeh Vašega hrabregp ljudstva.« Grof Ciano je odgovoril takole:
»Zahvaljujem se Vam, ekscelenca, za prijateljsko sporočilo, ki ste ga izvolili poslati ml ob prvi obletnici pristopa Bolgarije k trojni _ zvezi. Tudi jaz Vam ob tej zgodovinski obletnici želim poslati najodkritosrčnejše želje ter Vam izreči voščila za prijateljski bolgarski narod, ki je tesno združen z drugimi državami trojne zveze v skupnem boju za uvedbo pravičnega nov«ga reda.«
Na kateri vojskujoči se strani je večina človeštva
Za Nemčijo, Italijo in Japonsko dela 800 milijonov ljudi in jim služi vse resnično bogastvo sveta, trdi finski list »Uusi Suomi«
Helsinki, 3. marca. s. Finski časopis »Uusi Suomi« prinaša v svoji včerajšnji številki tehten članek, v katerem razpravlja o tem, kakšno vrednost morejo imeti zadnje izjave angleškega ministrskega predsednika Churchilla, po katerih nai bi bile tri četrtine človeštva ob 6trani Anglije. Zdaj pa stvarna dejstva postavljajo v čisto nasprotno luč fantastične številke angleške propagande. Res je, da imata državi osi in njunih evropskih zaveznikov 200,000.000 ljudi,^ kar je toliko, kot jih imata Anglija in Združene ameriške države skupaj. Japonsko cesarstvo šteje 105,000.000 ljudi, skupaj z Man-džuikuom’ in Tajsko pa 160,000.000, torej toliko, kot jih ima Sovjetska Rusija. Poleg tega je del ozemlja Sovjetske zveze, na katerem živi 65,000.000 prebivalcev, pod nadzorstvom Nemčije, tako da se lahko reče, da se število ljudi, ki v Evrop: delajo za Nemčijo in Italijo, lahko ceni na 100,000.000. Ois zato razpolaga v Evropi z nad 400,000.000 ljudi, s_ prav tolikimi ljudskimi množicami pa tudi japonsko cesarstvo, če upoštevamo zasedeno kitajsko ozemlje, posesti v Holandski Indiji, na Malajskem polotoku in v Birmaniji.
Nemčija, Italija in Japonska imajo torej m seboj 800,000.000 delovnih moči, 150.000.000
ljudi je izven vojne, tako da angleško-ameri-ško fronto tvori nič več ko 1.200.000.000 ljudi Razmerje sil — nadaljuje »Uusi Suomit — je z demografičnega vidika 3 proti 2 za Anglo-saksonc?.
Omenjeni finski časopis nato poudarja, da tvorijo Nemčija, Italija, njuni zavezniki in Japonska najmočnejšo organizacijo moči in vojaške učinkovitosti na svetu ter da razpolagajo tudi z ogromnimi zalogami sirovin. Japonska za osvojitev velikega dela Kitajske ni potrebovala nad 50 divizij, čeprav je iimela pred seboj celih 400,000.000 ljudi, dočim je morala rdeča vojska pri zimskem vojskovanju poslati v boj nad 50 divizij, da je premagala približno 4 milijone Fincev. Sedanja vojna se razvija vedno bolj v prilog držav trojne zveze, bodisi z vojaškega vidika, bodisi z vidika vojnega gospodarstva Indije, ki predstavlja sama skoraj tretjino angleško-boljševiške zveze, ni mogoče več v celoti izikoristiti. zlasti ne po japonskem napadu. Isto velja tudi za Sovjetsko zvezo.
Poročila fašistovskih zveznih fajnikov Duceju
Rim, 3. marca. s. V soboto, 7. marca ob 17 se bo v navzočnosti državnega vodstva fašistovske stranke spet začelo poročanje zveznih tajnikov. Duce bo sprejel poročilo zveznih tajnikov iz Benetk, Verone, Padove, Trevisa, Vidma, Rovign Vicenze, Belluna, Bolzana in Trenta.
Vesti 3. marca
Ob vrnitvi Bukovine k Romuniji j« na predlog maršala Antonesca romunski kralj Mihael podpisal pomilostitveni odlok za določene kazni.
Portugalski ministrski predsednik Salazar je v
spremstvu višjih vojaških častnikov obiskal nekaj obrambnih naprav ob ustju reke Tajo, ki so jih v zadnjem času močno okrepili. Pregledal je tudi lieko tovarno za orožje.
V Zagrebu je izšla prva števila tednika »Sprent-
nostc, ki v prvi številki prinaša na uvodnem mestu Poglavnikov članek o značilnostih Bosne in prikazuje ves zgodovinski razvoj te pokrajine od starodavnosti pa do sedanje Neža visne llrvatske države.
Za obletnico pristopa Bolgarije k trojni zvezi je kralj Boris nemškemu vodju poslal brzojavno čestitko. Nemški vodja je bolgarskemu vladarju odgovoril s podobno brzojavko.
Japonski ministrski predsednik Tojo je ob proslavi 10 letnice Mandžuku imel po radiu govor, v katerem se je tudi dotaknil vojne, ki bo ustvarila močnejšo vzhodno Azijo. Dejal je: »Jasno je ko sončna luč, da bo končna zmaga japonska; Japonska bo namreč znala premagati kakršno koli oviro in vsako težavo.«
Na Švedskem primanjkuje premoga. Zato so prisiljeni iskati kurivo v gozdnatih krajih dežele. Po gozdovih dela zdaj 80.000 delavcev. S tem so deloma odpravili tudi brezposelnost, ki je bila zlasti po izbruhu vojne precej občutna.
Iz Carigrada so dospele podrobnosti, ki kažejo, da je požar, ki je zajel del vseučilišča, imel prav hude posledice. Dve poslopji velike zgodovinske veljave, ki sta bili last velikega vezirja sultana Abdula Aziza, sta popolnoma uničeni. Pogorela je tudi knjižnica, ki je imela mnogo dragocenih rokopisov. Pri požaru so se posebno izkazali dijaki, ki so smelo šli skozi plamene in reševali dragocene stroje.
V Zagreb je dospel predsednik Zveze Fašističnih
profesionalcev in umetnikov dr. Comelio di Marzio. Hrvaški umetniki in pisci ter italijanski tovariši so ga toplo pozdravili.
Iz Buenos Airesa je dospela vest, da je na svo;i ladji »Panfilo« umrl znameniti ameriški milijonar Kornelij Vanderbilt. Rodil se je v New Yorku leta 1873.
Zastopstvo slovaške vojske v Romuniji
Bukarešta, 3. marca. s. Slovaško vojaško odposlanstvo, ki ga vodi general Turanec, je včeraj obiskalo vrhovno poveljstvo romunske vojske ter se vpisalo v dvorne knjige. Nato se jo poklonilo pred grobom romunskega Neznanega vojaka. Romunski obrambni minister je priredil slovaškemu zastopstvu kosilo, pred katerim je general Turanec izročil romunskim častnikom slovaška odlikovanja. Med kosilom so bili govori, v katerih so poveličevali prisrčne odnošaje med vojskama obeh držav.
Obnavljanje španskih krajev, opustošenih po državljanski vojski
Madrid, 3. marca. s. Glavno ravnateljstvo za opustošene pokrajine je izdalo poročilo o delih v letu 1941. po raznih španskih središčih, ki jih je opustošila državljanska vojna. Pozidanih ali znova sezidanih je bilo 14 zavetišč in bolnišnic, 1 magistrat, 4 vodovodne in kanalizacijske naprave, 5 skladišč ter 2 pokopališči, 8 samostanov, 9 poštnih palač, 5 vojašnic za civilno gardo, 24 Sol, 26 cerkva. 2 javni pralnici, 3 klavnice, 4 tržnice, 159 skladišč za slamo, 2 skladišči za moko, 473 novih hiš, 7515 hiš pa je bilo obnovljenih. Stroški za ta obnovitvena dela znašajo 56,830.301 pezet, za dela, ki so že v teku je bilo izdanih 77,000.000 pezet, 8 čimer znašajo izdatki za obnovitvena dela v letn 1941 skupaj 134 milijonov pezet.
