Leto XLDL
e Velja po pošti:
Za colo leta naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno , „ 29'— ea ostalo inozemstvo , „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Zb celo leto naprej . , K 24-— sa en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prcjeman mesetno „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
za celo leto......., 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ S-— a ostalo inozemstvo - „ 12'—
h.......i Inserati: a i
Enostolpna petltvrsta (72 mm); za enkrat , ... po 18 « ia dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... „ 13 „ ia večkrat primeren popust.
Perofina oznanila, osmrtnic« itt;
enostolpna petltvrsta po 2 J vin«
i ' Poslano: v i enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši ne* delje ln praznike, ob 9. url pop.
Bedna letna priloga Vozni red.
ttaT Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne ca sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je t Kopitarjevi nllol št 6. — Rafinn poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liero. št. 7563. — Upravntškega telefona št. 188.
Z
Komu ni znana evangeljska prilika o talentih, ki jih je gospod razdelil med svoje hlapce! Pri vseh so se talenti pomnožili, le pri enem ne. Ta ga je zavil v svoj robec in pustil ležati.
Ti hlapci naj nam pomenijo razne države na svetu. Vsaka država ima v sebi neizmerne zaklade. Ti zakladi ji nosijo visoke obresti, če jih zna porabiti. Nič pa si ne more z njimi pomagati, če jih pusti ležati zavite v robec ali zakopane v zemljo.
Velikanski zaklad za državo je poljedelstvo. Veliki obrtniki in trgovci se radi bahajo in pravijo: »Mi vzdržujemo državo, ker ji dohaja večina davkov iz naše mošnje.« Res je, toda ta mošnja bi bila prazna, ko bi ne bilo kmeta, ki jo neprenehoma polni. In kaj bi tudi pomagala polna mošnja cekinov, če bi ne bilo kmeta, ki ves svet preskrbuje z mesom, moko, krompirjem in drugimi jedili. Sedanja vojska je državam odprla oči, da plug in brana nista nič manj potrebna, kakor top iu strojna puška. In če hoče država sebi dobro, bo skrbela, da ji bo kmetski stan vsaj toliko pri srcu, kakor vojaški stan.
Nihče ne taji, da je sedanje vojske veliko kriva nespretnost raznih diplomatov. Na drugi strani pa zopet vidimo, kako odločuje v vojski spretnost raznih vojskovodij. Hindenburg je bil že zakopan zaklad. Izkopali so ga o pravem času. Toda koliko je med ljudstvom zakopanih talentov, ki se jih nihče ne spomni. V visoke državne službe pa se rinejo taki, ki nimajo za to potrebnih naravnih darov. S silo napravijo razne predpisane študije, potem pa lezejo avtomatično naprej vedno v višje razrede. Ob času potrebe se pa pokaže vsa njihova nezmožnost. Kristus je rekel apostolom: »Niste me vi izbrali, ampak jaz sem vas izbral.« Tako bi morala ravnati tudi država. Izmed dobrih bi morala izbirati najboljše in ne sprejemati tistih, ki se ji vsiljujejo, pa naj so tudi grofi in knezi. Tisti pa, ki so sposobni, so največkrat brez denarja. Zato bi jih morala država vzgajali na lastne stroške. Ti stroški bi ji prinašali 100- in 200odstotne obresti. Pa mi kdo poreče: »Na visokih šolah si profesorski zbor sam zbira nove člane, pa to ni dobro.« Res! Toda država bi morala skrbeti za varnostne naredbe, da bi se pri izbiranju talentov ne moglo kaj podobnega goditi, kakor na raznih visokih šolah pri nastavljanju profesorjev.
Človek ima dve roki. Desno rabi, leva mu je pa rta pol zakopan zaklad. Veliko se je že o tem pisalo, da je treba tudi ta zaklad izkopati in levo roko tako za delo
| izuriti, kakor desno. Kdor ima desno roko bolno ali je sploh nima — kar bo po vojski v veliko slučajih — ta mora biti levičar. Pa tudi če sta zdravi obe roki, je prav, če
se pri delu menjavata. Pri jedi rabijo že sedaj mnogi enako spretno obe roki- Zakaj bi jih ne rabili povsod?
Tako modrujejo tisti, ki hočejo spraviti levico do njenih pravic in dolžnosti. Morda se bo po vojski res začela večja pozornost obračati na levico.
Začudeno smo gledali s prva vojake, ko so odhajajoči v boj nosili slovenske ali, recimo, kranjske trobojnice. Pred vojsko nismo pri vojakih nikdar opazovali narodnih barv. Vojaško vodstvo je prišlo pač do spoznanja, da je v vojski tudi narodnost mogočen faktor. Zato dovoljuje ne samo Nemcem iu Italijanom, da so okrašeni s trakovi svojih narodnih barv, ampak pusti tudi Slovencem prostost glede narodne zavednosti. Prav tako. V miru so razne sile narodnosti nekaterih narodov kopale grob. Ti narodi se sedaj navdušeno bore za državo. Daj Bog, da bi smela lepa slovenska zastava tudi v miru povsod tako prosto plapolati, kakor sedaj v vojski. Narodna svoboda ne bo nikdar razdrla države, ampak jo bo krepila in utrjevala.
Naši vojaki so v ogromni večini dobri kristjanje. Preden odidejo na bojno poljano, prejmejo skoro vsi sv. zakramente, ln kako željno segajo po svetinjicah in molitvenih lističih! Ni nobenega dvoma, da je v vojski tudi vera velik faktor. Iz vere zajema vojak svojo srčnost, svojo potrpežljivost, svojo moč. In vendar jih je toliko, ki so doslej noč in dan kopali grob, da bi vanj vero zagrebli. Država je pa le gro-bokope mirno gledala, jim prepuščala učiteljske stolice na srednjih in visokih šolah in druga važna mesta v državi. Morda bo po vojski bolje. Morda bo država zopet izkopala nebeški zaklad svete vere, v kolikor so ga grobokopi že zakopali. Če pa tega ne stori, utegnejo priti časi, ko bo to izkopavanje Drepozno in n6mo£>o če. Država sloni trdno le na enem stebru, in ta steber je vera. Tudi ono poslopje, kjer so plesali Filistejci, je nosil en poglavitni steber. Samson je ta steber podrl, pa se je vse poslopje sesulo.
Zakopani zakladi! Bog daj, da bi jih vojska izkopala.
^/rednost dobitkov loterije »slo-* venske Straže" 20.000 K Naberite tudi pri svojih znancih denar za srečke in pošljite takoj denar z naročilom „S!ov. Straži" v Ljubljano!
Prodiranje v Galiciji se naiiiale. svoje jiifno
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Ruska fronta pri Dembici predrta. — Umikanje južnega ruskega krila na Rusko Poljskem. — Odbit ruski napad pri Sanoku. — 8. ruska armada poražena. — Hudi ruski napadi v jugovzhodni Galiciji.
Dunaj, 11. maja. Uradno se razglaša:
V	bojih zadnja dva dni so prodrle naše čete rusko bojno črto pri Dembici. Močae ruske sile, ki so se vojjskovaie j mino ocl Visle, so bile prisiljene vsled tega, da so se Miro umaknile za spodnjo Wislel:o. Dalokcsežnost tega dogodka so pokazala poročila, ki dohajajo od danes zjutraj naprej, po katerih se je umaknilo sovražno južno krilo ua Rusksra Poljskem. Sovražnik je iz-poznal, da ne more držati močno utrjene bojne črte ob Nidi in jo hitro iz-prazmije. Kakor se je prenesel uspeh pri Gorlicah in pri Jaslu na bojno črto v Karpatih, tako vpliva vspeh armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda pri Tar-novu in pri Debici na položaj v Ruski Poljski. V srednji Galiciji pritiskajo naše in nemške čete med neprestanimi vspešnimi boji za ostanki poraženih ruskih zborov proti odseku ob Sani —Bynow—Sanok. Neki poizkušeni roški protinapad približno treh ruskih divizij ob Sanoku ob železnici proti zahodu je bil s težkimi Izgubami za sovražnika krvavo odbit in se je zasledovanje nadaljevalo.
Število ujetnikov in plen narašča vsak dan. čete, ki so prodrle z gozdnih Karpatov, so vrgle pri Baligrodu močnega sovražnika nazaj In so prekoračile s prednjimi četami pri Dverniku reko San.
Ruska 8. armada, ki se je vojskovala splošno med Lupkovom in Užo-kom, je zdaj z znatnimi deli tudi zapletena v poraz.
V	južnovzhodni Galiciji so pričeli Rusi napadati v več odsekih. Sunek močnih sil severno od Pruta proti Čr-novicam je bil odbit na državni meji; ujetih je 62ffl Rusov. Severno od Horo-denke so je posrečilo sovražnim oddelkom, da so prišli na južni breg Dnje-stra. Boj se tu nadaljuje.
Namestnik načelnika general, štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 11. maja. Wolffov urad
poroča iz velikega glavnega stana r
Vzhodno bojišče.
Položaj neizpremenjen.
Južnovzhodno bojišče.
Rusi so poizkušali včeraj na črti Besko—Brzov/ v odseku Stebnica—Brz« czanka—Ropczyce (vzhodno od Debi-ce) —Szcucin ob Visli ustavili zasledo-vanje armad generalnega polkovnika pl. Mackensena. Namen se jim je popolnoma Izjalovil. Proti večeru so bile ruske čete na mnogih mestih, osobito pri Besko in med Brzovom in Lutczo prodrte, ko se je že dopoldne izjalovil obupen napad več ruskih divizij od Sa-noka v smeri proti Besko z najtežjimi izgubami za sovražnika. Zasledovanje se nadaljuje.
Najvišje vojno vodstvo.
XXX
Zn iaga naših čet v zahodni Galiciji je pričela vplivati tudi na bojno črto na Rusko Poljskem. Rusi sc umikajo iz močncu utrjene fronte ob Nidi. Mecl Vislo in Karpati po direktivah našega vojnega vodstva in pod poveljstvom generalnega pol-kovnika pl. Mackensena bojujoče se av-sM,yke in nemške čete so komaj po osemdnevnem delu izvojevale uspehe, ki bodo brez dvoma močno uplivale na nadaljni potek vojske.
Pozabili ne smemo, da je položaj da» nes bistveno drugačen, kakor po okto-berskih bo|ih, ko so zve-zne čete prodrle do srednje Visle in čez srednji in spodnji San. Takrat je rusko vojno vodstvo razpo-lagalo z neizčrpljivimi silami; nad milijon svežih čet je bilo na severu in jugu pripravljenih za boj. Danes so razmere drugačne. Uničenju desete ruske armade v Mazurih so sledile četrtmiljonske ruske izgube v Karpatih in sedaj stojimo skoro pred popolnim uničenjem tretje ruske armade. Poleg tega preti velika nevarnost tudi 8. ruski armadi.
V takih razmerah je skoro gotovo, da bomo v kratkem času mogli doseči črto San z upanjem, da tudi tam končno vržemo Ruse nazaj. Vsekako pa moramo na tej močno utrjeni obrambni črti računati z zelo trdovratnim odporom sovražnika. Sedanji boji zahodno od Sana se z ruskega stališča vrše le zato, da se pridobi na času; Rusi zbirajo ob Sanu znatne sile in izpopolnjujejo tamošnje utrdbe.
Kako daleč se bodo Rusi umaknili na južnem Poljskem, ni težko uganiti. Odpor ob Czarni je skoro nemogoč, ker smo mi že prekoračili spodnjo Visloko; prihod-
D .
4. maja 1915.
Slavno uredništvo! Tu Vam pošiljam kratek opis o našem napadu ob reki Dunajec, in sicer v oddelku blizo Dunajčevega izliva v Vislo.
23. aprila smo odšli iz naših postojank pri Gorlicah, kjer so nas nadomestile sveže nemške čete. Vozili smo se s svojimi topovi do 29. aprila po sami nepregledni ravnini ter se ustavili končno za pol kilometra pred reko Dunajec. Ponoči smo zavozili v bojno črto in celo noč kopali nasipe. Zjutraj so bili topovi pripravljeni za strel.
Šele 1. maja smo izvedeli, da gre za odločen napad, ki ga imajo naše baterije podpirati s tem, da razbijejo sovražnikove utrdbe. Med tem naj bi pionirji s čolni prepeljali pehoto čez 100 metrov široki Dunajec. Da se to čim bolj posreči, jc morala naša baterija postaviti en top prav v ospredje, to je na breg Dunajca. In ravno moj top jc moral tja. Treba je bilo najprej pripraviti prostor, top se jo pa imel spraviti na meslo šele ponoči. Ker je moštvo že prejšnjo noč naporno delalo, nam nova naloga seveda ni nič kaj dišala.
Drugi so se mogli nekoliko odpočiti in naspali, mi smo pa zopet delali čez polnoč. 1. maja zvečer smo top spravili na pripravljeno mesto. Ob tem so nas obletavale krogle kakor hrošči, a kljub temu ni bilo druge nesreče, nego da je bil en voznik ranjen v roko.
Mirno smo pričakovali znamenja za strel. Bili smo štirje Kranjci: četovodja. (moja malenkost), poddesetnik Koritnik in topničarja Bizjak in Ravnikar (doma nekje od Moravč); drugi so bili Čehi. Z nami je bil tudi gosp. poročnik Leo Poljanec iz Ljubljane. Puške so venomer prasketale. Bila je ura deset, enajst, a še vedno nič povelja. Ob 12. uri je končno prišlo znamenje po telefonu. Hip nato je strašen grom pretresel ozračje. Iz nad 30 žrel se je vsinal ogenj na ruske postojanke. Opazoval sem slrcle našega topa. Prvi je šel preveč na desno, drugi previsoko, tretji pa jc udaril naravnost v cilj; potem je šlo neprestano naprej. Videl se je samo blisk šrapnelov in udar granat, ki so metale zemljo na vse strani. Na več krajih so granate užgale hiše. To je dalo vsemu še strašnej.še lice. Streljali smo neprestano, dokler niso v zraku zažarele tri rakete, znamenje, da je pehota, prepeljana in cla imamo ogenj ustaviti. Sedaj je bilo slišati le še prasketanje pušk.
Ob 4. uri so zaorili prvi »Ura!« na j
desnem krilu, na levem par ur pozneje. Stonili smo na nasip iu opazovali pehotni naskok, kar je za nas topničar-je redka prilika. Zjutraj so prinesli prve ranjence, katerih je bilo pa hvala Bogu, zelo malo. Vsak je s čudom ogledoval naš top: »A, to je tisti, ki je Ruse tako vrtal iz zemlje!« Vsi pešci, s katerimi sem govoril, so pripovedovali, da se še noben napad ni tako krasno posrečil s tako neznatnimi žrtvami. Pijonirji so se posebno odlikovali: V eni uri so prepeljali čez reko 99. in 48. polk ter bataljon bosniških lovcev. Ti so mi pripovedovali, cla Rusi niso imeli nobenega časa za odpor, ker so bili popolnoma presenečeni. Nekateri so v spodnjih hlačah letali okrog. Ruski častniki so prejšnji večer še plesali. Ujeli smo nad 1000 Rusov s par častniki in uplenili 4 topove ter par strojnih pušk.
