Skofja loka — V Gorenjski predilnici na Trati pri Škofji Loki so v petek, 21. maja, slovesno  odprli prenovljene prostore  bombažne predilnice.  Na  svečanosti je govoril član zveznt izvršnega sveta in zvezni sekretar za pravosodje in občo upravo Ivan Franko-Iztok. Člani delovnega kolektiva so z otvoritvijo novih prostorov dosegli še en velik uspeh. Možnosti za dele °odo odslej mnogo boljše (-jg) - Foto: F. Perdan
Leto XXIX. Številka 40
^•tanovitelji: občinske konference SZDL Vesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka In Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar
glas i l o s o c i
Kranj, torek, 25. 5. 1976 Cena: 2 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarje 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih
za gorenjsko
40 let velikih delavskih stavk
Maj — mladosti mesec
Ni naključje, da prav v mesecu maju praznujemo praznik mladih, mesec mladosti. Maj nam pomeni nekaj novega, simbolizira nam neminljivo mladost s cvetočimi krošnjami pomladnega cvetja, cvetja, ki je pozdravljalo zmago j*aše osvobodilne borbe in socialistične revolucije in vsako teto pozdravlja delavski prvi maj.
Maj si je »prilastila« tudi mladina, da družbi izrazi Jvojo pripadnost samoupravni socialistični graditvi z delom in manifestacijami, ohranjujoč svetle tradicije ^ in Vrednote mladih borcev za svobodo in prvih graditeljev Porušene domovine. Mesec mladosti je čas seštevanja dolženih rezultatov in pripravljanja novih načrtov. Ob na-*tern prazniku se še posebej zavedamo naših nalog v graditvi samoupravnih odnosov, spreminjanja človeka in ^gove zavesti, izboljševanja njegovega položaja v družbi, Utrjevanju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti v 8Vobodni Jugoslaviji in drugih.
. Cilji so nam jasni in pred nami je.da se z vso resnostjo 1,1 odgovornostjo lotimo zastavljenih nalog. Maj je v *godovini zapisan še z enim pomembnim dnevom; roj-*tvom maršala Tita, ki ga mladina slavi kot svoj dan. Kot ysa leta nazaj smo tudi letos ponesli čestitke našemu Titu, Roditelju in vzorniku, da bi nas še dolgo vodil po poti socializma in svobode. Štafeta mladosti je prepotovala tisoče jtilometrov po naši domovini, nosilo jo je tisoče rok de-Javcev, kmetov, dijakov in študentov, tabornikov in vojakov, športnikov, mladih in starih brigadirjev, mladink in )j*ladincev z eno samo željo: živi naj nam naš tovariš Tito! foleg najboljših želja tovarišu Titu prenašamo našo revo-*ucionarno pripravljenost, naše dosedanje uspehe pa tudi ^Uspehe in težave, ki nas spremljajo. Veliko mu imamo 8Poročiti, vsega niti ne moremo izraziti z besedami, Štefkami, vtisnjeno je v nas in v našem humanem odnosu do človeka.
In še eno mu sporočamo; ne mislimo, da smo z doseženim zadovoljni, želimo in hočemo več. Vsebinsko dograjujejo našo Zvezo socialistične mladine, da bi pritegnili j*ftveč mladih v ustvarjalne napore in uresničevanje cHJev zapisanih v naših dokumentih.
In prav ta več je naše darilo Titu in naše geslo.
Jože Poglajen
Pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije deluje odbor za pripravo proslave 40-letnice stavk tekstilnih in gradbenih delavcev. Na nedavni seji so spregovorili o pomenu teh revolucionarnih akcij v letu 1936 ter o pripravah na proslavo 40-letnice teh velikih dogodkov.
Predsednik odbora Janez Barborič je v uvodni besedi spregovoril o revolucionarnih dogodkih v letu 1936,
ki so sledili velikemu valu stavk leta 1935, zletu Svobod v Celju in stavki jeseniških železarjev. Stavkovno gibanje leta 1936 pa je najprej zajelo okoli 5000 gradbenih delavcev, ki so bili tedaj v izredno slabem položaju. Ni jih ščitila kolektivna pogodba in so jim delodajalci lahko po svoje krojili mezde in druge pravice. Stavka,  ki jo je  vodila komunistična
partija, je popolnoma uspela. Grad-
aeiavci,
Akcija se je začela
V Ljubljani so se v četrtek, 20. maja, sestali člani komisije za informiranje o vpisu posojila za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v Sloveniji pri.republiški skupnosti za ceste. S predstavniki odbora za vpis posojila in republiške skupnosti za ceste so razpravljali o poteku akcije.
Ugotovili so, da se je akcija začela že po vsej Sloveniji in da so v domala vseh slovenskih občinah že imenovani posebni štabi. Prav tako so se ponekod v temeljnih organizacijah združenega dela že odločili za vpis. Posebej so omenili, da so se med prvimi v Sloveniji odločili za posojilo zaposleni v Cestnih podjetjih v Sloveniji. Njihov predstavnik je na sestanku povedal, da so zaposleni v teh podjetjih dali hkrati tudi zgled vsem zaposlenim in delovnim organizacijam v Sloveniji. Vendar, kot
Osnove srednjeročnega načrta
Kranj — Predsedstvo skupščine gorenjskih občin je na zadnji seji v Kranju razpravljalo o osnovah srednjeročnega načrta za Gorenjsko. Ugotovili so, da do sklenitve ustreznega družbenega dogovora v Sloveniji ostaja še približno mesec in pol. Zato je treba sicer v kratkem času izoblikovati nekatera osnovna in glavna stališča nadaljnjega razvoja Gorenjske. Pri tem je treba upoštevati stališča in ugotovitve iz nekaterih prejšnjih regionalnih posvetov in dogovorov. Tako je treba preučiti stališča o nadaljnjem razvoju Gorenjske, ki so bila sprejeta na blejskem posvetovanju, razprave in dogovore o razvoju šolstva, zdravstva in drugih dejavnosti ter cestne problematike in gospodarstva nasploh.
Za to delo oziroma obdelavo gradiva je predsedstvo zadolžilo medobčinski odbor gospodarske zbornice za Gorenjsko in ekonomsko komisijo pri skupščini gorenjskih občin. Opozorili pa so tudi, da je pri sestavljanju srednjeročnega razvojnega programa treba upoštevati tudi sredstva. Program bi namreč moral biti tudi po tej plati usklajen z možnostmi. Zato bi se bilo treba glede tega dogovarjati tudi z banko. Hkrati pa bo treba določiti nosilce razvoja posameznih panog na Gorenjskem. A. 2.
rečeno, delavci v cestnih podjetjih v tej akciji niso osamljeni, saj so na primer posojilo vpisali že tudi v občini Grosuplje in ponekod na Primorskem ter drugje.
Udeleženci sestanka pa so se hkrati strinjali, da so občani v naši republiki preslabo seznanjeni in premalo obveščeni z namenom in pomenom posojila za ceste. Tako se celo dogaja, da nekateri mislijo, da sedanja akcija pomeni samoprispevek, ne pa posojilo, ki ga bo sleherni, ki ga bo vpisal dobil vrnjenega z obrestmi. Zato so se dogovorili, da morajo vsa sredstva obveščanja v Sloveniji poskrbeti, da bo obveščanje o vpisu posojila in o poteku akcije čimbolj popolno. Prav zato bo komisija ta teden (jutri, 26. maja) v Ljubljani pripravila sestanek z vsemi uredniki oziroma predstavniki tovarniških glasil v Sloveniji. Seznanili jih bodo z vsebino in potekom akcije. V prihodnje pa bo republiška skupnost za ceste oziroma odbor za vpis posojila redno izdajal poseben bilten, v katerem bo sproti obveščal, kako poteka vpis posojila v posameznih krajih, občinah in delovnih organizacijah.
Kot smo že poročali v Glasu, se je akcija za vpis posojila začela tudi že na Gorenjskem. V občinah so imenovani posebni štabi, ki so skupaj s sindikati in socialistično zvezo določili vpisna mesta. Tako je po dosedanjih podatkih v kranjski občini na primer 170 vpisnih mest, v radovljiški pa 175. A.Zalar
Športno prvenstvo ljubljanske armadne oblasti
Kranj — Mesto Kranj bo letos od 6. do 14. junija gostitelj in prizorišče 31. športnega prvenstva ljubljanske armadne oblasti. To tradicionalno tekmovanje bo hkrati pomenilo tako za Kranj kot njegove prebivalce svojevrsten športni in hkrati tudi kulturni dogodek. Večina športnih tekmovanj se bo odvijala na stadionu Stanka Mlakarja, kulturne prireditve pa bodo v mestu.
Letošnje tekmovanje (lani je bilo v Novem mestu, predlani pa v Celju) bo potekalo v znamenju 35-letnice Jugoslovanske ljudske armade, vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti in revolucije. O organizaciji letošnjega športnega srečanja je v petek, 21. maja, v Kranju razpravljal poseben odbor. A. 2.
beni delavci so dobili višje plače ir kolektivno pogodbo.
Na pobudo partije se je začel* tudi stavka tekstilnih delavcev. V tej stavki so se delavci in delavk* borili za novo kolektivno pogodbo Tekstilci so začeli stavkati v Kra nju, v tovarni Jugočeška. Poznej« se je stavka razširila skoraj na vs( Slovenijo in je v njej sodelovah približno 8500 tekstilnih delavcev Čeprav delavci s stavko niso uspel uveljaviti vseh svojih zahtev, jt zanjo značilno, da se je v tem Čast začela razvijati enotnost med delavci, ki so bili do tedaj organiziran po različnih sindikatih. V tekstilni stavki so se prvič uveljavile tud; ženske. Kmetje, obrtniki in izobraženci pa so v precejšnji meri izkazali solidarnost s stavkajočimi delavci. To kaže na to, da so se že takrat začeli ustvarjati prvi zametki osvobodilne fronte.
Dogodkov iz leta 1936 se borne spomnili s proslavo, ki bo 18. septembra letos v Savskem logu. Proslava bo imela značaj množične kulturne in politične manifestacije slovenskega delavstva. Organizatorji predvidevajo, da bo v kulturnem programu nastopilo več kot 800 pevcev združenih pevskih zborov ob spremljavi dveh pihalnih godb. Peli bodo klasične revolucionarne pesmi in tudi nove, z revolucionarno vsebino. Ob osrednji proslavi bodo tudi še druge, med njimi dan gradbincev, razstava o stavkah iz leta 1936 in še nekatere druge.
Računajo, da se bo na proslavi zbralo več kot 25.000 delavcev iz vse Slovenije. L. B.
ne Sanica
yg IV. SUEM OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE V KRANJU OD 1. DO 6. JUNIJA 1976 [jjng
Naročnik:
2. stran — Glas
Torek -
Tito obiskal sejem
Predsednik republike Josip Broz-Tito je s soprogo Jovan-ko v petek obiskal mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu. Ob tej priložnosti je poudaril, da sta kmetijstvo in živilska industrija v zadnjem času naredila velik korak naprej in da je potrebno, da se začneta usmerjati tudi v izvoz. Predvsem pa bi morali izvažati končne izdelke.
Štafeta v Beogradu
Štafeta je v soboto zvečer prispela v Beograd. Pred tem pa so jo konec preteklega tedna pozdravili v Milanovcu, Čačku, Lučanu, Ivanjici, Užič-ki Požegi, Ljigu, Laj kov cu in Ubu. Posebno slovesno je bilo v soboto v Valjevu, kjer se je slovesnosti ob sprejemu udeležilo več tisoč ljudi. V nedeljo, včeraj in danes štafeta kroži po beograjskih občinah. Drevi pa jo bodo na stadionu JLA izročili predsedniku Titu.
Čestitka predsedniku Titu
Najvišji predstavniki SR Slovenije so poslali predsedniku Titu ob njegovem 84. rojstnem dnevu skupno čestitko. V njej so zapisali, da njegova revolucionarna odločnost in modrost navdajata delovne ljudi Slovenije z zaupanjem in ljubeznijo in mu hkrati zaželeli novih uspehov pri njegovem odgovornem delu na čelu Zveze komunistov Jugoslavije in socialistične federativne republike Jugoslavije ter mnogo osebne sreče, zdravja in zadovoljstva.
Tople čestitke za rojstni dan so Titu poslali tudi predsednik zvezne konference SZDL Dušan Petrovič, predsednik sveta sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak, predsednik sveta Zveze združenj borcev NOV Kosta Nadj, predsednik zveznega odbora vojaških starešin Ljubo Vučkovič, zvezni sekretar za narodno obrambo general armije Nikola Ljubi-čić in drugi.
Povsod veselje in pesem mladih
V dneh pred dnevom mladosti, ki ga proslavljamo danes, v 35. letu razvoja jugoslovanskih narodov in JLA ter razvoja samoupravnih socialističnih odnosov, se je po vsej Jugoslaviji in v Sloveniji zvrstila paleta mladinskih srečanj in prireditev. V soboto je bil v Beogradu 25. jubilarni pregled vodov beograjskih tabornikov, ki so se ga poleg 5000 tabornikov udeležili tudi številni visoki predstavniki republike in Beograda.
V Novi Gorici so se zbrali srednješolci, ki so se v okviru 4. republiškega tekmovanja pomerili v vožnji s kolesi s pomožnimi motorji in poznavanju prometnih predpisov. Hkrati s tem, pa je v tem mestu potekalo tudi že tradicionalno srečanje mladih delavcev Goriške, ki se ga je udeležilo več kot 500 mladih delavcev.
V Slovenski Bistrici so proslavili dan mladosti s parado, v kateri je sodelovalo več kot 2000 mladih. Mladi iz Mežiške doline so z velikim zborovanjem na Prevaljah in sprejemom mladih v teritorialne enote počastili dan mladosti in rojstni dan predsednika Tita. V Gorenji Trebuši na Tolminskem pa so se zbrali brigadirji iz ajdovske občine in skupaj s pripradniki JLA zasadili prve lopate pri urejevanju terena za električno napeljavo.
Kardelj v Saturnusu
Član sveta federacije Edvard Kardelj je konec preteklega tedna obiskal kovinsko-predelovalno industrijo Satur-nus. Ob tej priložnosti je predsednik občinske skupščine Moste—Polje Marjan Moškrič izročil gostu priznanje za zasluge pri razvoju podjetja. Po ogledu tovarne, se je Kardelj pogovarjal z vodstvom in političnim aktivom.
Pomoč Posočju
Solidarnost z veliko začetnico
Te dni se na občinskem odboru Rdečega križa v Kranju odpirajo vrata, prihajajo ljudje in sprašujejo, kakšno pomoč bi lahko dali za prizadete v potresu v Posočju. Med njimi je bila tudi upokojenka Milka Istenič iz Tekstilne 18 v Kranju. Prosila je, če lahko v njenem imenu nakažejo na žiro račun Rdečega križa njen prispevek 1000 dinarjev; čez teden dni pa se je še enkrat oglasila in spet prinesla 1000 dinarjev z obrazložitvijo, da ona kot upokojenka (s pokojnino 2200 dinarjev) ne potrebuje veliko za življenje, v Posočju pa so prav sedaj zelo potrebni pomoči.
Akcija zbiranja pomoči pa teče naprej tudi drugod. Občinska konferenca SZDL Kranj je včeraj skupaj   z  RK   in  ObSS Kranj
pozvala delovne ljudi v občini, da se čimprej odločijo in za prizadete v Posočju prispevajo enodnevni zaslužek. Akcijo naj bi izpeljali do 15. junija, ker je hitra pomoč ^veliko bolj učinkovita.
Srečanje prvoborcev
Škofja Loka — V petek, 21. maja, je bilo v Crngrobu pri Škofji Loki tradicionalno srečanje prvoborcev in nosilcev spomenice s celotnega področja škofjeloške občine. Srečanja se je udeležilo prek 30 spomeničarjev. Prvoborci so najprej položili venec k spomeniku padlim borcem v Pev-nem, nato pa se je Nadaljevalo družabno srečanje v Crngrobu. Srečanju so prisostvovali tudi predstavniki škofjeloške občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij, -jg
Jesenice
Nama Ljubljana je skupaj s Škofi-jeloško Namo dala kot pomoč prizadetim prebivalcem 50.000 dinarjev. SGP Tehnik Škofja Loka - delavci TOZD Grabeništvo pa so prispevali 5.000 dinarjev. Odločili so se tudi, da bodo na Tolminsko poslali stanovanjsko prikolico. Delavci podjetja Slikopleskarstvo so delali v soboto, ko bi sicer imeli prosto, zaslužek pa bodo nakazali kot pomoč prizadetim prebivalcem v Posočju. Center za rehabilitacijo slepih in slabovidnih Škofja Loka je dal 2 šotora za 6 oseb, odločili pa so se tudi, da bodo za Posočje delali eno prosto soboto še ta mesec. 2 šotora so dali tudi v Dijaškem domu.
TOZD  PTT  iz Radovljice je
prispevala enodnevni zaslužek. V tržiški občini pa so so se posebno izkazali učenci osnovne šole Heroja Bračiča. V nabiralni akciji so zbrali 6.068,10 dinarjev. Podobna akcija teče tudi v šoli Kokrškega odreda v Križah in v osnovni šoli Heroja Grajzerja. RK pa nadaljuje z zbiralno akcijo po krajevnih skupnostih.
V jeseniški občini je Rdeči križ zbral z nabiralno akcijo 27.868 dinarjev, občinski odbor RK pa je prispeval 10.000 dinarjev. VIZ Jesenice je prispeval enodnevni zaslužek, Iskra Blejska Dobrava 10.190 dinarjev in enodnevni zaslužek, delavci hotela Lek pa so zbrali 1000 dinarjev s prostovoljnimi prispevki, 1000 dinarjev je dala OOS, 1000 dinarjev pa so dali iz sklada skupne porabe. Odločili so se tudi, da bodo za Posočje delali en dan. Delavci vzgojnih ustanov na Jesenicah so poleg enodnevnega zaslužka tudi pripravljeni nuditi popolno oskrbo desetim otrokom iz Posočja v času šolskih počitnic.
L.B..L. M.
V četrtek, 27. maja, ob 17. uri bo na Jesenicah seja sveta ža informiranje pri občinski konferenci SZDL Jesenice. Na seji se bodo člani sveta dogovorili o statutu Radia Triglav, ki deluje za jeseniško in radovljiško občino. Statut s pripombami bodo obravnavali kasneje na seji predsedstva občinske konference SZDL Jesenice. D. S.
Kranj'
Včeraj dopoldne se je v Kranju sestalo predsedstvo medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. Razpravljali so o dosedanjih pripravah na organizacijo javnih razprav o osnutku zakona o združenem delu, o dosedanji pomoči tolminskemu področju in s tem v zvezi o izvajanju stališč izvršnega odbora republiške konference socialistične zveze, nadalje o nalogah sindikatov in socialistične zveze pri vpisu ljudskega posojila za ceste in o bližnjem sprejemu Vlaka bratstva in enotnosti. Razen tega je bilo na seji predsedstva govora tudi o pripravah na sprejem srednjeročnih planov.
Popoldne včeraj pa sta se na skupni seji sestala družbenopolitični zbor in zbor združenega dela kranjske občinske skupščine. Obravnavala sta gospodarska gibanja v prvih letošnjih mesecih v Sloveniji in poročilo o gospodarjenju v kranjski občini v minulem letu.
Za danes dopoldne je predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Drago Štefe sklical 100. redno sejo izvršnega sveta. Ne dnevnem redu je razprava o poslovanju in programu ter nalogah samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj, samoupravni sporazum o ustanovitvi območne samoupravne skupnosti za PTT promet in med drugim še razprava o dohodkih in izdatkih proračuna občine od januarja do aprila letos. A. Ž.
Radovljica
V sredo, 26. maja, se bodo v Radovljici na 20. skupni seji sestali vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine. Poleg poročil o delu državnih organov in medobčinskih ter občinskih inšpekcijskih služb v minulem letu bodo razpravljali o posledicah potresa v občini, o gospodarskih gibanjih v občini v letošnjih prvih treh mesecih in o razpisu javnega posojila za ceste v Sloveniji.
V četrtek, 27. maja, popoldne se bo na 52. redni seji sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Obravnaval bo poročilo o proračunskih izdatkih in dohodkih v občini od januarja do aprila letos, o možni izgradnji republiškega športnega centra, nadalje o predlogu odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, o spremembi stanarin in najemnin, o financiranju časopisa Glas in o nekaterih drugih vprašanjih. A. 2.
-,—;
J
Škofja Loka
Včeraj je bila v Škofji Loki seja predsedstva občinske konference SZDL Škofja Loka. Člani predsedstva so na njej posvetili največ pozornosti pripravam na usmerjeno izobraževanje ter pripravam na razprave o zakonu o združenem delu ter vpisu posojila o gradnji cestnega omrežja v SR Sloveniji.
-jg
Tržič
V petek je bila seja kadrovske komisije pri komiteju občinske konference ZKS. Na seji so razpravljali o obnovi organizacije Zveze komunistov in o kadrovanju na najodgovornejše dolžnosti v družbeno političnih skupnostih.
V sredo se bo sešel na redno zasedanje komite občinske konference ZKS Tržič. Na dnevnem redu je razprava o sklepih 6. seje CK ZKS in o predlogu kulturne akcije Zveze komunistov. Po seji komiteja bo v dvorani občinske skupščine javna razprava o osnutku zakona o združenem delu. Na razpravo je komite povabil občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij in skupščine, člane aktiva neposrednih proizvajalcev in slušatelje pravkar končane občinske politične partijske šole.
Včeraj je bil v tovarni obutve Peko zbor komunistov, na katerem so razpravljali o osnutku zakona o združenem delu. Na zboru so podelili 18 članom delovne skupnosti članske knjižice in jih tako sprejeli v organizacijo Zveze komunistov.
Včeraj je bila na občinski konferenci SZDL seja odbora za sprejem Vlaka bratstva in enotnosti. Tržiški gostje, ki bodo odpotovali z letošnjim Vlakom Bratstva in enotnosti, bodo prispeli v Tržič v soboto, 5. junija. Pred paviljonom NOB je predviden slovesen sprejem. Gostje iz Srbije bodo ostali v Tržiču do torka, 8. junija. Na včerajšnji seji odbora so preverili še zadnje prjprave na sprejem VJaksa bratstva in enotnosti, -jk
ORIENTACIJSKO PATRULJNO TEKMOVANJE V PREDDVORU -
Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin Kranj je organiziral V soboto, 22. maja, v Preddvoru 5. občinsko orientacijsko patruljno tekmovanje, ki se ga je udeležilo 44 ekip, od katerih so jih 13 sestavljali člani osnovnih organizacij ZRVS, 31 ekip pa je bilo iz osnovnih organizacij ZSMS, speciali-ziranih mladinskih organizacij in šol kranjske občine. Tekmovanje je bilo organizirano v počastitev meseca mladosti in rojstnega dne predsednika Tita. Proga je bila dolga 4 kilometre. Ekipe so na njej čakale naloge iz življenja v naravi, prve pomoči, hoje po azimutu, kjer je bilo treba opisati cilj vsakega azimuta, streljanje z malokalibrsko puško in metanje bombe 0 okence. Vsak tekmovalec je imel na voljo pet nabojev in tri bombe. Vse omenjene veščine so izredno pomembne za splošni ljudski odpor in za življenje V naravi v najtežjih pogojih. Med ekipami osnovnih organizacij ZRVS so bili najboljši PreddvorČani, ki so v teh veščinah in testih iz poznavanja zgodovine NOB zbrali 336 točk od 420 možnih. Na drugo mesto se je uvrstila drugo ekipa OO ZRVS Čirče-Hrastje, tretja pa je bila ekipa OO ZRVS Kranj-Center. Slednji sta zbrali 325 in 323 točk. Med mladinskimi ekipami je bila najuspešnejša ekipa ZSMS Cerklje z 296 točkami od 420 možnih. Druga je bih ekipa Šolskega centra za blagovni promet (294 točk), tretja pa šesta ekipO Poklicne šole iz Kranja, ki je zbrala 290 točk. Zmagovalni ekipi sta prejeli pokala, diplome in knjižne nagrade, drugo in tretjeuvrščene ekipe pa diplome in knjižne nagrade, (jk) — Foto: F. Perdan
V TRŽIČU ZAČETEK KULTURNE AKCIJE ZK - V tržiški občini se p pretekli teden začela kulturna akcija Zveze komunistov »človek, delo in kuf' tura«, ki bo trajala do 19. junija. Tržiško kulturno akcijo so začeli najmlaj^ — cicibani vrtcev v občini. V nabito polni dvorani Cankarjevega doma & pripravili v četrtek prisrčen in domiselen kulturni program, (jk) — Foto1 F. Perdan
TEKMOVANJE NAJMLAJŠIH ČLANOV RDEČEGA KRIŽA j — Občinsk* odbor Rdečega križa Kranj je organiziral v soboto, 22. maja, v Savskem lop 3. občinsko tekmovanje ekip mladih članov Rdečega križa. Sodelovalo je ekip z osnovnih šol kranjske občine in 5 srednješolskih ekip, ki so morali ti polnjevati teoretične teste in pred ocenjevalnimi komisijami pokazati znanja iz prve pomoči. Med osnovnošolskimi ekipami je bila najboljša^ prva ekip6 osnovne šole Staneta Žagarja. Druga je bila ekipa osnovne šole Simon6 Jenka I, tretji pa mladi člani druge ekipe osnovne šole Lucijana Seljak^ Med srednješolci je slavila prva ekipa Šolskega centra Iskra. Na dru$ mesto se je uvrstila druga ekipa kranjske Gimnazije, tretja pa je bila ekip6 Šolskega centra za blagovni promet. Organizatorji so z udeležbo osnovn*? šolskih ekip zadovoljni. Slabše pa so bile zastopane ekipe Rdečega krffl kranjskih srednjih šol. (jk) — Foto: F. Perdan
Mladi in javna razprava o zakoni)
Jesenice — Na zadnji seji predsedstva občinske konference ZSMS mladih delavcev so člani ocenili potek akcije za najboljšo osnovno organizacijo ZSMS v delovnih kolektivih, govorili pa so tudi o nalogah mladih delavcev pri javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu ter o pripravah na problemsko konfr»renro o usmerjenem
izobraževanju. Pri ocenjevanju akc^ je za najboljšo osnovno organizacij" so ugotovili, da se mladi niso zad^ voljivo vključili. Mladi delavci so & že domenili, kakšne naloge bod" uresničevali za to, da bo z osnutkoH1 zakona o združenem delu zares znanjen vsak mladi delavec.