Rove hiše v šiški
Ljubljana, marca. Spodnja in Zgornja Šiška sta že lani pokazali prav tako veliko voljo do nadaljnega napredka, kakor prejšnja leta. Gradbena delavnost je bila lani v Šiški izredno živa, hkrati pa se obljublja, da bo tudi letos. Zrastla je tako rekoč nova mestna četrt in sicer na levi strani Celovške ceste. V vseh zadnjih desetletjih se je namreč Siska razvijala pretežno le po desni strani ceste, ostale pa so prazne parcele na levi. Lani pa je bila zgrajena cela vrsta novih hiš levo od znane gostilne pri »Križu« ter je nastala prav dograjena ulica »Na jami«. Ime ima ta ulica od tod, ker je bilo zemljišče nekdaj zamočvirjeno. Te hiše so prav lične in povečini enodružinske, njihovi lastniki pa so železničarji, nižji nastavljene! in podobni sloji, kakor pač večina prebivalstva v vsej Šiški. Nižje ob cesti pa je bila zgrajena nova trinadstropna stanovanjska hiša. Nekatere hiše bodo še letos izdelane do kraja ter ob-metane tako, da se bodo mogle družine vseliti. Prijavljenih pa je še nekaj novih zgradb v Šiški, tako, da je upati, da se bo Šiška tudi prihodnje leto lepo razvijala.
Kazen za skrivne prodajalce benzola
Rim, 3. marca. s. Trgovec Moriconi Pietro, ki Jiu je bila pokrajinska prehranjevalna zveza v i<imu nakazala večjo količino jajc, da bi jih oddal prodajalcem na drobno, je skrivaj prodal okrog 1400 jajc za višje cene trgovcu Quinziju Lorenzu. Slednji je ta jajca s primernim zaslužkom prodal naprej drugim trgovcem. Moriconi je zaradi svojega prekrška prišel pred sodišče v Rimu in je bil obsojen zaradi skrivne prodaje in zaradi poviševanja cen na 1 leto, dva meseca in deset dni zapora in na denarno kazen 15.000 lir. Quinzi je bil zaradi prekoračenja najvlšiih dovoljenih cen obsoien na deset mesecev in desfft dni zapora in na 10.500 lir denarne kazni
26. februarja pa je rimsko sodišče sodilo De Margheriti Adolfu, De Fonseca Giorgiu in njunim šestim tovarišem, ker so skrivali in prodajali ben-zol in olje. De Fonseca je kot ravnatelj neke rimske tiskarne stopil v zvezo z De Margheritijem, uradnikom pri zvezi za prodajanje benzola, in dobil večjo količino benzola. De Margheriti je dobil za svoj prekršek šest let zapora in 16,000 lir kazni. Sledile so kazni: treh let in treh mesecev ter 10.000 lir denarne kazni za De Fonseca, po tri leta in en mesec ter po 500 lir denarne kazni za De Buona in Giovanellija, ki so se pregrešili proti določilom za razdeljevanje bencola in zaradi prekoračenja dovoljenih cen. vsi ostali sotrudniki pa so dobili kazni od enega leta in šestih mesecev ter 21.000 lir denarne kazni do sedmih mesecev zapora in 6500 lir denarne kazi '
Po pol litra mleka za delavce, ki delajo v zdravju nevarnih obratih
Rim, 3. marca. s. Kmetijski minister je dovolil dnevni obrok pol litra mleka za tisto delavstvo, ki je izposta'vljeno zastrupljenju s svincem, živim srebrom, srebrom ali arzenikom, torej za delavstvo v raznih rudnikih. Zategadelj bodo občine, ki navedenim delavcem izdajajo nakaznice za živila, razdelile med delavstvo tudi posebne nakaznice za mleko, podobno kakor jih izdajajo za otroke in dojilje, seveda z navedbo polliterske količine. Za priznanje te količine bodo industrijske in obrtniške zveze poslale pokrajinskim prehranjevalnim uradom v dveh izvodih prijavo tistih delavcev, ki jim ministrski odlok podeljuje to ugodnost.
štednja z električnim tokom za domačo porabo
Rim, 3. marca. s. Uradni Ust je 12. februarja objavil ukaz, ki je stopil v veljavo 2. marca, 6 katerim se določa, da smejo potrošniki električnega toka za razsvetljavo porabiti v trimesečju februar, marec, april le 80% tistih količin toka, kakor so jih porabili v decembru lanskega leta. Slednje je razvidno iz potrdila, ki ga električno podjetje da vsakemu odjemalcu, ko poravnava račun za porabljeni tok. Poraba toka za februar, marec in april se razume kot tista, kakršno bodo izkazovala potrdila za vse tri omenjene mesece. Za zgoraj omenjeni čas je treba omejiti tudi porabo toka za domačo porabo, kakor so električni kuhalniki, kopalnice, električne peči in podobno Te zgoraj navedene omejitve pa se ne nanašajo na sledeče vrste porabe električnega toka: A. pri razsvetljevanju hodnikov, B. pri razsvetljevanju javnih prostorov, C, pri porabi toka za vojaške oblasti, kakor tudi za razsvetljevanje poštnih uradov, gasilskih postaj, varnostnih postaj, v zavodih za zdravljenje bolnikov, v sanatorijih in reševalnih postajah, D. pri porabi električne sile v kuhinjah, kopalnicah in električnih p«čeh v bolnišnicah, sanatorijih in reševalnih postajah. Kdor bi porabil večjo količino toka kakor ga sme, bo moral za vsako čezmerno kilovatno uro plačati po dve liri kazni, obenem pa bodo elektrarne morale vsak primer kršitve predpisov javiti prefektom, ki bodo smeli po lastni oceni vzeti potrošniki: dobavo toka največ za pet dni. Določila o omejitvah porabe toka se pa ne nanašajo na Sicilijo, Sardinijo in otoško Italijo.
S Hrvašketa
Pri Sv. Tomažu v Slovenskih goricah je te dni
umrla prevžitkarica Jožefa Kosi, ki je učakala 102 leti. Njena edinka je zdaj stara že 76 let, njen zet pa je prekoračil 92. lelo. Starka je bila rojena 28. februarja 1840. Starka je &e prav do zacinjena opravljala lažja domača dela
Zakonodaja Nezavisne Hrvaške Države se dograjuje na načelih avtoritativne države. Pod lem naslovom je izšel dolg uvodni članek pretekli teden v »Novi Hrvatski«.
Na četrtem zasedanju hrvaškega 6abora je govoril minister za pravosodje in bogočastje dr. Puk.
Finančni minister Nezavisne Hrvaške Države je te dni izjavil v 6vojem govoru v saboru, da so državne koristi iznad V6ega ostalega.
25. februarja je obiskal zagrebški župan Werner italijanskega generalnega konzula dr Ca-nionija, potem pa je še obiskal španskega poslanika dona Vicenta Gonzalesa Arnao y Amar de la Torrea. Ves čas obeh obiskov se je zagrebški župan z obema državnima zastopnikama prisrčno razgovarjal.
V Društvu Zagrebčanov je bilo te dni spominsko- predavanje v čast dr, Milana Šuflaja. Zanimivo predavanje je imel prof. Dušan Zanko.
Neka ženska je hotela te dni čez tramvajski tir na eni izmed zagrebških ulic. Ženska menda prihajajočega voza ni slišala in tramvaj jo je podrl, kljub temu, da je voznik voz kolikor mogoče zavrl. Seveda se je zbralo na kraju nesreče takoj veliko ljudi, ponesrečenko 60 prepeljali v bolnišnico, kjer 60 zdravniki ugotovili, da je dobila le pretres možganov in nekaj lažjih poškodb po telesu.
Zdravstvena ustanova in poseben zavod, ki je bil ustanovljen na zagrebškem vseučilišču je že začel z delom. Naloga zavoda bo, da bo zdravniško pregledal vse slušatelje vseučilišča in 6ploh vse zagrebške visokošolce. Zavod bo vodil posebno kartoteko, v kateri bodo zapisani vsi zdravstveni podatki o posameznih visokošolcih. Tako bo zdravstveni zavod pregledal nekaj več kakor 6000 slušateljev. V kratkem bo zavod dobil tudi rentgenski aparat.