Imeli smo tedaj krasen prvi maj. Rusi so se umaknili na celi črti in upamo v kratkem prestopiti mejo, od katere smo oddaljeni samo par kilometrov.
Vreme imamo krasno, noči so pa še vedno zelo mrzle. Vasi ho tod okrog vse zapuščene, hiše popolnoma razdejane. Ubogi ljudje, ko sc vrnejo na svoje domove! Za nas je še precej dobro; hrane imamo dovolj, kur je glavno. Pozdrav vsem orijateljem!
Tone s Trnja. |
M si Fanlje m
Visoko odlikovanje bivšega predsednika »Danice«.
F r. M a r š i č iz Sodražice, sedaj re« zervni poročnik pri c. kr. tirolskih strelcih, o kojega junaškem činu na severnem bojišču smo svojedobno poročali, je odlikovan z zlato hrabrostno kolaj-n o. Čestitamo iz srca slovenskemu junaku, čestitamo pa tudi Katol. akad. društvu »Danici«, ki je vzgojila toliko hnbrih voj-nikov, na visokem odlikovanju bivšega predsednika. Slovensko ljudstvo je ponosno na svoje junake in jim je hvaležno za obrambo ljubljene domovine.
Eden Slovenec za 25 Rusov.
Junaški čin, za katerega je prejel F r. M a r š i č visoko odlikovanje, je obstojal v tem, da jc g. Maršič — takrat še praporščak — sam brez vsake pomoči, zajel 25 Rusov (nadporočnika, dva praporščaka in 22 mož). Ta uspeli je bil samo mogoč vsled nečuvene predrznosti, neustrašenosti in energije Maršičeve. Po noči, v temi in megli, je sam zadel ob ruski oddelek in, na-mesto da bi sc umaknil, jc zakričal: »Stoj, roke kvišku!« In — Rusi so ubogali in se udali, očividno misleč, da ima Maršič močno krdelo za seboj. In Maršič je petindvajset ujetih Rusov sam peljal k svoji kom-paniji, ki jc bila oddaljena par slo korakov, Taki so pravi slovenski fantie. y fc.flL?,
nja obrambna črta leži v nadaljevanju Ly-sagore (Kjelce) do izliva Sana v Vislo. Tako ustvarjena nova ruska fronta bo pa zahtevala tucli novo razvrstitev ruskih čet na srednjem Poljskem.
V jugovzhodni Galiciji ima armadna skupina Pflanzer hude dneve. Rusi poskušajo udreti med Dnjestrom in Piutom skozi Bukovino, da bi prišli za hrbet našim četam v jugovzhodni Galiciji. Upajmo, da se jim to nc bo posrečilo. Močan ruski napad proti Črnovicam je bil na državni meji odbit s težkimi izgubami za sovražnik«.
XXX
RUSKO URADNO POROČILO.
»Kolnische Zeitung« priobčuje:
8. maja javlja ruski generalni štab: 7. maja so se približale nemške križarke in torpedni čolni Libavi in so obstreljevale luko. Sovražni torpedni čoln je naletel na našo mino. Jugozapadno od Mitave se je naš napad ugodno razvil. V prostoru Ponjewege—Deisagola—Rozieni je prišlo 7. maja do bojev. Zapadno od Njemena se je unela huda praska. Oddelke sovražnih predstraž javljajo ob gorenjem toku Še-šupe. Ob Mlavi smo odbili 7. maja ponovljen nemški napad na selišče Pomiany. Levo od Visle je splošen mir. Med Vislo in Karpati traja trdovraten boj dalje. Sovražni napadi, ki imajo na celi črti značaj frontalnih napadov, niso imeli uspeha. Sovražnik, ki je imel velikanske izgube, kaže znake utrujenosti, naši protisunki pa postajajo jačji. Kos mo se p o m i k a 1 i v smeri na Duklo nazaj, so zasedle močne sovražne čete ceste, po katerih se je umikala naša 48. divizija. Sovražniki so to divizijo obkolili, Divizija pa je pod izbornim vodstvom svojega poveljnika generala Korni-lova pokazala svoje krasne vojaške lastnosti in je z velikimi izgubami prodrla preko kupov sovražnih mrtvecev, ki so ji zapirali pot, ter se je združila 7. maja zopet s svojim armadnim zborom. Pri Stryju se je bojevala le pehota. Ob gorenji Lom-nici smo odbili 6. maja sovražne čete, ki so hotele zasesti višine na Javorniku.
»Koln. Zeitung« pristavlja: Te podatke označujejo naša poročila v vsi njihovi lažnjivosti in zavijanju.
RUSKA POROČILA.
London, 11. maja. »Daily News« poročajo iz Petrograda: Bitka ob Dunajcu prekaša po silovitosti vse dosedanje. Nemci pošiljajo v ogenj neštevilne čete; nadaljnja ojačenja neprestano dohajajo. Ruska pehota se nekoliko umika.
Petrograd, 11. maja. List »Rječ« piše k bojem v Galiciji: Bitka od Visle do Karpatov je največja, kar jih je bilo kedaj v Galiciji, na eni strani radi uporabe velikanskih množin čet, da drugi strani pa vsled števila topov, posebno težke artiljerije.
London, 11. maja. »Morning Post« poroča iz Petrograda: Sovražne zvezne armade nameravajo izzvati rusko vojno vodstvo do edine velike odločilne bitke na celi fronti v Galiciji in na Rusko-Poljskem. Popolnoma napačno je, če mislijo nasprotniki, da jim bo Rusija napravila to uslugo.
terih živi nepokvarjena duša junaškega slovenskega naroda. Eden za petindvajset!
Maj na severu.
Blaž Ertl od 47. pešpolka piše svoji sestri v Ljubljani med drugim:
Že nekaj dni imamo toplo pomladno vreme; gozd že zeleni in kukavica nam kuka vsako jutro, dokler je ne oplaši in prepodi naše streljanje. Rusi malo streljajo. — Ozebel nisem, hvala Bogu, nič, čeprav sem mislil, da ne prestauem dolge in hude zime. Bil sem dobro oblečen. Sedaj je zime konec in jutri imamo že 1. maj. Tako imamo pa tudi upanje, da bo vojna kmalu končana in se zopet vrne ljubi mir.
8. trdnjavski bataljon.
Z bojnega polja smo prejeli:
O hrabrosti vseh mogočih polkov in oddelkov je že pisal vaš list, samo našega 8. trdnjavskega bataljona še niste omenili, čeprav smo v njem skoro sami slovenski fantje ,ki zares ne delamo sramote svojemu imenu, marveč smo si že ponovno priborili navdušeno pohvalo svojih višjih.
8. trdnjavski bataljon je bil na novo ustanovljen in zanj so izbirali slovenske fante: Kranjce, Štajerce, Primorce. Ko smo prišli na bojišče in se pogledali s sovražnikom iz oči v oči, smo stali v bojnem viharju kakor skala. Naš ogenj je med sovražnikom strahovito pustošil ter ga končno pognal v divji beg, a še na begu so naše krogle podirale sovražnika, kakor bi vihar šel čez plan. Sovražnik je bil poražen na celi črti. Na bojišče je prijezdil poveljnik in radosten pohvalili 8. trdnjavski bataljon. Tako smo pokazali tudi tu, da Slovenec na bojišču nikdar in nikjer ni zadnji.
Zemljevid k našim uspehom v Galiciji.
Za to akcijo bo Rusija izbrala drug trenutek.
Petrograd, 11, maja. Dne 21. oktobra 1914 je bil pri Loviču ujet nemški generalni poročnik pl. Haugk. Prepeljali so ga v Taškend. Generala, ki je doslej užival vse prostosti, so sedaj zaprli v sfmotni zapor, kakor se uradno poroča. Izjavlja se, da je to represalija za postopanje z ujetim varšavskim guvernerjem baronom Korfiom v Nemčiji, 'ki se baje tudi nahaja v samotnem zaporu.
RUSI PRIZNAVAJO, DA SE JIM V ZAHODNI GALICIJI SLABO GODI.
Bern, 11. maja. »Petrograjska brzojavna agentura« objavlja sledeče obvestilo štaba ruskega vrhovnega poveljstva z dne 6. majnika ob 6. zvečer; V Galiciji se "je 5. majnika z veliko vztrajnostjo nadaljevala bitka med Vislo in med Karpati. Zavarovan po intenzivnem ognju artiljerije je gromadil sovražnik vojne sile na desnem bregu Dunajca. Glavni sovražni napori so bili osredočeni v smeri Biecz—Jaslo. Naše čete so občutno trpele radi premoči težke sovražne artiljerije.
London, 11. maja. (Kor. ur.) Vojaški poročevalec lista »Morningpost« pripoznava, da je umikanje Rusov iz zahodne Galicije pač večjega pomena, kakor bi se sodilo po uradnih petro-grajskih poročilih.
ANGLEŽI IN RUSKI PORAZ.
»Daily News« piše: Če avstrijska in nemška poročila ne lažejo, potem bo Rusija skoro gotovo primorana, da za enkrat ustavi svoje prodiranje proti Ogrski in proti zapadni Galiciji. Pač pa bodo brez težave lahko držali linijo ob Sanu in pa vzhodno Galicijo. Najbolj verjetno se da razlagati nemški uspeh tako, da so Nemci na novo izvežbane rezerve poprej poslali v boj nego zavezniki (Rusi). Nemci imajo ta dobiček, da so na obeh frontah moč-neiši, in to ugodnost bodo uživali tako dolgo, dokler ne postavijo zavezniki novih armad na noge.
XXX
UMIKANJE RUSKE KARPATSKE ARMADE.
Budimpešta, 11. maja. Iz Ungvar-ja. poročajo »Pester Lloydu«: Rusi se zdaj tudi iz bojne črte Lupkov—Užok hitro umikajo. V okolici vzhodno od Užoka pri Patakofalu so napadle naše čete Ruse, ki so bežali in so jih porazili. Doline pokriva veliko število ruskih mrtvecev. Na eni strani korakajo naše čete že severno od Baligroda, na drugi strani so se razvili ljuti boji na karpat-skem pobočju pod Samborom. V tem prostoru razvrščena ruska armada je bila že, kakor se zdi, pravočasno ojače-na. V ponedeljek se je pripeljal prvi vlak ujetnikov na železniško postajo Ungvar. Med ujetniki jih je veliko takih, ki so jih šele precl dnevi odposlali iz notranje Rusije, da izpopolnijo močno razredčene ruske čete. Poslali so jih v lastnih oblekah in le čepice kažejo, da so vojaki. Neki vojak iz vilnske gu-bernije pripoveduje, da so ga uvrstili v bojno črto brez novačenja. Ko so šli neko nedeljo vaščani iz cerkve, so obkolili može kozaki in jih odgnali, ne da bi se bili poslovili od svojcev. Na bližnji postaji so morali v vlak. V Galiciji so jih šele za bojno črto nekaj dni urili.
»TEMPS« O KARPATSKIH BOJIH.
Pariz, 7. maja: »Temps« piše, da bodo boji v Karpatih imeli važne posledice. Če bi bile avstrijske čete poražene, bi bila Ogrska francoskim zaveznikom odprta in nič ne bi moglo več ovirati njihovega zmagovalnega pohoda . . . Nato je sledila bržčas opazka, kaj bi bilo, če bi bili Rusi poraženi. Ta važen odstavek je pa cenzor prečrtal.
HUDI BOJI OB PRUTU.
Črnovice, 11. maja. Boji ob Prutu severovzhodno od Črnovic so postali tako siloviti, kakor doslej še ne. Rusi skušajo z vsemi sredstvi prodreti, da bi prišli za hrbet Avstrijcem v severni Bukovini in jugovzhodni Galiciji. Rusi so spravili skupaj obilo artiljerije. Medtem ko so doslej obstreljevali samo desni breg Pruta, so pri-
čeli sedaj streljati tudi na levi breg. V nedeljo so štirikrat naskočili, pa so bili vedno odbiti s strašnimi izgubami. Avstrijska artiljerija in strojne puške so napravile velike vrzeli v vrste Rusov, ki so med napadom zašli v krilni ogenj.
Budimpešta, 11. maja »Az Est« poroča iz Bukarešte: Topovski ogenj avstrijskih baterij je zelo ljut in se še kažejo posledice. Položaj Rusov je postal neugoden. Rusi so hitro spravili svoje čolne iz Bojana v Bugolino in od tam v notranjo Rusijo.
Černovice, 11. maja. _ Celo nedeljo do pozne noči so čuli v Črnovicah silno grmenje topov. Tucli na poraščenih obmejnih višinah sc je vršila huda ka-nonada. Zdi se, da so avstrijski topovi prisilili ruske, da so umolknili V gozdih so se vnovič vršili spopadi med patruljami. Poskusi Rusov, da bi vrgli nazaj avstrijske čete, ki se nahajajo na besarabskem ozemlju, -so se izjalovili.
XXX
DAMITRIJEV IN BRUSILO?.
Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: V zahodni Galiciji in v Karpatih stojita proti nam dve vojski: 3. ruska armada pod poveljstvom Radka Dimitrijeva in 8. ruska armada, kateri poveljuje general Brusilov. Dimitrijev je stal na fronti od Dunajca do ogrske meje pri Konieczni. Brusilov pa je poveljnik ruskih čet, ki so se bojevale od Konieczne do Užoka. Ko so Rusi pričeli s karpatsko ofenzivo, je prevzel Dimitrijev poveljstvo polkroga od Dunajca do Lupkova. Na stari črti je pustil eno skupino čet, ki so se dobro vkopale in utrdile, glavno silo pa je premestil med Gorlice in Lupkov, poleg tega je dobil ojačenja iz Przemysla in novince iz Rusije. Prvi udarec je tedaj dobil Dimitrijev od Mackensena in nadvojvode Jožefa Ferdinanda, drugi udarec pa od Boroeviča. Brusilov pa je prišel na vrsto zadnje dni, ko so ga naše čete potisnile čez Karpate med Lupkovom in Užokom.
XXX
VELIČASTNA MANIFESTACIJA VOJNEMU MARŠALU NADVOJVODI FRIDERIKU.
Dunaj, 11. maja. (Kor. ur.) »Frem-denblatt« poroča iz glavnega stana: Povodom podelitve vojaškega zaslužnega križa z briljanti po Njegovem Veličanstvu vojnem maršalu nadvojvodi Frideriku je priredila posadka svojemu splošno priljubljenemu vojskovodji navdušene ovacije. Okolu 8. ure zvečer se je pomikal nepregleden iz-prevod z lučicami in z bakljami, na čelu mu vojaška godba, pred nadvojvo-dovo stanovanje. Slavnostni trg je bil z bakljami in z lampijončki bajno razsvetljen. Pod balkonom hiše, v kateri stanuje nadvojvoda, je zasvirala godba cesarsko pesem. Sledili so trije koncertni komadi, ki jih je poslušal nadvojvoda stoječ na balkonu. Globoko gi-njen se je zahvalil nadvojvoda na izkazani mu pozornosti in se je nato z navdušenimi besedami spominjal slavnih armad. Slavnost je končalo defili-ranje bakljonoscev in navdušeni pozdravni klici vojakov in nepregledne množice ljudi nadvojvodi in zveznim armadam.