J.R.
Teden komunista
Od 17. maja do 22. junija poteka v vseh gorenjskih občinah Teden komunista. V tem tednu so ali pa še bodo komunisti obravnavali vprašanja kulturne politike, tema tedna komunista pa je: Človek, delo, kultura.
Na Jesenicah so imenovali pos? ben odbor, ki je pripravil prografl1' vse osnovne organizacije ZK pa tn0" rajo sprejeti program o uresniČ^ vanju sklepov ZK s področja kui' turne politike.
D. S-
Priznanje tovarni Sava
Plaketa varnosti
SREČANJE DELAVCEV JUGOSLOVANSKIH LETALIŠČ - Kranj je v 8<>boto in nedeljo gostil delavce jugoslovanskih letališč, ki so se zbrali v orga-n\zaciji letališča Ljubljana —Pula na III. srečanju delavcev letališč Jugosla-VlJe. Pokrovitelj srečanja, organiziranega v čast dneva mladosti in 21. maja, Praznika Jugoslovanskega vojnega letalstva, je bil predsednik republiškega komiteja za promet in zveze Livio Jakomin. V Kranju se je zbralo okrog 500 tetaliških delavcev iz Beograda, Zagreba, Sarajeva, Maribora, Splita, Zadra, Pulja in Ljubljane. Srečanje je imelo športni in družbenopolitični Pomen, saj so se predstavniki jugoslovanskih letališč pogovarjali tudi o oblikovanju poslovne interesne skupnosti jugoslovanskih letališč. S svečane otvoritve srečanja na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju so poslali udele-*nci predsedniku Titu pozdravno pismo z iskrenimi čestitkami za rojstni Po povorki vseh udeležencev, državni himni in fanfarah, ki jih je zadala godba JLA, sta goste pozdravila v imenu organizatorja iger Janko °rate in Franc Sever, nakar je pokrovitelj Livio Jakomin srečanje odprl. V °Portnem tekmovanju, kije obsegalo šah, namizni tenis, streljanje, kegljanje, ^ogomet, odbojko, pikado in tekmovanja gasilcev, balanserjev letal ter transportnih delavcev, je zmagalo letališče Ljubljana —Pula pred Zagrebom, ae°gradom, Dubrovnikom, Splitom, Sarajevom in Zadrom. Na sliki otvoritev srečanja, (jk) - Foto: F. Perdan
Jeseničani pričakujejo Vlak bratstva in enotnosti
21. do 23. maja gostoval v Valjevu ženski pevski zbor Jesenice, od 23. maja do 3. junija pa so svoja likovna dela v Valjevu razstavili člani likovnega kluba DOLIK pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice.
D. S.
Jesenice — Jeseničani, posebno Pa nekdanji izseljenci, ki so leta v°jne preživeli pri družinah v Valje-VV in se še vedno radi spominjajo Njihovega gostoljubja in resnične pojoči, že nestrpno pričakujejo /•lak bratstva in enotnosti, ki letos Pohaja v Slovenijo. Po dogovoru £ed slovenskimi občinami, iz ka-"*fjh so bili prebivalci izseljeni, in jamami v Hrvatski in Srbiji, ki so jaed vojno sprejele izseljence, se Jjmenjuje Vlak bratstva in enotno-J» vsaki dve leti. Letos prihaja v Slovenijo 1100 udeležencev, med njimi tudi 120 udeležencev iz Valjeva m okolice na Jesenice. Z njimi pri-naJa tudi 55-članska kulturna skupina.
Vlak bratstva in enotnosti bo prijel na Jesenice v soboto, 5. junija, v*ačal pa se bo v torek, 8. junija. Ob pripravah na letošnje srečanje je od
Prva brigadna konferenca
Kranj — Pred nekaj dnevi je štab *a mladinske delovne akcije pri obeski konferenci ZSMS Kranj skli-£al prvo brigadno konferenco za vse kandidate za brigadirje z Gorenjske, naj bi se udeležili zvezne mladin-8k® delovne akcije Kozjansko 76. , Brigadirje so na konferenci na *ratko seznanili s krajem in potegni letošnje akcije na Kozjanskem, 0 mteresnih dejavnostih v brigadi, P°teku dela na delovišču in udarnih pcijah. Potem je konferenca sprejela sklep o oblikovanju brigade dr. I panceta Prešerna, ki bo odšla na *f °zjansko 6. junija iti bo tam delala ?.o 27. junija. Na konferenci so izvoli tudi komandanta in druge vodje br»gade.
brigadirji so ob zaključku konfe-J"ence sprejeli sklep, da bodo zbrali Pomoč za prizadete prebivalce v Po-8°Čju. 2e nekaj dni zatem so na žiro raČun tolminske občinske skupščine Poslali 750 dinarjev. R. B.
Center zaživel
j. ^ri   občinski   konferenci ZSMS vfanj je konec preteklega leta začel •klati center za obveščanje in pro-j^gando. Organiziral se je po načelih kongresa ZSMS in smernicah re-Publiške konference ZSMS. Začetne °J"ganizacijske težave so bile kmalu ^»Pravljene, še danes pa niso odjavljene težave glede pristopa k elu. Kljub temu pa je center pose-^ v vsa področja delovanja mladi-j*e- Organiziran je namreč tako, da {josebna skupina spremlja delo mla-j,n v krajevnih skupnostih, druga plo konference mladih delavcev in :retja   delo  konference   mladih v *°braževanju.   Posebne  grupe pri j^tru pa skrbe tudi za izobraževa-^e> za izdajanje informatorja občin-8*e konference in za sodelovanje s fedstvi javnega obveščanja, ^oleg tega se je center lotil tudi r8anizacije in izvedbe akcije Mladi j?vinar. Aprila je bil ustanovljen j^tiv mladih novinarjev. Na ustavnem sestanku so se pogovorili o j^inu dopisovanja  v časopise in L^ge medije, pripravili pa bodo tudi ratke seminarje o oblikah pisanja.
S. Lap
Še več izobraževanja
Tržič - Predsedstvo občinske konference SZDL, ki se je sestalo v četrtek, je soglašalo s predlogom družbenega dogovora o družbeni samozaščiti. Člani predsedstva so menili, da kaže delovne ljudi še načrtneje seznanjati s pomenom družbene samozaščite in njihovim sodelovanjem. Zato bo potrebnega še več tovrstnega izobraževanja. Na seji predsedstva so ponovno opozorili, da je treba določila o družbeni samozaščiti vnesti v samoupravne akte temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, družbenih organizacij ter društev. Pri snovanju družbene samozaščite kaže tudi bolj upoštevati ženske in mladino. -jk
Jeseni tudi v Križah celodnevna šola
Križe — Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Tržič, ki se je sešlo v četrtek, 20. maja, so razpravljali o uvajanju celodnevne šole v tržiški občini. Koordinacijski odbor za uvajanje celodnevne šole je opravil precejšnjo nalogo, tako da se bo lahko začel septembra letos za prve štiri razrede osnovne šole Kokrškega odreda v Križah celodnevni pouk. V novo obliko vzgoj-noizobraževalnega dela bo tako zajetih dobrih 10 odstotkov šoloobveznih otrok iz tržiške občine.
Na predsedstvu so menili, da je treba zagotoviti trajne, pogoje za uvajanje celodnevne šole..Za letos je vse pripravljeno, tako po organizacijski, Kadrovski in finančni plati. Leta 1977 se utegnejo pojaviti novi problemi, vendar jih bo treba sprotno odstranjevati in zagotavljati pogoje za postopen prehod vseh trži-ških šol na celodnevni pouk.
O prehodu na celodnevno šolo bodo razpravljali tudi na junijskem zasedanju zborov občinske skupščine. Do takrat bo izvršni svet občinske skupščine pripravil tudi predloga odloka za prehod na celodnevno šolo. -jk
Zaključek politične šole
Radovljica — V soboto, 15. maja, je bila v hotelu Svoboda na Bledu sklepna konferenca in svečani zaključek partijske politične šole. V sodelovanju z radovljiško delavsko univerzo jo je organiziral komite občinske konference zveze komunistov. Sola je trajala pet dni, slušatelji pa so predelali tako imenovani B program, ki je enoten za celo Slovenijo. Šolo je obiskovalo 25 slušateljev, ki so v aprilu uspešno opravili prvi del šole po A programu.
JR
Kranj - Po odloku ZIS je ob dnevu varnosti »Plaketo varnosti« dobila tudi kranjska tovarna Sava. Kot piše v obrazložitvi, je to priznanje dobila za izreden prispevek k varstvu samoupravne socialistične družbe ter varnosti in neodvisnosti SFRJ. Na Gorenjskem je to edino tako visoko zvezno priznanje, ki ga je letos za organizacijo varnosti prejela kaka delovna organizacija, sicer pa eno izmed 53 odlikovanj, ki so jih v vsej Sloveniji ob letošnjem dnevu varnosti podelili ustanovam, organizacijam, skupnostim in posameznikom zunaj organov za notranje zadeve.
Priznanja so odlikovani prejeli na slavnostni seji 13. maja v Ljubljani. Podelil jih je član IS skupščine SRS in republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen, med gosti pa so bili prisotni Sergei Kraigher, Andrej Marine, Janez Vipotnik, Janez Barborič, prof. dr. Janez Mil-činski ter številne druge znane oseb-
nosti našega javnega, družbenopolitičnega življenja.
V imenu delovnega kolektiva »Save« je Plaketo varnosti sprejel Blaž Studen, vodja oddelka za zavarovanje tovarne. Ko smo ga pred dnevi obiskali, nam je dejal: »Vsi smo lahko ponosni na priznanje, ki ga je dobila naša delovna organizacija, hkrati pa se tudi zavedamo, da bi na področju varnosti lahko naredili še več. Družbena samozaščita še ni povsem zaživela in mnenje, da je za varnost v naši DO odgovoren samo oddelek za zavarovanje, je še vse preveč prisotno. Družbena samozaščita mora postati način življenja in dela vseh zaposlenih! Zato bomo tudi vnaprej lahko dovolj učinkoviti le ob vsestranskem in odgovornem sodelovanju vseh samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in posameznikov kolektiva, hkrati pa tudi, če bomo še vnaprej tako uspešno sodelovali z UJV Kranj in oddelkom za LO pri SO Kranj.« - (gb)
Prostovoljna delovna akcija
mladih
Trebija — V krajevni skupnosti Trebija v Poljanski dolini je bila ob koncu preteklega leta ustanovljena osnovna organizacija ZSMS. Mladi so že takoj na začetku resno poprijeli za delo. Pri tem so jim
Jubilej glasila ine
Alp
Žiri — Glasilo žirovske tovarne obutve Alpina »Delo-življenje« te dni praznuje 15-letnico izhajanja. Časopis je namreč začel izhajati pred petnajstimi leti z namenom, da bi bili člani kolektiva čimbolje obveščeni o dogajanjih v podjetju ter v kraju in bližnji okolici. Izdajati ga je začel tovarniški komite mladinske organizacije, -od leta 1966 pa je izdajatelj tovarna obutve Alpina. Glasilo je bilo najprej dvomesečnik, zdaj pa izhaja kot mesečnik.
»Delo-življenje«, ki izhaja trenutno v nakladi 1600 izvodov, vsa leta obvešča bralce o delu in načrtih delovne organizacije Alpina ter dogajanjih v kraju in občini. V zadnjem času uredniški odbor izredno veliko pozornost posveča tudi novemu delegatskemu sistemu. Zato je v glasilu mogoče velikokrat zaslediti članke o teh vprašanjih.
-jg
Predavanje
Javornik — Na pobudo osnovne organizacije ZKS Javornik in osnovne organizacije ZKS Koroška Bela je bilo v petek, 21. maja, v delavskem domu na Javorniku predavanje o zunanji politiki. Povabilu organizatorjev se je odzval sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kej žar, ki je spregovoril o vlogi Jugoslavije in Zveze komunistov, o delu drugih partij ter o položaju neuvrščenih držav v sodobnem svetu. Predavanja se je udeležilo precej članov ZK obeh osnovnih organizacij ter članov osnovne organizacije ZSMS Javornik-Koroška j Bela. Udeleženci so bili s kvalitet- » nim predavanjem zelo zadovoljni, v razpravi pa so se predvsem zavzeli za čimprejšnjo rešitev vprašanja in položaja slovenske manjšine na sosednjem Koroškem. D. S.
Ludvik Kejžar med komunisti na Javorniku
Jesenice — V petek, 21. maja, se je povabilu komunistov, članov osnovne organizacije ZK Javornik in osnovne organizacije ZKS Koroška Bela odzval sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar. Tako komunistom kot tudi številnim mladim, članom osnovne organizacije ZSMS Javornik-Koroška Bela je predaval o zunanji politiki, vlogi Jugoslavije in Zveze komunistov Jugoslavije, o delu in usmeritvi drugih partij, o položaju neuvrščenih držav v sodobnem svetu in o drugih vprašanjih. Številni udeleženci, ki so se zbrali v delavskem domu na Javorniku, so z zanimanjem spremljali kvalitetno predavanje, v razpravi pa so se predvsem zavzeli za čimprejšnjo rešitev vprašanja in položaja manjšine na sosednjem Koroškem.
D. S.
veliko pomagale tudi krajevne družbenopolitične organizacije in krajevna skupnost. Člani osnovne organizacije ZSMS Trebija so najprej pobrali članarino svojih članov, nato pa še članarino članov krajevne organizacije SZDL za lansko in letošnje leto. S tem so si pridobili prva sredstva za nemoteno delo. Pred nedavnim so mladi v kraju pripravili uspelo veselico, ki je bila nekak zaključek plesnega tečaja. Tako se je blagajna »obogatila« še za nekaj tisočakov. Seveda pa Tre-bijčani ne mislijo le na zabavo. V nedeljo, 16. maja, so se mladi odločili, da se množično udeležijo prostovoljne delovne akcije pri popravilu ceste Trebija —Stara Oselica. Okrog trideset mladih je uredilo nekaj sto metrov dolg cestni odsek. Trebijski mladinci so se odločili, da bodo v prihodnje s takimi in podobnimi akcijami nadaljevali. -jg
Horizont v mesecu mladosti
Jesenice — Komisija za informiranje pri občinski konferenci ZSMS Jesenice uspešno nadaljuje z izdajanjem informativnega glasila Horizont. Majska številka, ki je te dni izšla, je po vsebini najbolj obsežna od dosedanjih številk, poleg tega pa je tudi tehnično izpopolnjena. V tej številki so obširno predstavili delo posameznih organov občinske konference ZSMS v obdobju po 9. kongresu, vsebuje pa tudi več sestavkov o delu članov ZSMS v delovnih kolektivih, krajevnih skupnostih in šolah. Uredniški odbor je uredil tudi kulturno prilogo, s katero se mladi vključujejo v praznovanje ob 100-letnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja. J. R.
Možnosti za sodelovanje
Kranj — V sredo, 19. maja, je pr spela na enodnevni obisk v Krai delegacija občinske skupščine Zada Predstavniki skupščine in gospoda stva   so   se  včeraj pogovarjali Kranju o možnostih za sodelovanj nekaterih kranjskih delovnih orgi nizacij z delovnimi organizacijami Zadru. Še posebej so se pogovarjali sodelovanju s Kmetijsko živilskir kombinatom Kranj. Obiskali pa s tudi nekatere kranjske delovne orgs nizacije. A. Ž.
Človek,
delo, kultura
Jesenice — Odbor za priprav Tedna komunista v jeseniški občuje sprejel program prireditev, 1 bodo od 17. maja do 20. junija n temo Človek, delo, kultura. Tak bodo v teh dneh pripravili sestank osnovnih organizacij ZKS v organ zacijah združenega dela in v kraje\ nih skupnostih, na katerih bod obravnavali naloge s področja ku ture. Po razpravi bodo sprejema svoje akcijske programe za uresniči vanje nalog s kulturnega področj; Razen tega bodo organizirali tut razširjen sestanek aktiva komun stov kulturnih delavcev Železarne vodstvi družbenopolitičnih organ zacij ter razširjen sestanek aktiv komunistov kulturnih delavcev ol čine z vodstvi družbenopolitičnih o ganizacij. Na sestankih naj bi ra: pravljali o uveljavljanju sam* upravnega položaja delavcev v ku turni politiki in vlogi kulture p , osvoboditvi človeka in njegovej dela. V jeseniški občini se bodo s stali tudi poverjeniki glasila Komi nist ter referenti za kulturo v osno nih organizacijah sindikata. Na vst ^sestankih naj bi sprejeli stališče, c se v večjih organizacijah združene^ dela, predvsem pa v občinski knji: niči in v njenih podružnicah začn oblikovati marksistične knjižnice.
V okviru programa Tedna komi nista predvidevajo tudi javne tribt ne: razgovor z Bratkom Kreftom n temo Cankar in marksistično prest janje kulture, razgovori z Vencljei Perkom o delavskem gibanju in ku turi med obema vojnama, z Mihoi Klinarjem o nastanku in vsebii kantate Splavarji na ognjeni reki i njeni uglasbitvi. V okviru kulturni manifestacij predvidevajo poleg pn miere filma Idealist tudi recital Iva Cankar o narodu, domovini, jeziki proletariatu in revoluciji. Reciti bodo pripravili recitatorji osnovr šole Tone Čufar ob sodelovanj mladinskega pevskega zbora Bla Arnič iz jeseniške gimnazije. Več_ organizacije združenega dela in kri jevne skupnosti ter društva in ku turne organizacije bodo v tem čas organizirale razgovore s posamezn mi kulturnimi ustvarjalci — liko1 niki, glasbeniki, literati in drugimi, program se bo vključila tudi jesi niška mladina, ki bo od 24. do 2 maja pripravila Teden kulture z d« lovnim programom Mladi in ku tura. D. S.
Kulturne in športne prireditve pred referendumom
ŠKOFJA LOKA - V Škofji Loki bo pred referendumom, na katerem se bodo prebivalci 24 naselij s področja krajevne skupnosti Škofja Loka v nedeljo, 30. maja, odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka za gradnjo osmih izredno pomembnih objektov za kraj in celotno področje škofjeloške občine, cela vrsta kulturnih in športnih prireditev. Že v četrtek, 27. maja, bo v galeriji na loškem gradu koncert gojencev škofjeloške glasbene šole, poldrugo uro kasneje pa bo na Mestnem trgu — v gledališču — veseli večer. V petek, 28. maja, bo tek po ulicah Škofje Loke, nato pa otvoritev razstave likovnih del Igorja Dolenca v galeriji loškega gradu. Isti dan ob 20. uri bo tudi svečana proslava v počastitev 100-letnice rojstva Ivana Cankarja v »Loškem gledališču« na Spodnjem trgu. V programu bodo sodelovali člani mladinsko kulturno umetniškega društva gimnazije iz Škofje Loke. V soboto, 29. maja, ob 18. uri bo na škofjeloških ulicah parada mladih, ob 19. uri pa bo ples na letnem telovadišču v Puštalu. Istočasno bo imel na Mestnem trgu promenadni koncert pihalni orkester, ob 20. uri pa  ho  ognjemet  s Kranceljna.
V nedeljo, 30. maja, pa bod pihalne godbe igrale budnic po vseh zaselkih škofjelošk krajevne skupnosti.
Naj povemo še to, da so tuc člani »Loškega gledališča« i pripravili eno brezplačno pred stavo za prebivalce s področj krajevne skupnosti Škofja Loka Loški gledališčniki so se taki izredno načrtno vključili v akci jo za gradnjo prepotrebnega kul turnega doma v mestu pod Lub nikom.
Če bo referendum uspel, čemer pa ta trenutek skorajda n mogoče dvomiti, saj so zbori ot čanov in delovnih ljudi pokazal da so Škofjeločani in okoličar pripravljeni izjaviti svoj »da< bodo prebivalci s tega področj do leta 1980 dobili televizijah
Sretvornik na Lubniku, tržnico kofji Loki, športni center Škofji Loki, športni stadion n Trati, vrtec v Podlubniku, drui beni center v Škofji Loki, obnov ljeno cesto Puštal — Sora ter kul turni dom v Škofji Loki. Gradnjj vseh osmih objektov bo veljal 45 milijonov din. V štirih in po letih bodo delavci, obrtniki ii kmetje ter upokojenci prispeval 28 milijonov din, preostalih 1 milijonov din pa bo pridobljeni) iz drugih virov. J. Govekar
4. stran — Glas
Mladi v združenem delu
Največ osnovnih organizacij ZSMS jeseniške občine deluje v organizacijah združenega dela — Aktivni mladi delavci in njihov tehten prispevek pri uresničevanju vseh pomembnih vprašanj — Mladina se ne ukvarja le s športom in kulturo
»Mladi v občini so se dogovorili, kako bodo najbolj tvorno sodelovali v javnih razpravah o osnutku zakona o združenem delu,« Dravi Angelca Murko-Pleš, predsednica občinske konference ZSMS Jesenice
Jesenice — V jeseniški občini ni delovne organizacije, kjer ne bi bila ustanovljena osnovna organizacija ZSMS, vendar pa je še vedno nekaj organizacij, kjer mladi nimajo dovolj vpliva in niso dovolj prisotni. Problem aktivnosti mladih ni le v manjših organizacijah združenega dela, temveč tudi v nekaterih večjih, kjer mladi še ne najdejo pravega stika ali pa so ovirani pri svojem vključevanju v delo in v samoupravne odločitve. Mladi so večinoma organizirani po temeljnih organizacijah, tako, da je v organizacijah skupaj 57 osnovnih organizacij, ki se združujejo v konferenco mladih delavcev. Le-ta je med najbolj marljivimi v občini, ima svoj program dela, ki ga vestno in prizadevno tudi uresničuje.
Konferenca mladih delavcev ne obravnava le svojih značilnih problemov in vprašanj, temveč aktivno posega tudi na vsa druga področja. Mladi so razpravljali o stanovanjski politiki tako, da so analizirali stanje
po delovnih organizacijah in ugotovili, da se stanovanjski problemi delavcev ugodno rešujejo. Vendar pa so poudarili, da ni smotrne uporabe stanovanjskih površin, da se delovne organizacije za nakup stanovanj med seboj ne dogovarjajo, da so samski domovi še vedno zelo pereč problem, da ob stanovanjskih soseskah ni spremljajočih objektov in v blokih in stolpnicah ne družbenih prostorov.
Mladi delavci so razpravljali tudi o srednjeročnem programu občine in organizacij združenega dela in so bili enotnega mnenja, da bi morali v jeseniški občini vsekakor bolj resno in odgovorno planirati. Ocenili so tudi delo samoupravnih delavskih kontrol in ugotovili, da niso zaživele, da mladih v teh samoupravnih organih občutno primanjkuje. Temeljito so obdelali področje počitniške prakse in počitniškega dela mladih in ugotavljali, da se kader, ki prihaja iz šolskih klopi na počitniško delo, ne uporabi, da se le redkokdaj lahko strokovno izpopolnjuje, da se sko-
»Mladi v združenem delu so ocenili tudi delo samoupravnih delavskih kontrol,« pravi Franjo Kragolnik, sekretar občinske konference ZSMS Jesenice
Naložbe Alplesa
Škofja Loka — Delovna organizacija Alples Železniki bo v okviru svojega srednjeročnega plana z novimi naložbami povečala svojo proizvodnjo. Prizadevali si bodo za boljšo organizacijo dela, mehanizacijo in avtomatizacijo ter skrbeli za uvajanje kibernetike. Srednjeročni plan naložb do leta 1980 obsega v nekaterih temeljnih organizacijah izpopolnjevanje in izboljšave strojnih parkov, v nekaterih temeljnih organizacijah pa rekonstrukcije in dograditve.