Znameniti petruševski most je zdaj že izven vsake nevarnosti, da bi ga led podrl ali pokvaril. Led je zdaj 6 Save izginil in nevarnost za most je odstranjena.
Zagrebška delavka Kristina Vratinič je šla
Cretekli teden zgodaj na delo v tovarno. Da bi ji ila pot krajša, je sla po železniškem tiru. Bila je še debela tema in revica ni videla prihajajočega vlaka, bila je nekam preveč zamišljena. Vlak je pridrvel in jo zelo razmrcvaril.
Pretekli teden je gostovala v Novi Gradiški nemška vojaška godba iz Osijeka. Najprej je vojaška godba igrala na promenadi, zvečer pa je imela koncert v dvorani.
Hrvaško-nemško društvo v Varaždinu je priredilo te dni zanimivo predavanje o nemški vojaški sili in 6o kazali tudi temu primerne slike.
Velika župa Zagorje potrebuje za 6voje otroke že najmanj 80 ljudskih šol in to dvorazrednic.
f Gospa Marjeta Vilfan
V ponedeljek, 2. marca t. 1., popoldne je umrla na Ježici daleč na okrog znana Aleševa mama, g. Marjeta Vilfan. Rojena 8. julija 1861 iz kmečke Jerečeve hiše v Stožicah se je 1. 1885. poročila z Antonom Vilfanom s Črnuč in z njim prevzela gostilno pri Alešu na Ježici, ki je po njeni čudoviti gospodinjski prizadevnosti na daleč zaslovela in bila nad 50 let Ljubljančanom in vsem izletnikom na Posavje pravi Emavs, kjer si pri mami dobil dobro in poceni okrepčilo, dober svet in prijazno, ljubeznivo besedo, ki je dostikrat še več vredna kot okrepčilo, pa še po vrhu. Kdor jo je videl, staro nad 80 let, še zadnje dni telesno tako čvrsto in čilo, duševno tako vedro in šegavo, bo komaj verjel, da nas je zapustila; da se je tako-rekoč zaprla za dva, tri dni svojim znancem in prijateljem v svojo izbo in se tiho, skoraj neopaženo preselila k pokojnemu možu Antonu, ki ji je v svoji bolezni naročal, naj le kmalu pride za njim, pa jo je vendarle moral čakati celih 17 let. Za blago gospo ne žaluje samo nečak. Alešev Tone, in sorodniki, marveč premnoge dobrodelne ustanove, ki jih je blaga pokojnica vsevdilj rada podpirala; potrebne cerkve- šmarna gora ki zdaj še svoje bolesti povedati ne more; jrženski farni pa-troni, sveti Kocjani, ki je blagopokojnica vedno razumela njihove potrebe, zlasti še zadnja leta, ko so jim Ježenci razširjali hišo; in premnoeti siromaki in reveži, ki so pri mami vselej našli razumevajoče srce in odprte roke. Če o kom, velja o Aleševi mami lepa slovenska prislovica, da je bila dobra kakor kruh. — Dobra Aleševa mama, počivajte v Bogu!
Pripravimo se na pobožnost prvega petka f
Danes se prično v vseh ljubljanskih cerkvah tridnevnice za pripravo na prvi petek.
Tridnevnice so v večernih urah kakor običajno!
Kupujte slike Presv. Srca Jezusovega v spomin na pobožnost deveterih prvih petkov! Dobite jih po vseh župniščih — ponekod jih prodajajo tudi pri vhodih v cerkev.
V treh vrstah...
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prežalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša preljuba teta in sestra, gospa
posestnica in gosiilnScarfta
v 81. letu starosti, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 4. marca ob 10 dopoldne izpred Kise žalosti Ježica Št. 40 na farno pokopališče k sv. Juriju, kjer jo bomo položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku
Ježica, dne 4. marca 1942.
Globoko žalujoči Aston, nečak, in ostalo sorodstvo.
Na vseh spodnještajerskih šolah je bila te dni uvedena nova začetnica. Kakor poročajo časopisi, učne Knjige ne občudujejo samo šolarji ampak ji dajejo priznanje tudi starejši ljudje. Nek mariborski list pravi v zvezi s tem, da je namen te knjige začrtati spodnještajerski mladini pot v nemško državo in pot k nemškemu jeziku.
Zadnjo nedeljo je bilo v Trbovljah zapriseženih več Samarijanov in samaritank, ki so dokončali 10 tedenski tečaj. Zaprisegel jih je deželni zdravnik.
Danes ponoči jc bil lunin mrk, ki je trajal od 1.31 do 3.08. Ker je bilo nebo oblačno ga ni bilo mogoče videti.
Na Spodnjem Štajerskem so šolske oblasti že določile kdaj bodo velikonočne, binkoStno in velike počitnice. Prve bodo začele 2. aprila in bodo trajale do 9. aprila; druge bodo trajale od 23. do 26. maja; tretje pa bodo od 4. julija pa do 28. avgusta. Jesenske in božične pa bo šolska oblast določila šele pozneje.
Konj je s kopitom udaril po Čeljusti Al tona Videta fiz Groblja v obijini St. Jernej. ZaradLJiudo poSkodbe so ga prM>etjali v novomeško flSlniš-nico.	”
Dunajski mladinski pevski zbor je že na gostovanjih po spodnještajerskih mestih. Tako je pel že v Trbovl jah in Celju, nastopil pa bo še v Mariboru in Ptuju. V Mariboru in Celju so bile vstopnice razprodane že nekaj dni pred pevskim nastopom.
V ptujskem političnem okrožju je bilo dozdaj prirejenih žo kar 462 tečajev nemščine. Te tečaje je obiskovalo čez 21 tisoč oseb.
Po vseh dolenjskih vinskih centrih bo posebna komisija, v kateri bodo vinski strokovnjaki, preizkuševala kakovost dolenjskih vin. Preiskava vin ima predvsem znanstven namen.
V hiši mariborskega sodavičarja Kampla je izbruhnil ogenj, ki pa so ga k sreči kmalu zadušili, kljub temu je škoda precejšnja.
EIAR - Radio Ljubljana
Torek, 3. marca: 12.15 Trio »Emona« —
12.40 Orkester pod vodstvom mojstra Manna. —-13 Napoved časa in radijsko poročilo — 13.15 Vojno poročilo v slovenščini — 13.17 Radijski orkester pod vodstvom M. Šijanca. — Pisana glasba — 14 Radijsko poročilo — 14.15 Orkestralna glasba — 14. 45 Radijsko poročilo v slovenščini — 17.15 Violinski koncert Timorja Bi-6trickega — 17.30 Pesmi in melodije — 17.45 Slavni valčki — 20 Napoved časa in radijsko poročilo — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.45 Simfonična glasba El AR-ja: Simfonični koncert pod vodstvom mojstra Angela Questa — 21.45 Radijsko poročilo.
vf.re.^a' ^ marc.a: 7-30 Radijsko poročilo v slovenščini — 7.45 Simfonična glasba V odmoru ob 8. napoved časa — 8.15 Radijsko poročilo. — Trio »Doberšek« — 8.40 Koncert piani6tinje Mile Pignero — 12 Napoved ča6a in radijsko poročilo
— 12.15 Vojno poročilo v slovenščini — 12.17 Glasba. Vodi mojster Petralio (Prvi del.) — 16 Radijsko poročilo — 14. 15 Glasba. Vodi Petralio. (Drugi del). Lahka glasba. — 13.45 Radijsko poročilo v italijanščini — 17.15 Koncert kmečkega tria in vokalnega kvarteta Lombar — 18 »Govorimo italijansko«. Poučuje dr. St. Leben. — 19,30 Radijsko poročilo v slovenščini — 19.45 Duel harmonik Malgaj — 20 Napoved časa in radijsko poročilo — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.40 Romantična fantazija. Orkester in zbor vodi mojster Petralio. — 21.25 Pogovori v slovenščini — 21.35 Koncert sopranistke Nade Stritar. Pri klavirju jo spremlja Marjan Lipovšek — 22.05 Koncert dueta Ruata Sassoli-Tassinari — 22.45 Radijsko poročilo.