XXX NEMŠKI CESAR V GALICIJI. Berlin, 11. maja. Cesar Viljem je dospel na južnovzhodno bojišče in je bil 8. maja navzoč pri boju prve gardne divizije.
XXX
107. štev.
UM in m T tmr
PRZEMYSLSKI ZDRAVNIKI.
Bern, 11. maja. »Birševija Vjedo-mosti« poročajo, da so przemyslske zdravnike, 90 jih je, prepeljali dne 22. aprila v Kijev.
XXX
42-cm HAVBICE ŠKODE IN 42-cm KRUPPOV? MOŽNARJI.
»Karlsbader Morgenzeitung« spominja v nekem poročilu, da so nemški 42-cm možnarji posnetek 30-5-cra motornih baterij iz Skoclove tovarne. Nato je baron dr. Skoda poslal imenovanemu listu sledeče pojasnilo:
»V vašem cenjenem jutranjem listu ste $e dotaknili v neki beležki tudi moje osebe s pripombo, da je Skodova tovarna napravila načrt za nemške 42-cm možnar-je. Zaradi tega si dovoljujem, da za vaše orijentiranje pojasnim mali nesporazum, Skodova tovarna je razen težkih oblegovalnih topov, razen znanih 30.5-cm mož-narjev, imenovanih motorne baterije, konstruirala in izgotovila tucli 42-cm havbice. Ta konstrukcija in izvršitev je popolnoma neodvisna od Kruppovih 42-cm možnar-jev, pa ni niti tvrdka Krupp ni Skoda znala, da sta obe tovarni izvršili tip istega kalibra (42 cm), ena inožnar, druga pa havbico. Na vseh bojiščih se uporabljajo 30'5-cm možnarji, na zahodnem bojišču so 42-cm Kruppovi možnarji, a na vzhodnem 42-cm Skodove havbice.«
X X X
NEMŠKA DRŽAVA ODŠKODOV ALN A KOMISIJA.
Cesarska nemška vlada je ustanovila posebno komisijo petih članov, trije člani morajo biti pravniki, dva pa trgovca, ki se naziva »državna odškodovalna komisija«. Skupno z interesenti bo presojala premoženjske razmere v zasebnih sovražnih ozemljih zaplenjene lasti in določila, v kolikor jih zahteva vojaška oblast, primerno odškodnino. Komisija sme sporazumno zaplenjevalne oblasti odrediti, da se mesto odškodnine vrne lastnina nazaj. Odločala bo tudi, v koliko omejujejo postavne plačilne prepovedi izplačilo odškodnin. Komisija uraduje v Berlinu \V Mauerstas-se 53. Določila o postopanju pred državno odškodovalno komisijo so bila objavljena v št. 96 nemškega »Reichsanzeiger-ja«. V smislu § 6, teh določil določijo interesenti lahko tudi pooblaščence v Berlinu in se priporoča, naj se komisija obvesti o imenovanju pooblaščenca z njegovim naslovom s prošnjo, naj se vsa obvestila dostavljajo pooblaščencu.
ODLIKOVANI VOJSKOVODJE NEMŠKE ARMADE.
Berolin, 11. maja. (K. u.) »Reichs-anzeifirer« poroča, da je bil podeljen generalnemu vojnemu maršalu pl. Bti-low in generalnemu polkovniku Kluck red Pour lc Merite. Dosedanji generalni guverner dr. Hahl je imenovan za pravega tajnega višjega vladnega svetnika v uradu državnih kolonij.
Ogrske Heivne goijfflile.
Budimpešta, 11. maja. V Marmaros Szigetu so zaprli danes vojne dobavitelje Izidorja Gliick, Jakoba Kaufmann, Benjamina Pollak in Hermanna Mul-ler. Dobavljali so podr. Tombes slabe črevlje. Poslanec Konštantin Burdia je odstopil in popusti popolnoma politi-tiko, ker je udeležen pri raznih vojnih dobavah do višine 800.000 kron, kar ne odgovarja ogrski postavi.
OGRSKI BOGATAŠI GOLJUFALI DRŽAVO PRI DOBAVI KONJ.
Iz Budimpešte se poroča: Na podlagi interpelacije, ki jo je v zbornici vložil poslanec ljudske stranke Karol Hussar, so zaprli veleposestnika Nikolaja pl. Foga-rassv in Arpada pl Papp ter višjega okrajnega sodnika szatmarskega okraja Arpada pl. Galgoczv, proti bajno bogatemu veleposestniku Elemerju pl. Nemett in več drugim uglednim osebam so pa uvedli kazensko postopanje radi ponarejanja javnih listin, goljufije in podkupovanja. Navedeni so se združili v priložnostno podjetje, ki se je pečalo z dobavo konj za armado. Pl. Fogaraszy je k naboru za konje poslal navadno po 30 do 40 lepih konj, ki so bili takoj uvrščeni, a šele 'kasneje komisionelno prevzeti. Pri prevzetju je potem Fcgarassv dobavil veliko slabše konje. Z dobrimi konji je pa šel znova k drugim prebiralnim komisijam, Na enak način so postopali tudi ostali obdolženci. Ko so bili nekoč konji Arpada pl. Papp proti pričakovanju takoj pri naboru prevzeti, je dal ponoči prevzete dobre konje zamenjati z manj vrednimi. Razen tega si je Papp z nedovoljenimi sredstvi prisvojil konje, ki jih je vojaški erar posojal kmetom za pomladna poljska dela.
nalili.
Kriza še ni prestana. Dunajski listi imajo še upanje na mirno rešitev. Za ugoden znak se navaja tudi Giolittije-v prihod kakor tudi njegove številne avdijence in obiski. Hujskači pa ga zelo napadajo. Res je pa tudi, da pristaši nevtralnosti nastopajo bolj odločno. Kakor piše, najbrže in-spiriran, »Neues Wiener Tagblatt«, ni mogoče reči: »Ta in ta dan bo padla odločitev«; morda se to zgodi 20, maja, ko se snide zbornica, kajti vedno bolj jasno je, da bo govorila odločilno besedo zbornica. List pravi, da se v tej uri more reči samt.
to, da ravno ni treba, da se odločitev glasi za vojno; lahko imajo prav tudi oni, ki še vedno upajo na mirno rešitev. Berlinski »Lokalanzeiger« javlja iz Rima: »Razen nekaj zunanjih znakov, ki so oznanjevalci odločitve, se je politični položaj Italije komaj izpremenil. Prej ko slej bo dobro, če ves nadaljnji potek stvari gledamo mirno in se oborožimo s hladno premišljenostjo, da smo tako pripravljeni na vsako možnost,«
»Neue Freie Presse« o položaju.
V včerajšnji večerni izdaji stoji:
Danes moremo ponoviti, da je še vedno upanje priti preko resnih težav. Ne da bi hoteli niti najmanje oslabiti resnosti položaja, vendar bi se danes morda le dalo domnevati, da je vera v izpolnitev te nade postala za eno črto določnejša. Danes še ni padla odločitev, ali ostane Italija pri svoji oboroženi nevtralnosti. Pač pa ostane upanje, da se bo še posrečilo ustaviti strasti. Položaj se da označiti z besedami, da se ni poslabšal.«
Kralj, Giolitti, Salandra.
Milan, 11. maja. Takoj po Giolittijevi avdijenci je dal kralj poklicati Salandra, ki je ravno imel razgovor s Sonninom. Salandra je šel takoj h kralju. Po tričetrt-urni avdijenci je Salandra zapustil kraljevo vilo.
Giolitti v Rimu.
Rim, 11. maja. Giolittijev prihod v Rim je v vseh političnih krogih napravil velik vtis. O njegovem prihodu sodijo različno. V zborničnih krogih mislijo, da bo nastopil za ohranitev nevtralitete. Iz cele Italije so sklicani v Rim odlični politiki. Na Monte Citorio je zelo živahno življenje. Poslanci se neprestano posvetujejo med seboj in z ministri. Salandra je tudi v soboto in nedeljo imel obilo razgovorov s poslanci. V soboto se je Giolitti v Fras-catti, kjer je obiskal svojo bolno soprogo, dolgo razgoyarjal s Cavourjem.
Razpoloženje v Italiji.
Cenzurirani graški listi:
Lugano, 11. maja, Ententno časopisje psuje neomahljivost nevtralistov in jih zmerja z uporniki in izdajalci. Vidi se, d a v zbornici vidno raste miroljubnost. Vladi očitajo, da je odgodila zbornico, ker hoče spraviti nevtralno zbornično večino pred gotovo nepreklicno dejstvo. Turinška »Stampa« pravi, da se poživlja upanje na mir, ker še vedno odločitev ni padla. Obotavljanje pri tem usodepolnem sklepu se da le tako razlagati, da se išče mirne rešitve. »Ziiricher Zeitung« poroča njen milanski dopisnik, da je prepričan, da ne pride do vojne. Ljudstvo, trgovec, obrtnik, delavec in kmet noče vojske. Na vlado pritiska ent-enta z vso silo. Angleška grozi, da bo zaprla Gibraltar in Suez in tako Italijo izstradala; če pa Italija nastopi, ji da denarno pomoč. Zelo močna vojaška stranka pa misli, da je prišel čas za slavo. Vendar prevladuje prepričanje, da do vojske ne pride.
Rim, 11. maja. Poslanec Merloni, tajnik oficijelne socijalistiške stranke, je v imenu stranke izrazil obžalovanje, da gospodje poslanci rajši doma sede, kot da bi hiteli v Rim in vladi razložili razpoloženje v volilnih okrajih. V Rimu zbrani socija-listi bodo glasno razglasili, da dežela v velikanski večini ne mara ničesar slišati o vojski. Zadostuje, da se primerja današnje manifestacije z onimi pred tripolitansko vojsko in resnica se spozna*.
Kako se sodi v Berlinu o položaju v Italiji.
»Grazer Tagblatt« piše iz Berlina: »Lokalanzeiger« poroča: Ne glede na celo vrsto zunanjih znakov predznamenj odločitve se je v Italiji položaj komaj nekoliko izpremenil. Prej ko slej bo dobro, da se zasleduje z mirnostjo, kako se bodo razvijali dogodki, da bomo pripravljeni za vsak slučaj.
Nevtralisti na delu.
Nemški listi javljajo:
Zanesljive rimske vesti pravijo, da so nevtralisti začeli delati z vso silo. Stranke desnice in socialni demokrati skušajo še v zadnjem trenutku izpremeniti javno mnenje in poslance. »Avanti« izjavlja: »Vlada, ki bi danes pognala Italijo v vojsko, spada naravnost v norišnico.« Danes bodo socialisti protestirali proti vojni. Biilowa je obiskalo nekaj nevtralističnih senatorjev in poslancev. Večina senatorjev je končno vrgla krinko z obraza in izraža odkrito željo po nevtralnosti. Da so hujskači postali tako mogočni, je kriva boječnost monarhističnih nevtralcev, ki dosedaj niso imeli poguma povedati svoje volje.
Proti vojni.
»Avanti« poroča: V Montagano so demonstranti prerezali brzojavne žice in šli z zastavami po mestu in klicali: »Proč z vojsko!« Policaji in karabinijeri so jih razgnali. V Onegliu je demonstriralo več tisoč oseb. Precej aretiranih so morali izpustili, da so preprečili šc večje izgrede,
POTOPLJENI OGROMNI PARNIK LU-SITANIJA.
Prvo vožnjo je napravila »Lusitanija« septembra 1. 1907., in sicer je plula iz Nevv-Yorka v Liverpool. Vzbujala je veliko zanimanja. Vendar se ji pa na tej prvi vožnji ni posrečilo v brzini nadkriliti rekorda parnika »Deutschland« hambursko - ameriške črte, kajti vozila je le z naglico 23, 01 vozla na uro, medtem ko je bil dosegel »Deutschland« srednjo brzino 23, 36 vozlov. Kljub temu je »Lusitanija« na tej vož-
nji dosegla rekord v tem smislu, da je priplula v Evropo v 5 dneh in 54 minutah, kar se dotlej ni posrečilo še nobenemu parniku.
Veliko večjo brzino je razvijala »Lusitanija« na svoji drugi vožnji, ko se je začetkom oktobra istega leta vračala Ameriko, kamor je dospela v samih štirih dneh in 19 in pol uri. S tem si je priborila plavi oceanski trak. Mesec nato je preplula »Lusitanija« Ocean v še krajšem času t, j. v štirih dneh, 18 urah in 40 minutah.
V domovino.
Kakor poročajo nemški listi, so Rim zapustili vsi nemški duhovniki, nemške redovnice, jezuitske šole, »Collegium Teuto-nicum«.
Slovenski bogoslovci in duhovniki, ki so študirali v Rimu, so se vrnili domov.
Salandrove konierence s kraljem in z zunanjim ministrom.
Rim. 11. maja. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča: »Giornale d'Italia« piše: Ministrski predsednik Salandra se je posvetoval danes dopoldne s kraljem, nato pa z zunanjim ministrom Sonninom. »Giornale d'Italia« svari občinstvo, naj previdno presoja govorice, ki ena drugi zelo nasprotujejo in pristavlja, da ni res, da bi bil moral danes dopoldne zborovati ministrski svet, a da je bil odgoden. Neresnična so zato vsa poročila, češ da so se nameravali posvetovati v tem ministrskem svetu o resnih zadevah.
Giolitti se posvetoval s svojimi političnimi prijatelji.
Rim, 11. maja. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani«: »Tribuna« poroča, da je sprejel Giolitti danes več političnih prijateljev. Rima zdaj ne namerava zapustiti.
Nekaj švicarskih vesti o zadnjih dogodkih.
Nemški listi poročajo iz Curiha: Iz Milana poročajo: Pred ministrskim svetom, ki je bil danes dopoldne, je kralj sprejel vojnega ministra Zupellija, Sonnino in Salandra sta imala eno uro trajajoč razgovor. V ministrskem svetu je poročal Sonnino o položaju, nato pa se je sklenilo, da se zbornica odgodi. Avstrijski poslanik in Biilow sta imela danes avdijenco v Vatikanu. Popoldne je kralj sprejel Biilowa. Nemški poslanik ni nosil diplomatske uniforme, kar se je opažalo, ampak navadno obleko. Razgovor je trajal celo uro. Pred tem se je kralj razgovarjal s Sonninom.
Biilow pri Sonninu, i Rim, 11. maja. (Kor. urad.) Glasom »Giornale dltalia« je zunanji minister Sonnino, potem ko je imel pogovor z ministrskim predsednikom Salandro, sprejel nemškega poslanika kneza Biilowa. »Tribuna« poroča, da je bil tekom popoldneva pri ministru francoski poslanik Barere.
Papež ostane v Italiji.