V temeljni organizaciji združenega dela pohištvo naj bi po srednjeročnem programu vsako leto izpopolnjevali tehnološki proces, predvsem pa nujno dopolnili oddelek površinske obdelave s sušilnim kanalom za zahtevnejše površinske obdelave. V temeljni organizaciji ohišij se program razvoja načrtuje v fon-skem pohištvu, saj so možnosti še precejšnje. V temeljni organizaciji imajo zdaj prostorske težave, saj nimajo lanskega skladišča surovin, so brez garderobnih prostorov in sanitarij. Sedanja hala je bila zgrajena leta 1961, zato je prostorska utesnjenost razumljiva, saj se je obseg proizvodnje v tem obdobju za nekajkrat povečal. V srednjeročnem programu naložb bodo objekt povečali v starih
prostorih pa uredili skladišče surovin, sanitarije in garderobe. Dopolnjevali bodo tudi strojni park z novimi stroji, ki jih zahtevajo nove oblike izdelkov fonije in novi proizvodni materiali. Obrat žage so modernizirali že lani, zato bodo denar namenili le za prestavitev obrata podbojarne iz Selc na območje Alplesa na Cešnjici. Prestavitev je ekonomsko utemeljena in upravičena zaradi boljšega izkoriščanja odpadkov ter osnovne surovine, obenem pa tudi zaradi transportnih stroškov ter upravičenih zahtev zaposlenih po normalnih delovnih pogojih. Mehanična delavnica in avto-park Alplesa sta še vedno v prostorih, ki so bili zgrajeni pred več kot dvajsetimi leti. Tako predvidevajo, da bi v srednjeročnem obdobju zgradili avtodelavnico in mehanično delavnico, sedanje prostore pa bi namenili za garaže.
Poleg naložb v okviru srednjeročnega programa Alplesa bodo znatno prispevali tudi za stanovanjsko izgradnjo, upoštevali pa so tudi naložbe izven Alplesa, predvsem sofinanciranje infrastrukturnih objektov na območju krajevne skupnosti Železniki in sredstva, ki se bodo združevala za povečanje prodajnih zmogljivosti v okviru Slovenijalesa.rj g
dogovorimo se
SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Na 20. skupni seji se bodo v sredo, 26. maja, popoldne sestali v Radovljici vsi trije zbori občinske skupščine. Delegatom so predložena poročila o delu državnih organov v občini in o delu medobčinskih in občinskih inspekcijskih služb. Podana bo tudi informacija o gospodarskih gibanjih v letošnjem prvem tromesečju v občini, o posledicah zadnjega potresa in med drugim tudi o razpisu javnega posojila za ceste v Sloveniji.
INFORMACIJA IN STALIŠČA Kot rečeno, bo na sredini seji vseh zborov radovljiške občinske skupščine podana informacija o gospodarskih gibanjih v občini v letošnjem prvem tromesečju. Ob tem pa naj opozorimo, da ne gre le za informacijo. Delegati in konference delegacij vseh zborov občinske skupščine naj bi že pred sejo skupščine preučili nekatere osnovne značilnosti in kazalce letošnjega poslovanja. Čeprav smo sredi drugega tromesečja letošnjega poslovnega leta, je še vedno čas, da se v organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela odločijo za ustrezne ukrepe, če kažejo to sedanji podatki. In podobno kot smo že ugotovili za delegate kranjske občinske skupščine, bi takšna ocena bila zelo dobrodošla tudi za sprejem morebitnih ustreznih stališč v občini nasploh. A. Zalar
rajda ničesar ne nauči ali ne seznani s samoupravljanjem in samoupravnimi odnosi. Prav gotovo bi organizacije morale poskrbeti za ustrezno mentorstvo, tako, da mladi ne bi bili prepuščeni samemu sebi.
Resno so se jeseniški mladinci lotili tudi politike štipendiranja in izobraževanja ob delu. Zahtevali so, da je na področju štipendiranja treba izhajati iz dolgoročnih programov potreb po kadrih in šele na osnovi tega usmerjati mlade, do tedaj pa naj bi štipendirali po socialnih kriterijih. Menili so tudi, da so mladi, ki delujejo v samoupravnih organih organizacij, vse premalo informirani, saj za svoje delo kot organizacije ZSMS potrebujejo prav vse informacije. Tako je ponekod premalo sodelovanja med osnovnimi organizacijami ZSMS, sindikati in organizacijami ZK in tudi njihovi programi niso usklajeni.
Jeseniški mladinci, ki delajo v organizacijah združenega dela, so se tudi temeljito pripravili na javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Najprej so se seznanili z idejnopolitičnimi izhodišči osnutka zakona, kasneje pa bodo posegli v javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Še bolj kot do zdaj bi radi tovrno in aktivno sodelovali in imeli možnosti pri samoupravnem razreševanju vseh problemov in težav v organizacijah, kjer so zaposleni in aktivni. D. S.
Torek - 25. maja 1976]
■"M
Osnutek zakona o združenem delu
Soočanje določil s prakse
Tako kot na ostalih območjih republike Slovenije se tudi na Gorenjske* začenjajo razprave o osnutku zakona o združenem delu. Trajale bodo tja d( konca prihodnjega meseca, ocenili pa jih bodo povsod v septembru. In jesetf letos naj bi bil po programu zakon tudi sprejet.
Kaj pravzaprav pomeni sedanji osnutek zakona? Najprej je treba poud* riti, da ga je v sedanjih javnih razpravah treba obravnavati v okviru soočanjf določil z dosedanjo prakso. To pa pomeni, da je treba povsod; v organizacij^ in temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih in interesni! skupnostih in drugih samoupravnih sredinah, oceniti sedanje samoupravm razmere, ugotoviti tako uspehe kot napake. Sedanje razprave so hkrati tu<| priložnost, da povsod ocenimo stabilizacijska prizadevanja, poslovno politiki in preverimo kratkoročne in srednjeročne razvojne programe. Novi zakof namreč prav na tem nakazuje rešitve, odnose in naloge.
Razlogov, da je sploh prišlo do osnutka zakona .o združenem delu j* seveda več. Osnovni in glavni je, da se mora novi ustavi oziroma novim santf j upravnim odnosom prilagoditi vsa obstoječa zakonodaja. Tako zakon poskU ^ ša natančneje izpeljati prehod upravljanja v imenu delavcev na upravljanj' j( delavcev. Delavci naj bi v prihodnje preko združenega dela sami upravljali •> 8] odločali o celotni razširjeni reprodukciji v družbi in ne le znotraj delovnih of £ ganizacij. Hkrati pa osnutek zakona pomeni tudi potrditev sedanjega razvoj1 p samoupravljanja in nadaljnji razvoj oblik in odnosov na tem področju.        j (j
Drugo pomembno idejnopolitično izhodišče je, da delavec kot posame* n nik oziroma sam ne more doseči in uresničiti načela o opravljanju in odlofr (j nju o celotni razširjeni reprodukciji. Le kot organiziran posameznik v zdruJ* ^ nem delu, v organizacijah in v delegatskem sistemu lahko uresničuje to praV v co in dolžnost. Pri tem pa velja povedati, da bomo še nekaj časa priča razk<| raku med cilji zakona oziroma njegovo vsebino in vsakdanjo prakso. Z dru$ mi besedami to pomeni, da bo zakon treba najprej uveljaviti. Uveljavitev ■ praksi pa si bodo morali izboriti delavci sami in prav ničesar ne bo podarj* nega. Vendar ob tem ne gre obupavati. Treba se je truditi za vsebinsko spif membo samoupravnih odnosov. Pri tem pa tako kot sedaj tudi v prihodnj1 ne smemo zatiskati oči, ali pa čakati, da bo vse to uresničeno samo po seb'
Skratka, vsebinska sprememba samoupravnih odnosov so glavni strateg cilj novega zakona. Takšna ocena in izhodišče v javih razpravah pa pomenit" 8 da je uveljavljanje zakona o združenem delu proces, ki bo tekel skupaj g; napori vseh socialističnih sil v naši družbi. A. Žalar 1<
Obsežna družbena akcija za vpis posojila za ceste
Novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v Sloveniji so predmet številnih razprav, ki v zadnjem času potekajo na vseh nivojih. Stanje cest, takšno, kakršno je, nam je vsem znano. Znane so nam tudi posledice, ki jih deloma že, v večji meri pa šele bomo občutili, če ne bomo vsi in to prav zares vsi, pripravljeni odzvati se akciji za "vpis posojila za ceste. Že z njim bi le »za rep« ujeli reševanje prometne zagate.
Da nas je promet s svojim neslu-teno hitrim razvojem prehitel za vrsto let, je danes vsakomur več ali manj jasno. In vendar bi, kljub vloženim velikim naporom v zadnjih petih letih za to področje, z zbranimi sredstvi iz posojila le nekako nadoknadili, kar smo zamudili doslej, čeprav je skupen interes nas vseh, da bi bili prometu kos tudi še vnaprej.
Kot je znano, bi v Sloveniji s predlaganim posojilom za ceste zbrali okrog 900 milijonov dinarjev. Posojilo z letno obrestno mero 10 odstotkov, obračunano in plačano za nazaj obenem z glavnico, bi bilo vrnjeno v petih letih. Zanj jamči republika, vračala pa ga bo republiška skupnost za ceste preko območnih cestnih skupnosti, ki so trenutno še v fazi ustanavljanja. Z zbranimi sredstvi bi premostili obdobje prehoda s starega sistema, ki se je izkazal kot neustrezen, na nov sistem financiranja cest, hkrati pa bi lahko nemoteno uresničevali vsaj minimalni plan družbenega razvoja, ki smo si ga v srednjeročnem obdobju do leta 1980 zastavili v republiki.
Posojilo bo uspelo le v primeru, če bo v predvidenem 6-mesečnem razpisnem roku vpisanih 95 odstotkov celotne razpisane vsote in če bodo vpisovalci v prvih plačilnih rokih tudi dejansko vplačali prvi obrok posojilu namenjenih sredstev. O tem, kako potekajo pripravljalne akcije za vpis posojila na Gorenjskem oz. na območju kranjske občine, pa so nas ob dejstvu, da smo že v rahli zamudi (razpis uradno velja že od 1. 5. dalje) seznanili na tiskovni konferenci, ki jo je v ta namen pripravil občinski štab pri SO Kranj.
KAKO V KRANJU
Na območju občine Kranj bi za dela, predvidena v srednjeročnem programu, morali zbrati 38 milijonov dinarjev. Kako? V priporočilu stoji, naj bi vsak zaposleni občan kot posojilo vpisal polovico mesečnega dohodka, kmet polovico katastrskega dohodka, obrtniki in drugi poklici 2 odstotka od davčne osnove, upokojenci z več kot 1200 dinarji na družinskega člana pa polovico mesečne pokojnine. Posamezniki bi posojilo lahko vplačali naenkrat ali v 24 mesečnih obrokih. Delovne organizacije naj bi vpisale po en odstotek od bruto OD zaposlenih (izplačanih v lanskem letu), vplačale pa (skupaj z drugimi pravnimi osebami) v enem ali dveh obrokih po izkazu zaključnih računov v letih 1976 in 1977. -
V ta namen bo formiranih 190 vpisnih mest, razvrščenih po kategorijah. V delovnih organizacijah, kjer bi potekalo vpisovanje strogo po teritorialnem principu, (torej, kjer je kdo zaposlen, ne pa, kjer prebiva), bo predvidoma 170 vpisnih mest. Obrtniki, samostojni in svobodni poklici ter kmetje bi vpisovali na mestih, formiranih po krajevnih skupnostih, uradih oz. tudi pri izpostavah pošt. Uporabniki družbenih sredstev bi vpisovali pri SDK, prav tam pa bo formirano tudi posebno vpisno mesto za pripadnike drugih narodnosti za SRS. V primeru, da bodo posojilo pripravljeni vpisovati tudi zdomci, jim bomo to omogočili preko bank.
KDAJ PRVI VPIS
Občinski 15-članski štab za vpis posojila v kranjski občini ima pred seboj še nekaj organizacijskih in tehničnih akcij, vendar računa, da se bo vpisovanje lahko pričelo že prihodnji teden. V tem času naj bi podobni štabi zaživeli v vseh večjih delovnih organizacijah, ustanovile pa bi se tudi komisije za izvedbo, ki bi kasneje spremljale zbiranje sredstev. Posebnost za Kranj, nemara pa tudi za Gorenjsko v celoti je, da bodo za vpisnike pripravili posebne obrazce ter šele na podlagi njih vnašali podatke v zbirne pole.
KAJ VSE BI, OB USPEHU, PRIDOBILO KRANJSKO PODROČJE
Kolikor bi posojilo za ceste kranjskem območju v celoti usp^ bi lahko tudi na tem območju vc^ loti opravili dela, predvidena v sr^'( njeročnem programu. Ce pa bi ■ posojilom zbrali več denarja, k° znese predvidena vsota 38 milijon0v dinarjev, bi z razliko razpolagaj občina sama. Le-ta bi za presek' sredstev razpisala poseben prografl del, ga dala v javno razpravo in )" potem, po dogovorjeni prioriteti, zjj Čela izvajati. V tem primeru Jj končno lahko začeli reševati tiH prometno povezavo Planine s Ki* njem čez Kokro ali povezavo Plafl' na —Labore, obsežnejšo rekonstruf cijo Golniške in Jezerske ceste, # veda pa tudi rekonstrukcijo križi^: pri Iskri, za katero so že pridobi ustrezna soglasja.
Ob naši odločitvi ne bi smeli pn, zreti načrtovane izgradnje a^ ceste Naklo —Ljubljana, ter P1* pravljalnih del na karavanškem p1* doru. Preusmerjen tranzitni profl1' bi za mesto pomenil občutno r# bremenitev, ob hkratni uresniči^ del v programu in izven njega pa" se v Kranju že zelo približali raztf šitvi sedanje prometne »blokad«* G. Bernot
Tri konkretne naloge
Radovljica - V četrtek, 20. maja, se je v Radovljici na drugi seji sestala občinska konferenca socialistične zveze. Na dnevnem redu je bilo poročilo o delu predsedstva občinske konference SZDL v minulem letu in razprava o nalogah socialistične zveze v občini v prihodnje.
O delu predsedstva in organov občinske konference socialistične zveze v minulem obdobju je govoril predsednik občinske konference SZDL Franc Jere. Ko je govoril o nalogah občinske organizacije socialistične zveze, je posebej opozoril na tri. Povedal je, da je v občini že bil imenovan operativni štab za vpis in plačevanje javnega posojila za ceste v Sloveniji in da so v občini že določena vpisna mesta za vse temeljne organizacije in poslovne enote ter za vse krajevne skupnosti. Pri vpisnih mestih v krajevnih skupnostih vpisujejo in plačujejo posojilo vsi kmetje, obrtniki, upokojenci in tisti, ki opravljajo svobodne poklice. Po programu naj bi v občini zbrali 16 milijonov dinarjev, če pa se bo nabralo več denarja, bodo razliko, lahko porabili za modernizacijo cest v občini.
Druga naloga oziroma politična akcija, ki v občini pravkar poteka, je organizacija javnih razprav o osnutku o združenem delu. Razprave se bodo kmalu začele, prav zdaj pa ocenjujejo v organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela ter v interesnih skupnostih sa--moupravne odnose in razmere. Pred-
sednik Jere, je še posebej opozolj da je v razpravah treba oceniti ttji morebitne napake, ki so bile napff ljene v preteklosti.
Tretja naloga, ki zadeva celotjj občinsko skupnost, pa je solidar stna pomoč prizadetim zaradi pot sa. V solidarnostno akcijo so se takoj na začetku vključile neka^J delovne organizacije. V prihodnje bo to akcijo v občini vodil pose* koordinacijski odbor.
In nazadnje so se na seji dogo' rili, da bodo v prihodnje v občini f pravili več problemskih konferenc katerimi bodo skušali hitreje ra^ sevati nekatera vprašanja in fi*] bleme. A.
Gradnja planinske postojanke
Sovodenj — Člani planinskoj društva iz Sovodnja v Poljanski4 lini so se že pred časom odločili>> bodo pod 1026 metrov visokim ™ manovcem zgradili planinsko pijanko. Pri tem so planince izdat? podprli tudi člani domačega turisf: nega društva in drugih organiza^j kraju. Zdaj so načrti za plani?j dom že izdelani. Planinci so tudi začeli delati. Najprej bodo skopj jarek za vodovod in položili c*| nato pa bodo začeli kopati tem« za postojanko. Člani planinsk^L društva Sovodenj so že opravili f deset prostovoljnih delovnih ur.
Ob likovni razstavi na Visokem
Veselje do slikanja
Prva razstava je za vsakega mla-**ega ustvarjalca veliko doživetje; s tern se bodo prav gotovo strinjali vsi jjMadi, ki te dni razstavljajo svoja jtela na likovni razstavi, ki jo je v polastitev meseca mladosti organizirajo V Zadružnem domu na Visokem """ajevna organizacija ZSMS. . Med mladimi likovniki je tudi *J°*e Anžič, 20-letni slikar amater ?°ma iz Luž: zaposlen je kot prodajalec pri Merkurju v Kranju, v pro-jjtem času pa rad prime za slikarski c°pič. »Slikam že kakih pet let,« Pfavi Jože, ki je odkril svoje veselje a° slikanja in oblikovanja že v os-J°vni šoli. Ze takrat je nekajkrat sodeloval v Groharjevi slikarski kolo-
ti.v škofji Loki. »Kasneje sem se vključil tudi v Center za estetsko **gojo v K ranju pri prof. Batisti. vseskozi me je mikalo, da bi ^oje zanimanje za likovno umet-n°st postalo tudi poklicno: no, Pa sem se premislil ter si izbral "•"Ug poklic, slikanje pa je zdaj le J*°j konjiček. Sprva sem slikal s te*fcpero, zdaj pa že dlje časa samo v olju. Od motivov mi je pri 8rcu najbolj pokrajina. Će imam
e čas, se zapeljem z avtom kam X,en> postavim stojalo in slikam.
,.fem času, odkar se ukvarjam s anJem, je  nastalo okoli 50 81ik.«
Jože sicer pravi, da mu zadnje ase za slikanje časa zmanjkuje in 8nka kadar pač utegne. Vendar pa Pravi, da ga slikanje še vedno tako Veseli, da ne bo pustil, da bi se mu 81lkarske barve zasušile: od časa do asa ga tudi kdo naprosi za kakšno 8J}ko: pred časom je ena od njegovih potovala celo v Ameriko — za 8Pomin na domači kraj so jo naročili naši izseljenci.
Kaj pa vzorniki? »Nimam vzorca: slikam tako kot znam, tako q0t se mi zdi, da je najbolje. ^Premijam tudi vse slikarske Jajstave, kar jih je v Kranju, ako da sem z vsemi novimi slikarskimi tokovi in smermi na te-J°*em. Zdi se mi, da se kar *eUko mladih ukvarja z likovno ^etnostjo: v Preddvoru je na j^paer skupina slikarjev ama-terjev, ki so svoja dela že razstavi. Morda bi kazalo tudi na Vi* 8°Kem, zdaj ko se je izkazalo, da *e Hkovnikov amaterjev pri nas ?e%manjka, organizirati klub ali *aJ podobnega: tako bi se fPoznali med seboj in se dogovorili za podobne prireditve kot *e sedanja, ki upam, ne bo tudi *adnja pri nas.«
L. M.
Kulturni večer na Visokem
Visoko — V počastitev 100-letnice rojstva Ivana Cankarja in meseca mladosti sta osnovna organizacija ZSMS in KUI) Valentin Kokalj Visoko v kranjski občini v petek, 21. maja, zvečer v zadružnem domu pripravila kulturni večer. V kulturnem programu so nastopili mladi z Visokega, učenci osnovne šole Olševek, folklorna skupina in harmonikarski kvintet osnovne šole Matije Valjavca iz Preddvora in Milan Krišelj, predsednik KUI) Visoko, ki je predvajal diapozitive o Titu. Na svečanosti je ob tej priliki govoril sekretar občinske konference ZSMS Kranj Andrej Lapanja. V klubskih prostorih zadružnega doma pa so odprli tudi razstavo mladih likovnikov iz kranjske občine. Razstava bo odprta do 29. maja. A. Ž.
Mednarodni filmski festival Pokrovitelj Slovenijales
Od 15. do 21. septembra bo vKranju v kinu Center že šestič mednarodni filmski festival športnih in turističnih filmov, dopolnjen še s srečanjem alpinistov in publicistov, ki pišejo o tej zvrsti športa. Na tiskovni konferenci, ki je bila v ponedeljek, 17. maja, v Ljubljani, in na seji UO v Kranju sta predsednik UO Anton Miklavčič in direktor Dragan Jankovič povedala, da je za festival do sedaj prijavljenih že okrog 40 držav. Med njimi so tudi države, ki doslej na kranjskem festivalu še niso sodelovale.
Novost letošnjega festivala bo dan finskega filma. Mimo glavne nagrade francoskega ministrstva za šport in turizem, ki se imenuje po Pierru Coubertenu, bo najboljši snemalec dobil plaketo Metoda Badju-re. Tudi letos bo prvi večer festivala prenašala ljubljanska televizija, za to prireditev pa se zanimajo tudi druge jugoslovanske televizijske hiše. — A. U.
Knjižne nagrade učencem
Jesenice — Občinska zveza prijateljev mladine Jesenice je ob letošnji Kurirčkovi pošti razpisala tekmovanje za najboljšo nalogo med učenci osnovnih šol na temo: Prvi terenski odbori in partizanski kurirji pripovedujejo. Med prispevki je nagradila šest najboljših s knjižnimi nagradami, ki so jih prejeli: Edita Košir iz osnovne šole Kranjska gora, Liljana Gartner iz osnovne šole Mojstrana, Branka Šemrov iz osnovne šole Tone Čufar, Bogdana Majcen iz osnovne šole Prežihov Voranc ter Bernarda Dolinšek in Albina Zupan iz osnovne šole Koroška Bela. J. R.
Razstava Mirjane Mitrović
Veletrgovina Živila Kranj, n.sol.o.
TOZD Veleprodaja Kranj, n.sol.o. Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. blagajnika
2. prodajnega referenta
3. referenta za obračun avtoparka
— za določen čas
4. polnilke v pakirnici
5. več skladiščnih delavcev
Na delovnem mestu pod zap. št. 3. se delo združuje za določen čas, in sicer do vrnitve delavke s porodniškega dopusta.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod tč. 1., 2. in 3.: srednja šolska izobrazba (ekonomski ali komercialni tehnik), 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih, poskusno delo 60 dni,
pod 4.: PKV delavka, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni
pod 5.: NK delavec, poskusno delo 30 dni
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev je treba poslati v 15 dneh kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6.
Jugobanka
sedež Ljubljana
objavlja prosto delovno mesto:
vodje počitniškega doma
v Gozd — Martuljku
Pogoji za to delovno mesto so:
KV gostinec (kuhar) z najmanj 2-letno prakso na podobnih delovnih mestih. Stanovanje zagotovljeno v domu. Za to delovno mesto velja dvomesečno poskusno delo. Pismene vloge pošljite na naslov: Jugobanka  — sedež Ljubljana, Titova 40 — za grupo kadrovskih poslov, v osmih dneh od dneva objave.
V slikarstvu Mirjane Mitrović ugotavljamo kreativno lastnost, ki obenem predstavlja najgloblje in najbolj pristno nagnjenje te nadarjene umetnice in bi ga lahko označili kot izredno zaupanje v barvo. Barva ji pomeni osnovno gibalo njenega umetniškega izraza. S pomočjo barvnih vrednot se slikarski subjekt in entiteta v slikarskem smislu tran-sponiranega objekta končno spojita v enovit umetniški akt, nekako tako kot je v to enotnost in njeno nujnost veroval Paul Klee in si jo predstavljal kot počelo kreativnosti: »Barva in jaz sva eno«. To zaupanje v barvo ima svoj vzrok v iskanju lastne istovetnosti, v ustvarjalni nuji, da je treba subjektivno predstavo o svetu prenesti v jezik likovnih simbolov, ki se razodevajo z močjo svojih notranjih pomenov, z močjo, ki je morala biti rojena kot barva, da bi dobila univerzalni pomen. Ko prenaša svoje inspirativne vzgibe v optični izraz oblike, si Mirjana Mitrović prizadeva razrešiti tudi nekatera osnovna vprašanja iz estetike svetlobnih pojavov, tako da na svojih platnih skuša vzpostaviti ubranost svetlobe in predmeta, da bi se na ta način dokopala do ene od osnov slikarskega ustvarjanja, do tistega tenkočutnega soočenja, pri katerem se sproži proces identifikacije z imanentnim svetom umetniškega dela. V estetski izmerljivosti Mirjanine umetniške razsežnosti predstavljata barva in svetloba sinonima za ustvarjene vrednote.