Četrtek, 5. marca: 7.30 Radijsko poročilo v slovenščini — 7.45 Pesmi in napevi. V odmoru napoved ča6a — 8.15 Radijsko poročilo — p 15 Kmečka glasba — 12.40 Orkester Angela De An-£e^’®a /TNapoved časa in radijsko poročilo
— 13.15 Vojno poročilo v slovenščini — 14 Ra-dijsk« Poročilo - 14.15 Oddaja za Nemčijo -14.45 Radijsko poročilo v slovenščini - 1715 I tal i j ansko-bra z lil j a nsk i koncert - 19.30 Radijsko poročilo v slovenščini _ 19.45 Slovenska glasba
— 20 Napoved ca6a in radijsko po roč lo — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom j slovenščini —
20.40 Orkester »Cefra«. Vodi mojster Barzizza — 2110 Pogovori v slovenščini - 2120 Oddaja iz milanske Scale: Tretje dejanje Tha<sa (Massenet) ~ .	»/'	Y	s,ovenščini — 22 13 Koncert. Vodi
mojster Mario Gaudiosi — 22.40 Radijsko oo-ročila
-ti
ZahvaEa
Vsem, ki so kakor koli počastili mojega nepozabnega moža
Avgusta
Praprotnika
izrekam toplo zahvalo.
Ljubljana, dne 28 februarja 1942.
Rezka Praprotnikova
popraviti, lahko to stori s tem, da loju doda mleko in vse to skupaj prevre.
Izmed vseh masti je najbolj izdatna mast od gosi. To gospodinje najbolj cenijo. Razne okuse navedenih masti lahko gospodinja znatno popravi, če posamezne masti med seboj meša. S takim prekuhavanjem se popravi okus, izboljša pa tudi kakovost slabe masti. Le na ta način je mogoče popraviti okus slabe masti, pa tudi vonj.
Novice iz Mave
Nobenih novih obrtnih dovolilnic. Korporacijsko ministrstvo, pod čigar pristojnost 6pada podeljevanje novih obrtnih dovolilnic, je ponovno opozorilo vse kompetente za nove obrti, da do nadaljnjega ne bo izdajalo prav nobenih obrtnih dovolilnic za odprtje novih trgovin z oblačili, čevlji ali pa drugimi oblačilnimi predmeti. Ukinjene bodo še celo takšne dovolilnice, ki 60 bile že izdane, pa še niso bile uveljavljene v določenem roku. Prav take omejitve glede izdajanja novih obrtnih dovolilnic se nanašajo tudi na veleblagovnice.
Turistični ogledni stolpiči ob cestah. Italijanska turistična zveza je prišla na misel, da bi turistične zanimivosti države še bolj naredila dostopne vsem turistom tako, da bo ob državnih cestah, ob katerih so posebno lepd kraji ali pa druge zanimivosti in lepi razgledi, postavila na primernih prostorih posebne razgledne stolpiče, s katerih si bodo turisti lahko ogledali vse, kar jih zanima. Novost bodo vpeljali že v najkrajšem času. Določiti bo treba le primerne kraje, denarna sredstva pa so na razpolago.
Pokojnine za prostovoljke Rdečega križa. Na svoji zadnji seji je ministrski svet razpravljal tudi o posmrtninah, odnosno pokojninah prostovoljk Rdečega križa, ki so se v svoji službi tako poškodovale, da so nesposobne za nadaljnje delo. Sklenjeno je bilo, da se tudi na te vrste osebje raztegnejo veljavna določila zakonov, ki podeljujejo pokojnine ali invalidnine vojakom redne vojske.
Omejitev izdelovala steklenega in glinastega blaga. Korporacijski minister je nedavno prepovedal izdelovanje takšnih steklenih in keramičnih predmetov, ki so bolj luksuznega kakor pa nuj-nostnega značaja, pač pa dovolil za naprej izdelovanje predmetov, ki jih rabi zdravilstvo, vinska industrija in druge gospodarske panoge. Obenem je bilo odrejeno, da bodo dobili velikoprodajalci takšnega blaga le po polovico tistih količin, katere so naročali v I. 1935—1939. Na ta način skušajo doseči določen prihranek tudi na tem področju, da bi vse sile lahko osredotočili na vojno izdelavo.
Iz Srbije
Bolniki, ki potrebujejo več hrane ali kake posebnosti, bodo dobili posebne nabavne knjižice, s katerimi bodo mogli nabaviti, kar potrebujejo.
Komisar za prehrano v Kruševcu je postal g. Novakovič. Za to mesto bi lahko prejemal lepo plačo, pa se je odrekel vsakemu plačilu. V svojem proglasu je to tudi povedal, dodal je pa, da poleg tega tudi nobe_ne_ protekcije ne bo trpel.
Niška kaznilnica je najmodernejša. Ta čas ima okoli 800 »prebivalcev«, ki so skupno obsojeni na 6500 let robije. Znano je, da so se sedanji prebivalci pred nedavnim še sprehajali po Nišu in kazali svoje sposobnosti; ob razsulu Jugoslavije so namreč vsi pobegnili, ker so izrabili trenutni nered.
Režijsko vožnjo so ukinili članom družin aktivnih železničarjev in penzionistoml Imajo pa pravico do polovične vožnje.
Velik dobrodelni koncert pripravlja Rdeči križ v Belgradu. Na tem koncertu bo nastopilo več znanih belgrajskih umetnikov.
»Nedeljo pravoslavja« je 22. febr. t. !. Belgrad proslavil z duhovnim koncertom v saborni cerkvi. Ob tej priliki je bilo tudi daljše predavanje o temi: Srbstvo in pravoslavje.
2000 ton živil so poslali iz Turčije v Grčijo v zadnjem času, da tako nadomestijo, česar dežela sama nima.
V Skoplju je bilo obsojenih 17 ljudi na prisilno delo, ker so bili dclomržneži in so hoteli širiti med ljudstvom komunistično propagando.
Povišali so ceno tobaku tudi v Bolgariji in sicer za 20%,
110 letnica Narodne knjižnice je bila 28. februarja. Ta dan so v Belgradu primerno proslavili in ga imenovali dan srbske knjige. Proslava je bila v veliki dvorani Kolarčeve univerze.
Gospodarski delovni odbor mestne občine bel-grajske se je sestal. Za predsednika je imenovan dr. Miloslav Stojadinovič, ki je prvi podpredsednik belgrajske občine. Odbor šteje deset članov.
250 novih imen za ceste so si izbrali v Sofiji. Tri glavne ceste 6e imenujejo po treh glavnih me-
Električni tok imajo od 25. febr. v Belgradu tudi čez dan. Vendar pa oblasti apelirajo na prebivalstvo, naj bo z uporabo toka še vedno skrajno varčno.
Dom za begunce so ustanovili v Nišu. Namenjen je predvsem otrokom izpod 18 let, ki so osiroteli ali so brez skrbnikov. Gojenci tega doma bodo nosili tudi posebno uniformo.