Rotterdam, 11. maja. Katoliški »Maas-bode« javlja iz Rima: Rimska »Tribuna« dementira govorice, češ, da hočejo gotove nemške in avstrijske osebnosti pregovoriti sv. Očeta, da bi se v slučaju vojnih za-pletljajev preselil na Špansko. Vatikanski krogi zanikajo vsako tako misel. V uradnem breve jc sv. Oče, kakor že ob začetku vojne, izjavil, da veljajo duhovščini izdam predpisi tudi za Italijo.
Odgodiiev italijanske zbornice.
Dunajska »Zeit« poroča: Milanski »Corriere della Sera« pravi, da se je zbornica zato odgodila clo 20. maja, ker ta dan doživi trozveza triintridesetletmco svojega obstoja. List pravi, da ta dan po-menja začetek nove dobe.
Salandra pade ?
»Grazer Volksblatt« prinaša:
Lugano, 11. maja. Govori se o novem koalicijskem ministrstvu, ki bi mu stal na čelu Giolitti. To razlagajo tako, da bi to pomenjalo poraz vojne stranke-interven-cionistov.
Priprave Švice.
Eern, 11. maja. Zvezni svet je 10. t. m. pozval zopet pod orožje šesto švicarsko armado, ki je bila odpuščena domov začetkom decembra.
PosleOlce potopa jAslMe".
Cimard in Wh»te Star-proga prekinili promet.
Hamburg, 11. maja. Cunardova in White Star-proga sia do preklica ustavili promet na vzhod in na zahod. Družbi sta največji angleški prekmorski družbi in njunin sklep jasno dokazuje, da je uspela nemška blokada Anglije po podmorskih čolnih.
Združene države in potop »Lusitanie«.
London, 11, maja. (Kor. urad.) »Daily News« poročajo iz Washingtona: Nemško poslaništvo policija strogo straži, da za-brani morebiten napad. Vojske z Nemčijo "ne bo, ljudstvo je tudi ne zahteva in tudi ne najstrožji kritiki.
Rim, U. maja. Tukajšnje ameriško poslaništvo izjavlja, da ne more potrditi poročila, ki je trdilo, da so Združene države poslale Nemčiji ojstro noto.
Nemški poslanik izrazil Ameriki sožalje povodom smrti ameriških državljanov na »Lusitaniji«.
Waskmgton, 11. maja. (Kor. urad.) Reuter: Nemški poslanik grof Bens-dorff je obiskal državnega tajnika By-rana in mu jc izrazil svoje globoko obžalovanje, ker je vsled vojnih dogodkov izgubilo toliko ameriških državljanov življenje.
Senator Stone o potopu »Lnsitanije«.
London, 11. maja. (Kor. ur.) »Daily Telegraph« poroča iz Washingtona: Senator Stone, predsednik komisije senata za zunanje zadeve je izjavil: Nc smemo prezreti, da je bila »Lusitanija« angleška ladja, da je vozila pod angleško zastavo in da je bila dolžna vsak čas vstopiti v službo angleške vlade. Popotnikom je bila tudi po svarilu nemškega poslaništva znana nevarnost, ki jim je grozila, ker so se podali na to ladjo, kjer so se nahajali na angleških tleh.
Sodba ameriške javnosti o potopu »Lnsitanije«.
London, 11. maja. (Kor. ur.) Dopisnik lista »Morningpost« piše iz Was-hingtona: Kakor nas tudi pretresa groza o barbarizmu Nemcev, smo tudi ogorčeni radi lahkomišljenosti ali nesposobnosti angleške vlade, ker je dopustila, da jc vozila »Lusitanija« brez potrebnega varstva v ozemljo vojske. Ne more se prikrivati, da se je potopila »Lusitanija« v okolnostih, za katere delajo nekateri listi odgovorno angleško vlado. List »Baltimore American« piše: Obljuba o spremstvu z angleškimi vojnimi ladjami se ni držala, To jc najhujši udarec, ki sc je zadal ugledu Anglije. Čc ni angleška vlada dovolj močna, da ščiti tako važno ladjo, vprašajo Amerikanci, če jc šc sploh kaka ladja varna. Nič ni zaupanja Amerikancev v angleško pomorsko gospostvo tako omajalo, kakor odkritje brezbrižnosti ali pa slabega vodstva. »Herald«, nemški newjorški list piše: Anglija mora zdaj priznati, da je poslala bajka njeno gospostvo na morju.
Angleški ministri o potopa »Lnsitanije«.
London, 11. maja. (Kor. ur.) Na neko vprašanje, če je vlada storila po-
trebne korake, da obvesti države, ki so podpisale dogovor v Haagu o ponovnih prekoračenjih pogodbe po Nemčiji, je izjavil ministrski predsednik Asquith: Popolnoma znana so dejstva, da je pričela Nemčija vojsko s flagrantno kršitvijo pogodbo in se vedno manj ozira na prej odobrena določila pogodb glede na način vojskovanja. Brez pomena bi bilo, če bi se z vladami pogajali razen, če podvzamemo tako akcijo. Upamo, tla bodo vsi nevtralni narodi vedno bolj umevali, da tičejo dogodki vojske ves civilizirani svet in bodočnost človeštva. Na neko vprašanje glecle na »Lusi-tanijo« je izvajal mornariški minister Curchil: Prekmalu je še, da bi razpravljal o zadevi, dokler sc še ne konča preiskava, ker je posvarila admiraliteta »Lusitanijo« in ji jc tudi nakazala smer, v kateri naj vozi. Na vprašanje, zakaj ni spremljala vojna mornarica »Lusitanije«, je odgovoril Churchil: Vlada od časa do časa gleda na to, da spremljajo bojne ladje tiste ladje, ki vozijo čete, strelivo in tovore, a da se drži načel, naj skrbi vsaka trgovska ladja zase. Dozdaj se ni še nič zgodilo, kar bi govorilo proti istinitosti tega na-i čela. Ob žalostni izjemi potopa »LusI« tanije« se pa ne sme pozabiti, da se bo nadaljevala angleška prekmorska trgovina brez znatnih izgub.
Angleška admiraliteta dementira,
London, 11. maja. Admiraliteta po* roča; Vest, da bi bila »Lusitania« oborožena, je neresnična.
Boji na uMi
Nemško uradno poročilo.
Francoski napadi pri Lille.
Berolin, 11. maja. (Kor. ur.) Wolf« fov Urad poroča iz velikega glavnega stana:
Včeraj dopoldne je bila z našim, ognjem prepodena neka angleška linij-* ska ladja pred Westende. Vzhodno od Yperna smo naprej napredovali in. smo zaplenili 5 strojnih pušk. .Tužnoza-hodno od Lille so nadaljevali Francozi svoje napade na višino Loretto in na kraja Ablain in Carency. Odbiti so bili vsi napadi. Število naših ujetnikov tu je poskočilo na 800. Med Čarency in Neuville drže še Francozi jarke, ki so jih vzeli. Boj tu še traja. Severnoza* hodno od Berry au Bac v gozdih južno od La Ville au Bois so naskočile včeraj naše čete iz dveh črt eno za drugo obstoječo postojanko v širini 400 metrov, ob tej priliki so napravile goio\ o število neranjenih ujetnikov in so zaplenile 2 metalca min in veliko municije. Sovražni pehotni napadi severno od Flireya in v gozdu Priester so se izjalovili z znatnimi izgubami za sovražnika.
Najvišje vojno vodstvo,
Francosko uradno poročilo.
Nedelja, 9. maja ob 3. uri pop.:
V nemški poljski utrdbi pri Lensu, ki smo jo 8. t. m. vzeli, smo ujeli kakih 100 mož. V Argonih so naše čete pri La Baga-tele zavrnile tri napade, enega v noči 8. in dva tekom 8. maja. Na ostali fronti boj topov.
Ob 11. uri ponoči: \
Nemci so napadli med Nieuportcm in morjem, a smo jih zavrnili z znatnimi izgubami. Angleške čete so pridobile na ozemlju pri Fromellesu. Resno smo napredovali sverno od Arrasa v smeri na Leus in južno cd Carency; v okolici zadnjega smo vzeli na fronti 7 km dve, skoro tri vrste zelo utrjenih jarkov. Vzeli smo vas La Targette in polovico vasi Neuville St, Vaast. Na posameznih mestih gre naš napredek 4 km globoko. Ujeli smo 2000 mož in 6 topov. V Champagni smo pri St. Tho-mas-u ob argonskem gozdu zavrnili sovražni napad. Ugotovili smo pomen včeraji šnjih sovražnih izgub pri La Bagatelle< Nemci so brezuspešno rabili dušeče bombe in goreče tekočine. Na ostali fronti* posebno v gozdu La Pretre in na Sillacker-kopfu, artiljerijski boji. (Nemško uradno! poročilo pove, da francosko-angleška ofenziva ni zaslužila takega hvalisanja. Nemi ci mirno čakajo nadaljevanja te ofenzive* Op. ured.)
Nemški obroč okoli Yperna.
Berolin, 11. maja. »B. Z. am MitV tag« poroča: Prodiranje Nemcev proti Ypernu neprestano napreduje. Nemški obroč se jc pomaknil do mesta.
Ypern in Diinkirchen zopet obstrelje« vana.
Genf, 11. maja. »Journal« poroča iz Havra: Nemci so pričeli zopet ljuto obstreljevati Diinkirchen in Ypern.
2000 irancoskih strelov v napačno smer.
Gen!, 11. maja. Francoski letalci razvijajo mrzlično delovanje, da bi odkrili postojanke nemških 38 cm topov, ki obstreljujejo Diinkirchen. — »Times« poročajo, da se je nekemu francoskemu letalcu žc
posrečilo odkriti te skrite postojanke in jih fotografirati, s čimur je bilo omogočeno oddati 2000 strelov v označeno smer. To se je zgodilo baje 6. maja zjutraj, vendar se je dognalo, da je bilo teh 2000 stre lov oddanih v napačno smer, ker so skriv nostne nemške baterije še isti dan obstreljevale Diinkirchen.
Bojni odmor pri Ypernu.
Rotterdam, 11. maja. »Courant« poroča iz Sluysa, da je na fronti pri Ypernu nastal odmor. Grmenje topov se čuje le od časa do časa.
Žična železnica na Hartmannsweiler-kopf.
Basel, 4. maja. »Zuricher Post« poroča, da so Nemci dali od šest- do sedem sto mož napraviti ob vzhodnem pobočju Hartmannsweilerkopfa žično železnico, ki jo varuje postojanka na Hirzsteinu. Ta majhna železnica je Nemcem mnogo koristila, ker jim jc omogočala, da so v odločilnem trenotku lahko spravili na bojno pozorišče svežih čet in streljiva. Po krvavih bojih za posest višine so psi sanitetskih oddelkov zelo olajševali iskanje ranjencev. Mnogo ranjencev bi ne moglo dobiti pravočasno pomoči, če bi ne pomagale pri iskanju te živali.
Nemško letalo nad Montdidierom.
Pariz, 11. maja. »Temps« poroča: Nad Montdidier je priletelo v nedeljo neko nemško letalo, iz katerega so vrgli dve bombi. Ena bomba je padla na !tla blizu plinarne, druga v notranje tnesto. Ubita je bila ena oseba.
z m
V SRBIJI VPOKLICUJEJO ŽENSKE V VOJAŠKO SLUŽBO.
Bern, 11. maja. List »Birševija Vjedomosti« brzojavlja: V Srbiji so nekaj kategorij žensk vpoklicali oficijelno v vojaško službo po bolnišnicah.
NAŠI LETALCI OB SAVI.
Budimpešta, 11. maja. »Az Est« poroča od Save: Nad Grahovo, najvažnejšim trgovskim pristaniščem ob spodnji Donavi so priletela 8. maja tri naša letala, ki so z bombami uničila tri srbske parnike, dve ladji vlačilnici in veliko bojnega materijala. Tudi v Bel-grad je med najhujšim ognjem topov in strojnih pušk vrgel nek letalec nekaj bomb. Francoski letalci, ki so poizkušali metati na naše ozemlje bombe, so se morali vselej umakniti na srbsko ozemlje nazaj.
IZ ČRNEGORE.
Hrvatskemu Dnevniku« poročajo iz Kotorja, da so se tja povrnile nekatere žene pravoslavne vere, ki so v začetku vojske ušle v Črnogoro. Izjavile so, da jih je lakota prisilila na to, ter so v noči prekoračile mejo, ne brigajoče se za kazen, ki jih čaka. Po njihovem pripovedovanju vlada v Črnigori lakota in nezadovoljnost. Črnogoro, tako pravijo te žene, drži edino le pomoč Francije. Da te ni, potem bi bila v deželi močnejša stranka, ki je proti vojski.
GROŽNJE ČRNOGORSKEGA KONZULA V SKADRU.
Črnogorski konzul v Skadru, Marti-novic, je zagrozil skadrski občini, da bodo Črnogorci zasedli Skadcr, ce bodo še naprej oviali Skadrčani prevoz živil skozi Skader. Ruski in francoski konzul sta podpi:ala Martinoviča, italijanski konzul ni glasoval, avstrijski kunzul je pa odločno protestiral. Končno je črnogorski konzul odnehal.
ZADRŽANI GRŠKI REZERVNI LETNIK 1912.
Dunaj, 11. maja. Iz Aten poroča »Politična korespondenca«: Rezervni-ke letnika 1912, ki so dovršili svojo dveletno vojaško službo, so sicer uvrstili v rezervno stanje, a obdržali so jih pod zastavami. Poleg teh so pa pozvali v izurjenje tudi vse tri razrede neprijavljenih, tiste, ki so služili, a niso bili izurjeni in superarbitrirane.
Turčija v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 11. maja. (Kor. ur.) Agence Telegraphique Milli: Glavni stan naznanja: Na dardanelski fronti ni bilo z morske strani nikakih sovražnih poizkusov. Po včerajšnjih napadih na kopnem, ki so se zrušili z velikimi sovražnikovimi izgubami, le-ta danes ni započel nobene resne akcije, — Včeraj zvečer se je bližalo rusko brodovje, sestavljeno iz 5 oklopnic, 2 kri-žark, 12 torpedorušilcev in nekaterih transportnih ladij, vhodu v bosporsko ožino in hotelo ponoviti demonstracije, ki so že preje večkrat ostale brezuspešne. Med pripravljanjem za obstreljevanje je otvori-la naša oklopna križarka »Yavur Sultan Selim« hud ogenj na sovražno brodovje, ki je zbežalo v smeri na Sebaslopol. Vo-
dilno oklopnico je »Yavur Sultan Selim« ležko poškodoval. Sovražno brodovje je moglo zasledovanju »Yavur Sultan Selim« uiti le na ta način, da se je zateklo v utrjeno in s torpedi zavarovano luko v Se-bastopolu. — Na ostalih frontah nič posebnega.
NOVO BOMBARDIRANJE SMIRNE.