Differentia specifica teh olj, tisto kar predstavlja počelo njihove kreativne avtonomnosti, je vsebovana v načinu obdelave osnovnih tonov slikanih površin. To avtonomnost, ki ji moramo iskati izvor tudi v psihosomatski sferi stimulativnih vzgibov, moramo upoštevati vselej, kadar vrednotimo razstavljena dela. Po svoji stilni zasnovi bi slike Mirjane Mitrović lahko sodile v okvir
določene variante poetičnega realizma, ki se v nekaterih bistvenih značilnostih modernega oblikovanja figure naslanja na impresioniste. Toda tisto, kar daje slikarkinemu opusu pečat izvirnosti in estetske samobitnosti, kar ga povezuje z njeno enkratno osebno dimenzijo je vsebovano v vtisu, ki ga pušča v nas stratifikacija senzibilne vsebine barve, izredna sugestivnost v ustvarjanju kontrastov med svetlobo in senco, ki povzroča, da doživljamo to slikarstvo kot rafinirano čutnost vtisov. »Umetnost je filozofija čutov«, je trdil Boža Knežević. Mirjana Mitrović je slikarka, ki na žensko instinktiven način išče svojo pot v umetnosti, njen izraz je svež in vsebinsko bogat. Njene, z oljem prekrite slikarske površine so pastelno zamolkle in nosijo v sebi svojski lirični prizvok. Nežni barvni toni brez kakršnegakoli močnejšega poudarka ustvarjajo atmosfero, v kateri manj čutimo materialno zasnovo slike, kot smisel za lepoto, ki jo preveva mehka in tiha melodič-nost. Ni brez vzroka dejal znani srbski likovni kritik, da njen akril Popoldne II deluje na gledalca predvsem kot »glasba za oči«.
Figure v interieru, ki jih je Mirjana Mitrović izbrala za svojo prvo predstavitev pred slovenskim občinstvom, predstavljajo tisto stopnjo v njenem razvoju, ki se pravkar oblikuje. Ko je prehodila pot od doživljanja sveta prek abstraktne deformacije vtisov do figure, ki se v sodobnem slikarstvu zopet pojavlja v vlogi navdihovalca, ki se mu ne moremo več izogniti, Mirjana Mitrović vzpostavlja nov stik s svetom svojih predstav, rahlo vzburjena od avanture, v katero jo vleče njen raziskovalni duh. Ta duh skriva v sebi resnično nadarjenost, ki je prežeta s pristno ustvarjalno močjo.
Milutin Srećković
Cankarjev Martin Kač ur v filmski upodobitvi
Idealist
Za slavnostno priložnost stoletnice Cankarjevega rojstva smo dobili — po nekajletnih pripravah — delo, ki naj bi uveljavilo oznako: novi slovenski film, slovenski po mentaliteti in problemih. Scenarist Vitomil Zupan je sicer, poleg Martina Kačurja, uporabljal še druge Cankarjeve tekste, vključno s pismi, a je scenarij, kakor je to izjavil soscenarist in režiser Igor Pretnar, predvsem predloga za filmsko upodobitev Cankarjevega duha, miselnosti, razpoloženja. Pa tudi zgodbe revolucionarja, njegovega križevega pota po simbolično poimenovanih slovenskih krajih ter šolah.
Vizualno je Idealist predvsem lep film. Lepoto Cankarjeve besede je zamenjala fotografija. Lepotništvo slike pa je vendar v nasprotju s kruto simboliko Cankarjevega simbolizma; Pretnar je težo pisateljevih krajev in opisov presvetlil tudi na škodo tako imenovane usodnosti učitelja-idealista. Z barvnimi odtenki, ko določen čas prevladuje ena od barv, je prejšnja misel nekoliko korigirana, ker so tako poudarjena nekatera junakova razpoloženja, vzpon, resignacija in padec, miselna in krajevna malost. Uokvirjenost v »šentflorjanščino« razširjajo tudi nekoliko šansoni, ki jih poje Duša
Počkajeva, a v resnici izvenijo povsem tuje, preveč kontrastno in vsiljivo resumejsko.
Tudi scensko in kostumsko je film poln lepote in čistosti, celo »zani-krnost« Blatnega dola je zlikana in bleščeča. Standardni rekviziti, kot sta vrtna hišica  in  gugalnica, so
preveč v ospredju, pridih secesije. Naslovno vlogo
Sicer pa, čutiti je
idealista Martina Kačurja je odigral Radko Polič s svojsko mehkobo, pa tudi z rutino, le včasih s preveč odrsko igro. Slednje se je toliko bolj poznalo Daretu Ula-gi, drugače pa nekoliko po moči stvaritev izpadeta župnika in morda še nadučitelj. Gregoračeva je imela silno nehvaležno vlogo Minke, smejalke, — nehvaležno po scenariju, Zupančičeva pa je postala prepričljivejša šele v zadnjem delu filma.
Interpretacije — režiserja, igralcev, tehnične ekipe oz. njihovih zamisli — po katerih delo razumevamo, niso, kakor se Cankarja tudi lahko razumeva. Neskladje je razvidno predvsem v podrejenosti filmskega izraza in Cankarjeve suverenosti. V toliko pa je film, kljub tehnični dovršenosti ter vendar mnogim čudovitim prizorom, le bled odsev jubilantovega stvariteljstva.
Janez Poštrak
Gozdno gospodarstvo Bled, n.sol.o.,
TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delavnice Sp. Gorje, n.sub.o., Sp. Gorje 1
Po sklepu delavskega sveta objavljamo prosti delovni mesti:
1. voznika tovornjaka z nakladalnikom
Pogoji:
— poklic voznik tovornjaka
— tečaj za delo z nakladalno napravo
— 2 leti vožnje s tovornjakom z nakladalno napravo
— poskusno delo 20 dni.
2. sklaaiščnika — mehanika
Pogoji:
— poklic mehanika
— poznavanje skladiščnega poslovanja
— 2 leti delovnih izkušenj v mehanični delavnici in skladišču avto delov
— poskusno delo 20 dni.
Kandidati naj prijavam predložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev in prijave pošljejo najkasneje v 8 dneh od dneva objave tega oglasa na naslov: GG Bled, n.sol.o., TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delavnice Sp. Gorje, n.sub.o., Sp. Gorje 1.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o sklepu o izbiri najkasneje v 30 dneh po preteče nem roku za prijave.
6. stran — Glas
Le redki Gorenjci so predali štafetno palico predsedniku Titu
Najlepši maj Rudija Finžgarja
Na današnji dan mineva 30 let, odkar je znani Sfz°artajifarezhibno teče Še nikdar smučarski skakalec Rudi Finžgar predal v imenu za Rudija Finžgarja, ki se je od slovenske   mladine  predsedniku   Titu   štafetno T^^^^t^^
palico
Nova vas pri Radovljici — Rudi Finžgar, rojen 7. maja leta 1920 v Podnartu, sicer pa po rodu Kropar, partizan, »razvpit smučarski skakalec,« kot sam pravi, mladinski aktivist in fant, ki mu nikdar ni zmanjkalo idej, je prve mesece leta 1946 onemel ob nenavadni novici. »Rudinu« so prišli povedat, da bo 25. maja, na Titov rojstni dan, predal predsedniku štafeto s pozdravi slovenske mladine in športnikov za rojstni dan. Zelo počaščen je bil in nemiren, ko se je pripravljal na ta slovesen trenutek. Notranji nemir je fanta, ki je v življenju premagal že marsikatero preizkušnjo, spremljal tudi na poti v Begorad. Narodno nošo je lepo poravnal v kovček, Štefka s Podgore pa mu je preskrbela prekrasen nagelj. Vendar Rudi v Beogradu narodne noše ni oblekel. Štafeto je predal v oblačilu športnika.
»Leto 1946 je bilo sploh prvo, ko je jugoslovanska mladina s štafetnimi palicami izpovedovala maršalu Titu svojo vdanost in mu čestitala za rojstni dan,« je v
petek pripovedoval Rudi Finžgar. »Takrat štafeta še ni bila tako organizirana. Proti Belemu dvoru je krenilo okrog 30 štafetnih palic. To so bile republiške, brigadirske, vojaške, športne in lovske štafete. Slednjo je nosil moj prijatelj Janez Polda. Nosilci smo se postavili v polkrog in drug za drugim predajali predsedniku štafete. Menda sem bil drugi ali tretji na vrsti. Tekoče sem predsedniku povedal, da mu prinašam štafeto v imenu Slovencev, v imenu naše mladine, v imenu Športnikov. Poldu pa se je nekaj zatikalo, vendar je poslanstvo srečno izpeljal do konca. Predsednik Tito me je v teh slovesnih trenutkih spominjal na mladeniča, elegantnega in suhega. Dobre volje je bil in stalno poudarjal, da se mora šport dvigniti.«
Predsednik Tito je nato nosilce štafet povabil na sprejem v Beli dvor. Za trenutek je v dvorani zavladala tišina. Pretrgal jo je Rudi Finžgar.
»Tovariš Tito,« je vprašal maršala. »Ste se kdaj ukvarjali s športom?« Predsednik mu je pritrdilno odgovoril in povedal, da je bil kar dober sabljač. Se enkrat se je oglasil »Rudi« na sprejemu po predaji štafete. Predsedniku Titu je povedal, da grade v Begunjah tovarno Elan in da bi potrebovali več pomoči, da so bili številni smučarji v partizanih in da so okupatorji uničili
vse,  kar  bi  koristilo graditeljem.
Predsednik je pomoč obljubil.
Majsko srečanje s Titom za Rudija Finžgarja ni bilo prvo. Prvič je bil v maršalovi bližini leta 1945 na
2. kongresu jugoslovanske mladine. Rudi je imel referat o športu. Tudi kasneje je bil »Rudi« še skupaj s predsednikom. Najpogosteje v Planici, kamor Tito rad zahaja. Tito je bil v Planici tudi takrat, ko je legendarni Finžgar zadnjič preletel 100 metrov. Planiški junak ima že 18 let na roki uro s Titovim pod-
leta 1946 najlepši. Vsako leto se spomni trenutka, ko je predsedniku Titu izročil štafetno palico. Vsako leto po televiziji spremlja veličastno prireditev na stadionu JLA v Beogradu. Tudi nocoj bo doma, pred ekranom. Njegove misli in srce pa se bodo pogosto preselili v Beograd, na Beli dvor, v sončen majski dan, ko je prvič v svobodni domovini predsedniku Titu čestital za rojstni dan.
J. Košnjek
Letel sem v črki O
Spomini pilota Jožeta Goloreja iz Kranja, ki je 23. maja 1948 skupaj s še 18 piloti na nebu izpisal ime vrhovnega komandanta naše armade tovariša Tita
Jože Golorej se je rodil 1913. leta v Voklem. V mladih letih se je odločil, da bo postal pilot. In tako se je njegova pot vojnega pilota začela 1931. leta v Petrovaradinu in nato leta 1937 nadaljevala v II. pilotski šoli v Kraljevu. Junija 1945 se je vrnil iz internacije v Italiji in se vključil v vojno letalstvo nove Jugoslavije. Od tega odgovornega in lepega poklica pa se je poslovil 1963. leta kot kapitan prve klase. Danes je upokojen in živi v Kranju.
Pred dnevi nam je poslal pismo, v katerem se spominja dveh nepozabnih trenutkov: 21. maja — praznika jugoslovanskega vojnega letalstva, in 25. maja — rojstnega dne maršala Tita.
Bilo je spomladi 1948. leta, ko je bil Jože v Pilotski šoli v Pančevu. Pred zbrane pilote je stopil komandant šole in jih svečano nagovoril:
»Tovariši piloti, naša šola je dobila odgovorno in častno nalogo. Njena uresničitev bo terjala od vas visoko strokovno usposobljenost in natančno poznavanje tehnike letenja. 23. maja boste namreč z letali na nebu izpisali besedo Tito, ime našega vrhovnega komandanta.«
S svojevrstnim strahom in željo so potem piloti čakali na imena tistih, ki bodo leteli v tem sestavu. Med izbranimi so bili trije Slovenci in med njimi tudi Jože Golorej.
Takoj so se začele skrbne priprave, ki so trajale po cel dan. Najprej so se pripravljali na zemlji, kjer so letala postavili v obliki posameznih črk. To so bila letala aero 2 z odprtimi kabinami in brez radijskih zvez. Bila so zelo okretna in občutljiva na vsak pilotov ukrep. Potem so začeli vaditi v zraku, in sicer najprej v sestavi posameznih črk.
»To še zdaleč ni bilo tako enostavno, kot se danes morda sliši,« se spominja Jože. »Letala so bila namreč oddaljena drugo od drugega od pol do enega metra. Kakršen koli odmik levo ali des-
FinŽgarjeva predanost športu je znana. Ljudje ga cenijo kot športnika in organizatorja športnega življenja. Znana je »partizanska olimpiada« smučarjev v osvobojenem Cerknem, kjer je imel Finžgar glavno besedo. Na fotografiji partizan Rudi Finžgar Rudko v osvobojenem Bledu maju 1945.
no od soseda je bil zelo nevaren in lahko usoden. Prav tako je bilo treba nenehno paziti na višino, kajti leteti je bilo treba v poravnavi liniji in s točno določeno hitrostjo.«
Čeprav so bila letala zelo ubogljiva in okretna, p,a so bila občutljiva tudi na zračne tokove. Zato je bila potrebna velika mera zbranosti, da letalo ni zanihalo levo ali desno, navzgor ali navzdol. Na začetku se je to dogajalo in nič kolikokrat se je zgodilo, da se je moral kdo od pilotov v zadnjem hipu umakniti iz reda in vrste in potem dohiteti ostale in se ponovno vključiti v skupino.
»Črta je bila na začetku zelo negotova in nemirna. Poigravanje vetra je premetavalo letala. Bilo je treba veliko trdne volje, mirna roka, pravilno dodajanje in odvzemanje plina. Tako smo po 15-dnevnem rednem letenju po črkah združili vse črke v ime Tito. Na začetku so se ponavljale iste težave kot prej v letenju v posamezni črki. Nazadnje pa smo vseeno uspeli v zadani nalogi. Devetnajst letal, devetnajst pilotov je na nebu delovalo kot eden v besedi Tito.«
Prišel je težko pričakovani 23. maj 1948. Že zgodaj zjutraj so mehaniki in drugi skrbno pregledovali letala. Piloti so dobivali zadnja navodila in preverjali naprave in inštrumente. Potem so vzleteli z letališča Lisičji Jarek v smeri Pančevo—Kovin— Smederevo proti Beogradu in nad Kalemegdan. Leteli so na višini 800 metrov s hitrostjo 150 kilometrov na uro.
»Letel sem kot deveti v prvi vrsti na skrajnem robu črke O. Na poti do Beograda so bila letala še precej nemirna zaradi zračnih tokov. Bolj ko smo se bližali mestu, kjer smo se morali postaviti v določen položaj, bolj miren je bil polet. In potem je nastopil tisti trenutek, ko ni bilo več nobenega odstopanja. Ni šlo več za morebitno napako ali morda za trenutek nezbranosti, marveč za nalogo in zavest, da bomo vsak hip nad svečano tribuno in vrhovnim komandantom Titom.
Tribuno smo preleteli v zares lepem, mirnem, začrtanem redu. Dobili smo pohvalo vrhovnega komandanta Tita za uspešno opravljeno nalogo. Fotografije in album o našem preletu, iz katerih smo se sami lahko prepričali, da nihče izmed devetnajstih ni naredil prav nobene napake, pa so bile naša največja nagrada in priznanje. Nepopisno veselje nas je obšlo in nikdar ne bom pozabil tega svečanega trenutka.
Takšen prelet pa smo potem ponovili spet 25. maja 1949. leta.« po zapisu Jožeta Goloreja pripravil A. Zalar
Vižmarje, P lem I jeva 86 Kranj, Gorenjski sejem. Hala A Ljubljana,    Gospodarsko razstavišče, paviljon Jurček
«4
Vabimo kmetovalce na praktični prikaz traktorskih škropilnic s posebnim poudarkom na delovanje in kvaliteto raz-pršilnih šob za razne rastline.
Demonstracijo bo izvajal dipl. inž. Pogorele v četrtek, 27. maja 1976, ob 9.30 v Čirčičah.
Zbirno mesto pred skladiščem strojev na Planini.
Gorenjska kmetijska zadruga TZE »Sloga« Kranj
Podjetje
DOMPLAN KRANJ, Cesta JLA 6/V
objavlja
prodajo 150 garaž, ki jih bo zgrfl' dilo SGP Projekt Kranj v stano; vanjski soseski S-5 na Planin v Kranju.
Garaže bodo zgrajene v dveh etažah, dovoz do garaž bo iz Cefl' 1. maja, zgrajene pa bodo do 31/12-1976.
Pogoji prodaje:
cena za garažo je 56.000,00 din in je dokončna, kupec pa plača še pfjj metni davek. Ob sklenitvi pogodbe je treba plačati 30 %kupnine, razli* pa do oz. ob prevzemu garaže.
V primeru odstopa od pogodbe zadrži prodajalec 10 % vplačane kuP nine.
Kupci bodo zbirali garaže po vrstnem redu dospelih ponudb. Če ne bo dovolj interesentov za nakup garaž, si prodajalec pridrži*' pravico odložiti sklepanje pogodb.
Ponudbe za nakup garaže je treba dostaviti do 15. junija 1976 fil naslov: PodjetjeTJOMPLAN Kranj, Cesta JLAil/V.-
Naš izlet v soboto, 29. maja
(K°d bodo potovali in kaj vse bodo videli izžrebani naročniki Glasa na letošnjem pomladnem izletu po Notranjski in Dolenjski?)
Ivan Cankar: I Martin Kačur
27
(Nadaljevanje)
S Turjaka bomo nadaljevali potovanje proti Velikim Laščam. Mimogrede za šalo še ugotovimo, da smo se vedno na področju velike ljubljanske občine Vič-Rudnik — čeprav so ti kraji tu na okrog vedno veljali celo za srce Dolenjske! Saj so bili Prav tu rojeni Primož Trubar, Fran Levstik in Josip Stritar! Po današnjem bi torej veljali za nekakšne •ljubljanske srajce«, kar pa sami gotovo ne bi hoteli! Saj so bili prav Ponosni na to, da so doma z Dolenjskega.
Ker se bo naša pot dotaknila r°J8tnih vasic teh velikih slovenskih 'nož, jih na kratko predstavim:
Primož Trubar, začetnik slovenje književnosti, prvi naš pisatelj in verski reformator, je bil rojen 1. 1508 v Rašici pri Turjaku. Umrl je daleč °d domovine, kot izgnanec v nemškem Derendingenu 1. 1586. - Trubar je 1. 1551 izdal prvi slovenski tiskani knjigi: Abecednik in Katekizem. S prvo knjigo je ljudstvo učil branja, drugo pa je namenil °nim, ki naj ljudstvo uče. Trubarjevo književno delo je zraslo iz ljubezni do domovine in je bilo v svojem bistvu pravzaprav g. isnik novih demokratičnih idej. Svoje uvode v knjige je Trubar začenjal z ganljivimi besedami »Lubi moji Slouen-Zl* ali »Vsem Slouenzom gnado, myr, mylost inu prauu sposna-ne...«
Drugi naš velmož, ki so ga dali slovenstvu ti dolenjski kraji, je Fran Levstik; rojen 1. 1831 v Spodnjih petnjah pri Velikih Laščah; umrl je
1887 v Ljubljani. Fran Levstik je Veljal v svoji dobi za prvega slovenskega pesnika za Prešernom. Še Pomembnejši pa je Levstik kot kritik, jezikoslovec in začetnik mla-aoslovenskega gibanja. Bil je tudi
Slavistično    društvo Kranj vabi na predavanje
Položaj slovenščine v zamejstvu
Predavala bosta gosta iz Trsta Boris Race in Miroslav Košuta
Društvo je prepričano, da je to tema, ki naj ne bi zanimala samo njegovih članov, ampak tudi ostale občane, zato so dobrodošli vsi, ki žele kaj zvedeti o političnem položaju Slovencev, o šolstvu, založništvu, gledališču itd. Predavanje bo v sredo, 26. maja, °b 17. uri v skupščinski dvorani občine Kranj - soba 14.
pobornik ideje o Zedinjeni Sloveniji.
Josip Stritar, pesnik in pisatelj, literarni vzgojitelj, kritik in estet! Njegova največja zasluga je, da je 1. 1861 znova odkril Prešerna in prikazal pesnikovo pravo veličino. Stritar je bil rojen 1. 1836 v Podsmreki pri Velikih Laščah, umrl pa je 1. 1923 v Rogaški Slatini.
Vsem trem velmožem so že naši predniki postavili lepe spomenike v njihovih rojstnih krajih. Ogledali si jih bomo spotoma.
No, končno pa bomo pri Ponikvah (tu ponikne Rašica) le prestopili mejo ljubljanske občine in nadaljevali pot po ozemlju prve dolenjske občine Grosuplje!
Še preden pa se bomo pričeli vzpenjati na hribovje Suhe Krajine, bomo prečkali kočevsko železnico. Na severno stran od naše poti bo pogled objel legendarno Ilovo goro. To je naša bridka Kozara planina.. . Na teh pobočjih je ugasnilo premnogo življenj mladih fantov, ki so se spopadli s takrat še nadmočno sovražno silo. — Le kdo še ni slišal pretresljive Kozinove simfonije Ilova gora?
V teh in takih mislih bomo kaj hitro spešili proti dolini Krke. Ustavili se bomo prav pri izviru pod Gra-dičkom. — Tudi Krka pridere na dan v že mogočnem toku — podobno kot smo to videli pri Bistri. Le da Krka prihaja iz podzemeljske jame, polkrožno obokane in kar precej globoke. Krka zajame vse vode Grosupeljske kotline in Račenskega polja ter jih zbere v svojem 5 km dolgem podzemskem toku. Zato izvira že kot mogočna reka — ne pa kot kak pohleven studenček. V jamo, iz katere prihaja Krka, so se v turških časih zatekali okoličani. O tem je pisal Jurčič v svoji povesti Jurij Kozjak, slovenski janičar. No, prav tu so hudobnega graščakovega brata Petra vrgli kmetje v vodo. Bil je izdajalec lastnih ljudi...
Dolina Krke je ena največjih lepot Dolenjske. Bistra kraška reka, polna apnenca, tvori na svoji poti jez za jezom, ki jih oblikuje krhki lehnjak. Zeleni tolmuni so polni rib, postrvi in sulcev. Včasih je bilo v Krki tudi mnogo rakov, ki pa so izumrli zaradi račje kuge.
Lepoto Krke je opeval že pesnik Dragotin Kette (tudi njegove stoletnice rojstva — rojen je bil 1. 1876 v Premu na Notranjskem — se bomo letos spomnili)
Krka, reka sanjajoča,
ti dolenjski sinji pas,
ki prelivaš se med griči
kot dekliška kita las.
In tako bomo prispeli v vas Krko, kjer bo naš glavni opoldanski odmor. C. Z.
Črtomir Zoreč:
Beneška Slovenija, naša Deveta dežela
(Kraji, ljudje, pesem in govorica)
(19. zapis)
. Ker sem ves prejšnji zapis posvetil je bridki potresni nesreči, ki je zade-,a toliko beneškoslovenskih vasic na
v beneško-slovenski vasi pod
uzci (nad Terom).
pobočjih visokih Muzcev, nadaljujem sedaj s kratkim orisom zgodovinskih dogodkov po stiku prihajajočih Slovencev z odhajajočimi Lan-gobardi — od šestega stoletja dalje.
ČEDAD ALI STARO MESTO
Najbrž se bo le kdo od vsaj nekoliko načitanih bralcev spomnil na prelepo povest Frana Erjavca »Ni vse zlato, kar se sveti«? Tamkaj preberemo, kako je obsoški slovenski kmetic, ki je mislil, da je našel zlato rudo, le-to nesel k zlatarju v Čedad, da bi mu potrdil upanje v bogastvo. A zlatar je možu moral povedati, da je ruda le malo vredna, da je le železov kršeč — tega pa je v vseh gorah dosti.
Čedad (laško: Cividale) je za Beneške Slovence nekako glavno mesto, četudi si ga jezikovno niso nikoli lastili. Ker je to za vso okolico prvo tržišče, je pač slišati čez dan dosti naše govorice. Reči pa je treba, da Čedad ni zagrizen, prej bi rekel, da je tu kar precej strpnosti. Iz lastnih doživetij to lahko trdim. Je pa Čedad priljubljen tudi obsoškim Slovencem, posebno onim tam okrog Bovca in Kobarida, v Trenti in v Breginjskem kotu. Najbližje tuje nakupno mesto je, nekak Trbiž za ta konec.