S S. van Dine	KRIMINALNI
Nisem bil pa še na pol stopnic, ko 6em zaslišal drugi strel. Razlegal se je tokrat iz sobe gospodične Ade. Hitel sem it a pomoč, odrinil vrata, ki so bila priprta, in zagledal gospodično, ki je ležala na tleh. Res žalosten prizor je bil to, gospod! Poklical sem gospoda Che-stra in oba sva potem Ado položila nazaj v posteljo. Potom sem telefoniral dr. Von Blonu.«
»Zelo ste bili korajžni, Sproot,« mu je -odvrnil Vanče in ga opazoval, »da ste si upali v terni iti iskat nevidnega sovražnika!«
»Hvala, gospod,« ton njegovega enoličnega glasu je bil še zmerom ponižen, »toda, to je bila vendar moja dolžnost. Pri tej hiši služim že...«
»Vemo to, Sproot, vemo. Luč je bila prižgana, ko ste stopili v 6obo, ne res?«
»Da, gospod.«
»Tri vi niste slišali nobene hoje, no-1) nega nemira? Da so se kakšna vrata kje zaprla, na primcr?<
»Ne, gospod.«
»Tn vendar bi bil moral biti tisti, ki je streljal, tedaj še na hodniku, ko
ste šli po njem. Lahko bi bil streljal tudi na vas.«
»Lahko, gospod,« je pritrdil Sproot s takšnim glasom, kalcor da bi mu bilo res popolnoma vseeno, če bi se to zgodilo. »Toda, kaj je bilo to meni mar? Oprostite, če tako izražam svoje mnenje. Jaz vendar nisem nič drugega, ko star...«
»Vi ste zelo bister, naravnost moder, Sproot,« je pripomnil Vanče. »Mi je bil dr. Von Blon tedaj doma, ko ste ga klicali?«
»Ne, gospod, toda posfrežnica mi je odgovorila, da se bo kmalu vrnil, njo pa da je takoj poslal sem. Doktor je prišel kakšne pol ure pozneje.«
»Naj bo dovolj, Sproot. Zdaj nam pošljite sem kuharico.«
»Da, gospod,« in stari majordom je že odšel. Vanče pa mu je sledil z ostrim pogledom.
»Zanimiv človek,« je dejal mrmraje.
»Ker vam ni treba živeli z njim,« je pripomnil Greene slabe voilje. »On bi vam odgovoril. ,da, gospod*, tudi če bi z njim govorili po turško. Res prijetna družba je to, biti z njim skiusaj štiri in dvajset ur na dan!'
Kuharica, krepka in flegmatična Nemka morda kakšnih pet in štiridesetih let, se je pohlevno usedla na rob prvega stola, ki ga je našla, ko je vstopila.
Ime ji je bilo Geltruda Mannheim.
Vanče jo je molče opazoval.
»Vi ste bili rojeni v Ameriki, gospa Mannheim?«
»Rodila sem se v Badenu,« je odvrnila z debelim pogrkujočim glasom; »v Ameriko sem prišla z dvanajstimi leti.«
»Vse svoje življenje pa se gotovo niste ukvarjali 6 kuho?« je nadaljeval Vanče. Njegov glas je zvenel zdaj čisto drugače ko prej, ko je govoril s Sprootom.
»Ne, gospod...« Geltruda se je zamislila in Slednjič odgovorila. »Začela sem kuhati po smrti svojega moža.«
»In kako ste prišli k Greenejevim?«
Spet se je zamislila.
»Gospod Tobija Greene je bil 6tar prijatelj mojega moža._ Ko mi je mož umrl, sem ostala v bedi. Vedno sem se ga spominjala in premišljevala...«
»Razumem. Ah to noč niste nič slišali?«
»Nič, gosipod. Ves čas nisem vedela za nesrečo, dokler nas gospod Chester ni poklical od dna stopnic in nam ukazal nuj se oblečemo in pridemo dol.«
Vanče je šel bližje k oknu in se zamišljeno zagledal v reko.
»je že dobro, gospa Mannheim. Zdaj pa bodite tako ljubeznivi in pošljite sem Hemming, ki je prva hišna, če se ne motim.«
Kuharica je odšla brez besede, na njenem mestu pa se je pojavila druga ženska, močne in oglate ,po6tave, odurnega obraza in razmršepih las, oblečena v črno in v ogromnih čevljih brez pet. Par očal je izpopolnjevalo ves ta njen mrzel nakit.
»Rekli so mi, Ilemming,« je začel Vanče in si vzel prostor prea ognjiščem, da vi niste slišali strelov in da ste zvedeli za žaloigro po gospodu Greeneju.«
Ženska je z odločno kretnjo pritrdila.
»Meni je bilo to prihranjeno!« je odvrnila s hreščečim glasom. »Toda, ta žaloigra se je, kakor pravite vi, odigrala prezgodaj ali prepozno. Če bi radi zvedeli, kako jaz mislim o tem, potem vam povem, da je božja roka posegla vmes,«
»Ne želimo, da bi nam podrobno razlagali svoje mnenje, Hemming, slišali bi ga pa vendar radi. Po vašem naj bi Mo v tem primeru za božjo roko?«
»Da. Bog je tako hotel. Greenejevi so brezverci in grešniki!« Hemming je pri tem Greeneja ošvrknila s takšnim pogledom, kaikor da bi ga klicala na dvoboj.
»Ali nainn ne bi slučajno mogli navesti kak primer, da se je Bog razodel po osebah, ki si jih je izbral, da bi po njih pokazal svoje božje maščevanje,«
»Kdo bi mogel vedeta, »kakšna je božja volja?«
»O, pač, mogoče pa le...? Toda, vrnimo se k posvetnim stvarem. Ali vas ni vse to, kar se je zgodilo, nič presenetilo?«
»Mene nikdar ne presenetijo dejanja Najvišjega.«
»Kar pojdite spet nazaj k svojim svetopisemskim zgodbam, med potjo
Ea se ustavite vsaj toliko, da poveste artonovi, da čakamo nanjo.«
Ženska je naglo vstala in odhitelu kot avtomobil.
Sobarica Bartonova nam je dala razumeti, da je še vedno vsa preplašena, kar pa je ni motilo, da se ne bi še vedno malo spogledovala z nami. Vedela pa pod milim Bogom ni nič povedati.
Komaj je odšla, je Sproot naznanil, da prihaja zdravnik.
Greene mu je šel nasproti. Slišali smo, da je dejal:
»Pričakujemo te. Tu je Markham s svojim spremstvom in bi rad zaslišal Ado. Pustil sem ga v upanju, da danes popoldne...«
»Povedal mu bom to povsem zanesljivo tedaj, ko bom pregledal Ado.« je odvrnil doktor, ki se mu je nekam hudo mudilo.
»Prišel je zdravnik,« nam je sporočil Greene, ko je stopil v sobo, »iki vam bo povedal, če že lahko greste gor.« Oduren ton njegovega glasu me je presenetil.
»Ali poznate doktorja že dolgo česa, gospod Greene?«
Ljubljana
Koledar
Danes, torek 3. marca; Kunifiunda.
Sreda, 4. marca; Kazimir.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; Murmayer R., Sv. Petra c. 78
Ravnateljstvo drž. klas. gimnazije sporoča,
da bodo vsi osmi razredi nadaljevali pouk v uršu-linski meščanski šoli, in sicer začno v sredo dne 4. marca ob tri četrt na štirinajst. Ravnateljstvo.
Socialno gospodarski odbor za rejo prašičev poziva V6e 6voje člane na izredno važen sestanek, ki se bo vršil v sredo 25. t. m ob 15 v sprejemnici Marijanišča na Poljanski cesti. Udeležba obvezna za vse člane in odbor.
Več opremljenih sob šc vedno, potrebuje mestno poglavarstvo predvsem pa tri postelje v eni ali dveh sobaii s souporabo kopalnice v sredini mesta. Prijave sprejema mestno glavno vložišče na Mestnem trgu št. 27 v pritličju, levo.
Modo In hniilnio
v besedi in sliki prinaša ilustrirani družinski mesečnik Obisk.