»Utro« poroča: »Nekemu sofijskemu poslaniku se poroča, da je bombardiranje Smirne obnovljeno, in sicer s podvojeno silo. Turki se sicer upirajo, ali njih odbor izredno slabi. Vest trdi, da se more padec Smirne pričakovati v najkrajšem času,«
BOJI V KAVKAZU. — RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 8. maja. Ob Oltiju so pritiskale naše čete na Turke ob reki Sevri-čaj in pri jezeru Tortun. Ujele so osem častnikov in eno stotnijo askarijev. V dolini Alašgard jugovzhodno od Kara-Kilis-seh so bili mali boji. V Aser-beidžanu so imele konjiške predstraže pri Dilmanu nekaj spopadov.
ODKRITJA O ZAROTI ŠERIF PAŠE.
Carigrad, 11. maja. (Kor. ur.) »Ta-nin« nadaljuje svoja odkritja o angleško francoski zaroti. Ustanovila sc je tajna družba »Patriot«, ki jo je vodil Šerif paša. Zarota je imela svoje podružnice v Atenah, Egiptu, Odesi, Kon-stanci in v Solunu. Zaroto je izdal Albanec Miahat Efendi. »Tanin« napoveduje, da hoče nadaljevati odkritja.
Na morju.
NEMŠKI PODMORSKI ČOLNI POTOPILI OD 28. APRILA DO 3. MAJNIKA 32 LADIJ . Berlin, 11. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Angleško časopisje je pred kratkim trdilo, da ponehavajo zadnji čas uspehi podmorske vojske ob angleškem zahodnem obrežju. Z merodajne strani smo glede na navedena poročila pooblaščeni izjaviti, da je potopil od 28. aprila do 3. majnika neki »U,«-čoln ob angleškem zahodnem obrežju sedem sovražnih parnikov. Nič manj uspešno se je nadaljevala trgovinska vojska »U,«-čolnov ob vzhodnem obrežju. Skupno so potopili od 28. aprila do 3. majnika 29 parnikov in 3 jadrnice, torej 32 ladij. Z zanesljive strani izvemo, da sta Cunard-proga in White-Star-proga do preklica popolnoma ustavili službo. Agenturam obeh prog je naročeno, naj ne izdajajo nobenih potnih voznih listkov.
TRIJE ANGLEŠKI BOJNI ČOLNI UNIČENI.
Amsterdam, 11. maja, »Telegraaf« poroča: V Kanalu so bili uničeni trije angleški bojni čolni, ki so pripadali prednjim
stražam.
Mim poročilo.
PRESKRBA SVOJCEV VOJAKOV V NEMČIJI.
Berlin, 11. maja. (Kor- ur.) Proračunska komisija državnega zbora se je danes zbrala, da nadalje razpravlja o postavah glede na preskrbo svojcev vojaških oseb.
RUSKI IN ANGLEŠKI NAČRTI V PERZIJI.
Stockholm, 9. maja. Švedsko-per-zijski žandarmerijski stotnik Kling-berg, ki je ravnokar dospel iz Teherana, opisuje v »Svenska Dagblad« položaj v Perziji ter odkriva pri tem tudi angleške in ruske namene. Anglija je zahtevala od Perzije, da ji proda otoško skupino ob vhodu v perzijski zaliv, da bi s tem zaprla izhod nemške bag-dadske železnice. Rusija pa je zahtevala koncesijo za železnico preko Perzije z ozemljem 5 milj ob obeh straneh proge.
Po padcu Przemysla so Rusi odpravili avstro-ogrske ujetnike daleč na mejo Afganistana. Več ujetnikom se je posrečilo ubežati v Teheran, kjer so sc javili v orožniški vojašnici. Oncli so jih pridržali, a se jim ne godi slabo. Perzijska vlada pa ima sedaj težave radi plačila za preskrbo teh ujetnikov, ker se rusko poslaništvo brani plačati te stroške.
WILSON O POTOPU »LUSITANIE«.
Philadelphia. (Kor. ur.) Reuter: Predsednik Wilson je govoril tu 4000 naturali-ziranim Amerikancem in je ob tej priliki prvič namignil, kakšno stališče da nameravajo zavzeti Združene države v vprašanju potopa »Lusitanije«, Predsednik je rekel, če tudi Združene države žele, da se ohrani mir, nameravajo le poizkusiti, da Nemčijo prepričajo o krivici te tragedije.
ENTENTA EDINA, — VSAK NESPORAZUM IZKLJUČEN.
Iz Pariza se poroča, da jc francoski finančni minister Ribot v zbornici med drugim izjavil: »Dogodki, ki sc sedaj pripravljajo, zabranjujejo, da bi
sc moglo naprej povedati, koliko časa bo trajala vojna. Deželo kliče za pričo vzajemnega delovanja vlade in naroda, Ententa jc popolna. Vse sporne točke so izključene.« Ribot jc končal: »Prisegamo, da bomo cilj, ki smo si ga postavili, z vsemi sredstvi do popolne zmage zasledovali.« Zbornica je sprejela Ribotov govor z velikim odobra vanjem.
Dnevne novice.
-f Molitveni dan za mfr bodo imele slovenske Marijine družbe — kakor piše zadnji »Bogoljub« — na binkoštni ponedeljek, 24. maja, ki je obenem praznik Marije Pomočnice. Posamezno družbe bodo imele svojo pobožnost doma; na Brezjah pa bo skupen shod za vse, ki morejo in marajo priti. Ker posebnih vlakov zdaj ni mogoče dobiti in so tudi redni vlaki redkejši, zato iz bolj oddaljenih krajev ne bo mogoče mnogim priti na Brezje, ampak pride v poštev le bolj bližnja okolica. Ljubljanske družbe pa imajo priliko udeležiti se slovesnosti na R a k o v n i-k u, ki bo ta dan kakor vsako leto ob prazniku Marije Pomočnice.
+ Podpisovanje drugega vojnega posojila. Ob priliki podpisovanja prvega vojnega posojila se je izkazalo kot zelo neprilično, da so vlagatelji hranilnic, posojilnic in drugih denarnih zavodov podpisovali vojno posojilo s tem, da so za poravnavo podpisanega zneska izročili svojo vložno knjižico. Kdor se misli udeležiti podpisovanja pri drugem vojnem posojilu, stori najbolje, če ga podpišše pri tistem zavodu, kjer ima naložen svoj denar. S tem se prihrani zamudno pošiljanje vložnih knjižic od zavoda do zavoda, kar povzroči obilo nepotrebnega dela, poclpi-sovatelju pa prizadene precejšnje stroške. Tudi pride vlagatelj potem veliko poprej v posest svoje vložne knjižice.
-f Cesar Poljskemu kolu. C. kr. ko-respondenčni urad poroča: Predsedstvo Poljskega kola je ob zmagovitem prodiranju v Galiciji brzojavno čestitalo cesarju. Načelniku državnozborskega Poljskega kola se je dostavila sledeča brzojavka: Njegovo Veličanstvo se zahvaljuje prisrčno državnozborskemu Poljskemu kolu za v Preizkušeni zvestobi in vdanosti izražene čestitke k visoko razveseljivemu uspehu zveznih bojev. Po Najvišjem povelju: Schiessl.
Ali ste se že spomnili loterije »Slovenske Straže«? To vprašanje naj zastavlja te dni vsak, ki bere te vrstice, svojim znancem in znankam. Naj bi ne bilo Slovenca, ki bi nemudoma ne kupil vsaj ene srečke »Slovenske Straže«! Žrebanje že 31. maja.
-f Vsem, katerim smo poslali srečke »Slovenske Straže« lepo prosimo, da srečke takoj razpečajo ter denar za razprodane srečke takoj pošljejo pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani, kjer lahko naroče nove srečke. Karkoli storite za loterijo »Slovenske Straže«, storite svojemu narodu.
+ Carinska zveza z Nemčijo. Dunaj, 7. maja. Potem ko se je že leta 1913. pozimi ustanovila paralelno z berlinsko nemško-avstrijsko-ogrsko gospodarsko organizacijo neka iz večjih avstrijskih gospodarskih zvez obstoječa delegacija," v kateri so zastopana načelstva vseh ko-mercijelnih in industrijskih organizacij in kateri načeluje predsednik anglo-banke na Dunaju, prof. Landesberger, se je sedaj ustanovila posebna nemško,avstrijska gospodarska zveza na Dunaju. Ta si stavi kot zadačo, da neguje gospodarske razmere med Avstrijo in Nemčijo, in hoče biti paralelna organizacija z berlinskim »Wirtschaftsverbandom«, kateremu pripada veliko število večjih nemških tvrdk, ki so interesirane na trgovini z Avstrijo, Avstrijsko - nemškemu »Wirtschaftsver-bandu« na Dunaju je takoj pristopilo več sto velikih avstrijskih tvrdk iz vseh panog industrije in vsi znameniti gospodarski politiki^ Nova zveza se bo pečala zlasti s praktičnimi vprašanji.
-j- Vpoklici na Primorskem. Tržaška »Edinost« priobčuje: >Poziv črnovojniških obvezancev letnikov 1873. do 1877. Vsled ukaza c. kr. ministrstva za domobranstvo morajo vsi avstrijsko-ogrski črnovojniški obvezanci rojstnih let 1873. do 1877,, ka-
teri so bili spoznani za sposobne, namesto 15. majnika oditi takoj v službovanje, — Dr. Fabrizi 1. r.«
—	Slovenski kurat v ruskem ujetništvu. Gospod Andrej Martinčič, vojni kurat, nam piše naslednjo dopisnico (radi cenzure v nemškem jeziku): »22. aprila 1915. Po dvanajstdnevni vožnji sem dospel v Simbirsk. V bližini teče Volga. Kako se mi godi, ne pišem. Drugih slovenskih kuratov nisem našel tu; tudi v Przemyslu sem bil jaz edini, Tudi brzojavil sem Vam bil. Od septembra nobenega odgovora iz domovi« ne. Pozdrav Slovencem! Andrej Marj tinčič, Feldkurat, Simbirsk, Russland, Prisonnier de guerre. Pisati je nemško, angleško ali francosko.
—	Zopet na bojnem polju. Gosp. ku« rat L. Turšič nam piše: 0'Tatrafiired, dne 4. maja 1915. Velecenjeni gosp. urednik! Te dni zapustim ta lepi kraj in se vrnem zopet nazaj med svoje fante k regimentu. Žal, da so tako hitro minili dnevi mojega tukajšnjega bivanja. Naša slovenska družba, dasi znešena od vseh vetrov, je tako lepo harmonirala, pa se polagoma tudi skrčila. Pred par dnevi je odšel dr. Lampret, živinozdravnik iz Postojne, danes praporščak Poženel, te dni odidem jaz. Ostanejo še nadkurat Tajek, profesor Burgar iz Ribnice. in praporščak Vizjak iz Celja. O priliki, 'ko dobim kaj časa, Vam napišem daljše pismo o teh čudovito lepih krajih. Prisrčen pozdrav. — L. Turšič.
—	Izprememba določb glede krušnih kart na Dunaju. Dunajsko namest-ništvo je izdalo naredbo, s katero se določa, da tista gospodinjstva, ki razpolagajo z več nego 7 kg moke za vsakega družinskega člana, ne dobe ve6 zmanjšane krušne karte kakor doslej, marveč sploh ne dobe nikakih krušnih nakaznic dotlej, dokler ne bodo porabili svojih močnih zalog v toliko, da jim bosta ostala le še dva kilograma za osebo, o čemer se morajo držati določb glede porabe moke (5 dek na glavo in dan). Ljudje, ki gredo na letovišče, smejo vzeti s seboj le toliko moke iz svoje zaloge, kolikor znese predpisana poraba do 11. septembra. Ostalo moko morajo tako spraviti, da se ne bo pokvarila, kar bo nadzirala pristojna oblast.
-f Cesarja je slikal 11. t. m, v Schon« brunnu, kakor poroča c. kr. korespon-denčni urad, pol ure profesor L. Michalek. Slika je namenjena spominskim diplomam s cesarskim lastnoročnim podpisom, ki jih' dobe odlikovanci v vojski.
—	Konferenca Sodalitatis Ss. Gor-dis Jesu za trebanjsko dekanijo bo v ponedeljek dne 17. maja na Trebelnem. Začetek ob 12. uri.
—	Konferenca Sodalitatis Ss. Cordis Jesu za žužemberško dekanijo bo v ponedeljek, 17. maja ob navadnem času v Ajdovcu.
+ Iz pravosodne službe. Pisarniški višji oficijal v Metliki Konrad Wressnik je kot pisarniški višji predstojnik premeščen v Celje.
+ Prepoved izvoza jajc. C. kr. kore-spondenčni urad. poroča: Dne 16. majnika se prepove izvoz jajc. Izvažati se bodo smela le s posebnim dovoljenjem.
—	Novi tržaški vodovod začet. Trst, 11. maja. Včeraj zjutraj je pričela tvrdka Goebel in Forti, ki je prevzela prvi odsek del za novi občinski vodovod iz Timava, s pripravljalnimi deli za rov iz Nabrežinc do Sv. Križa. Ta rov bo približno 600 metrov dolg. Za vrtanje se bodo rabili električni svedri; električna sila se bo dobivala iz centrale ob Soči. Pri gradnji se bodo stop-njema, z napredovanjem dela najemali delavci. Nekaj brezposelnih ljudi je že nastavljenih.
—	Umrl je v Celovcu 40 let stari infanterist črnovojniškšega pešpolka št. 27 Franc H r i b e r n i k iz Polhovega gradca.
—	V goriški bolnišnici je umrl g4 Jakob Pirih iz Cerkna, poslovodja ondotnega kmet. društva, predsednik kat. izobr. društva, obč. starešina. Pokopali so ga v nedeljo. Za našo organizacijo pomeni njegova smrt veliko izgubo. Naj počiva v miru!
—	Umrl je v Gorici učitelj na slo* venski mestni šoli Podturmom g. Ivan Kraševec, star 55 let. Doma je bil iz Medane v Brdih. Lep pogreb je imel v torek 11. t. m.
-— Slov. katol. akad. tehn. društvo »Danica«, Dunaj IX. Liechtenstrasse 95,8 prosi one, ki imajo znance-ranjence v dunajskih bolnišnicah, da javijo društvu nji-love naslove, oziroma bolnišnice, v katerih se nahajajo, da jim more poslati slovenske časopise, ki jih ima društvo na razpolago.
— Inženirski izpit je napravil na dunajski zemljedelski visoki šoli dosp. Fran M>kuž.