Pesem, ki so jo peli na odru, je bila pri kraju. Tončka je ploskala, vesela, rdeča v lica, smehljajoča se, blažena, kakor otrok, in se ozrla. Rok* so ji omahnile, kri je izginila iz njenih lic in njenih ustnic. Ugledala je njegov obraz, kakor ga ni videla nikoli: strahoten obraz iz teme, bled in spačen . ..
Kačur se je naglo okrenil.
V gostilni poleg dvorane so ga pozdravili glasno; Ferjan je vstal izza mize.
»Mislili smo že, da te ne bo, Kačur! Z veliko silo sem jim dopovedal, da nisi konservativec, da nisi klečeplazec in špijon! Sedi no! Tukaj zraven mene sedi! ... Kaj pa ti je?«
Kačur je bil še zmerom bled in je trepetal.
»Slabo mi je bilo, drugega nič! ... Čemu pa ta veselica nocoj?«
»Čemu?« se je zasmejal Ferjan. »Kaj mora imeti vsaka stvar svoj namen? Veselica je pač; vsako leto je in zato je tudi letos ... Ti ne moreš pozabiti na tiste čase, ko je imela vsaka beseda tudi svojo misel!«
Konec mize, v tobakovem dimu, je sedel župan in se je ozrl veselo na Kačurja izpod črnih obrvi.
»Slabe čase ste pač doživeli... in zdaj vas ne izpuste!«
Kačurju je bilo sitno v veliki, gosposki družbi; majhnega se je čutil in okornega; zato je pil hitro in vino se ga je lotevalo.
»Nocoj pa nam ne uideš, Kačur!« je govoril Ferjan veselo. »Pripoveduj nam nocoj, kako je bilo; bodi vesel in izbubaj se! Poglej nas — saj smo sami pošteni ljudje!«
»Pusti me, Ferjan! Kaj se norčuješ? Prestar sem!« Ferjan se je naslonil globoko na stol, pustil je iz ust gost oblak dima in je gledal pazljivo na Kačurja. »Jaz pa mislim, da nisi samo star, Kačur!« »Kaj še?«
Ferjan ga je gledal in se je smehljal prezirno. »Takrat, ko te nič stalo ni, ko si bil mlad in sam, si lahko oral!«
Kačur je prijel kozarec s tresočo roko in ga je izpraznil. Jerin je položil Ferjanu roko na ramo.
»Ne, Ferjan .. . tako ni!«
Ferjan je zamahnil; vino je bilo v njem.
»Takrat, o! Mlad, sam — kaj prihodnost? Zdaj: gospod župnik! — klobuk do tal! Gospod župan! — glavo do pasu! Gospod nadučitelj — he, ali veš, Jerin, da me je moj prijatelj, tale Kačur, tituliral z gospodom nadučiteljem? Ko se tikava in ko sem mu bil drug?«
Kačur se je tresel; vsa kri mu je bila izginila iz obraza in kosti so mu stopile iz lic.
»Ferjan! Zakaj?« je prosil s trepetajočim glasom in zakrvavelimi očmi.
»Saj smo te že spoznali! Farški si!«
»Kaj sem?« se je začudil Kačur in se je ozrl po omizju.
»Farški!« se je zasmejal Ferjan ...
Petje je minilo v dvorani in družba se je usula v gostilno. Kačur je videl svojo ženo ob strani kodrastega fanta, suho učiteljico ob dolgem, kozjebradem uradniku in je slišal klepetavi glas ekspeditorice ... toda vse je bilo kakor v zibajoči se megli, kakor v sanjah.
V dvorani se je oglasila godba in pari so vstajali; vstala je tudi njegova žena, videl jo je iznad rame, dasi ni okrenil obraza.
»Kaj ne greš plesat?« se je smehljal Ferjan. Kačur mu je gledal v obraz z izbuljenimi očmi. »Tvoja žena pleše!« Kačur je molčal in pil.
»Ti cunja! O ti cunja!« se je nakremžil Ferjan in je pljunil.
»Kdo je cunja?« je prašal Kačur s tihim, hripavim glasom.
»Ti! Ti!« je vzkliknil Ferjan in se je smejal prezirno.
Kačur si je točil počasi, toda roka se mu je tako
tresla, da se je izlivalo vino mimo kozarca. Okrenil se je k Ferjanu, oddahnil se je težko in je izpregovoril z mirnim glasom.
»Ti, Ferjan, ti si klečeplazec! Ti si cunja!«
»Kaj ne veš, s kom govoriš?« je planil Ferjan.
»S klečeplazcem! S klečeplazcem! Poznam še vse tiste besede ... Obrni naju narobe, sebe in mene — in kaj se bo zgodilo? Za klaftro bom višji od tebe, kaj za klaftro, za sto klafter! Ti si danes steber — o siromašni steber! Kdo pa ti je dal kamen, da stojiš na njem, če ne jaz s svojim trpljenjem? Ti si bil cunja in klečeplazec in pijanec, ko sem jaz dolbel v krvavem potu tisti kamtn, ki si se zdaj tako moško postavil nanj! — Kaj si rekel — kaj ne sme biti človek dandanašnji?«
Jerin je gledal na Kačurja s svetlimi očmi in je odgovoril:
»Socialist!«
»Prav! Bog vedi, kaj je to, ampak tebi na kljub, Ferjan, sem socialist! Kar si ti danes, sem bil pred petnajstimi leti! Zakaj? Ker nisem smel biti, ker je bilo trpljenja pctreba . . . Kar sem jaz gnojil s svojo krvjo, si ti požel! .. .Tat!«
Ferjan je prebledel in sije grizel ustnice.
Valček je umolknil v dvorani.
»Ali vidiš svojo ženo?« je prašal Ferjan z zlobnim, spačenim nasmehom.
»Kaj te briga moja žena?« je odgovoril Kačur izza zob in se ni ozrl.
»Tudi jaz sem že plesal z njo.«
Kačur je strmel nanj z osteklelimi očmi.
»Tudi jaz sem jo že poljubil... na večer tvoje poroke!«
Kačur se je vzdignil omahovaje, zgrabil je kozarec in ga zalučil Ferjanu v obraz.
Roke so se ga oklenile, nekdo mu je ogrnil suknjo, nekdo drug mu je posadil klobuk na glavo in stal je na ulicah.
Jerin ga je držal trdo za roko.
»Spremim vas do doma .. . Prav ste imeli.. . Ferjan je bil pijan,. . .«
Kačur se je iztrgal.
»Stran! Ne maram nikogar! Stran!«
Jerin je postal v veži in gledal za Kačurjem, ki je hitel po ulicah ter izginil v temo . . .
Počasi in zamišljen se je vrnil Jerin po stopnicah; šel je mimo dvorane in je pogledal vanjo; tam je plesala Tončka s Ferjanom, ki je govoril zelo na glas, opotekel se časih in se zasmejal . . .
III
Ferjan in Kačur sta sedela v konferenčni sobi. Kačur je sedel sključen, opiral je roke ob kolena, star in prsten je bil njegov obraz, njegove zakrvavljene oči so gledale topo.
Ferjan, že precej debelušen, nekoliko osivel, je bil očitno v zadregi; mečkal je v roki papir in je gledal na mizo.
»Tovariša sva bila nekoč!« je izpregovoril in seje ozrl hipno in po strani na Kačurja. »Tovariša in prijatelja! Boga mi, resno se nikoli nisem pregrešil proti temu prijateljstvu, in če je prišla vm«\s kakšna neumnost, sva jo poravnala, kakor se spodobi.. . Ampak glejte, gospod Kačur — «
Njune oči so se srečale in nobeden jih ni povesil.
»— tako se mora sčasoma nehati prijateljstvo! ... Še pred par leti sem vas gledal tako, kakor sem vas videl nekoč, pred zelo davnim časom, ko ste stali više nad nami vsemi... ko smo še upali, da boste nekdaj . . . no, minilo je! .. . O vsem tem ni zdaj nobene govorice več ... ne prašam vas, v katerem političnem taboru stojite, to je vaša stvar in skrb ... zdaj vam nisem več drugega kakor nadučitelj .. .«
»Kaj bo povedal?« si je misli Kačur. »Vem, kaj bo povedal!«
Sicer pa je v neposredni bližini Čedada jezikovna meja med Slovenci in Furlani, komaj 2 do 3 km proti zahodu. Tu je Šenčur (Sanguarzo) in vas Pri mostu (Ponte S. Quirino). Do sem sega naš rod še dandanašnji ...
Ime Staro mesto za Čedad je najbrž kar prava oznaka za to res zelo staro mesto — bliža se mu že dva-tisočletnica ustanovitve!
SLOVENSKA OSEBNA IMENA
Starinske palače tvorijo srce Čedada. Tu je predvsem patricijska palača, župnijska bazilika, mestna hiša (magistrat) in palača, v kateri je sloviti arheološki muzej, posvečen starim Langobar-dom.
V muzeju, ki ima seve tudi druge zgodovinske oddelke, je za nas posebno zanimiva rokopisna cerkvena knjiga »Evangelje sv. Marka«. Baje je to knjigo napisal sam evangelist Marko in jo izročil sv. Mohorju. Ne glede na versko vsebino knjige, je v njej dokumentarni dokaz naše davne nacionalne samobitnosti.
■ V knjigi so namreč ohranjene najstarejše oblike naših osebnih imen (priimkov tedaj še ni bilo, vsaj pri preprostih ljudeh ne). Preden so knjigo prinesli v Čedad, so jo hranili pri Stivanu (Sv. Ivan, laško: S. Gio-vanni al Timavo) nad Devinom (Duino) pri morju, severozahodno od Trsta.
V Štivanu je bila v davnih časih — še pred letom 1000 — sloveča božja pot. Navada je bila, da so premožnejši romarji dali duhovniku vpisati svoja imena na prazen rob evangelija. Seveda so zato plačali določeno »takso«. Tn tako čitamo :še"
danes kar celo zbirko najpristnejših slovenskih osebnih imen: Beda, Ne-pokor, Stregomil, Drašček, Milena, Hotimir, Kocelj, Zelislava, Trudo-polk, Slovenka, Sebidrag, Svento-polk, Pribislava, Trpimir, Držimir, Radoslav, Braslav, Olomir, Mirigoj idr.
PAVEL DIJAKON
Knjigo so prenesli v Čedad najbrž že takrat, ko so se oglejski patriarhi začasno naselili v Starem mestu. Zato je knjiga izvrstno ohranjena, četudi je tako zelo stara. Shranjena je v mali stekleni vitrini. Od prijaznosti kustosove je odvisno, če radoznalemu slovenskemu obiskovalcu vitrino odklenejo in
knjigo odpro na oni strani, kjer so zapisana tista slovenska osebna imena.
V Čedadu je bil okoli leta 725 rojen znameniti zgodovinar Pavel Di-jakon, od katerega imamo prva poročila o Slovencih, ki so se naselili v beneški ravnini. Dijakon tudi poroča o bojih Langobardov s prihajajočimi slovenskimi plemeni.
Še dve veliki znamenitosti ima Čedad: langobardski tempelj (Tam-pietto Longobardo) iz sredine osmega stoletja ter sloveči Hudičev most (Ponte del Diavolo) čez Nadižo. Sliko drznega mostu objavljam danes, hudomušno pripoved o gradnji mostu pa povem prihodnjič. Pa tudi kaj več o langobardskem templju.
Hudičev most čez Nadižo v Čedadu
16. stran — Glas
Torek - 25. maja 1976
V četrtek, 27. maja, od 17. do 19. ure RflZStflVi
Rabljena oblačila in drugo v domu JLA
NA BREGU NOVO GASILSKO VOZILO - Gasilsko društvo Breg ob Savi je v nedeljo slovesno prevzelo novo gasilsko vozilo, ki je bilo kupljeno s pomočjo krajanov. Prireditev je bila združena z veliko gasilsko parado, v kateri •e sodelovalo 18 gasilskih vozil, več kot 150 gasilcev in 20 praporov. Na Bregu so gasilci kranjske občine pripravili tudi prikaz najsodobnejše gasilske opreme in gašenja, pri čemer je bilo še posebno zanimivo najmodernejše gasilsko vozilo tovarna Sava, kije sedaj edino tovrstno v Sloveniji. Na parodije sodelovala tudi ženska desetina tovarne Sava, ki je sodelovala na tekmovanju v počastitev VIII. kongresa Gasilske zveze Slovenije, ki se bo začel 5. junija v Novi Gorici, (jk) - Foto: F. Perdan
Gasilska zgodovina in zanimivosti
Do leta 1881 so bila na Slovenskem (brez Koroške) ustanovljena številna gasilska društva, med njimi tudi v Kranju, Kočevju, Škofji Loki itd. Društva so orodje in opremo kupovala na Nemškem in pri Albertu Samassi v Ljubljani. Člani so bili večinoma Slovenci, vidnejši položaji pa so bili domena Nemcev ali nemškutarjev. Nemško je bilo tudi poveljevanje. ■ Prvi si je upal prelomiti s tem Ignac Mehar, ki je leta 1879 kot dvaindvajsetletni fant ustanovil v Dolenji vasi pri Ribnici društvo in začel poveljevati slovensko. Leta 1880 je nastopil na veliki prireditvi v Ljubljani, poveljeval slovensko in vzbudil med Ljubljančani veliko navdušenje. Leta 1886 je izdal prvi slovenski gasilski vadnik, v katerem je uvodoma zapisal:
»Čemu bi slovenski gasilec uporabljal nerazumljivo nemščino. Čemu bi Slovenci po nemško ukazovali, ko nam tega ni treba, saj imamo svoj jezik ...«
Borba proti nemškemu poveljevanju je bila dolga in je bila resnično končana šele leta 1945.
Slovenska gasilska zgodovina beleži šte,:1 " velike požare. Tako je leta 1919 v Boh. Bistrici pogorelo 18 hiš in precej gospodarskih poslopij. Pri   gašenju   so   pomagali gasilci
celotnega zgornjega dela Gorenjske do Jesenic. 15. julija popoldne je začelo goreti tudi v Bohinjski Bistrici. 29. posestnikom so pogorele hiše in gospodarska poslopja. 19. novembra leta 1920 je požar uničil Baronovo žago v Puterhofu (Jelen-dol) nad Tržičem, tri leta kasneje pa je ogenj uničil opekarno na Mlaki pod Tržičem.
Leta 1935 je bilo na Slovenskem 783 požarov. Največkrat je gorelo v Murski Soboti. V kranjski občini se je »rdeči petelin« pokazal triinpet-desetkrat, v Radovljici pa devetkrat.
Razen tega so gasilci sodelovali v teh letih pri reševanju tržiških smučarjev, poplavljenih pri povod-nji itd. Pri svojem poslanstvu so se nekateri člani gasilske organizacije tudi poškodovali.
V Novi Gorici bo 5. in 6. junija VIII. kongres Gasilske zveze Slovenije. Nanj se vneto pripravljajo tudi gorenjski gasilci, bodisi delegati ali člani desetin, ki bodo sodelovali na tekmovanju. Le-to bo pred kongresom in sicer 21. in 22. maja v Mariboru. Tekmovanja se bodo med drugim udeležile tudi tri desetine industrijskega gasilskega društva Sava Kranj in sicer dve moški in ženska desetina. I. Petrič
Gasilci jeseniške občine
uspešni
Jesenice — Gasilci jeseniške občine so na občnem zboru ocenili lansko delo, izvolili upravni in nadzorni odbor, sprejeli delovni in finančni načrt ter izvolili delegate za 8. kongres Gasilske zveze Slovenije. Predsednik občinske gasilske zveze in poveljnik sta v poročilih povedala, da združuje v jeseniški občini 13 prostovoljnih gasilskih društev in poklicna ter reševalna enota Železarne 643 gasilcev, od katerih jih je 412 izprašanih gasilcev, 76 podčastnikov, 71 častnikov in 9 višjih gasilskih častnikov. Po zadnji vojni je dobilo gasilstvo jeseniške občine 11 gasilskih domov, 13 črpalk in 9 novih gasilskih vozil. Lanska dejavnost je bila razgibana. Opozoriti kaže na uspešno vključevanje žensk v gasilstvo (Smokuč, Zabreznica), na sodelovanje s civilno zaščito, kjer so organizirali številne tečaje, na občinska tekmovanja pionirjev, mladincev, članic in članov ter na suhe in mokre vaje. Prvih je bilo 156, drugih pa 58. Organizirane so bile tri sektorske vaje in pregled vodnih hidrantov ter bazenov. Gasilci so bili pripravljeni ob manjših požarih in redkejših večjih požarih, požarih v
»Kaj veš p prometu?«
V četrtek, 28. maja, bo 00 ZSM Javornik-Koroška Bela pri Jesenicah organizirala področno tekmovanje 00 ZSM »Kaj veš o prometu«. Prireditev bo v kulturnem domu Julke in Albina Pibernik na Javorniku, in sicer ob 18. uri. V znanju o prometu se bodo pomerile naslednje ekipe: 00 ZSMS Strojne delavnice (Železarna), OŠ Kor. Bela, dve ekipi iz 00 ZSMS Javornik-Koroška Bela in graničarji s ka-ravle iz Javorniških Rovtov. Kviz pa bosta popestrila pevska zbora iz OŠ Koroške Bele in domači zabavni an-sambeL , ,   . ,  ,. 4- ?erdin
gozdovih ter poplavah predvsem v Kranjski gori in na Jesenicah. Udeleževali so se tudi proslav in tekmovanj v Zabnici v Italiji.
Letos nameravajo že utečene dejavnosti še obogatiti. Predvsem bodo pozorni na boljšo razporeditev strokovnega kadra, na sodelovanje s civilno zaščito, na nabavo opreme, predvsem cevi in osebne opreme, in na obnovo gasilskih domov v Martuljku, Mojstrani, na Planini pod Golico in na Jesenicah. Občinska zveza namerava pomagati pri nakupu motorne črpalke na Dovjem in zgraditvi stolpa v Zabreznici ter požarnega bazena na Koroški Beli. Letošnji finančni načrt zveze predvideva 11 ,'$.900 dinarjev, v gasilskem skladu pa naj bi se nabralo 172.000 dinarjev.
Za predsednika občinske zveze Jesenice so ponovno izvolili Tomaža Klinarja in za poveljnika Karla Tramteta. B. B.
Rdečemu križu
V četrtek, 27. maja, od 17. do 19. ure bo po vsej Sloveniji spet stekla vsakoletna akcija Rdečega križa — zbiranje rabljenih oblačil, obutve, posteljnine in postelj. Akcija poteka letos že osmo leto, njen namen pa je jasen: zbrati sicer rabljena oblačila in druge predmete, a še vedno toliko uporabna, da bi jih za nami nosili in uporabljali drugi, če bi se znašli v stiski. Oblačila, obutev, posteljnina in postelje so namenjeni ljudem, ki se znajdejo v stiski iz različnih razlogov, še posebej pa je taka pomoč dobrodošla tudi ob elementarnih nesrečah in morebitni vojni.
Predmete, ki smo jih namenili Rdečemu križu, da jih razdeli te vrste pomoči potrebnim občanom oziroma del shrani v skladiščih za druge nujne primere, pripravimo pravočasno: vse naj bo čisto in pošito, skratka v redu pripravljeno, sicer bodo morali ob pregledu predmete, ki bi bili neuporabni za nošenje, zavreči. Letos Rdeči križ opozarja še posebej na posteljnino, ki se ne rabi več, je pa še dovolj uporabna.  Tudi   postelje,  če smo
Uspelo srečanje mladih
Kokrica pri Kranju, 21., 22. maja — Kljub slabemu vremenu se je v tem kraju zbralo skoraj 400 mladih iz kranjske občine na že tradicionalnem srečanju ob dnevu mladosti in rojstnem dnevu maršala Tita. V športnih tekmovanjih so nastopili člani osnovnih organizacij ZSMS. Pomerili so se v šahu, namiznem tenisu, krosu, malem nogometu, košarki in v kolesarstvu. V malem nogometu so mladinci tekmovali za prehodni pokal občinske konference ZSMS. Zasluženo so si ga priborili mladinci osnovne organizacije ZSMS Gorenjski tisk. Kljub nekaterim težavam, do katerih je prišlo, je srečanje potekalo v duhu tovarištva, medsebojnega spoštovanja in prijateljstva.
Po zaključku športnih tekmovanj so se udeleženci shoda zbrali na skromni slovesnosti, ki jo je pripravila 00 ZSMS Kokrica. Ob tej priložnosti so najboljšim posameznikom in ekipam podelili priznanja in nagrade. Srečanje se je sklenilo s plesom, na katerem so člani zveze mladine s Kokrice pogostili vse udeležence.
Rezultati: kros: (5 km) mladinci:
1. Franci Gros (Kokrica), 2. Franc Zupan (Podbrezje), 3. Bojan Šturm (Ero); mladinka: 1. Helena Bešter (Ero);
namizni tenis: (ekipe): 1. Merilne naprave Iskra (Pogačar, Trdina, Ramovš), 2. Poklicna šola I, 3. H rastje I; (posamezniki): 1. Ramovš (Merilne naprave Iskra), 2. Trdina (Merilne naprave Iskra), 3. Kralj (Poklicna šola);
Kolesarstvo: 1. Žagar Pavel (Kokrica), 2. Kozjek Anton (Kokrica), 3. Srečo Jezeršek (Sava), 4. Emil Jerkovič (Kokrica):
košarka: (mladinci): 1. Tekst il-indus, 2. Šolski center Iskra, 3. Planika; (mladinke): 1. Cerklje, 2. Naklo;
mali nogomet: 1. Gorenjski tisk,
2. Naklo, 3. H rastje, 4. Gradiš;
šah: (ekipno): 1. Primskovo, 2. Iskra, 3. Kokrica, 4. Šenčur, 5. MŠC.
Z. Zorč
Jtibilej
taboriiikov Kokrškega odreda
Kranj — V četrtek, (i. maja, so na Zlatem polju v počastitev dneva zmage slovesno proslavili 20. obletnico delovanja taborniških čet »Zlato klasje« in »Trdne skale« Kokrškega taborniškega odreda. Taborniki so pripravili ogenj in postavili šotore. Ob njih so se zbrali čebel ii'e in medvedki, tabornice in taborniki, stari prijatelji tabornikov in gostje z Zlatega polja in Vodovodnega stolpa.
Slovesnost se je začela s prižiganjem tabornega ognja, dviganjem zastave in govori načelnika in tabornice Tončke. Leta je povedala, da |e v dveh desetletjih število članov naraslo od 3.0 na 150. Odred deluje devet let. V tem obdobju so imeli v vodih, četah in družinah 2933 sestankov, ki se jih je udeležilo 40.026 članov. V odredu so pripravili 451izle-
tov in taborjenj ter organizirali 08 tabornih ognjev. Tabornike Kokrškega odreda je bilo srečati na vseh pohodih ob žici okupirane Ljubljane. Zlatopoljskim tabornikom tudi veščine in znanja, potrebna za bivanje v naravi, niso tuja.
Družinsko in četno vodstvo je na slovesnosti sprejelo v Zvezo tabornikov čebelice, medvedke, tabornice in tabornike ter jim čestitalo in podelilo taborniške simbole in izkaznice. Taborniki so se izkazati tudi z bogatini kulturnim programom, sestavljenim iz recitacij, prižorčkov in petja taborniških in partizanskih pesmi. Proslavitev 20. obletnice taborniških čet »Zlato klasje« in »Trdne skale« je bila končana s kolom in petjem pesmi jugoslovanskih narodov ter taborniškimi skeči.
Damijan Miklavčič
zamenjali pohištvo, bodo marsikomu prišle prav.
Občinski odbori Rdečega križa organizirajo akcijo zbiranja na svojem področju, neposredno pa so za izvedbo odgovorni krajevni odbori, ki so verjetno v tistih krajevnih skupnostih, kjer akcija bo, občane že pravočasno obvestili. Seveda pa lahko občani iz krajevnih skupnosti, kjer se v akcijo letos ne bodo vključili, prinesejo stvari zavite na zbirno mesto v kako drugo krajevno skupnost ali na kraj, ki ga določi občinski odbor Rdečega križa. Sicer pa bodo zavitke, naj bodo trdno prevezani, da se ob prekladanju ne razvežejo, prevzemali pred veznimi vrati aktivisti RK ali bo prevzem potekal kako drugače, a po ustaljenem že utečenem načinu.      L. M.
Kranj — V počastitev dneva mladosti ter ob 30. obletnici občinske zveze organizacij za tehnično kulturo so člani dveh organizacij ljudske tehnike v Domu JLA pripravili dve razstavi.