Letna naročnina
znaša samo 40 lir NarogUa Bprejema uprava *' Ljubljani, Kopitarjeva 6
Potrebne prometne zveze. Pred kratkim je neki ljubljanski dnevnik s tem naslovom objavil daljši članek, da posebno med Rožno dolino in Vičem ter Stanom in domom potrebujemo več boljših prometnih zvez. 2elja je seveda popolnoma upravičena, kar je upoštevala tudi mestna uprava, saj so v regulacijskem osnutku določene iz Rožne doline na Tržaško cesto naslednje zveze, ki nekatere že obstoje: Levčeva ulica—Glinška ulica, Cesta IX.—Bo-benčkova ulica, Cesta XVII.—Gregorinova ulica, poleg teh pa še velika krožna ali obhodna cesta. Ali bodo te ceste tekle čez železnico v podvozu ali nadvozu, je odvisno od pojjlobitve-nega vprašanja železnice. Na vsak način so pa zveze v razdalji okrog 400 m dosti goste, ker ta razdalja predstavlja komaj oddaljenost dveh tramvajskih postajališč. Zveze čez Gradaščico so pa v regulacijskem osnutku sledeče: Goru-pova ulica—Groharjeva cesta—Riharjeva cesta, Hajdrihova ul.—Rezijanska ulica, Vrhovnikova ulica, Zavetiška ulica na Viču in pa tudi tukaj krožna ali obhodna cesta. Podrobno- bo pa zadeva spet preštudirana pri izdelavi generalnega regulacijskega načrta, vendar pa moramo upoštevati, tda je za vsako regulacijo treba imeti potrebna sredstva
stih Berlin, Rim in Tokio, druge se pa imenujejo po velikih nemških in italijanskih vojskovodjih in junakih sedanje vojne. Tako imajo cesto generala Rommela in Moldersa.
Razne vrste maščob v gospodinjstvu
Živalske in rastlinske masti in njihove vrednosti
Ljubljana, 3. morca.
Znanost o prehrani je dokazala, da med živalskimi in rastlinskimi mastmi ni kakšne večje bistvene razlike, kar se tiče hranljivosti, llasllinsku mast je lažje prebavljiva, ker vsebuje več vode, dočim je živalska mast manj izdatna, ker se pri prebavi loči voda od masti.
Dobro je, če naše gospodinje nekaj več vedo o masti vobče, posebno o rastlinskih maščobah. Umetna mast obstoji iz določene vrste olja ali masti, v kateri se nahajajo določene količine mleka, masla in pa krompirjeve moke. Vse to seveda v določenih količinah. Tako izdelana mast bi posebno bila dobrodošla našim gospodinjam v naših časih, ko je prašičja mast racionirana. Slaba stran tako sestavljene masti je predvsem v pomanjkanju vitaminov, pri čemer pa si pomagamo s tem. da vitamine sami dodajamo, kar pride v poštev predvsem pri otrocih, ko pomankanje vitaminov nadomestimo s sadjem.
Čisto maslo je po svoji dobri kakovosti neoporečno najboljša mast. Odlikuje ga dober okus in prijeten vonj. Za človeški organizem je čisto neškodljiv tako v surovem stanju kakor pri pripravah raznih jedi. Zaradi velikega povpraševanje po maslu se dostikrat dogodi, da ga kmetje »izdelujejo« kar na veliko s tem,
da ga mešajo z moko, vodo itd. S tem se teža poveča. Tisti, ki se ne spozna na maslo, ne bo mogel kar takoj ločiti dobrega od slabega masla. Kadar se nam pri topljenju maslo peni in nam na dnu posode ostane gostejša zmes, tedaj smo lahko prepričani, da maslo ni čisto. Gospodinja se more pri nakupu masla zanesti le na okus in vonj, če noče biti opeharjena. Barva ni merodajna za kakovost masla. Če želimo ohraniti maslo dalj časa sveže, ga damo v vodo. če pa hočemo surovo maslo, pa ostane sveže tudi mesec in dalj, če ga damo v slano vodo ali pa v hladilnico.
Svinjsko mast moremo zdai dobiti le na nakaznice. Gospodinje jo napravljajo tudi tako, da slanino doma raztope. Doma raztopljena mast je zelo dobra in lahko prebavljiva, če pa mast človek kupuje, pa tucli ne ve, če ga prodajalec ni ogoljufal. Mast namreč na različne načine ponarejajo, še največ tako, da masti dodajajo olje in pa glicerin.
Mast, ki jo naredimo iz loja, in telečja mast sta težko prebavljivi in imata ostrejši okus. Ti dve masti sta najbolj uporabni pri težkih jedilih, zimski povrtnini itd. Ti dve masti se tudi zelo hitro strdita in zato ju moramo uporabljati le v razgretem stanju. Tudi količina takšne zabele naj bo majhna. Če gospodinja • želi dobljeno mast iz loja zaradi okusa malo
Kalkulacijski računski stroj precizne konstrukcije, na višku sodobne tehnike.
Rappresentante esclusivo par la provinci« 41 Lublina:
A. KOVAČIČ
Preiernova ul. 44 Tel: 26-36 prel Ivan Legat
La macchin da calcolo pi^ completa e precisa che si impone per la sua modernis sima concezig ne meccanica.
Andre jčkov
Žalost in veselje
Risal Jože Beranek	Besedilo	priredil	Mirko	Javornik
Roman v slikah
D
442.
»... V sobi sta dva Malajca tiščala ob zid Edmonda in ga obdelovala z noži. Snel sem s stene dvocevko. — Divjaka sta planila name, dva poka — pa sta se zgrudila oba. Edmond je bil grdo zdelan in po plečih ves razmesarjen...«
443.
»... Trupla divjakov smo brž zmetali na dvorišče, sklicali družino, zapahnili vsa vrata ter se umaknili v gornio sobo. Stopili smo vsak k svojemu oknu ter streljali na divjake, ki jih je bila zadaj še cela tolpa. Ti so zdaj začeli od vseh strani riniti k hiši...«
m
444.
»... Obsuli so jo od vseh strani, kakor da bi lezli iz tal. Pozdravljali smo jih s svinčenkami, ki so večji del dobro zadevale. Čeprav je bil gospod ranjen, je vendar pomagal pihniti marsikaterega Malajca. In divjaki so se nazadnje morali umakniti...«
Čudovite dogodivščine italijanskega vojaka
ki so ga kot četrtega brata pod orožjem odpustili izpred Tobruka domov
in je bil med potjo dvakrat ujet
Večerna izdaja tržaškega »Piccola« prinaša v eni svojih zadnjih številk od sile zanimivo zgodbo, ki jo je doživel neki italijanski vojak na libijskem bojišču, oziroma na svoji poti domov, ko je zvedel da ima kot četrti brat-vojak pravico biti vojaščine oproščen. Takole popisuje poročilo iz Genove njegovo čudovito zgodbo in njegovo težavno pot domov:
Vojak, ki se vrne domov, bodisi samo na dopust ali za stalno, navadno pripoveduje svojim domačim, ki niso bili »mobilizirani«, najprej o tistih svojih doživljajih, ki so se mu kot vojaku na bojišču zdeli najbolj nenavadni, potem pa šele o drugih, ki jim 'je bil samo priča. Ko pa mu takšnih spominov zmanjka, pripoveduje še druge, manj zanimive kot prejšnje. Takšna je na primer tudi romantična dogodivščina, ki jo je doživel n^ki vojak iz Grescije in ki jo je pripovedoval poročnik Bar-bato, eden tistih petih junakov dramatičnega beganja po 700 km dolgi puščavi, od Solluma, ki so ga oblegali Angleži, do prednjih straž pri Ageda-bi ji.
Odhod izpred Tobruka
' 1 Ta vojak iz Brescije — njegovega imena se poročnik Barbato ni spomnil, pripovedoval pa jc vse natančno tako, kakor se je v resnici zgodilo, nič preveč in nič premalo — je bil s svojim oddel-li, ki • • - •	*»	■	i-i
kom med četami, ki so oblegale Tobruk, ko je lepega dne dobil od doma sporočilo, da so tudi njegovega četrtega brata poklicali k vojakom.
Ker je bil on najmlajši cd bratov, je imel po
vseh pravilih pravico zaprositi, da ga odpuste od vojakov. Res je zaprosil za odpustitev, in njegovi vojaški predstojniki so mu pravico do tega tudi priznali.
Nekega lepega jutra, ko je bil ta vojak prepričan, da so vse njegove listine v redu, je odšel s tobruškega področja proti Tripolisu, pristanišču, kjer naj bi potem stopil na ladjo in se z njo odpeljal domov v Italijo.