Proti sovraštvu. Zapoved ljubezni, temeljni zakon krščanstva, tudi sedaj v vojski ni odpravljen. In če je res, da ljubezen slepi, je še bolj resnično, da slepi sovraštvo, in sicer še bolj in zato je nekr-ščansko in krivično. Posebno še, če mu ni treba pozvati nobene mere proti posameznikom enega naroda, proti ujetim in izgnanim. Smešno in blazno je, da se besede sovraštva stavijo za vsakdanji pozdrav, da se otroke uči teh besed, da se v mlada srca cepi sovraštvo kakor ljuliko, ki pohotno poganja, da mesto ljubezni, ki je vendar cvetka blagoslova. Ne smemo prepevati nobenih psalmov preklinjevanja. To ni pošten, odkrit in mogočen boj! — Te lepe in krščanske besede beremo v »Westdeutsche Arbeiterzeitung«, glasilu katoliških delavskih društev v zahodni Nemčiji. Tedaj ne več: »Gott strafe...« »Yldiž« poroča iz Soluna dne 3. aprila: Bolgarija je, kakor izkazuje finančno ministrstvo, imela v drugi polovici leta 1914. izvoza v vrednosti 8 milijonov frankov, uvoza pa za 24 milijonov. To dokazuje, kako hudo je evropska vojna zadela Bolgarijo, ki nima svojih naravnih poti v svet odprtih. V Dedeagaču vlada velik nered. Vladi se še ni posrečilo, da bi mogla zadostno skrbeti za redno poslovanje tega važnega trgovinskega središča, Kapitani grških parnikov, ki so prispeli ta teden iz Dedeagača v Solun, pripovedujejo, da so jim tamošnja oblastva delala pri vkrcevanju in izkrcevanju nemale težkoče.
—	Za voj. medik. oiiciala je imenovan g. dvorni lekarnar H, B r i 11 i v Litiji, ki deluje od početka mobilizacije kot upravni častnik v c. kr. res, bolnišnici v liceju v Ljubljani, Bolniki in ranjenci v tem zavodu so hvaležni temu gospodu za marsikako ljub a v.
—	Imenovanje. Za stotnika je bil imenovan nadporočnik 7. pp. Jilg Anton, za nadporočnika pa poročnik 7. lov. bataljona Klinger Anton.
—	Podpisovanje vojnega posojila. C. kr. poštna hranilnica obvešča, kakor poroča c. kr. korespondenčni urad: Že zdaj se lahko kcnstatira, da se podpisuje vojno posojilo med vedno večjim navalom občinstva. Včerajšnji, tretji dan podpisovanja so pri vseh popisovalnicah poskočile vsote podpisanega vojnega posojila. O zelo veliko podpisih poročajo osobito poštni uradi.
—	Brezplačno prevažanje pošiljatev za patrijotično zbirko kovin v vojne namene, S takojšnjo veljavnostjo do preklica, najkasneje pa do 31. julija 1915 se prevažajo na vseh od c. kr. avstr, državnih železnic obratovanih normalno- in ozkotirnih progah kovinske pošiljatve vsake vrste (izvzemši žlahtne kovine, železo in jeklo), kovinski predmeti in kovinski odpadki, katere oddajajo lokalni odbori, kot vozno blago brezplačno, če so te pošiljatve darila za patrijotično zbirko kovin, ki se porabijo v vojne svrhe. Podrobna pojasnila dajejo c. kr. ravnateljstva državnih železnic in železniške postaje.
—	Obesil se je v Zagrebu Anton Klo-Kočar, rojen leta 1849. v Vetrniku, okraj Brežice.
—	Poštni in brzojavni uradi v Dam-brovi na Poljskem in v Olkuszu so za zasebni promet otvorjeni,
—	Smrtna kosa. V Šturijah je dne 9. t. m. umrla Alojzija rojena Šapla, vdova Krtel, stara nad 100 let. Rojena je bila v Šturijah dne 27. marca 1815. Bila je ves čas zdrava in je ležala bolna samo zadnji teden. Bila je stara mati tukajšnjega cerkvenega ključarja in tovarniškega uradnika gospoda občinskega svetovalca Ivana Dietz. Svetila ji večna luč!
—	Zopet smrtna nesreča s puško. Iz Ptuja poročajo: Posestnik in zapriseženi lovski čuvaj Janez Ogrizek v Stari vasi je dne 5. maja obesil na steno nabasano puško. Naenkrat je začul strel, Prihitel je in videl na tleh v krvi ležati šestletno sosedovo hčerko Marijo Vinkušt, ki je kmalu nato umrla. Kako se je zgodila nesreča, pri kateri je bila navzoča tudi 13 letna Ogrizkova hčerka, ni znano.
—	Rehabilitacija nekdanjih častnikov med mobilizacijo, »Zeit« poroča: Kakor izvemo, je cesar dovolil, da nekdanje častnike, ki so odložili svojo šaržo zato, da se izognejo postopanju častnega soda ali ki so jo po sklepu častnega soda izgubili, v posebno vpoštevanja vrednih slučajih vojno ministrstvo priporoči cesarjevi milosti, da zopet dobe prejšnje šarže. To ; tiče le tiste nekdanje častnike, ki so odšli v službo na bojno črto in ki so se kot hrabri borilci izkazali pred sovražnikom. Prošnje za rehabilitacijo naj se vlagajo pri tistih četah, pri katerih dotičnik služi. Na isti način se rehabilitirajo med vojsko nek- , danji častniški aspiranti.
—	Moževa morilka obsojena v dva-mesečni zapor. Pred izjemnim sodiščem v Gradcu se je te dni zagovarjala 31. letna v Sv. Ano pristojna vdova Marija Novak radi hudodelstva uboja. Njen mož Franc Novak je bil surov človek, udan pijači in je zelo pretepal svojo ženo. Dne 4. marca je prišel Novak pijan domov. Z ženo sta sc sprla. Novak je pričel mahati z vilami po svoji ženi. Žena je zagrabila gorjačo, |
s katero je udarila moža dvakrat po glavi. Novak je drugi dan umrl, Novakova se je zagovarjala s silobranom. Sodišče jo je oprostilo uboja in jo obsodilo v dvameseč-ni strogi zapor, ker je prekoračila silobran in je še udrihala po možu, ko je že ležal nezavesten na tleh.
—	Slikar proiesor Vešin umrl. Iz Sofije sc poroča: Nekdanji profesor na šoli lepe umetnosti v Sofiji, slikar Ja-roslav Vešin je umrl.
—	Naknadno prebiranje. »Arbeiter-vville« poroča, da je poslanec Pantz posredoval pri vojnem ministru glede naknadnega prebiranja v alpskih deželah z ozirom na velike žrtve, ki jih je že doprineslo prebivalstvo teh dežel. Vojni minister je poudarjal naravnost brezprimerne čine vo-kov alpskih dežel in rekel, da se bo samo-obsebi umevno pri prebiranjih na to oziralo. »Arbeiterwille« navaja nadalje, da je bilo na Češkem, Moravskem in po drugih deželah potrjenih manj kot 50%, v alpskih deželah pa nad 80%,
Velikansk pisalen stroj so razstavili na svetovni razstavi v San Frančišku. Na stroju napišejo vsak dan zadnja poročila z evropskega bojišča na velikih letakih. Stroj je visok 4.5, širok 6.3 metra in tehta 14.000 kg; črke so visoke 75 cm. Črke pišejo potom elektrike, a tipke so take, kakršne se nahajajo pri navadnih pisalnih strojih. Stal je pisalen stroj pol milijona frankov.
UoMJaaste novice.
lj Predstave novega sporeda »Kino Centrala« v deželnem gledališču se vrše d a n e s v s r e d o ob pol 6. uri, ob 7. in pol S. uri zvečer, jutri v četrtek na praznik so pa predstave ob pol 11. dopoldne, ob 3. in pol 5. popoldne ter ob pol 8. in 9. uri zvečer. — Prihodnji petek zvečer bo zopet priljubljeni specijalni večer s popolnoma novim izvanrednim sporedom. Na sporedu je v petek velika domovinska filmska igra iz sedanjosti »Mi slaven narod bratov smo«, komični »Za grmom« in »Sovražnik avtomobilov« ter še dve zanimivi točki.
lj Pri današnjih in jutrišnjih predstavah »Kino Centrala« v deželnem gledališču se bo predstavljala znamenita drama »Sovražnik vseokrog«, poleg tega ima program za danes in jutri zanimive posnetke z bojišč, dve komični točki in lep naravni posnetek »Iz Bolcana v Brixen«.
lj Pogreb učiteljice gdčne Marije Vider. Včeraj so pokopali to idealno učiteljico, ki je skoro do zadnje svoje ure delovala za dobro stvar. Bila je res prava Slomškarica, vedno delujoč nesebično, iz prepričanja. Dasi sama slabotna in potrebna postrežbe, je stregla skoro do zadnjega kot strežnica »Rdečega križa« obolelim vojakom. Pri tem so ji opešale moči. Takega pogreba, kot pokojnica, v Ljubljani še ni imela nobena učiteljica. Izredno velika množica občinstva je s svojo udeležbo dala izraza globokemu spoštovanju do plemenitega dela prave ljudske vzgojiteljice, Pri pogrebu je strežnici »Rdečega križa« svirala vojaška godba ter so se udeležili pogreba tudi mnogoštevilni člani »Rdečega križa« s predsednikom g. okr. glavarjem g. G. Del Cottom, mnogo duhovščine, učiteljstva in občinstva iz vseh slojev. Šolska mladina iz Šiške je korakala za pogrebom pod svojo šolsko zastavo, ženski oddelek S. K. S. Z. pod svojo društveno zastavo. Da bi Bog našemu narodu dal še mnogo takih učiteljic!
lj Častno znamenje drugega razreda Rdečega križa je podeljeno deželnemu ofi-cialu Gustavu Puš.
lj Velikodušno darilo. Tvrdka Anton Krisper v Ljubljani je izročila županu dr. Tavčarju znatno vsoto 500 K v podporo akcije mestnega magistrata v svrho preskrbe cenejih živil za ubož-neje mostno prebivalstvo.
lj Krušne karte se dobivajo samo ob petkih, in sicer pri ravno tistih komisijah kakor prvič. — Prva krušna komisija ura-duje v Mestnem Domu, druga na magistratu, tretja v otroškem vrtcu v Cerkveni ulici, četrta v steklenem salonu na kazin-
Ruski strelski Jarek v Karpatih.
skem vrtu, peta v dvorani v Unionu, šesta v telovadnici na vadnici, sedma v bivšem občinskem uradu v Sp. Šiški, osma v jubi-lejski ubožnici v Japljevi ulici in deveta v steklenem salonu pri Češnovarju na Dolenjski cesti. — Kdor si v petek ne preskrbi krušnih kart, bo prihodnji teden brez kruha oziroma moke.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Zaletel, pomožni sluga v deželni bolnici, 47 let. — Anton Jankovič, delavčev sin, 4 leta. — Ivan Škofič, tesar, 45 let. — Anica Bre-skvar, ključavničarjeva hči, 11 mesecev, lj Umrla vojaka. Umrla sta: črnovoj-nik 17. pešpolka Franc Rozman in vojaški delavec pri 27. dom. pešpolku Risto Mišic, Pogreb bo jutri ob 1. uri popoldne iz deželne bolnice,
lj Prvi letošnji grah ie bil predvčerajšnjem na ljubljanskem trgu in so ga prodajali kg po 1 K 60 vin.
lj Mestna občina v Celovcu je preklicala Franceta Ederja, pristojnega v Celovec, ki pohajkuje brezposelno po svetu ter izvablja pri županstvih podpore na račun svoje domovne občine. Kjer bi se še pojavil, naj se obravnava ž njim po odgon-skih predpisih!
Ij Prve češnje so bile danes na trgu in so jih prodajali komad po 1 vinar.
lj Pokončavanje hroščev. Občinstvo, zlasti mladina se opozarja, da je mestna občina ljubljanska razpisala nagrado za pokončavanje rujavega hrošča. Nalovljene hfbšče oddati je mestni vrtnariji pod Tivo-lijem, ki plačuje 12 vin. za kilogram tega škodljivega mrčesa,
lj Pozor! Rok dolžnosti naznanila gumija (kavčuga) poteče dne 15. t. m. Tozadevne tiskovine sc dobe v obrtnem oddelku mestnega magistrata.
lj Trije ledeni možje, Pankracij, Ser-vacij in Bonifacij, so začeli danes obhajati svoje godove — in vidi se, da jim je narod dal pravilne priimke. Nedeljski in včerajšnji dež, ki na naravo vidno blagodejno vpliva, je ozračje tako ohladil, da se je pri nas že včeraj zjutraj med njim ponujal sneg, višje hribe je pa tudi pobelil. Za kmetovalce je ta dež zlata vreden, lj V belgijski vojašnici se nahaja simpatični bosonski mohamcdanec, po imenu Mustafa Mujagič, ki je znan po celi Bosni zaradi svojega uspešnega zdravljenja kačjega pika, in sicer zdravi po navodilih glasovitega arabskega učenjaka Ahmeti Rufai-e. Spominjamo se, da je o tej stvari pisal leta 1906 sarajevski »Hrvatski Dnevnik« in »Bošnjak«. O tem bi nam mogel najbolje potrditi profesor trgovske šole v Mostaru g. Nikolaj Buconijic.
lj Tatvina. V ponedeljek je bila na trgu. ukradena gospe j Mariji Remčaš ročna torbica, v kateri je imela 30 K denarja, O tatici še ni sledu,
iz Amerike
smo prejeli naslednje pismo: Butte city Montana, 19. aprila 1915. Dne 16. aprila jc tukaj smrtno ponesrečil Jure Težak iz Bo-janjevasi, župnija Radovica na Kranjskem. V stari domovini zapušča mlado ženo. Bil jc v nailepši moški dobi ter splošno pri-
Angleška lnianterija v bojih pri Ypernu.
ljubljen. Srčno je želel vrniti se v domovino in težko čakal, da bi se odprla prosta pot čez ocean. A ni dočakal. Navedenega dne je šel zdrav v rudokop, ki je nad 3000 čevljev globok; ko se je vračal z dela, je padel raz dvigala in obležal mrtev z razbitimi udi, Tako je nesrečna Amerika zopet zahtevala mlado slovensko žrtev. Sedaj pa vprašam »Glas Naroda«, ki toliko piše proti Avstriji in pomiluje vojne žrtve: Ali ni častnejše pasti v boju za domovino, nego pa v službi, v suženstvu nenasitnega ameriškega kapitalizma? Kajti ni samo Jure Težak postal žrtev tega moloha, marveč neštete so žrtve življenj, zdravja in moči, ki mu jih doprinašamo Slovenci. In kaj imamo od tega? Propadle družine in domove. Tu, tu naj »G. N.« zastavi svoje pero, ne pa s svojo izdajalsko besnostjo delati sramoto rojakom. A seveda, kaj bi pa potem njegova agentura, ki je bojda storila rojakom že neizmerno veliko dobrega. Mi pa dobro vemo, da je te dobrote užival le lastnik agenture, ki je neusmiljeno lupil in odiral ljudstvo, dokler mu ni stopil na prste katoliški »Ameriški Slovenec« in ga prisilil, da jc pri odpošiljanju denarja popustil osem goldinarjev pri sto goldinarjih! Tako »dragoceno« je rodo-ljubje gotovih ljudi! Prihodnjič povem šc kaj več. Za danes pa prisrčen pozdrav rojakom v domovini, zlasti onim, 'ki stoje na bojnem polju. Bog daj kmalu konec vojni z zmago naše slavne Avstrije! — Avstrijski državljan.
Mo cesar naroči mm.