Astronavtično in raketno društvo Kranj je pripravilo razstavo »Človek in vesolje«, ki poteka tudi v počastitev 120. obletnice rojstva Nikole Tesle. Predstavili so slike vesoljcev, raket ter dosežkov, kot sta na primer projekta »Apollo-Sojuz« in »Skvlab«, prav tako pa tudi delo svojega društva.
Drugo razstavo je pripravil Foto kino klub »Janez Puhar« iz Kranja, posvečena pa je 30. obletnici delo vanja Foto zveze Slovenije, kate jubilej se ujema z že omenjenim ju bilejem ZOTK. Razstavi bosta odprti do petka, 28. maja, in sicer vsak dan od 9. do 19. ure. -(gb)
Pod pokroviteljstvom republiške konference
SZDL
Teden gozdov že četrtič
Slovenska Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva je dala leta 1972 pobudo za organiziranje tedna gozdov. Manifestacija je bila prvič organizirana leta 1973, njen cilj pa je bil seznaniti s pomenom gozdov najširšo javnost. Trditev, da imajo gozdovi, ki pokrivajo že več kot 50 odstotkov Slovenije, le gospodarski pomen, je zmotna. Prav tako je nevzdržno mišljenje, da gozd lahko le daje, ne da bi bilo treba vanj tudi vlagati in zanj skrbeti. Gozdovi imajo zares širok družben pomen, saj prispevajo k vzdrževanju naravnega ravnotežja in varujejo naravo pred erozijo, so pomembni za vzdrževanje življenja, ponujajo široke možnosti razvedrila in rekreacije ter dajejo pokrajini kulturnejši videz. Zato je treba gozdove bolj ceniti in z njihovim pomenom seznanjati ljudi.
V Sloveniji tudi letos organiziramo teden gozdov pod geslom »V goz-
du je zdravje«. Začel se je v nedeljo, 23. maja, trajal pa bo do sobote, 29. maja. Pokrovitelj manifestacije je republiška konferenca SZDL oziroma njen svet za varstvo okolja. Organizatorji tedna letos večjih manifestacij ne nameravajo organizirati. Odločili so se za številnejše množične akcije, v katerih pričakujejo predvsem veliko udeležbo mladine. Po Sloveniji te dni organiziramo po-gozdovalne akcije, pohode šolske mladine v gozdove pod strokovnim vodstvom gozdarjev, ustanavljamo gozdarske krožke itd. Mladi bodo pisali tudi naloge o gozdarstvu na temo »Zeleni planet«. Gozdarji bodo najboljše naloge nagradili.
Povečana družbena skrb za gozdove pa ne bi smela trajati le ta teden. Postati mora naša stalna naloga, saj ima vsak nepremišljen poseg f gozdove dolgoročne in težke posle' dice. J. Košnjek
ČGP DELO Ljubljana TOZD Časopisi
podružnica Kranj Koroška 16
sprejme takoj
1. prodajalke-(ce)
za prodajo časopisov, revij in razglednic na odprtih pultih v Kranju, na kopališču v Radovljici, v avtokampu Sobec, v avtokampu Zaka in na kopališču na Bledu v času od
1. junija do 30. septembra. Delo je primerno za dijake, študente ali upokojence.
2. dostavljača časopisov
za dostavo časopisov in revij s pošte Bled do naših kioskov na Bledu za čas od 1. junija do 30. septembra 1976. Delo traja na dan po 1 uro v jutranjih urah, v juliju in v avgustu tudi ob nedeljah. Zaželeno je, da ima oseba voziček ali kakšno drugo manjše prevozno sredstvo. Plačilo po dogovoru.
Kandidati dobijo vse informacije v podružnici ČGP DELO, Kranj, Koroška 16 ali na telefon 21-280.
JsTRjJ.
Odbor za medsebojna razmerja pri
DO Astra Ljubljana, Titova 77, TOZD Maloprodaja
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. poslovodje I
za poslovalnico v Kranju Pogoji:
— visoko kvalificiran delavec v trgovini s 3 leti delovnih izkušenj na
podobnih delovnih mestih v maloprodaji Kandidati naj poleg ponudbe dostavijo še kratek življenjepis in potrdilo o nekaznovanju. Za delovno mesto je določeno poskusno delo.
2. obračunsko administrativnega referenta
Pogoji:
— srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri in 3 leta prakse v finančno-administrativni stroki;
— nepopolna srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri ter 5 let prakse v finančno-administrativni stroki.
Delo na delovnem mestu je za določen čas, nadomeščanje delavke zaradi porodniškega dopusta. Objava velja 15 dni po objavi.
Ponudbe sprejema kadrovska služba delovne organizacije.
■ P i
t p i1
mali oglasi • mali oglasi
Mali oglas lahko oddaste pri nafti malo-oglasni službi pri GLASU v Kranju in na vseh poŠtah na Gorenjskem. Cena malega oglasa je 20 din za 10 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 3 din. Prav tako lahko oddajate osmrtnice in Zahvale. Po želji te objavljamo za dodatnih 60 din tudi s fotografijo. Naročniki imajo pri malih oglasih, osmrtnicah in zahvalah 25 % popust. Letna naročnina znaša 140 din, polletna 70'din. Vse informacije dobite na telefon številka 23-341.
Turistično društvo Škofja Loka sprejema male oglase vsak delovnik od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
prodam
Prodam 4 metre dolg VOZ za odvoz smeti. Betonova 27, Kokrica, telefon 24-126 3356 t Prodam suhe HRASTOVE PLOHE 2,5 kub. m. Sp. Duplje 68 3357 , Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Knez, Zg. Bitnje 160 3358 . Prodam težko KRAVO simentalko z drugim teletom. Klinar, Zabrez-»ica 39, Žirovnica 3359
Prodam ŠIVALNI STROJ bagat. IviČ Ivanka, Predoslje 61, Kranj
3360
. Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK (globok in športna ko-8*ra) za 900.00 din. Sretenovski, C. 1. ttaja 67, Planina, Kranj 3361
Prodam KAVČ in 2 FOTELJA. Ogled popoldne med 15. in 17. uro. Primožič, Kranj, Mencingerjeva 5 (Pri Vodovodnem stolpu) 3362
Prodam mlado KRAVO simentalko s teletom ali po izbiri. Zalog 62, Cerklje 3363
Prodam HARMONIKO prostor. *ranc Šušteršič, Govejk 7, Medvode
3364
to Prodam 2000 kg SENA in DVO-oRAZDNI PLUG za ferguson. Blaž Urbane, Podbrezje 110, Duplje 3365
Ugodno prodam otroški KOMBINIRAN VOZIČEK. Juričan Mirko, Kidričeva 47, Šk. Loka 3366 .Ugodno prodam belo POROČNO OBLEKO št. 36 - 38. Boh, Šk. Loka, Šolska ul. 3, telefon 064-60494 3367
Prodam PUNTE in BANKINE. Ogled vsako popoldne. Svetina, Kontno, Bled 3368
Prodam še dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ, »češka lada«. Šmid, Stražiška 50/b, Kranj 3369
frodam novo STREŠNO OPEKO Karo 32, 3.000 kosov in nekaj gajbic za krompir. Nomenj 9, Boh. Bistrica
3370
Prodam 135 1 KOMPRESORSKI HLADILNIK gorenje, rjave barve. Ogled v popoldanskem času. Mušič Vida, Ul. 1. avgusta 7, Kranj 3371
Iščemo opremljeno dvosobno stanovanje ali enostano vanj sko hišo v Škofji Loki ali bližnji okolici,
ki ga potrebujemo takoj 2» namestitev vodilnega *nonterja iz Švedske v času montaže — predvidoma za šest mesecev.
Ponudbe lahko posredujete v tajništvo obrata Trata ali Po telefonu 60-560 oziroma 60-771.
Qrf podam ugodno kompletno JPALNICO. Vprašati: Šk. Loka, Ki-ančeva 41 3295 Prodam košnjo SENA. Sp. Br-n* 4, Cerklje 3353 . Prodam TELICO simentalko, ki °° konec meseca TELETILA. Dvor-J« 56, Cerklje 3354 , Prodam KRAVO simentalko, ki ?° konec meseca TELETILA. Podaje 23 3355
KAVČ   in   2  FOTELJA, dobro hranjena, poceni prodam. Telefon *»-242, zvečer 3384
vozila
Prodam MOPED in TRI KOLO a 2 prestavi. Nasovče 20, Komenda
3372
Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica M ose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofie Pijadeja L - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni Urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 140 din, Polletna 70 din, cena za 1 številko 2 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Ugodno prodam SIMCO 1100 LS, letnik X/1969. Lotrič, Na Kresu 7, Železniki 3331
MOTORNO GRED za AMI 6, letnik 1968, kupim. Bregar, Šorlijeva 24, Kranj 3253
Ugodno prodam AUSTIN 110 in REZERVNE DELE. Globočnik, Cerklje 64 3373
Prodam  ZASTAVO  1300, letnik
1968. Šinkovec, Kranj, Prešernova št. 19 3374
Prodam   DKW   1000  S  ali po DELIH. Hudi graben 2, Tržič 3376 Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1969. Mubi, Staretova 2, Čirče, Kranj 3377
Prod am avtomobilsko enoosno PRIKOLICO. Podbrezje 53, Pretnar
stanovanja
Tričlanska družina nujno išče manjše STANOVANJE. V popoldanskem času lahko pomagamo pri delu. Gole, Staneta Žagarja 61, Kranj 3341
Zamenjam SOBO in KUHINJO v Ljubljani za enako v Kranju. Informacije: Staneta Rozmana 9, Kranj ali telefon 21-716 3378
Iščem SOBO od jeseni dalje v Kranju, Betonova 27, Kokrica 3379
Uslužbenka išče NEOPREMLJENO SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Janja Rožič, Jelovška 9, Radovljica
CEMENT M 450
imamo na zalogi po 1,03 din/kg
KŽK Kranj
TOZD
Komercialni
servis
Skladišče H rastje
(bivša farma bekonov) tel. št. 21-611,22-439
posesti
Prodam LESENO BARAKO 4.5 do 4.5 m, primerno za shrambo pri zidavi. Čadovlje 5, Golnik 3380
Prodam DVOSOBNO STANOVANJE, garažo in vrt. Ogled od 15. do 18. ure. Naslov v oglasnem oddelku 3381
Prodam STAREJŠO HIŠO v Hlebcah, primerno tudi za vikend. Peci Ernest, Hlebce 23, Lesce 3382
Prodam HIŠO s 400 kv. m vrta (gradbena parcela) v SeniČnem pri Tržiču. Informacije na tel. 50-360 vsak dan od 7. do 11. in od 14. do 17. ure 3383
obvestila
S strojnim čiščenjem VRNEM PREPROGAM in talnim oblogam ČISTOST IN SVEŽINO BARV. Kličite, pridem na dom. Telefon 26-912 2096
l_ I 1_ l_   ^ J
9°
o*
Podjetje za ptt promet Kranj
Kranj, Poštna ulica 4, n.sol.o.
razpisuje štipendije za šolsko leto 1976/77
TOZD za ptt promet Kranj
Kranj, Poštna ulica 4, o.sub.o.
1 štipendijo za Poklicno ptt šolo za poklic ptt prometnik
TOZD za ptt promet Jesenice
Jesenice, Titova 17, o.sub.o.
1 štipendijo za Poklicno ptt šolo za poklic ptt prometnik
TOZD za ptt promet Radovljica
Radovljica, Kranjska 1, o.sub.o.
1 štipendijo za Poklicno ptt šolo za poklic ptt prometnik
TOZD za vzdrževanje in gradnjo tt sredstev in transport
Kranj, Poštna ulica 4, o.sub.o.
3 štipendije za Šolo za telekomunikacije za poklic tt monter
Pogoji za sprejem v šolo za navedene poklice so:
uspešno dokončana osnovna šola, starost do 17 let, zdravniško potrdilo o sposobnosti za šolanje.
2 štipendiji učencev v gospodarstvu za poklic vzdrževalca tt kablov in
1 štipendijo učencev v gospodarstvu za poklic vzdrževalca tt linij.
Pogoji za sprejem učencev v gospodarstvu so:
najmanj 6 razredov osnovne šole in starost do 20 let.
Delovna skupnost skupnih služb podjetja
Kranj, Poštna ulica 4,
2 štipendiji za študij na Elektrotehniški fakulteti - smer telekomunikacij
1 štipendijo za študij na Ekonomski fakulteti in 1 štipendijo za študij na Pravni fakulteti.
Prednost pri dodelitvi kadrovskih štipendij imajo štipendisti, ki prejemajo štipendije iz združenih sredstev.
Prošnje na obrazcu DZS 1,65, kolkovane z 0,50 din sprejema komisija za štipendiranje pri Podjetju za PTT promet Kranj, Poštna ulica 4, najkasneje do 20. junija 1976. Prošnji je treba obvezno priložiti:
a) zadnje šolsko spričevalo
b) rojstni list
c) zdravniško potrdilo o sposobnosti za šolanje
d) mnenje šole o učencu oziroma dijaku
POPRAVEK
Pri objavi prostih delovnih mest delovne organizacije
Aerodrom Ljubljana — Pula
se pogoji takole:
za zasedbo delovnih mest pod 1. in 2. glase
pod 1.: da ima visoko izobrazbo prometne, pravne, ekonomske, strojne ali elektro smeri,
da ima najmanj 5 let prakse, od tega vsaj 3 leta na odgovornih delovnih mestih, zaželeno v letalstvu, da zna angleški jezik pod 2.: da ima visoko izobrazbo prometne, pravne, ekonomske ali tehniške smeri,
da ima najmanj 5 let prakse, od tega vsaj 3 leta na odgovornih delovnih mestih, zaželeno v letalstvu, da zna en tuj jezik. Kandidate prosimo, da svoje ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od objave popravka.
Razpisna komisija
TPP Zarja Jesenice
razpisuje vodilno delovno mesto
sekretarja OZD
ki hkrati vodi delovno skupnost Skupne službe
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
— da je diplomirani pravnik,
— da ima dve leti delovnih izkušenj na splošno-pravnih in delovno-pravnih zadevah,
— da ni sodno kaznovan ali v kazenskem postopku,
— da ima ustrezne moralno-politične kvalitete in ustvarjalni odnos do razvoja delavskega samoupravljanja.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov:
TPP Zarja Jesenice, Razpisna komisija, Titova 1 — Jesenice.
Stanovanja ni na voljo.
ŠŠD L. Seljak in ŠŠD F. Prešeren
Kranj — Na atletski stezi stadiona Stanka Mlakarja je bilo šolsko športno društvo Lucijan Seljak iz Stražišča organizator področnega atletskega tekmovanja za osnovne šole. V obeh konkurencah je nastopilo nad 80 tekmovalcev Trtica, Preddvora, Kranja in Stražišča. V ekip-
Lepe uvrstitve Kranjčanov
Novo mesto — Ob 30-letnici Ljudske tehnike je bilo novomeščansko društvo za podvodno aktivnost organizator odprtega prvenstva v plavanju s plavutmi in hitrem pptapljanju. Nastopilo je 70 tekmovalcev in tekmovalk iz reške Ustrene, DPD Piran, DPD Trbovlje, DPD Kranj in predstavniki organizatorja TPA Novo mesto. Lep uspeh na tem odprtem prvenstvu so dosegli Kranjčani, saj so njihovi plavalci posegli po odličnih uvrstitvah.
Rezultati — ženske: 25 m na vdih: 1. Sku-bic 12,0, 2. Sarabon (obe Kranj) 14,3, 100 m: 1. Novak (Novo mesto) 1:00,0, 2 Skubic 1:00,5, 3. M. Aljančič 1:02,1, 6. Sarabon 1:07,2, 8. Drak-sler 1:10,0 (vse Kranj); 800 m: 1. Kostca (Piran) 10,25,7, 2. Draksler (Kranj) 11:01,7: 400 m: 1. Kostca (Piran) 5:01,9, 2. Draksler (Kranj) 5:23.0; 200 m: 1. M. Aljančič 2:23,1, 2. Skubic 2:24,0 (obe Kranj);
moški: 50 m na vdih: 1. Mladenovič (Reka) 20,5, 4. J. Aljančič (Kranj) 28,0; 100 m: 1. J. Aljančič (Kranj) 1:10,1; 200 m: 1. Dorčič (Reka) 2:03,0, 3. J. Aljančič (Kranj) 2:12,8; 800 m: 1. Vohar (Novo mesto) 9:18,3, 3. J. Aljančič (Kranj) 11:04,0; 100 m: 1. Trinajstič (Reka) 53,0, 4. J. Aljančič 57,3;
ekipno: 1. Kostrena 151, 2. KPA Novo mesto 147,3. DPD Kranj 115. -dh
Pionirji za občinskega prvaka v rokometu
V Križah se je končalo občinsko prvenstvo osnovnih šol v rokometu. Največ uspeha so imeli učenci in učenke ŠŠD Storžič iz osnovne šole heroja Grajzerja.
Vrstni red - dekleta, skupina A: 1. SŠD Storžič, 2. SSI) Foiet, 3. SftD Kokrški odred; skupina B: 1. SŠD Storžič, 2. SŠD Kokrški odred, 3. ŠŠD Polet; fantje - skupina A: 1. SŠD Kokrški odred 2. SŠD Polet, 3. SŠD Storžič; skupina B: 1. ŠŠD Storžič, 2. SŠD Kokrški odred, 3. SŠD Polet. V A skupini deklet je bila najboljša strelka Gačnikova (Storžič) s 27 zadetki, v B skupini Barberjeva (Storžič) 31, med fanti v A skupini je bil najboljši Fuks (Kokrški odred) 47, v B skupini pa Gosar (Polet) 46.
J. Kikel
ni uvrstitvi je bila najboljša med učenci SSD Lucijan Seljak, med dekleti pa so bile uspešne predstavnice ŠŠD Franceta Prešerna.
Ekipni vrstni red — pionirji: 1. SSD L. Seljak 865, 2. ŠŠD F. Prešeren 838, 3. SSD S. Jenko 359, 4. SŠD heroja Bračiča Tržič 547; pionirke: 1. SŠD F. Prešeren 890, 2. ŠŠD L. Seljak 852, 3. SSD M. Valjavec Preddvor 447, 4. SSD S. Jenko 650, 5. SŠD heroja Bračiča Tržič 468.
Rezultati - pionirji 60 m: 1. Skaza (LS7
7,6, 2. Bačar (SJ) 7,7, 3. Kern (SM) 7,7; 600 m: 1. Križaj 1:29,2, 2. Rakovec (oba FP) 1:33,5, 3. Košnik (SJ) 1:33,8; visina: 1. Zura (FP) 150, 2. Zorko (LS) 150, 3. Dimnik (FP) 145; daljava:
1. Troha 582, 2. Pintar (oba LS) 536, 3. Tišler (HB) 526; 4x100 m: 1. ŠŠD L. Seljak 50,5, 2. SŠD S. Jenko 50,5, 3. SSD h. Bračiča 50,7, 4. SSD F. Prešeren 51,1; krogla: 1. Francelj (FP), 11,49, 2. Pirš 11,41, 3. Bizjak (oba LS) 10,83: Troboj: 1. Margetič (SJ) 130, 2. Pevec (FP)i 116, 3. Bizjak (MV) 115;
pionirke: 60 m: 1. Naglic 8,4, 2. Ponebšek (obe SJ) 8,5, 3. Meglic 8,6 in Ovsenek (obe HB) 8,6; 400 m: 1. Ječnik (SJ) 1:05,3, 2. Bregar (MV) 1:06,3, 3. Dolžan (FP) 10:07,6; vitina: 1. Cemažar 140, 2. Sušnik (obe LS) 140, 3. Jošt (FP) 135; daljava: 1. Premrov (FP) 482, 2. Kuri 451, 3. Gogala (obe LS) 426; 4x100 m: 1. SSD S. Jenko 55,3, 2. SŠD F. Prešeren 55,5, 3. SSD L. Seljak 57,3, 4. ŠŠD h. Bračiča 58,3, 5. SSD M. Valjavec 59,5; krogla: 1. Brolih 10,40,
2. Nečimer (obe MV) 9,95, 3. Skrjanc (FP) 9,93; troboj: 1. Hribernik (LS) 138, 2. Jane (FP) 137,
3. Cuderman (MV) 130. -dh
Pionirsko strelsko tekmovanje
V Predosljah je bilo pionirsko strelsko tekmovanje z zračno puško v počastitev dneva mladosti. Skupaj je nastopilo 60 pionirjev I osnovne šole Josip Broz-Tito. Vrstni red — ekipe: 1. 8. b razred, 2. 5. b razred, 3. 6. b razred; posamezno: 1. Marjan Smrekar, 2. Marjan Umnik, 3. Matjaž Bogataj. J. Sitar
Dobre uvrstitve Gorenjcev
Orehova vas — V nedeljo je bila v Orehovi vasi pri Mariboru 2. dirka za državno prvenstvo v motokrosu za kategorijo motorjev s prostornino 125 kubičnih centimetrov. Predstavniki gorenjskih klubov so se na dirki dobro odrezali. Tržičan Matjaž Belhar je bil drugi, njegov klubski tovariš Branko Mežnar tretji, tekmovalec škofjeloškega avtomoto društva Janez Rozman pa četrti. Zmagal je Drago Predan iz Orehove vasi, ki je bil najhitrejši v obeh vožnjah.
M. J.
Kajak kanu spust po Savi
Kranj — 1'rva javna prireditev, ki jo je v nedeljo, 23. maja, po večletnem mrtvilu organiziralo Brodarsko društvo Kranj, je uspela. Medklubskega tekmovanja v počastitev dn<^-ya mladosti, kajak kanu spusta po Savi e|e|{_ trarne v Kranju do Prebačevega s* je udeležilo 50 tekmovalcev iz 5 slovensk^, jn enega hrva. škega kluba. Nastopili ■£ v vseh tekmovalnih kategorijah.
Največ uspeb^ na 5 km dolgi progi so poželi tekmovale. n Hrastnika in Ljubljane. Osvojili so po „, prvi mesti. Poleg njih so nastopili še 'eh,noval<i Kajak kanu kluba Rašice, brodarskega društva »Mure« iz Murske Sobote, »Soških elektrarn« iz Nove Gorice t« r »Sla-vije« iz Zagreba. Reševalna služba je morala posredovati le enkrat, in sicer, ko se je edina tekmovalka v kat. K-l ženske prevrnila potem, ko je že prevozila ciljno ravnino.
Slabemu vremenu bi lahko pripisali, da je v turističnem razredu nastopilo znatno manj ka-jakašev in kanuistov kot je bilo pričakovati. Tekmovalcev, ki so mokrega elementa vajeni, vreme sicer ni motilo, zato pa je ponagajalo organizatorju, ki pa je v težjih pogojih vendarle dobro izpeljal tekmovanje do kraja.
Rezultati:
K-l čl.: 1. Franc Barič (Hrastnik) 14,35,0, 2. Martin Grašič (Rašica), 3. Pavel Kalan (Rašica); K-l mL: 1. Marjan Skok (Rašica) 14,25,9, 2. Vili Kos (Rašica), 3. Samo Oblokar (Mura); C-2 čl.: 1. Halzer-Vovk (Hrastnik) 17,46,7, 2.
ri r ' •'*ovl- (y'avija), 3. Fečar-Miklavc Vf*i\\ C-2 ml.: 1. Bernard-Kerže (LBD) '.3,41,2, 2. Kelek-Knežak (Hrastnik), 3. Bro-vinsky-Maraž (LBD); K-l ž.: nastopila le ena tekmovalka, Nadja Roje (S. el.) 19,04,5; C-l mL: 1. Franc Kukec (LBD) 18,38,1, 2. Jože Jelačič (Rašica), 3. Anton Simonič (LBD). V turističnem razredu si je prvo mesto pri veslal par v kanuju dvosedu Andrijašič-Guzelj (LBD). G.Bernot
Vrbnje in Iskra Otoče
V radovljiški občini že peto nedeljo teče občinska liga v malem nogometu za leto 1976. V ligi sodeluje 20 ekip, ki so razdeljene v dve skupini glede na rezultate v letu 1975. V prvi skupini je vrstni red po petem kolu naslednji: 1 Vrbnje 8, 2. JLA (Radovljica) 7, 3. ZAKA (Bled) 7, 4. Kamna gorica 6 (tekma manj), 5. Merkur (Radovljica) 5, 6. Lancovo 4, 7. Preval 4 (tekma manj), 8. Mošnje 4, 9. Begunje 3 10 Elmont 0 točk.
V drugi skupini pa je vrstni red naslednji: 1 Iskra (Otoče) 9, 2. Stol (Strudenščice) 7, 3. Ljubno 7, 4. Žito (Lesce) 6, 5. Zasip 6, 6. Nov manj 6, 7. Srednja vas 4, 8. Mlada Bosna 3 9 Brezjč 2,10. Podnart 1 točka.       M. Fagane'l
18. stran — Glas
nesreče
Neprevidno čez cesto
V sredo, 19. maja, ob 16.15 se je v Ručigajevi ulici v Kranju pripetila prometna nezgoda. Izza parkiranega avtomobila na desni strani ceste je nenadoma stekla čez cesto 8-letna Vladimira Leskovar,;iz Kranja, prav pred avtomobil, ki ga je tedaj mimo vozil Peter Petrič (roj. 1928) iz Šenčurja; kljub zaviranju je avtomobil deklico zadel, da je padla in se laže ranila.