Njegovo potovanje ni bilo preveč udobno in tudi ne hitro. Nekaj časa je hodil peš, potem ga je tu pa tam kdo vzel na svoj tovorni avtomobil, nakar je vztrajni vojak spet vzel noge pod pazduho. Čeprav je bila pot sila utrudljiva, vendar je vojaka gnala naprej vroča želja, da bi spet enkrat videl svoje domače in objel drago mater.
Bridko presenečenje v Tripolisu
V	Tripolisu pa ga je čakalo bridko presenečenje. Na eni njegovih listin, ki so mu jih dali pri Tobruku, ni bilo podpisa, brez katerega je bila oprostitev vojaščine nemogoča stvar. Zato vojaka tudi niso pustili na ladjo, ki bi ga popeljala v domovino. Manjkalo je podpisa nekega častnika, ki
je še vedno pri Tobruku, in tja se je bilo treba vrniti. Tudi ponovne poti od Tripolisa do Tobruka se vojak ni ustrašil. In tako je spet nastopil svoje težavno potovanje, deloma pe, deloma s tovornim avtomobilom, in je slednjič le prišel zopet pred Tobruk. In tu je mladi vojak iz Brescije doživel višek svoje nenavadne pustolovščine.
Nenaden angleški letalski napad
Bil je prav tedaj gost na malem vojaškem tovornem avtomobilu, ki je pripadal nemškemu vojaškemu oddelku v Severni Afriki, ko se je nenadno pojavilo na nebu angleško izvidniško letalo, ki se je brž začelo spuščati in streljati s strojnicami na tisti avtomobil.
Voznik je avtomobil ustavil in posadka se je brž poskrila podenj, da bi bila na varnem pred kroglami, ki so deževale iz letala. Toda Brescianec je smatral, da bo dosti bolj na varnem, če se skrije za grm, ki je rastel nedaleč od ceste. Skočil je zato z avtomobila tja.
Ko je bil napad končan in ni bilo več nobene
nevarnosti pred sovražnimi kroglami, kajti sovražno letalo je bilo že daleč, je vojak iz Brescije spet prilezel iz svojega skrivališča v tistem grmu in hitel na kraj, kjer se je bil prej avtomobil ustavil, da bi z njim nadaljeval svojo pot proti Tobruku. Na njegovo veliko razočaranje pa o avtomobilu ni bilo več ne duha ne sluha. Ee je odpeljal dalje brez njega.
Vojak se je pa kmalu potolažil, kajti bil je prepričan, da bo med potjo kmalu naletel na kak drug avtomobil, da se bo lahko usedel nanj.
V angleškem ujetništvu
2e je spet prehodil morda kak kilometer poti, ko se je tisto angleško letalo nenadno vrnilo, krožilo nekaj časa nad tem krajem, kakor da bi iskalo spet tisti tovorni nemški avtomobil, potem pa se v hitri spirali spustilo proti tlom približno kakšnih sto metrov proč od kraja, kjer je bil ted&j tisti italijanski vojak.
Dva moža sta stopila iz letala z orožjem v roki, prepričana, da jima bo tisti Italijan lahko povedal kakšno dragoceno stvar Prisilila sta Bresci-anca, da je stopil v njuno letalo in že se je železni ptič dvignil v sinje višave.
Zbogom Italija, zbogom mati, si je mislil. Iz popolne svobode se je vojak nenadno znašel v ujetništvu.
Toda vse nesreče in smole še vedno ni bilo konec. Najhujše je moralo priti šele sedaj.
Nemci so ga rešili iz angleškega t ujetništva
Angleško letalo, ki se je vračalo na svoje oporišče, je med potjo naletelo na skupino nemških lovcev, ki so se tudi vračali s svojega ogledniškega poleta. Vnel se je boj, v katerem so nemški letalci prisilili Angleže, da so morali pristati.
Ko so nemški letalci prispeli na kraj, kjer se je spustilo na tla angleško letalo, so zajeli tudi tistega italijanskega vojaka iz Brescije, čigar oble-
ka je bila vsa zaprašena od dolge in naporne poti, ki jo je bil pustil za seboj po puščavskem svetu. Takoj se jim je zazdel sumljiv. Mislili so si: Ta
vojak ne more biti nič drugega kot kak ubežnik, ki je dal sovražniku dragocene podatke. Zato so ga prepeljali z letalom v Agedabijo ter ga izročili italijanskim vojaškim oblastem.
Zaman je dokazoval nedolžnost
Tam je mladi Brescianec pripovedoval svojo dolgo zgodbo, toda verjeli mu niso dosti, ker se je vse le zdelo malo preveč romantično. Smatrali so, da si je to svojo odisejado gladko izmislil in mo-
žakar na noben način ni mogel prepričati zastopnikov italijanskih oblasti, da govori resnico, to pa še zlasti zato ne, ker so mu tiste listine, na katerih je manjkal potreben podpis za odpustitev iz vojaške službe, med potjo vzeli Angleži in jih najbrž uničili, da jih ni bilo nikjer več.
Toda
italijanska roka pravice
zlasti vojaška, se hoče vselej prej prepričati, če je tisti, ki ga bo zadela, res česa kriv. Vprašali so pri tistem vojaškem oddelku, pri katerem je vojak iz Brescije dejal, da je služil Poizvedovanje je trajalo dolgo časa, kajti italijanske bojne črte so se bile med tem časom prelnaknile drugam, nazadnje pa so le ugotovili, da je vojak čisto nedolžen, da je res služil pri tistem oddelku, da so ga kot četrtega brata odpustili domov in da je pred toliko in toliko časa tudi odšel izpred Tobruka.
Srečno svidenje z domačimi
Vojak iz Brescije je odnesel zdravo kožo iz te svoje čudovite dogodivščine ter je nazadnje tudi prišel domov ter po tolikem času spet videl svoje domačr
Napol požgano birmansko mesto Rangoon
Tretje najvažnejše pristanišče britanske Indije - Kalkuta v prvi bojni črti
O	birmanskem mestu Rangoonu, do kamor so že prispele japonske čete pri svojem prodiranju iz Siama proti zahodu, proti Prednji Indiji, piše tržaški »Piccolo« tole:
Napol požgani Rangoon, ki- so ga obkolile japonske sile, katerih sprednje straže so se že polastile severnega dela mesta, je za Kalkuto in Bombayem tretje najvažnejše pristanišče britanske Indije. Ladje, ki so se ustavljale v tem pristanišču so opravljale do 90 odstotkov vse zunanje trgovine v Birmaniji. Z Rangoonom je bila Anglija v neposredni zvezi in so vsak teden prihajali tja angleški trgovski parniki. V enem letu se je tu ustavilo do 1500 ladij s skupno 6 do 7 milijonov ton. V ran-goonsko pristanišče so lahko prihajale 10.000 tonske ladje ter se zasidravale sredi mesta na reki, ki teče slczenj.
Vsak dan ie bilo tam po dvanajst velikih ladij — poleg neštetih manjših — ob pristaniških pomolih. Nanje so nalagali ogromne količine riža (dva milijona ton na leto, kar je 26 odstotkov vsega angleškega dfcroza riža), poleg tega pa tudi mnogo rude, kakor svinca, cinka, bakra in srebra, dalje lesa, bombaža, semena oljčni': itd.). Surov petrolej, čigar nahajališča so v osrčju Birmanije, prihaja v ran^oonsVo pr: tališče po petrole!skem vodu, ki je dolg 480 km. Čistijo ga potem v Syria-mu, rangoonski dolini. Velika skladišča tekočega pogonskega goriva, ki jih je zgradila angleška ad-miraliteta leta 1925 v bližini pristanišča, so angle-
ške čete pred svojim begom zažgale in še zdaj gore.
Mesto samo leži 34 km od morske obale, in reka Haing, ki teče skozi mesto, je zvezana z velikimi plovnimi prekopi z reko Irawadi, ki je sama tudi plovna v dolžino kakšnih tisoč kilometrov.
Po zadnjem ljudskem štetju, ki je bilo izvede-1 no 1. 1931, ima Rangoon nad 400.000 prebivalcev. Bolj kot kakšno drugo birmarsko mesto je Rangoon pravo kozmopolitsko pristanišče, kjer je med I prebivalstvom slaba tretjina pravih Birmancev.