Neko prusko sodišče je izdalo važna razsodbo, da nemški cesar, čc liočo v nedeljo pri večerji pogostiti svoje goste s klobasami, pri tem na noben način nc sme kršiti nedeljskega počitka. Zanimiva razprava, ki je 1o odločila, se je vršila v Berolinu. Poslovodja neke velike mesarske tvrdke, ki je bila dvorna dobaviteljica, se jc moral zagovarjati zaradi obdolžbe, da je porabljal neko nedeljo slugo proti določilom nedeljskega počitka. Neko nedeljo jc dobila tvrdka ocl cesarske kuhinje telcfonično naročilo, naj večjo množino za osebno porabo cesarske rodbine določenih klobas in drugih prekajenin odpošlje z vlakom, ki odhaja iz Berolina ob 12, uri opoldne, kot brzovozno blago v Potsdam. Slugo, ki je zaboj na kolesu peljal na kolodvor, je ustavil stražnik in vslccl tega jc bil poslovodja obsojen z denarno globo 5 mark. Poslovodja jo vložil ugovor in v glavni razpravi zastopal stališče, da gre tu za v obrtnem redu določeni izjemni slučaj glede nedeljskega, počitka, namreč za dela, »katerih takojšnja izvršitev je potrebna v javnem interesu«. Da je ta pogoj dan, izhaja iz tega, da jc poštni urad v neki ulici odredil posebne odredbe, da se vsak čas lahko omogoči odpošiljanjo živil v cesarsko palačo, dalje pa tudi iz tega, da dovoljuje železniška uprava pri gotovih vlakih posebne dvorne kuhinjske vlake. Poleg tega je bilo naročeno blago določeno za pogostitev državnih dostojanstvenikov. Sodišče jo dokazni predlog odklonilo z motivacijo, da se državni dostojanstveniki lahko tudi s čim drugim pogostijo kakor s klobasami in gnatjo. Sicer je pa potrdilo kazensko odločbo z naslednjo vtemeljitvijo: Za obveznost držati so Zakonskih določil nedeljskega počitka je brez pomena, da je ravno cesar na-ročitelj. V zasebnopravnem prometu ne zavzema cesar nikakega izjemnega stališča. Kakor se mora vsaka gospodinja preskrbeti s potrebnimi živili za nedeljo, bi bila tudi stvar cesarske kuhinje, da si te pravočasno naroči. Sploh bi pa tudi dvorna kuhinja sama lahko poslala svoje uslužbence po naročeno blago.
SSSSa
Naročajte „Slevenca"2
Podobe kot spomin na prvo sveto
obhajilo s primernim podpisom in prostorom za vpis imena (velikost 18V2X78 cm) ima po zelo nizki ceni v zalogi »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Podoba, ki predstavlja Jezusa s sv. hostijo, je v najfinejši izvršitvi v mnogih barvah z zlatim ozadjem. Ker sc »Katoliška Bukvama« s prodajo podob ne more baviti, odda te slike pri naročilu vsaj 50 izvodov pod svojo ceno, in sicer samo po 10 vinarjev (50 iz-vcuov torej 5 K) mesto po prejšnji ceni 20 vinarjev.
ANTIKVAEJAT KATOLIŠKE BUK-VARNE V LJUBLJANI
ima na razpolago po skrajno nizkih cenah:
H u m b e r t, Gedanken iiber die wichtig-sten Wahrheiten unserer heil. Religion.
Wien 1832. 3. natis, vezano K —-80. S c h e e b e n, Die Herrlichkeiten der gottlichcn Gnade. Freiburg 1885. 4. natis, vezano K l-—. H e r b s t, Lebensbilder aus der Seelsorge.
Augsburg 1848. Vezano K l—. Kerschbaumer, Katholische Erzieh-
ungslehre. \Vien 1869. Broš. K 1"20. L i n t e 1 o, Das eucharistische Triduum. Ein Hilfsbuch fiir die Predigt iiber die tagliche Kommunion. Saarlouis 1909. Broširano K —-80. S t a p f, Erziehungslehre im Geiste der katholisehen Kirche. Innsbruck 1832, Vezano K —-80.


M
M

f
=n! i-
IZ
Baden pri Cuuaju. Vsi najmodernejši zdravilni pripomočki. Otvorjeno celo le to. Zdravnika-vodji: Dr. O.pl. AuischnaiSer in ces. svetn. iDr. Podza-846	hradsky. Prospekti zastonj.
raiiie.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, ia sem preselil svojo
čevljarsko obrt
z Rimske ceste št. 21
na Dvorski nasip številka 1.
(v bližini Čevljarskega mosta) ter se vsem svojim cenj. naročnikom tem potom zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost ter se i v prihodnje priporočam.
Z odličnim spoštovanjem
ioio	Karel Blas.
se iščeta za takojšnji ali poznejši nastop, za Ljubljano. — Naslov pove uprava lista pod št 1028 (ako priložena znamka za odgovor).
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
1011
Sadnikar-jeve vrečice
katere imajo 10 prednosti: 1. Niso nosilcu Škodljive. 8. So na le*a trpežne,
7.	Ne sxvarl Jih mokrota,
8.	So poceni.
S. Zabranljo nova nalete. 10. Pošiljajo se v pismih.
Sedanja veda dolži edino uši kot prenašalce pegastega legarja, Kdor se ubrani uši, je varen pred to kugo. — Vrečice prodaja: Čvančara, drogerija, Ljubljana; J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. itoschier („Pri orlu"), Kamnik.
2.	Učinkujejo zanesljivo.
3.	So brej duha.
4.	So snažna.
5.	Sc priročne.
obstoječe iz dveh sob, predsobe, kuhinje, jedilne shrambe, se odda z avgu-stovim terminom v hiši na Emonski cesti št. 4 — 6 v I. nadstroju. Pojasnila daje hišnica istotam.	1013
V hiši na Kongresnem trgu štev. 3
se v II. in III. nadstropju odda s 1. avgustom poceni
obstoječe iz treh sob, kuhinje itd. Več se izve pri hišnici istotam.	1014
Edina izcieSovalnlca
zmožna tudi nekoliko knjigovodstva in
se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom Al. Hotko v Žužemberku. 1024
ob državni ceo iizu kolodvora, se preda iz proste roke. v bližini o elektrika in vodovod. — Naslov prodajalca pove uprava „Slovenca" pod štev, 1039 (ako je priložena znamka za odgovor).
niiiiMr:iMiiinMm)iiii»iiimittMnii»in.itiM?,nnHifMiMHMii;T«^in?iiMiiiMi
breje in s kozlički dobijo naročniki v soboto dne 15 maja. — Sprejemajo se tudi naročila za molzno ovcr in jngnjifke pri Vuovuevalnici za živino v Ljubljani, Dunajska ces a št. 29	104(1
išče za trajno službovanje spretno
ki docela obvlada slovenski in nemški jezik. Prednost imajo take, ki so vešče še kakega drugega jezika avstr. državo in ki so že službovale v enaki lastnosti. Nastop službe takoj event. tudi pozneje. Slovenske in nemške ponudbe z zahtevo plače s prepisi spričeval na upravo ,Slovenca" pod: „ Korespocdentinja št. 1016" (Izvirne listine se ne sprejemajo).
s štirimi sobami In če mogoče z vrtom v pritličju eventuelno I. nadstropju ali celo hišico v najem. — Ponudbe na upravništvo tega lista pod »Stanovanje šlav. 1027«.
Zanesljiv, starejši, trezen mož se išče za oskrbo živine. Biti mora samec in vojaščine prost in mora takoj vstopiti. Plača po dogovoru. Pijanci izključeni. Vprašanja pod: A. S. 1022 - na upravo »Slovenca".
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upoštevati je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite pri:	935
specialist za orlopedlčna in anatomična obuvala
LfuMfana, Selenimrgova ul.4.
2. 3 in več sob s pritiklinami, popolno opremljena, se ceno oddajo. Pojasnila daj e St. C!. Tauzher, trgovina z lesom, Dunajska cesta 47.	1038
prejme
1044
s primerno šolsko naobrazbo v trgovino s špeceriio in železnino A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška c. 21.
z tfobro
upellano
na najlepšem prostoru v prijaznem trgu na Dolenjskem se da v najem. Vprašanje na upravništvo tega lista pod „št. 1034 — Zlaia jama".	1034
Oddasta se v Študentovski ulici 13 takoj
obstoječi iz 2 sob, kuhinje, meblovano ali nemeblovano, z vporabo velikega lepega vrta.	1045
Cenjenim naročnikom vljudno na znanjam, da sem svojo
čevljarsko obrt
preselil
Iz Šeleiiburgove ulJce številka 6.
na
Sv. Felra cesto št. 7.
1035	(hotel L!oyd)
in se bom potrudil, da svoje cenjene naročnike tudi v bodoče postrežem kar najskrbneje.
Kot bivši artiljerijski polkovni čevljar se priporočam za vojaška in za ortopedična dela vseh vrst.
Z velespoštovanjem	LuJ^g
PP 5JS f i% % f"
, U s a jp m
Sprejema na podlagi razglašenih pogojev prijave za novo davka prosto 5 «/2% avstrijsko vojno posojilo iz leta 1915 in odobri svojim subskribentom 1/2% od nabavnega kurza. Prijave se sprejemajo do 29. maja 1.1. opoldne ter se dobijo prijavni vzorci brezplačno pri bančni blagajni. Istotam vsa tozadevna pojasnila
Dež&ni dvorec. Telefon 282. Vhod: Gosposka ulica.
kupuje po najvišji ceni
V. ČRNILEC, Naklo pri Kranju, Gor.
sprejema podružnica Jadranske banke v Ljubljani in da na subskripcijsko ceno
1|2 °|o bonifikacije.
1033
BE2SS
Vojaške zadeve.
— Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 4. dom. p. Anton Fei-gel. Ponovno pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 27. dom. p. Edvard Paulus. Pohvalno priznanje se je naznanilo poročniku 27. dom. p. Josipu Peternelj. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: praporščak Maks Jaklin, narednik Ignacij Sever, četovodja Alojzij Lah in Ivan Weib in infanterist Alojzij Kardenar, vseh pet pri
26.	dom. p.; praporščaki Ivan Tratnik, .Viljem Kusternigg in Josip Engel, narednik Ivan Boštjančič, četovodja Anton Kovačič in Karel Okoren in infanterist Jernej Podlogar, vseh sedem pri
27.	dom. p.; poddesetnik 5. dom. p. Karel Novak; praporščak Karel Regorše in četovodja Anton Virant, oba pri 4. dom. p.; narednik Rihard Ceh, četovodja Miroslav Finsterle, infanterista Franc Schenk in Ivan Martelos, vsi štirje pri 27. dom. p.; računski podčastnik Josip Magdič in desetnik Josip Malainer, oba pri 26. dom. p. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: četovodji Avgust Branhard in Martin Rojko, desetnik Josip Zelezinger, Alojzij Muršič in Franc Windisch, vseh pet pri 26. dom. p.; desetnik Josip Jane, infanterista Franc Gorenc in Franc Si-mončič, vsi trije pri 27. dom. p.; narednik Rajmund Osterc, četovodja Franc Keberle in Karel Odenahl in infanterist Štefan Bobčik, Julij Righi in Franc Korošec, vseh šest pri 27. dom. p.; narednik Franc Gracner, četovodji Ru-pert Lešnik in Franc Plank, desetniki Alojzij Anderlič, Jernej Kožuh, Ivan Andrenšek, Ivan Škof, Alojzij Ritonja in Josip Postružnik in Jakob Vaupo-tič, poddesetniki Karel Podbrega, Matija Vodišek in Josip Gazolt, infante-risti Ignacij Aržefa, Ivan Deželak, Franc Kordon, Franc Lubej, Josip Laufer, Anton Kane, Ivan Vollstuber in Rudolf Jank, prenašalca ranjencev Matija Hetzl in Bernard Mesartič, vsi pri 26. dom. p.
Dunaj, 11. maja. Cesar je podelil maršalu nadvojvodi Frideriku vojaški zaslužni križ prvega razreda z vojno dekoracijo v briljantih. Nadvojvodi Evgenu je izrazil najtoplejše pohvalno priznanje. Nadvojvodi Jožefu Ferdinandu in generalu Bo-roeviču je podelil vojaški zaslužni križ I. razreda z vojno dekoracijo; načelniku generalnega štaba baronu Konradu pl. Hotzendorfu p avojno dekoracijo k velikemu križu Leopldovega reda in k I. razredu reda železne krone. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: poročnik v rez. 28. pp. Ivan Jaksche, stotnik 52, pp. Jurij Siomnič, poročnik 39. polj. top. p. Henrik Dollenz in nadporočnik 7, pp. Karel Dreo. Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil ritmojster 5. drag, p. Hervard grof Auersperg. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: major 5. dr. polka Robert Altgrafen zu Salm-Reiffer-scheidt, nadporočnik 3. gorskega top. p. Alfred Schramm, poročnik 12. lov. bat. Franc Zollneritsch, poročnik 8. trd. top. bat. Leopold Wolf, stotnik 20. lov. bat. Karel Christian, stotnik 96. pp. Pij baron Lazarini, stotnik 9. polj. top. p. Rudolf Schindler in nadporočnik 7. pp. Emil Be-china. Srebrno hrabrostno svetinjo I. vrste je dobil narednik 26. pp. Gogola Emil in četovodja 26. pp. Sorič Vinko. Srebrno hrabrostno svetinjo II. vrste so dobili: predmojster 27. polj. top. p. Slon Ivan; pionirji Fuhrmann Alojzij, Kajfcž Anton, Kramer Rudolf, Majcen Anton, Mrak Anton, Murko Ludvik, Premelc Franc, Rožič Franc in Zupančič Josip, vsi pri 3. pionirskem bat. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: poddesetnik Kot Ivan, saperji Bla-žina Josip, Debevec Mihael, vsi pri 3. sa-perskem bat.; pionirji Bevčer Josip, Bol-tar Andrej in Premelc Andrej, vsi trije pri 3. pionirskem bataljonu.