Izognil se je otroku
V četrtek, 20. maja, ob 1.1.20 se je na Cesti Toneta Tomšiča na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Vozniku kolesa z motorjem Zulfiju Bečarju (roj. 1948) je v desnem ovinku pritekel na cesto otrok, zato je odvil v levo, pri tem pa opazil osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Alojz Dermelj iz Ljubljane. Voznik Bečar je bil v nesreči ranjen in se zdravi v jeseniški bolnišnici.
Padel in se ranil
V četrtek, 20. maja, ob 20.10 se je na Rečiški cesti na Bledu pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Franc Flaišoker (roj. 1934) z Bleda je pripeljal s stranske ceste na Rečiško tik pred tovornim avtomobilom, ki ga je vozil Ferdinand Omovšek iz Kamnika. Tovornjak je nato Flaišokerja prehitel, voznik pa je v vzvratnem ogledalu videl, da je Flaišoker padel, zato je ustavil. Huje ranjenega voznika kolesa so prepeljali v bolnišnico na Jesenice.
Zadel pešca
V soboto, 22. maja, ob 23.10 se je v naselju Kres v Železnikih pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Šturm (roj. 1935) s Kresa je dohitel dva pešca, ki sta hodila po desni strani ceste in je Fi-kreta Ljubijankiča (roj. 1955) zadel, da je padel in si zlomil nogo.
Po nesreči odpeljal
V nedeljo, 23. maja, ob 11.40 se je na magistralni cesti med Vrbo in Lescami pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Francka Pretnar je peljala od Vrbe proti Lescam; ko jo je prehiteval neznani osebni avtomobil temno sive (grafitne) barve, jo je bočno oplazil in odpeljal naprej proti Lescam. Pretnarjeva pa je po trčenju zapeljala s ceste, da se je avtomobil prevrnil in je nastalo za 8000 din škode.
L. M.
Torek - 25. maja 1976
Ubijal duševno zmeden ?
V petek, 21. maja, okoli 10.30 ure je Marjan Mavric, star 29 let, iz Kranja z nožem štirikrat zabodel v levo stran prsi svojo 26-letno ženo Mileno, tako da je ta takoj umrla.
Zakonca, ki imata dva otroka, sta stanovala v Ulici Vide Sinkovčeve pri Marjanovi materi. Marjan Mavric zadnje čase ni bil zaposlen in je za družino skrbela žena Milena; tudi drugače se je spremenil, popival je, postal je prekomerno ljubosumen in si domišljal, da ga žena zastruplja s hrano. Vse te spremembe, pa tudi okoliščine, v katerih se je tragični dogodek odigral, saj je mož ženo zabodel takoj po zajtrku, kažejo na to, da je Mavric dvignil nož na ženo v duševni zmedenosti. Po nalogu preiskovalnega sodnika Alojza Marolta so Marjana Mavrica odpeljali v psihiatrično bolnišnico v Begunje. Preiskava je v teku.
Gorska nesreča
V soboto, 22. maja, se je okoli 10. ure pri plezanju v razu Site glave v Uroševi grapi ponesrečil Jože Humljan, star 29 let iz Ljubljane. Humljanu, ki je plezal z Ivanko Zi-rovnik in Milanom Terpinom iz Ljubljane, je zdrsnilo in je padel 6 metrov globoko. Pri tem se je poškodoval, tako da so ga morali iz stene reševati gorski reševalci iz Kranjske gore. Zdravi se v jeseniški bolnišnici.
Vzel avtomobil iz garaže
V noči na petek, 21. maja, je neznanec iz zaklenjene garaže vzel osebni avtomobil škoda last Nikolaja Krmelja od Sv. Duha. Neznanec se je splazil v notranjost skozi okno nedograjene hiše in od znotraj odprl dvokrilna garažna vrata ter avtomobil odpeljal. Za sedaj ga še niso našli.
dežurni veterinarji
OD 28. MAJA DO 4. JUNIJA 1976:
TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5 tel. 21-798 za občino Kranj; HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 140 tel. 69-280 za občino Škofja Loka; VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, Kosova 9 tel. 81-288 za občini Radovljica in Jesenice.
Centralna dežurna služba tel. 25-779 Kranj.
Gostinsko in trgovsko podjetje
Central Kranj, n.sol.o. TOZD Vino Kranj, n.sub.o.
Delovna skupnost SSS
Odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Vino Kranj in delovne skupnosti SSS
objavljata na podlagi 16. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosta delovna mesta:
I. poslovodje maloprodaje za TOZD Vino - skladišče Kranj
II. finančnega knjigovodje III. strojepiske
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje, in sicer:
I. da imajo izpit za VK trgovskega delavca in 1 leto prakse ali poklicno trgovsko šolo in 2 leti prakse. II. da imajo srednjo šolo ekonomske smeri in 1 leto prakse v finančne računovodski službi. III. da imajo NSŠ administrativne smeri in 1 leto prakse v strojepisju.
Kot posebni pogoj za objavljena delovna mesta je določeno poizkusno delo, in sicer pod točko I. 2 meseca, pod točko II. in III. pa 3 mesece. Poizkusno delo bo opravljeno le s pristankom delavca.
Pismene prijave je potrebno poslati v 15 dneh po objavi delovnih mest na naslov Central Kranj, kadrovska služba — Maistrov trg 11. Poleg dokazil o zahtevani izobrazbi je pod točko I. potrebno priložiti se potrdilo o nekaznovanju.
Takoj prodamo z neposredno pogodbo najboljšemu ponudniku
knjigovodski automat ASCOTA
model 170/55, malo rabljen, po ugodni ceni. Informacije dobite na telefon  75-153  Transport Radovljica v stečaju.
OZD Jesenice Transport
Jesenice
Razpisna komisija za vodilna delovna mesta ponovno razpisuje
na podlagi 44. čl. in 47. čl. statuta in 22. čl. samoupravnega sporazuma o samoupravnih delovnih razmerjih naslednji delovni mesti:
1. direktorja OZD Jesenice transport Jesenice
(ni reelekcija)
2. računovodje
(ni reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod tč. 1.:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo prometne, ekonomske ali pravne smeri
— da ima 10 let prakse, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih
— da je moralno in politično neoporečen
— da predloži program razvoja podjetja;
pod tč. 2.:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let prakse
— da ima srednjo izobrazbo ekonomske smeri in 10 let prakse
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: »Razpisna komisija OZD Jesenice Transport« Jesenice, Kidričeva 41 c. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
Alpinistične novice
NEKAJ PONOVITEV
Poslabšanje vremena v prvi polovici maja, ki se je končalo z velikimi ohladitvami, v višinah nad 1000 m pa je zapadel tudi sneg, je znova zavrlo začetek letne plezalne sezone pri nas. Tako so bile zadnjo nedeljo primerne za plezanje le južne stene. Pa še te so bile zelo mokre. V njih se je talil sveže zapadli sneg. Ob takih pogojih je že po tradiciji najbolj obiskana stena K ogla.
V nedeljo, 16.5., so člani AO Kranj opravili naslednje vzpone. Marko in Andrej Stremfelj ter Jože Ciperle in Nande Kern so ponovili Kamniško smer VI, A2. Matjaž Dolenc in Drago Šegregur sta v spodnjem delu plezala Kamniško smer, od gredine pa sta plezala Zajedo ob strehi V + , Al. Igor Bele in Peter M ar kič ter Drago Ovsenik s soplezalcem iz Selške doline pa so plezali Spominsko smer IV + , A2. Zabeleženi pa so bili tudi vzponi v Julijcih. Marija, Jožica, Dita in Tone Perčič so plezali v Južni steni Kukove špice malo obiskano Brojanovo smer III/IV, 400 m. Tudi njih je mestoma oviral sveži sneg. Najbolj znane severne stene v Julijcih so še vedno pokrite s snežno odejo, medtem ko so južne, nekatere zahodne in vzhodne stene že primerne za plezanje.
ANALIZA NESREČ V LETU 1»75
Leto 1975 se je začelo z zelo suho in kopno zimo, ki je vabila v gore nenavadno mnogo planincev vseh vrst, tudi takih t majhnimi izkušnjami. Velike količine snega so v drugi polovici marca povsem blokirale hojo v gore. Nesreč ni bilo, za kar gre velika zasluga GRS, ki je stalno opozarjala na nevarnosti. Poleti so se marsikje pokazale posledice kasnega snega in plazov, ki so v gorah skrivale velike nevarnosti zaradi zdrsov, katerim je botrovala predvsem ne-, pravilna opremljenost in neizkušenost pla-/ nincev. Tem nevarnostim so se pridružili šil zelo slabi vremenski pogoji, tako da je bilo smrtnih primerov v gorah razmeroma dosti, vendar pa glede na razširitev planinstva še vedno manj kot na primer pred desetimi leti. Brez dvoma se poznajo učinki aktivnega vzgojnega dela ter organiziranih pohodov v gore. Razvesljivo je dejstvo, da ni bilo smrtnega primera pri nesrečah plezalcev (zaradi izpuljenega oprimka, klina ali zdrsa). Tudi tukaj se pozna vpliv vzgojnega dela (plezalne šole in podobno).
Precejšnje število nesreč (od skupnega števila 26 smrtnih primerov kar 10), jih ni v neposredni zvezi s planinstvom. Sem spadajo bolezenski primeri, nesreče jadralcev in nesreče pri reševanju. Na čiste planinske nesreče jih skupno odpade še 16. Tem pa žal v največji meri še vedno botrujejo objestnost, neprimerna oprema, obleka in obutev ter precenjevanje sposobnosti.
Analiza nesreč v letu 1975 ing. Pavla Šegule, ki je pred kratkim izšla pri PZS, vsekakor zasluži resno razpravo in daje jasne smernice pri nadaljnjem načrtovanju vzgojnih akcij. F. Ster
h ti si ij k, n< d« b<
vi
ti "bc
se vs i te n« Pi dr W
ZAHVALA
Ob težki in nepričakovani izgubi ljubega moža, strica in brata
Janeza Kaštruna
p. d. Zaneta iz Preddvora 21
se najtopleje zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, mu poklonili cvetje, nam izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom, posebno Mahovim, Mici Rus za vso pomoč. Hvala tudi dr. Žgajnerju, dr. Beleharju in sestri Majdi za dolgoletno zdravljenje, tov. Erjavcu in tov. Koku za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred.
Hvala tudi nosačem, Vodovodni skupnosti Preddvor, Društvu upokojencev ter Jelovici obrat
Preddvor.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Angela, nečakinja Milena z družino in sestra Angela. Preddvor, 17. maja 1976
Na VTK memorial prek Mojstrovke, Travnika in Šit
Komisija pri Planinski zvezi Slovenije ne šola in ne vzgaja le plezalcev in alpinistov, temveč spodbuja mlade tudi za visokogorsko smuko.
Alpinistični odsek iz Tržiča pripravi vsako leto Kramarjev smuk pod Storžičem, AO Kamnik v Jer-manovih vratih, plezalci in alpinisti z Dovjega in iz Mojstrane pa pod severno steno Triglava v Vratih Zla-
Popravek
V članku Majoneza kriva obolenj, objavljenim v petkovi številki Glasa, 21. maja, na 14. strani, se je pripetila neljuba pomota, ko je bil zapisan napačen naziv Delikatese v Prešernovi ulici v Kranju: pravilno je torej Delikatesa Živila Kranj in ne Delikatesa KŽK.
torogov smuk in spominsko tekmovanje: Koflerjev memorial.
Akademski alpinistični odsek m Ljubljane pa vsako leto organizira na snegu pod Jalovcem zadnjo nede-; ljo maja smučarsko tekmovanje ple; zalcev in alpinistov v spomin na tli smrtno ponesrečene gornike v seve-; rovzhodni steni Hornovi smeri Ja-; lovca, imenovano VTK smučarsko tekmovanje.
Spominski VTK pohod bo leto* 30. maja. Odhod vseh udeležencev bo z Vršiča v zgodnjih jutranjij1 urah pod izkušenim vodstvom alpi' nistov in gorskih reševalcev. Vse kakor pa je obvezna primerna smU' carska oprema, cepin ali smučarsk* palice, dobri gorski čevlji, derez*' rokavice, kapa, sončna očala t^ dobra volja in praznično razpolo' ženje. Žuro
ZAHVALA
Ob izgubi naše oVv^** niame, stare mame, prababice in tete
Frančiške Lotrič
roj. Pintar
Švabove mame iz Dražgoš
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ki ste ji prinesli cvetja, nam v stiski stali ob strani in jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi vsem za pismeno in ust no izrečena so/al ja.
Vsi njeni
Ljubljana, Lancovo, Kranj, Češnjica, Dražgoše, 9. maja 1976'
ZAHVALA
Vsem, ki ste v tako velikem številu spremili na zadnji poti našega nepozabnega sina, brata in strica
Leopolda Marolta
se posebno zahvaljujemo delovni skupnosti Vodovod Jesenice, njegovim ožjim prijateljem, sosedom, sostanovalcem, gospodu župniku iz Zasipa, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje.
Mama in brat Vlado z družino
Zasip, 21. 5. 1976
{
Ob 80-letnici Sokola, 25-letnici Partizana in za dan mladosti
Slovesno kot se za praznovanje
spodobi
Častni člani so Jurij dr. Štempihar, Nadina Kušar, Vinko Hafner, Ana Gril-Až-man in Avgust Pravhar.
Častne jubilejne plakete društva pa so prejeli: Karel Ažman, Liljana Bratina, Ot-mar Colner, Zdenka Jamnik, Anica Mikuš, Ema Pečnik, Minka Pečnik, Avgust Potu-iek, Albin Terčon, Minka Vrbnjak, Greta Zupančič, Rudi Balderman, Cene Beznik, Milka Demšar, Kiro Deskovski, Hanek Dra-sak, Solza Drasak, Milan Ekar, Jože Farč-nik, Francka Jagodic, Janez Kristane, Ivan Lampret, Ančka Majdič, Dore Ora-zem, Štefan Osina, Jože Pegam, Fani Pečnik, Gustav Perne, Vladimir Premrov, Franci Puhar-Aci, Mirko Rant, Boža Štu-hec, Marko Štuhec, Stane Turk, Hinko Ule in Drago 2vokelj.
NAD 1000 REKREATIVNIH TEKMOVALCEV
V sklopu tega praznovanja je bila tudi vrsta športnih rekreativnih tekmovanj, na katerih se je pomerilo nad 1000 tekmovalcev in tekmovalk v vseh starostnih skupinah. Tako so nastopili košarkarji, odbojkarji in odbojkarice ter tekmovalci v malem nogometu. Lepa udeležba nad 50 predstavnikov pa je bila tudi v partizanskem mnogoboju.
V finalnem delu košarkarskih ekip je Partizan Ljubijana-Moste v borbi za prvo mesto premagal ekipo kranjskih Trhlih vej.
Izidi: košarka: Trhle veje : Partizan Moste 47:49, Partizan Moste : Partizan Vič 45:44, Trhle veje : Partizan Vič 56:30. Vrstni red: I. Partizan Moste, 2. Trhle veje, 3. Partizan Vič.
Odbojka — ženske: OS Simon Jenko : Partizan Kranj 0:2, Partizan Narodni dom : OŠ Simon Jenko 2:0, Partizan Kranj : Partizan Narodni dom 1:2. Vrstni red: 1. Partizan Narodni dom, 2. Partizan Kranj, .1. OŠ Simon Jenko.
Moški do 30 let: Partizan Predoslje : Sava Kranj 2:0. Vrstni red: 1. Partizan Predoslje, 2. Sava Kranj, 3. Partizan V k
Moški nad 30 let: TŠC : Partizan Predoslje 2:1. Vrstni red: 1. TSC Kranj, 2. Partizan Predoslje, 3. in 4. TAP in TTI Sava Kranj.
Mali nogomet — moški do 30 let: Merkur : Planika 1:0, Partizan Vič : Sava Kranj 5:4. Vrstni red: I. Partizan Vič, 2. Sava Kranj, 3. Merkur, 4. Planika.
Moški nad 30 let: Elektro : Sava 0:2, Partizan Stražišče : Partizan Kranj 1:2. Vrstni red: 1. Partizan Kranj, 2. Partizan Stražišče, 3. Sava Kranj, 4. Elektro Kranj.
D. Humer F. Perdan
Start članov veteranov
Na Dežmanovem memorialu 98 kolesarjev
Predsednik izvršnega odbora TKS Kranj Slavko Kalan je bil na os red-yi kranjski prireditvi v počastitev weva mladosti, 80-letnice Sokola in ^•letnice Partizana Jugoslavije 8.«*vnostni govornik. Poleg tega pa J* Kalan pripel tudi trak na prapor *r<mjskega Partizana, pokrovitelja Prireditev SGP Projekt Kranj.
Kranj
— Sklepna slovesnost ob 80-let-ici gorenjskega Sokola, 25-letnica Parti-*°a Jugoslavije ter počastitev dneva mla-t*!RU je lepo izzvenela. Vsi nastopajoči l '0vadci in telovadke od najmlajših cici-«. n°v naprej pa do članic in članov iz dru-jj*v partizan Narodni dom, Vič in Bežigra-j." Ljubljana ter Kopra, Naklega, Tržiča in lj *nJa so v poldrugi uri programa pokazale tisto, kar telovadba sploh nudi. kranjski Sokol je v svojih 80 letih odigral '»no vlogo v razvoju telesne kulture, obenem j Je 80-letnica nedvomno lep praznik. Iz tega Jj'.tva se je namreč razvil današnji Partizan,
IJe . nied najinnožičnejšimi društvi v Ju-■?'ayiji, Sloveniji, na Gorenjskem in tudi v (^.*nju. Sokol se je že zgodaj opredelil proti tjL.l8t'^no usmerjeni jugoslovanski vladni poli-*|, jT1- Taka usmerjenost naprednega dela član-„ .a 8e je potrdila tudi v najbolj usodnih dneh '«8ih narodov leta 1941. Iz vrst kranjskega Solo* je stopilo v NOB pretežni del mlajših čla-dn »k nog* °d ten so dali za svobodo in novo hnrtii       V^'tev svoja mlada življenja kot
tivni DristU f\S v 80 Prenekateri postali ak-iborbe V8a leta narodnoosvobodilne
'ta ■ nasnJa Partizanova telesno vzgojna vloga
v '!f- V na*' sarn°upravni družbi v najglobljem 8eoinskem smislu spremenila. Vsekakor pa je j^lesnovzgojno poslanstvo društva danes izredna pomena tudi za vzgojo mladega rodu. Jj'av zato v bodoče zasluži vsestransko podporo ?Ji*be, predvsem pa v pridobitvi primernejših "Ostorov, kot pa je bil nekdanji Narodni dom. j i a slavnostni akademiji, med gosti je bil tudi poletni član društva Vinko Hafner, predsed-Jjjf Partizana Slovenije Vinko Repič, predsed-IS občine Kranj Drago Štefe in drugi družil J'.opolitični delavci in občani, so podelili pet 8tlr> o častnem članstvu društva.
V Radovljici v mesecu mladosti
0- no°Dttnska konferenca ZSMS Radovljica in os-8ov!n* organizacije ZSMS v radovljiški občini . ' tek 'eto8 izvedle obsežen program športnih ni»tI>0VanJ v počastitev meseca mladosti. Orga-r8 Zfl ,rana so bila tekmovanja v osmih panogah 2SM°*ke in petih panogah za ženske ekipe OO 8o t ■ Največ ekip je nastopilo v panogah, ki oru 8'cer najbolj razvite v telesnokulturnih tekn'Zac^an 'n za katere je uveljavljen sistem v .kovanj v občini. Tako je pri moških sodelo-pri° največ ekip v malem nogometu, in sicer 19.
"ženskah pa v odbojki 9 ekip. , B .ezultati moški: mali nogomet: 1. Kamna ; j,!?ca. 2. JLA (Bohinjska Bela), 3. Zasip; Ko-i l^. a: !■ Radovljica, 2. Lesce, 3. Gorje; odboj-0$ tf!z.' Bled, 2. Kamna gorica, 3. Podnart; roko-L*t: L PK Radovljica, 2. Iskra (Otoče), 3. Ca o6' nam*zni tenis: 1. Lesce, 2. Kamna gorili'. Podnart; streljanje: 1. Podnart, 2. Iskra (g'Pnica), 3. Ljubno; kegljanje: 1. Bled, 2. Lip b°|)>nj), 3. PTT (Radovljica); šah: 1. JLA Radovljica), 2. Lesce, 3. JLA (Bohinjska Bela) 3 ^Jiske: odbojka: 1. Podnart, 2. Lip (Bohinj), j oled; namizni tenis: 1. Ljubno, 2. Podnart, i"; Lancovo; streljanje: 1. Kamna gorica, 2. I^ono, 3. Podnart; kegljanje: 1. Almira, 2. LiTi? (Otoče), 3. Ljubno; šah: 1. Lesce, 2. JHono, 3. Lancovo.
^*ipni zmagovalec v moški konkurenci je OO uJl ^ Lesce 44 točk, druga je Kamna gorica 43 f^k. in tretji je Bled 38 točk. V ženski konku-^/"Cl, je ekipni zmagovalec Ljubno 40 točk, cItS je Podnart 30 točk in tretja Kamna gori-točk.
v skupni uvrstitvi je bila tudi letos najboljša gj^na gorica s 65 točkami pred Podnartom z
»J1 Lescami z 59 točkami. U,i a sklepni prireditvi v počastitev meseca
^M«8ti' ki 8ta ^° or8anizirali 0K ZSMS in OO *»n     Kropa v soboto, 22. maja, v Kropi, so "Kovalne ekipe prejele pokale.
M. Faganel
Na Kokrici je bila v soboto kolesarska prireditev Dežmanov memorial, na katerem je nastopilo 98 kolesarjev v 11 kategorijah. Zanimive borbe, med katerimi so največ zanimanja med gledalci pritegnili pionirji in veterani, so vsekakor plod prizadevnosti organizatorja in pravih športnih bojev nastopajočih.
Rezultati — pionirji: 1. in 2. razred: 1. Aleš Hvasti (Sava), 2. Mojca Dežman, S. Lea Dež-man (obe Kokrica), 3. in 4. razred: 1. Kastelic, 2. Omahen,.'). Petkovšek (vsi Astra), 5. in ti. razred: 1. Planin, 2. Podlogar (oba Astra), 3. Ur-
bane (Kokrica), 7. in 8. razred: 1. Bernik, 2. Kastelic (oba Astra), 3. Hribar (Partizan Dol); tusti A (18 km): 1. Pogačar (Astra) 27,30, 2. Sitar (Partizan Dol) 27,35, 3. Kralj (Kokrica) 27,35 turisti B (18 km): 1. Jug (Rog) 27,30, 2. Tekavec (Partizan Dol) 27,30, 3. Jakoš (Rog) 27,38; turisti člani (22,5 km): 1. Oblak M., 2. Oblak S. (oba Astra), 3. Žagar (Kokrica), vsi .11,45; veterani A (22,5 km): 1. Kerin (Krško), veterani B (22,5 km): 1. Dežman A. (Kokrica), veterani C (18 km): 1. Plestenjak (Sava), veterani D (18 km): 1. Perne (Grosuplje).
F. Jelovčan
Ropret izpolnil normo za Montreal
Poleg številnih gostov in dobitnikov častnih članov Partizana Kranj in jubilejnih plaket so se slavnostne telovadne akademije v osnovni šoli dr. Franceta Prešerna udeležili med drugimi tudi predsednik IS občine Kranj Drago Štefe, sekretar mestnega komiteja ZK Ljubljane Vinko Hafner in predsednik občinske konference SZDL Kranj Slavko Malgaj.
Gorenjska nogometna liga
Bled se vzpenja prati vrhu
Na edini kolesarski stezi v Jugoslaviji na stadionu Zagreba v Zagrebu je bilo v soboto in nedeljo državno prvenstvo v kolesarstvu na stezi za kategorije mlajših in starejših mladincev ter članov. Na programu so bile štiri discipline: 1000 m z 200 m Sprinta, 1000 m na čas, 4000 m na čas in ekipno 4000 m. Prvenstvo je bilo organizirano v znaku pričakovanja olimpijskih iger, na katerem naj bi olimpijski kandidati izpolnili norme. Fumič in Ropret sta normi dosegla in s tem je prvenstvo doseglo svoj namen, čeprav mora te norme olimpijski komite še potrditi. Steza v Zagrebu namreč ne ustreza mednarodnim predpisom. Tako naj bi rezultat 5.15,27 na 4000 m, dosežen v Zagrebu, po izračunih strokovnjakov ustrezal desetim najboljšim rezultatom, doseženim na največjih tekmovanjih na svetu. Ti rezultati so sicer boljši, vendar so doseženi na »pravih« dirkališčih. Tako je 5.15,27 Ropretova norma za olim-
V lokalnem derbiju je v 19. kolu nogometnega prvenstva Gorenjske Bled doma premagal Bohinj. Pomembno zmago je zabeležil tudi kranjski Triglav, ki je doma odpravil Jeseničane. Lesce pa so v Šenčurju odvzele obe točki domačinom. Rezultati:
BLED : BOHINJ 3:0 (3:0)
Bled - Stadion NK Bled, gledalcev 400, sodnik Drinovec iz Kranja.