Po 18 dneh vojne med Japonsko ter Ameriko in Anglijo so japonske sile zavzele Hongkong, po 65 dneh Singapur, po 81 pa tudi že Rangoon. To so tri najvažneiša pristanišča britan. imnerija v tem bogatem delu sveta, ki so ga v preteklem stoletju Angleži krstili z imenom »Daljni Vzhod«. In ta tri pristanišča so padla v manj ko treh mesecih v japonske roke. Vsa kmesec povprečno eno.
Kalkuta, največje pristanišče Indije, ni niti tisoč ' i*°tt>^tr • od Kp” '0'n. Predsednik bengalskega ministrskega sveta je dva dni po padcu Singa-pura izjavil v svojem govoru po radiu, da sta zdaj mesto in pristanišče Kalkuta že v prvi bojni črti, ter je odredil, da se morajo zapreti vse šole, razdeliti pa je treba na milijone vreč napolnjenih s peskom, zaradi obrambe pred letalskimi napadi. Zdai, ko so japonske čete vkorakale v Rangoon, ni Kalkuta več samo v sprednji bojni črti, pač pa že I v prvi med prednjimi.
Jasno j? videl pred seboj svoje ubogo življenje, ki jc bilo brez dejanj in tako polno nečimernosti; življenje, ki je tako malo odgovarjalo veri, katero je priznaval. Začutil je, da sam odgovoren za Luizino brezverstvo. Svet ga sodi dobro zaradi lastnosti, ki so mu prirojen*-', za katere pa nima nič zasluženja. Toliko bolj je občutil nad seboj strogo božjo sodbo, zakaj Bog mu jc mnogo dal, a dobil ni nazaj nič sadov. Znova je pokleknil iu se ponižal pod kaznijo v obupnem kesanju, v goreči želji, da bi zadostil za krivdo, da bi se očistil in postal vreden, da ga Bog spet združi z Marijo.
Dolgo, dolgo je molil in jokal. Potem j."' stopil na teraso. Nad Galbigo in nad gorovjem okoli Comskcga jezera se je nebo svetilo, Danilo se je. Od temne, grozeče Boglie je vel mrzel s verni veter. Od blizu in daleč, od obrežja ob jezeru in z višjih dolin se je slišalo zvonjenje. Sveta in sladka misel je nenadno vstala v Francovem srcu, misel, da sta stara mati Terezija in Marija skupaj, srečni. Zdelo se mu jc, da mu Gospod govori: »Tepem te, toda ljubim te, čakaj, zaupaj^ in videl boš.« Od blizu in daleč se je čulo zvonjenje, z obrežja jezera in iz višjih dolin, nebo je bilo vedno bolj svetlo nad Galbigo, proti Comskemu jezeru, ob strmem, temnem obrisu vrha Cressogna. In nad široko vodno gladino je legla tja proti zahodu, med nemimi sencami gorovja, biserna svetloba. Listi pasijonke, ob katere je zadeval veter, so se molče zibali nad Francovo glavo. Trepetajoč so pričakovali svetlobe neizmerne glorije, ki je prihajala od vzhoda, obsijala oblake la nebo, ki ga je pozdravljalo zvonj nje.
Živeti, živeti, delati, trpeti, moliti1, iti kvišku! To hoče sve-1 tloba. Žive bo nesel, na rokah proč, mrtve bo nesel proč v srcu, vrnil se bo v Turin, služil domovini, umrl zanjo! To hoče novi dan! Domovina, domovina, draga mati! V sila m hrepenenju je Franco sklenil roke.	|
Tudi Luiza je slišala zvonjenje. Rajši ga ne bi slišala, rajši bi, da se ne bi nikdar več zdanilo, da ne bi prišla ura, ko bo morala prepustiti Marijo zemlji. Klečala je poleg hčerkinega trupla, obljubila ji r, da bo vsak dan, dokler bo živela, prišla k njej zjutraj in zvečer, pogovarjala se bo z njo, ji nosila rož in delala družbo. Potem je sedla in se potopila v temne misli, ki jilh ni hotela povedati možu. V štiri in dvajsetih urali so zrasle in dozorele t- misli v njej kakor nevarna okužba, ki se je že pred dolgim časom vsesala vanjo, a je ležala dolgo brez vpliva v njej. V določenem trenutku pa je prešla v tok krvi ter z bliskovito silo vse okužila.
Vse nj^ne verske misli, njena vera v božje bivanje, njeni dvomi o neumrjočnosti duše so bili v nevarnosti, da se podro. Bila je prepričana, da res ni zakrivila Marijine smrti, če je zares kaka Previdnost, Volja, Sila, ki vlada nad ljudmi in stvarmi, potem zadene ta grozna krivda njo. Ta Previdnost je hladno določila obisk Pasottij-^ve in njeno darilo, oddaljila je od Marije osebe, ki bi jo lahko varovale v odsotnosti matere, brez obrambe jo je vlekla v divjo zasedo in jo umorila. Ta sila je ustavila njo, mater, prav v trenutku, ko je hotela storiti pravično dejanje Neumnica, da je prej verovala v božjo pravičnost! Ni božje pravičnosti, samo oltar je, združen s prestolom, avstrijski Bog, zaveznik vseh krivic, vseh nasilij, povzročitelj trpljenja in bridkosti, morilec nedolžnih, zaščitnik zlobnih. O, če ta biva, potem je boljše, da je Marija vsa tu, v tem telesu; boljše je, da je no-fc» n njen del ne bo preživel in padel v roke tej zlobni Vsemo-
i	gočnostL
Bleda svetloba jutranje zarje se ji je vpletla v misli kakor Francu, slovesna in tolažilna zanj, sovražna njej. On, kristjan, je mislil na oboroženi upor proti svojim bratom v Kristusu, iz ljubezni do neke točke na najmanjši zvezdi na nebu. Ona j"> mislila na neizmerni prevrat, na osvoboditev vesoljstva. Njena misel je bila mogoče večja, njen razum močn~jši. Toda On, ki ga toliko bolj poznajo človeški rodovi, kolikor viže stoji njihova omika in znanost, On, ki dopušča, da ga slavi1 vsak rod po svoji moči in ki počasi preoblikuje in dviga vzore narodov ter se poslužuje o pravem i .su tudi slabših in napačnih misli, da obvlada zemljo; On, ki je Mir in Življenje, a dopušča, da s-' imenuje Bog vojska, Qn je vtisnil znamenj0 svoje sodbe na obrazu žene in na obrazu moža. V iem, ko se je svetlikanje vžgalo v jutranjo zarjo, se j--' razsvetlilo Francovo čelo od notranje luči, njegove oči so izžarevale med solzami življenjsko silo. Luizino čelo pa se je vedno bolj temnilo, noč je vstajala iz dna njenih ugac’ h oči.
Ob sončnem vzhodu se je prikazal ob Caravini čoln. Bil je je odv-tnik V., ki je prihajal iz Varene na Luizino povabilo.
XII. poglavje.
StrahovL
N , večer tistega dne se je sešla prav izbrana družba v groli činem rdečem salonu. Pasotti je s silo privlekel s seboj nesrečno ženo in skoraj s silo tudi Giacoma Puttinija, ki se je zaman up!ral oblastnim zahtevam cenjenega gospoda kontrolorja. Prišla sta tudi župnik iz Purie in Paolin, oba iz radovednosti, kakšen vtis je napravil žalostni dogodek v Orii na stari maimornati 6braz. Paolin je privlekel s seboj dolgega Paolona, ki se je tudi rahlo upiral kakor velik kozel. Prišel je grofici vdani župnik iz Cime, prišel jo upravitelj iz Caravine, ki je bil z vsem srcem vdan Francu in Lnizi, toda je kot duhovnik v Cresognu moral imeti nekaj ozirov do svoje sovražnice.
Za Ljudsko iisk:.;no v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: iiti. Sodja — Ur"-Nik; Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 — M?-mMft* *1flV — iMMMtn H lir — Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/Ih — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. 40-01 do 40-05 Podružnica: Novo mesto