— Iz seznama izgub št. 171. Nadporočnik Košnik Ivan, 3. dom. p., 2. stot., ranjen. Bohinec Franc, 7, "lov. bat., 1. stot., Zalog, ujet. Ciglič Anton, 7. lov. bat., nad. stot., Šent Florijan, ujet. Drnovšek Ivan, 7. lov. bat., 4. stot., Zagorje, ujet. Grego-retti Celeslin, 7. lov. bat., 2. stot., ujet. Gosjak Ivan, 26. dom. p., 2. stot,, Konjice, mrtev. Jug Josip, 7. lov, bat,, nad. stot., Kal, ujet. Kaluža Ludovik, 36. dom. o., 5. stot., ranjen. Kantušar Florijan, 26. domobranski p., 8. stot,, ranjen, Knafelc Al., 7. lov, bat., 2. stot., Prečna, ujet. Kukler Peter, 26. dom. p., 2. stot., ranjen. Lebcn Ivan, 26. dom. p„ 2, stot., mrtev. Lencel Franc, 7. lov. bat., 1. stol., ujet. Oblonšek Alojzij, 3. dom. p., 2. stot,, ranjen. Odlazek Franc, 26. dom. p„ 7. stot., Dole, ranjen. Palčar Franc, 26. dom. p., 7. stot,, ujet. Petek Štefan, 26. dom. p., 3. stot., Vrtoie, ranjen. Presker Martin, 26. dom. p., 7. stot., Pišeci, mrtev. Skobrne Franc, 26. dom. p,, 5. stot., Celje, ranjen. Smolar Franc, 26. dom, p., 4. stol., ranjen. Stražar Matija,
lov. b.i., nad, slot., Zlatopolje, ujet. Popotnik Franc, 26. dom. p,, 12. stot., mrtev, Veber Ivan, 26. dom, p,, 4. stot,, mr-
tev. Verstovšek Josip, 26. dom. p., 7. stot., Pišeci, mrtev. Vivot Franc, 26. dom. p., 8. stot., Sv. Kunigunda, mrtev. Wieser Aleksander, 26. dom. p., 9. stot., Maribor, mrtev,
—	Iz seznama izgub št. 173. Kadet Kink Franc, 87. pp., 5. stot., ranjen; nadporočnik Neutsch Josip, 87. pp., 6. stot., ranjen; praporščak Notar Viktor, 87. pp., 7. stot., ranjen; kadet Predika Ivan, 87. pp., 8. stot., ranjen; stotnik Reuss Karel, 87. pp., 2. stot., ranjen.
—	Popravki k seznamom izgub. Mogorovič Anton, 7. lov. bat., nad. stot., Pazin, ujet, je bil proglašen za ranjenega. Šubic Ivan, 7. lov. bat., 1. stot., Trata, ranjen in ujet, je bil proglašen za mrtvega.
Častniki naših polkov v ruskem ujetništvu. Emil Vodopiuc, nadporočnik pri 26. dom. pp., se nahaja v Čiti v vzhodni Sibiriji v ruskem ujetništvu; stotnik Jožef Zanker od 26. dom. pp., poročnik J. Medved od 87. pp., major Karel Leimser od 87. pp. sc nahajajo v mestu Rylsk, gubernija Kursk, in nadporočnik 87. pp. Karel Eglxer v ujetništvu v Moskvi.
lj Iz ruskega ujetništva poroča na dopisnici Anton Preznik Mariji Vidmar v Črni vasi 33, da je njen sin Franc Vidmar umrl za pljučnico v mestu Sijzran ob Volgi v Rusiji. Nadalje so na tej dopisnici še sledeči podpisani: Matevž Šurk, Ivan Kavčič, Josip Jan-kovič, Čeferin Matevž, Jakob Sitar, Fr. Kozlevčar, Franc Pfeifer, Josip Zabu-kovec, Franc Košmrlj, Simon Pretnik, Gočnik Karel, Brus Leopold, Omahen Ivan, Andrej Vidic in Blaž Ambrožič,
—	Vipavci v ruskem ujetništvu. Iz ruskega ujetništva so se oglasili naslednji rojaki iz goriške Vipave: Albin Vrtovec in Henrik Čuk iz Vel. Žabelj (27. dom. p., 3. stot,); pišeta na potu v široko Rusijo. Ciril Vrtovec iz Šmarij (27. dom. p., 7. stot.) in Fr. Uhelj iz Ga-berij (97. pp.) sta v ujetništvu v Sama-ri. Franc Vovk iz Dobravelj (20. lov. bat.) je v ujetništvu v Simbirsku. L. Novak iz Malih Žabelj (27. d. p.) piše s poti v ujetništvo.
—	Na severnem bojišču je zbolel in umrl na legarju gosp. Lovrencij O g r i s, posestnik in gostilničar dobro znane gostilne pri »Kajzru« v Podlju-belju na Koroškem. Blag mu spomin!
—	Črnovojnik utonil v Savi. Bohinjska Bistrica. Tukajšnji črnovojnik, domačin, Simon Šilar je v petek po nesreči utonil v Savi. Po skrbi tukajšnjega tako zelo priljubljenega bataljonskega komandanta blagorodnega gospoda stotnika Antona Luckmanna je bil pokopan v nedeljo z vsemi vojaškimi častmi. Pogreba se je udeležila tudi vsa župnija.
Gospodarstvo.
lj Program za nakupovanje žrebet na Kranjskem. Dne 25. maja 1915: Na Brezovici pri kolodvoru od pol 8, ure do 10. ure dopoldne; v Krškem pri Gregoričevi gostilni od Y%3 h do pol 6. popoldne. Dne 26. maja 1915: V Brežicah poleg »Narodnega Doma« od 6. do pol 8. zjutraj; v Št. Jerneju od 10. do 11. dopoldne; v Škocijanu od 1, do 2. popoldne; v Mokronogu - Bistrici pri kolodvoru od 4. do 6. popoldne. Dne 27. maja 1915: V Št. Petru na Krasu pri gostilni poleg trgovca Alojzija Domicelja od 8. do 9. dopoldne; v Bujah (pri Košani) pri g. Deklevi od 10. do pol 12. dopoldne. — Naprodaj pripeljana žrebeta je imeti na dobrem povodcu ter je s seboj prinesti živinski potni list in spuščalni list onega žrebca, ki je žrebetov oče. Brez teh izka-zil se ne sme kupiti nobeno žrebe. Nakup-ljena žrebeta se bodo takoj plačala in prevzela, — Celovec, 5. maja 1915. C, kr. remontna asentna komisija štev. 8. v Celovcu. — M a r c e 1 a r i u 1. r., podpolkovnik.
ZA- NOTRANJE -IN-KIRURGIČ. _ • PORODNIŠNICA.
/LxXJBLtJANA-komenskecia-ulica-4 1 SEP-ZDiOT/NKT^iARU-D^ FR. DERGANG
Sprejme se
l»fi
' r I
••oep^ I
2C «
.••iSHi
iz dobre hiše, s potrebno šolsko izobrazbo, zdrav in močan, v večjo trgovino na deželi. Vslnp takoj. Ponudbo na upravništvo tega lista pod S. F. 200.
eno obstoječo iz 3 sob, kuhinje in pritiklin v IIL nadstropju, drugo pa iz 2 sob, Uuhiujc in pritiklin v II. nadstropju, za avgustov iannin. Naslov pove uprava ..Slovenca" pod št. 93G
Sjiffig f •••ISJtfr
•••ocnAl »•»»11
•••SSKčf
•	»OC.vlrl ■••O-
••ea/,:rr
"•o'!:.- «
..»».is S ••onSKrS
..•OCO./S
..t.Stn ..•acnA
SS! m
•••©SHeE
••o^a^rcB B
•••tSHcI
»••Šhftr.
•OSOfvtČ MiifUv,-- f
•	•OSl" 'i-J
•»••Snel
it t
»•••aKti
••sO^ifT R »rOCD
"••cnr t
..•»hi-.-B
.••ipvri: |
•••lak?.
stSfcl [
• »eor-r-tC
I
-••».Hr- K
I
asšBl
••ofjrit: B
•••»»■rt/cl •»•fSncl
•••■Snel
•eai; ' •••tSKrg
."Ji VB
::ŽS®?T 1
.A-ff
••uj c| ..•flU -t p
• •eo. • F ••oO .
••efl ..vi ••ois i,
•••»ttfvcg
o Božjem Srcu Jezusovem.
Spisal P. Mari/of/1 Holeček, frančiškan. Cena K 1 '20 za broširan, K 2 — za vezan izvod je skrajno nizka.
Ta premišljevanja so času primerna, pa za vse čase namenjena. Potreba po takih premišljevanjih je bila vedno večja, posebno odkar se z vso vnemo goji in širi češčenje presvetega Srca. Po teh premišljevanjih bomo natančneje spoznali skrivnosti in milosti, ki Jih hrani Zveličarjevo Srce za nas, in s katerimi nas želi obogatiti. Knjiga bo njim, ki jo bodo, rabili v tolažbo in naj donese mir vsaki slovenski hiši in sleherni družini.
0.
Matere Božje za mešani zbor, oziroma eno- dvo- ali triglasni zbor, zložil Franc Ferjančič. Cena 30 vin.
Te litanije, ki so ravnokar izšle, bodo dobro došle našim pevskim zborom. Z njimi pa ne bo vstreženo samo pevovodjem in pevcem, temveč tudi občinstvu, ker se bodo litanije po svojem ustroju in značaju povsod hitro udomačile. Meseca majnika in za vse Marijine praznike bodo prav dobro došle.
i neSes in zemlje.
Zbirka Marijinih pesmi za mešani zbor, samospeve in orgle. — Uglasbil Karlo Adamič.
Cena partiiuri K 180, glasovi po 40 vinarjev.
Te skladbe so globoko zamišljene in uprav mojsterski izpeljane in pričajo o temeljitem znanju teorije, harmonije in kontrapunkta. Melodija teh skladb je posebno izrazita, zmerno moderna, pa vendar močem naših zborov na deželi umerjena.
>ope.
Merilo 1:4,000.000. Cena K 2 40, nalepljen na platno s palicami K 6'50, nalepljen na platno in zložljiv v žepno obliko K 6'—.
Ta zemljevid v slovenskem jeziku presega po svoji veliki natančnosti, razvrstitvi in preglednosti vse druge zemljevide. Velikost znaša lin 15cm X 86cm.
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI
'BirSa slovmsMfi povesti.
Urejuje profesor J. Grafenauer. Cena za sešitek 60 vinarjev. Sešitek 1/4 vezan v eno knjigo K 3-50
•
Ta zbirka nudi najlepše pripovedne bisere slovenskega slovstva, katere je treba na vsak način ohraniti našemu ljudstvu. Dosedaj so izšli:
1.	zvezek: Josip Ogrinec, Vojniinir ali poganstvo in krst. —
Strneno polje.
2.	zvezek: Franc Erjavec, Hudo brezdno ali Gozdarjev rejenec.
— Ni vse zlato, kar se sveti. — Izgubljen mož. — Ena noč na Kuniu. — Mravlja.
3.	zvezek: Vesele povesti, Jaklič, Za možem. — V pustiv je šla.
Jurčič, Pravda med bratom.
4.	zvezek: Ksaver Meško, Povesti in slike: Štiri smrti. — Pot
čez travnik. — Požigalec,
Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnini sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915. M. R. Založila Katoliška Bukvama. Cena K 120, v platno vezana K 180, po pošti 20 vinarjev več.
Knjiga ne bo služila samo ob času draginje, temveč bo tudi ob dobrih časih pot do blagostanja. Njene posebne vrline so označene v predgovoru, katerega naj pazno prečita vsaka gospodinja. Knjiga se ogiblje potrate in vpošteva povsod varčnost ter uči, kako si pomaga gospodinja s sredstvi, katera so vedno in povsod dobiti. Vsa navodila so večkrat preizkušena in so se sprejela samo jedila, ki se tudi glede okusa lahko postavijo ua vsako imenitno mizo. — Zelo pregledno kazalo ob koncu knjige ti tudi pomaga takoj rešiti vprašanje kaj boš danes aii jutri kuhala. S to knjigo v roki boš znala postaviti na mizo tudi eno in isto živilo v najrazličnejših oblikah in si boš znala vedno pomagati z malimi sredstvi, da ne prideš nikdar v zadrego. Knjiga bo mnogo pripomogla k blagostanju slovenskega naroda. Cena knjigi, ki obsega 224 strani, je skrajno nizka.
.i Ba.. d .".;..•••• ■ vr**,.
a. ..:<««>*.
Hj" -!|©.. J. t«>. r j....
s *»..
ahsšs:: $ ■ afcE
13?« »"••
ž! - s:::
Ji ,;,»•••
livlŽSSO'.
S-
5 r-h
lMuSs«.-3 . »a*.
I
b Jo"
a v\T:2O.-
9-.n;;«-
Jlri««..
sadist:
.5/lfie*«'
JiHS! |3K6
Sag!
J iT®
lais;
IŠHŠ c«.. | ..;a«. ■»Sa«« Is.1«!«««
saaft SSfffi a.' t.'.: VAtifnik*. la^tt^fatt^iJttfr^^^tJfŠj.


(Hrvatsko) |Ejijjfl trflanje, revmatlzeni. Sschlas,
Pojasnila in prospekte brezplačno pri ravnateljstvu. 723 (20)
A/NTO/N BOC
barvarija in komična pralnica Ljubljana, Selenburgovanl.6
T)ela se izvršujejo tudi na Glincah št 46. [tak® cene! Točna in solidna postrežba 1
Obstoj tVrdUe že čez 50 let.
do naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki 3409 fotografiji 3409
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 3£a.
vsake vrste, oprano in neoprano,
■	■ ■ V B ■	I
jedilni ter za semensko uporabo, izvrsten, vaieprima kakovosti, zdrav, brezhiben, izbran ter trpežen, je še v veliki zalogi pri tvrdki	885
Iv. A. Hartnianna naslednik AVG. TOMAZIC v Liubljani
ter razpošilja istega v vsaki povoljni množini cele vagone, tudi manj kakor cele
vagone po solidni, nizki, dnevni ceni, dokler zaloga traja.--Cena pri odjemu
celih vagonov po dogovoru ter se pri celih vagonih le prosto, v vagon nasut, vložen brez vreč odpošilja, pri manjših naročilih se pa morajo doposlati vreče prosto voznine ter stane za napolnjevanje vreč in delo primeroma nekaj malega več.
Prevzamem vsako množino proti gotovini. Voznino po železnici ali pošti plačam sam

j* tu^jos	(ježi jn rentne> nezg_ jn jamstvene zavarovalnice
: sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja, *
javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
< Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po orvem letu: Stanje zavarovanj koncem ; leta 1913.........................'...........K 170,217.149-
•	Stan e garancijskih fondov konccm leta 1913...................K 43,424.496i7
> V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička ... K 432.232"66
' Kdor namerava življensko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto
*	2171 UJS." Sposobni zastopniki se sprejme/o pod na ugodnejšimi pogoji. "T£JJ
najbeijjša in naislgnrnejSa
priSšMa za šže^gisls®
UoLiro biago po priznano najnižjih cenah dobite v modni trgovini
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Unien" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v
tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
Za birrrtance
i5 betre priporoča tvrdka
/m • v
ter jih obrestuje po |} 0 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
Ljtib jena,	aiea 9
53HBB8B svojo bogato zalogo vsakovrstnih j oblek po najnižjih cenah in solidni i	postrežbi. ________

gUS«MM33mHaEB3
Nalvečla izbira ža5n»h Klobukov.
Priporoča se solidna tvrdka
specialno (Jamskih in otroških slamnikov, ter svilenih čepic v najnovejših oblikah
423
Vnania naročila obratom pošle žn na izbero.
si^DHB>BMnmMnBKiimKinni
Tovarna čevljev v Tržiču j na Gorenjskemjjj
v JSjuBljanij Sreg nasproti sv. dfa£o8a mostu
fmmmaBBmamusaam&w>!m*mN.z mmmmmmmmemamimmnammm