Domačini so zelo dobro zaigrali predvsem v prvem polčasu, kjer so si priborili prednost treh zadetkov. V nadaljevanju je bila igra enakovredna.
TRIGLAV : JESENICE 1:0 (0:0)
Kranj — Stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 50, sodnik Grošelj iz Škofje Loke.
Tekma je bila v glavnem enakovredna. Triglav je z golom v drugem polčasu uspel osvojiti dve dragoceni točki.
ALPLES : SAVA 0:3 (0:2)
2iri — Igrišče NK Alpina, gledalcev 500, sodnik Čufer iz Kranja.
Gostje so bili tehnično boljše moštvo, domačini pa so se v glavnem požrtvovalno branili, vendar poraza niso mogli preprečiti.
NAKLO :TR2lČ 2:1(1:1)
Naklo - Igrišče NK Naklo, gledalcev 350, sodnik Benkič iz Škofje Loke.
V prvem del'i je bila igra enakovredna, v drugem delu pa so domačini močneje pritisnili na gol gostov in dosegli še zmagoviti zadetek.
ŠENČUR : LESCE 0:1 (0:1)
Šenčur — Igrišče NK Šenčur, gledalcev 400, sodnik F. Gros iz Kranja.
V tipični prvenstveni tekmi so se bolje znašli gostje, ki so že v začetku zabili zmagoviti zadetek.
25 let košarke v Medvodah
V naslednjem tednu bodo svečano proslavili 25-letnico igranja košarke v Medvodah. V torek, 25. maja, bo slovesna seja košarkaške sekcije TVD Partizan, kateri bo ob 19.30 sledila prijateljska tekma članske vrste z ljubljansko Olimpi-jo. Naslednji dan se bodo mlajši mladinci pomerili z vrstniki Ilirije ter mladinci z reprezentanco medobčinske košarkaške zveze Ljubljana. V četrtek se bosta vrsti pionirjev in mlajših mladink pomerili z vrstniki Ilirije, slavje pa bodo sklenili v petek, 28. maja, s tekmama mlajših veteranov I in II ter tekmo veteranov Medvod in Škofje Loke. -fr
MEDVODE : ALPLES 1:1 (1:1)
Medvode — Igrišče NK Medvode, gledalcev 350, sodnik Torkar iz Kranja
Tekma je bila nervozna in groba. Sodnik je izključil kar tri igralce.
Lestvica: Sava Bled Lesce Triglav Bohinj Jesenice Šenčur Naklo Alples Tržič Medvode Alpina
P. Novak
19	14	2	3	44:14	30
19	12	2	5	41:25	28
19	9	5	5	35:27	23
19	10	2	7	32:21	20
19	9	2	8	29:33	20
19	7	4	8	29:31	18
19	7	4	8	23:29	18
19	6	4	9	31:34	16
19	5	6	8	28:47	16
19	6	3	10	41:39	15
19	5	4	10	32:45	14
19	4	2	13	29:50	10
Jeseniški hokejisti Tolmincem
JESENICE — Na zadnji seji upravnega odbora hokejskega kluba Jesenice so se domenili, da pomagajo prizadetim v tolminski občini. Jeseniški hokejski delavci in hokejisti niso pozabili prijateljev in navijačev iz sosednje tolminske občine, ki so na vseh pomembnejših tekmah s transparenti bodrili jeseniške hokejiste. Čeprav je jeseniški hokejski klub v težkem finančnem položaju, so sklenili, da prispevajo 3000 dinarjev, akciji pa so se pridružili tudi hokejski delavci s svojim prispevkom, zbiralno akcijo pa bodo organizirali tudi hokejisti, ko bodo v teh dneh začeli z rednimi treningi. D. S.
Slovenska košarkarska liga
Visok poraz Jesenic
šport med vikendom
NOGOMET - V ZCNL so gorenjski predstavniki igrali takole: LTH : Vodice 1:1 (1:0), Tabor : Korotan 2:0 (1:0), Kamnik : Renče 2:2 (1:0).
Pari prihodnjega kola: Korotan : Bela Krajina, Adria : LTH, Ljubljana : Kam-
»>lk.
ROKOMET - V republiški moški ligi je Jelovica doživela drugi poraz v letošnjem Prvenstvu. Rezultati: Tržič : Izola 25:21 (11:10), Šoštanj : Jelovica 28:25 (18:10), ženska ■"epubliška liga: Iskra : Alples 21:30 (9:11). Tekma Sava . Kamnik bo na sporedu jutri.
Pari prihodnjega kola: Tržič : Polet, Jelovica : Jadran, Dobravlje : Sava, Ka 'zola, Alples : Slovan.
KOŠARKA - V ženski republiški ligi so bili doseženi naslednji rezultati: Kla-<Uvar : Pomurje 60:51 (29:27), Kroj : Litija 73:37 (39:15).
PARI prihodnjega kola: Branik : Kroj, Jezica : Kladivar.
i um ni k
Kranj — V nadaljevanju republiške lige sta tokrat »Gorenjca« gostovala in požela le polovičen uspeh. Jeseničani so tokrat v Novem mestu doživeli visok poraz z metliško Beti, kranjski Triglav pa je gostoval v Ljubljani, kjer je osvojil pomembni točki za se vedno odprto vprašanje o prvaku.
BETI: JESENICE 114:86
Novo mesto — Telovadnica OS Bršljin, Beti : Jesenice 114:86 (62:44), gledalcev 100, sodnik Kobilica, Likik (oba Ljubljana).
Beti: Dautovič 21, Goršič 2, Ž. Vergot 11, La-lič 42, Svinger 1, Jezerinac 17, Kamnikar 18, Popovič 2.
Jesenice: P. Pirih 9, Noč 10, Bizjak 6, Janič 1, B. Pirih 7, Mišic 4, Smid 10, Vujačič 39.
Metličani so tokrat zaigrali bolje kot pred tednom dni v Kranju. Žal pa je na njihov »mlin« naletel nasprotnik, ki so mu potrebne točke. Jeseničani se niso mogli namreč upirati razigranim domačinom, ki so jim polnili koš kot za šalo.
TRNOVO: TRIGLAV 91:106
Ljubljana — Telovadnica Ilirije, Trnovo : Triglav 91:105 (40:47), gledalcev 100, sodnika Bolka, Radoševič (oba Ljubljana).
Trnovo: Omahen 13, Zupančič 2, Pucher 10, Kozamernik 18, Matičetov 12, Avsenik 9, Kozak 21, M oži na 6.
V vodstvu TIKO
Kot druga disciplina je bil v okviru številnih športnih srečanj, ki jih v počastitev meseca mladosti organizira OK ZSMS Tržič na vrsti turnir v malem nogometu. Sodelovalo je 27 ekip. ki so se pomerile po izločilnem nogometu. V finalnem srečanju je ekipa Križev premagala Kovor, zmagoviti zadetek pa je dosegel naš znan smučar Polajnar. V ekipi zmagovalcev je nastopil tudi olimpijec Bojan Križaj. Vrstni red v malem nogometu: 1. Križe; 2. Kovor; 3. Bistrica; 4. TRIO; 5. TIKO; ti. Peko TOZD PUR; 7. OSM- 8. Lepenka; 9. Peko skupne službe in K). SŠD Polet, Vrstni red po dveh disciplinah, kegljanju in malem nogometu pa je takle: 1. TIKO 14 točk; 2. Peko skupne sIužIk-12; 3. TRIO 11; 4.-5. Kovor in Križe 10; ti. OKG 9 itd.
Tekmovanje se bo nadaljevalo s košarko, rokometom iu šahom. .   k   »   »     J. Kikel
Triglav: Košir 24, Fartek 14, Torkar 8, Zupan 25, Skubic 15, Stefe 6, Hribernik 13.
Triglavani so z borbeno in ostro obrambo presenetili Trnovčane, saj so že na začetku dali vedeti, da so prišli po novi točki. To jim je tudi uspelo. V obeh delih so bili za odtenek boljši nasprotnik, zato zaslužen uspeh in točki, ki sta pri osvajanju prvega mesta še kako potrebni.
Lestvica: Celje Triglav Bežigrad 74 Fructal Vrhnika Trnovo Beti Rudar Jezica Jesenice Branik Novoteks
Ostali izidi: Celje : Novoteks 89:75 (43:36), Fructal : Branik 91:81 (54:33), Rudar : Jezica 76:76 (70:70, 33:40), Vrhnika : Bežigrad 74 74:78(33:44). -dh
17	14	3	1387:1233	28
17	13	4	1469:1320	26
17	13	4	1423:1311	26
17	13	4	1401:1339	26
17	7	10	1413:1464	14
17	7	10	1440:1504	14
17	7	10	1229:1334	14
17	6	11	1284:1275	12
17	6	11	1332:1353	12
17	6	11	1254:1354	12
17	5	12	1360:1418	10
17	5	12	1248:1326	10
pijske igre, ki jo je Bojan prekoračil za 4,55 sekunde, in njegovih 5.10,72 iz predtekmovanja je pravzaprav tudi norma, ki naj bi jo dosegel na pravem dirkališču. Stvar olimpijskega komiteja je torej ali bo normo potrdil ali pa bo Ropret moral ta rezultat potrditi še v tujini. Medtem pa ostaja negotovost in seveda priprave na klubske račune, ki bi na koncu lahko bile tudi brezpomembne.
In še nekaj o ostalih rezultatih. Prednost do niačega terena se je Zagrebčanom vsekakor izplačala. Osvojili so šest naslovov. Prepričljivo in brez konkurence, vendar le v šprintih. V teh disciplinah so namreč tekmovali v glavnem le domačini. Ostali se niso niti pojavili na startu, kajti brez treninga in ustreznih koles to tudi nima smisla Naj omenim le to, da so manjkali člani Roga, Astra je poslala le dva tekmovalca, Novoteks nobenega, Savčani pa so nastopili le na daljših progah. Nasplošno torej tekmovanje, ki ne daje prave slike o položaju slovenskega kolesarstva v jugoslovanskem merilu. In koliko časa še tako? Vsekakor tako dolgo, dokler ne bodo slovenski klubi dobili toliko sredstev, da bi si lahko privoščili ustrezne naprave oz. dokler tudi v Sloveniji ne bo dirkališča. Če upoštevamo pravo kvaliteto, potem si to Slovenija vsekakor zasluži.
Rezultati — 500 m na čas: ml. mladinci; 1. Pavlic (1. maj Zadar), 5. Beton, 9. Mah, 19. Bobnar (vsi Sava); 1000 m na čas: st. mladinci: 1. Lisec (Zagreb M. C), 10. Štirn, 13. Kozjek, 15. Rozman, 21. Lombar (vsi Sava); 1000 m na čas: člani: 1. Fumič (Zagreb M. C), 8. Kraker, 12. Pečnik, 16. Va-lenčič; 2000 m zasledovalna vožnja: ml. mladinci: 1. Zaubi (Rog), 6. Beton, 11. Mali (oba Sava); 3000 m zasledovalna vožnja: st. mladinci: 1. Bulic (Sipores), 8. Kozjek, 9. Rozman, 10. Štirn (vsi Sava); 4000 m zasledovalna vožnja: člani: 1. Ropret, 2. Kraker, 6. Valenčič, 11. Žagar (vsi Sava); 1000 m z 200 m Sprinta: ml. mladinci: 1. Pavič (I.' maj Zadar); st. mladinci: 1. Bogo-vič (Zagreb M. C); člani: 1. Fumič (Zagreb M. C); 2000 m zasledovalna vožnja: ekipno — ml. mladinci: 1. Rog, 2. Sava, 3. Zagreb M. C; 3000 m zasledovalna vožnja: st. mladinci: 1. Zagreb M. C, 2. Siporex, 3. Sava; 4000 m zasledovalna vožnja: člani: 1. Zagreb M. C, 2. Sava, 3. Branik.
F. Jelovčan
Mladi člani AMD Radovljica se skrbno pripravljajo na letošnje državno prvenstvo v motokrosu, ki bo avgusta na novi stezi v Lescah. Progo urejajo člani AMD in pripadniki JLA iz Radovljice in Bohinjske Bele. Za organizacijska in ostala dela pa še posebej skrbita predsednik AMD Radovljica Vinko Magister in predsednik gradbenega odbora Rajko Fajfar. Na sliki so mladi radovljiški motokrosisti, ki jim je tovarna Almira že podarila majice, hotel jGuajskuduonpa vetnovke* —i K Debeljak. AkAkiik«,**«*!
30 let mladinskih delovnih brigad
in dobro sodelovanje
Priznanja mladim družbenopolitičnim delavcem in mentorjem v radovljiški občini
Radovljica — Predsedstvo občinske konference ZSMS Radovljica je na seji v sredo, 19. maja, popoldne razpravljalo o podelitvi priznanj mladim družbenopolitičnim delavcem in mentorjem v občini. Sklenili so, da letos v mesecu mladosti podelijo štiri takšna priznanja. Med mladimi sta to Milka Reš iz Radovljice, zaposlena v UJV Kranj, in Vinko Jelaska, sekretar osnovne organizacije ZSMS v garniziji Bohinjska Bela. Priznanja za mentorstvo pa dobita Danica Zupan iz osnovne šole Lipnica in komanda garnizije JLA Bohinjska Bela.
»Pravzaprav o priznanjih nikdar nisem razmišljala,« mi je vsa presenečena začela pripovedovati Milka Reš iz Radovljice. »Morda se malo čudno sliši, a mislim, da mi priznanja ne pomenijo ravno veliko. Seveda sem ga vesela. Ampak če človek rad dela in mislim, da mora delati, potem po moje ne dela za priznanja.«
voljni organizatorji, marveč, da se z uspehom strinjajo vsi, tako mladi kot starejši.«
Milka Reš iz Radovljice je začela aktivno delati v mladinski organizaciji že pred leti, ko v krajevni skupnosti Radovljica še ni bilo osnovne organizacije ZSMS. Spominja se, ko je še hodila v jeseniško gimnazijo, da so v mestu nekajkrat ustanovili organizacijo, a delo kar ni in ni hotelo zaživeti. Meni, da so se ga takrat najbrž napak lotevali.
»Ne vem zakaj, ampak od vsega začetka me je privlačila kultura. Morda zato, ker je že stara mama prirejala in tudi sama pisala igrice. Tako sem že v osnovni šoli delala v kulturni skupini in kasneje tudi v gimnaziji. Potem sem bila nekaj časa v tujini. Zdaj vidim, da sem med tem časom precej zamudila. Prav gotovo bi se lahko drugače vključila v delo in življenje mladih v Radovljici.«
Ko se je vrnila, je Milka začela skrbeti za kulturno dejavnost mladih v občinski konferenci ZSMS v Radovljici. Vesela in zadovoljna je, da so nekatere kulturne akcije v zadnjem času lepo uspele. Zdaj pomaga tudi pri delu osnovne organizacije ZSMS v Radovljici. Meni, da bo zdaj tudi delo v tej osnovni organizaciji v občini zaživelo. Mladi iz Radovljice so namreč dobili prostor v bivšem zdravstvenem domu in pri nekaterih začetnih organizacijskih težavah jim še posebno pomagata krajevna konferenca socialistične zveze in krajevna skupnost.
»Lani sem bila tudi na mladinski delovni akciji na Kozjanskem. Tam sem se prepričala, da bi v brigado moral sleherni mlad človek. Sele v brigadi na mladinski delovni akciji spoznaš, kaj je pravzaprav osnovna organizacija mladine. Želim si, da bi na tovrstnih in drugih akcijah v občini mladi dosegli čimveč uspehov. Ni namreč lepšega, če kakršna koli akcija, ki se je lotiš, tudi uspe. A ne gre za to, da so zado-
Srečanje železarjev
Jesenice - V soboto, 29. maja bo na Ravnah tradicionalno majsko srečanje mladih železarjev iz vseh kolektivov sestavljene organizacije združenega dela slovenske železarne. Srečanja se bodo udeležili tudi mladi jeseniški železarji. Na takšnih srečanjih mladi izmenjujejo izkušnje, se pogovorijo o svojem delu in o svojih načrtih. D. S.
Tudi Kasim Smailagič iz garnizije Bohinjska Bela, ki stanuje na Bledu, je bil presenečen in zadovoljen hkrati, da se je predsedstvo občinske konference ZSMS odločilo za priznanje za mentorstvo prav garniziji Bohinjska Bela.
»Sicer je pa res, da zadnja leta naša garnizija z mladimi v občini zares dobro sodeluje. Lahko rečem, da so vrata naše kasarne mladim vedno odprta. Prav zato je pri nas vedno tudi zelo živahno. Obiskujejo nas učenci osnovnih šol, mladi iz delovnih organizacij in iz krajevnih skupnosti. Običajno je vsako takšno srečanje združeno s seznanjanjem o življenju in delu vojakov, z raz-kazom orožja in potem končano s športnim tekmovanjem ali kulturnim programom. Prav tako pa tudi mladi vojaki, člani osnovne organizacije ZSMS v naši garniziji, vračajo obiske in z mladimi v občini sodelujejo na različnih prireditvah in akcijah.«
To zares tesno sodelovanje med mladimi v kasarni in v občim' se je začelo razvijati nekako pred tremi leti, ko so v kasarni ustanovili mladinsko organizacijo. Delo v tej mladinski organizaciji je prav takšno kot v katerikoli drugi prizadevni in delovni mladinski organizaciji v občini.
»Mladi imajo v programu različne oblike idejnopolitičnega izobraževanja, zelo razgibano pa je kulturno zabavno in športno življenje pri nas. Naj bo kakršnakoli prireditev v kasarni ali v občini, pri nas nismo nikdar v zadregi s kulturnim programom. Prav zato naša mladina tudi sodeluje na vseh prireditvah.«
Ko kramljava o tem in onem, mi Kasim Smailagič pove, da si prav vsi v garniziji prizadevajo, da bi bilo delo osnovne organizacije ZSMS čimboljše. Zadovoljen je in meni, da predsednik organizacije Žarko Ta-nasković in sekretar Vinko Jelaska zaslužita vso pohvalo.
»Kaj menim o mentorstvu in vlogi mentorja nasploh? Ce že razmišljam o tem, potem najprej pomislim nase. Menim, da vloga in odgovornost mentorja nista majhni in tudi ne lahki. Gre za pravilno idejnopolitično vzgojo mladih, za izobraževanje in za spodbujanje in razvijanje različnih dejavnosti. Prav s temi stvarmi se v naši enoti nenehno srečujemo, saj mladi prihajajo na odsluženje vojaškega roka od vsepovsod.
Sicer pa menim, da je glavna naloga mentorja, da pravilno usmerja delo in da hkrati razvija pobude. Pri tem pa si seveda vsakdo želi, da bi bila vsaka naloga čimbolje izpeljana in da mladi, ko odslužijo vojaščino, vedo, kaj je mladinska organizacija in da potem v kraju, kjer živijo, prenašajo izkušnje in spoznanja na druge. Če s te plati ocenjujem sedanje priznanje, ki ga je za mentorstvo dobila naša garnizija, sem zares vesel in zadovoljen.«
Naj na koncu mladim, ki v teh dneh v mesecu mladosti dobivajo priznanja za delo, in vsem mentorjem iskreno čestitamo. Enaka čestitka pa tudi vsem mladim za njihov današnji praznik.
A. Zalar
Brigadirski horuk v vsaki KS in občini
Prvega maja 1946, ko se je jugoslovanska mladina pripravljah na svoj tretji kongres, so se začela pripravljalna dela za gradnje mladinske železniške proge Brčko — Banovići. V Brčkem, tedaj še majhnem posavskem mestu, se je začela prva skupna akcije jugoslovanske mladine, gradnja mladinske proge.
Z mladostno silo in poletom, polnim zanosa in samoodrekanja, so dekleta in fantje iz vse Jugoslavije, od Bitole do Triglava, od Subotice do Dubrovnika, iz vasi in mest, iz šol in tovarn — bilo jih je več kot 62 tisoč — v zelo težavnih razmerah izvedli delovni podvig in s tem razblinili vse dvome o koristnosti takšnega načina dela in aktivnosti mladine. Potem ko je zvrtala dva predora, postavila 22 mostov, uredila 220 železniških prehodov ter premetala milijone kubičnih metrov zemlje, je mladina v manj kot sedmih mesecih zgradila progo Brčko — Banovići v dolžini 90 kilometrov in jo s ponosom izročila ljudstvu.
Nova proga je povezala severovzhodno Bosno z vso Jugoslavijo, odprla je tuzlanskemu bazenu vse možnosti za izkoriščanje njegovih ogromnih zalog. Z drugimi besedami, ta proga je postala ena od važnih žil jugoslovanskega prometa. Bila pa je tudi ena prvih socialističnih šol za mlade, ki so svoje bojne izkušnje prelivali v delovne podvige ter tako dokazovali svojo polno privrženost socialistični delovni vzgoji in idejam bratstva in enotnosti. Spomnimo se samo besed, ki so jih mladi ob 1. maju 1946 poslali predsedniku Titu: »Poznamo težo obveznosti, ki smo jo vzeli nase, vendar nas to ne plaši. Združili bomo voljo in energijo s spretnostjo, ki jo bomo pridobili pri delu. V imenu naše vedre mladosti in prihodnosti ti obljubljamo, da bomo mladinsko progo zgradili v predvidenem roku.«
Obenem s 30-letnico mladinske proge Brčko —Banovići proslavljamo tudi 30-letnico mladinskih delovnih akcij v socialistični Jugoslaviji. Spominjamo se milijonov mladih, ki so sodelovali v mladinskih delovnih brigadah in se v tej socialistični šoli naučili, da so največje vrednote za graditelje socialistične družbe tovarištvo, bratstvo, enotnost, patriotizem in samoupravljanje.
Le aktiven mladinec v brigado
Brigadirski horuk, ki je tako veličastno zadonel v prvih povojnih letih in ponovno v 60-letih, ko je mladina iz vse Jugoslavije spet z roko v roki gradila cesto Bratstva in enotnosti, je pred nekaj leti že skoraj zamrl. Razlogi takšni in drugačni, mišljenje, da je takšna oblika delovanja mladih ljudi preživeta, da je lahko uspevala samo v revolucionarnih povojnih letih, so že skoraj prevladali in tudi bi, če se temu ne bi uprla mladina sama. Poleg akcije Sava, ki je, čeprav že močno osiromašena, tekla vsa leta, so se začele nove, sprva skromnejše mladinske delovne zvezne, republiške in krajevne akcije. Prelomnico v delu mladinskih delovnih brigad pa pomenita slovenski in jugoslovanski kongres ZSMS, ki sta ponovno kot prvo in najvažnejšo vrednoto socialističnega
Mladi po partizanskih poteh
Jesenice — Minulo soboto so mladi jeseniške občine krenili po partizanskih poteh na Pristavo v Javorniškem Rovtu in s proslavo zaključili praznovanja ob letošnjem dnevu mladosti. Mladi iz delovnih kolektivov in šol so, razdeljeni v bataljonih in brigadah, ob sodelovanju nekdanjih borcev hodili mimo spomenikov in spominskih obeležij po partizanskih poteh in se sešli na Pristavi. Na prireditvi so v enote teritorialne obrambe sprejeli mlade prostovoljce, podelili pa so tudi deset priznanj mladim družbenopolitičnim delavcem in mentorjem ter podelili nagrade najboljšim udeležencem športnih tekmovanj ter najboljšim v akciji Mladi pišejo.
Sklepne prireditve se je udeležilo precej mladih iz jeseniške občine, mladih, ki so s svojo tradicionalno prireditvijo proslavili svoj dan mladosti in rojstni dan tovariša Tita.
D. S.
samoupravnega razvoja postavila delo. In kot pogoj za udeležbo v brigadi aktivnost v mladinski organizaciji ali društvu.
Republiška konferenca ZSMS pa je lani naredila še korak naprej. Podpisala je družbeni dogovor o pripravi in financiranju delovnih akcij v Sloveniji. S tem je postavila osnovo za delo mladih tudi na tem področju.
Kaj pripravljajo letos v Sloveniji? Eno zvezno delovno akcijo, več republiških, vsaka občinska organizacija ZSMS mora pripraviti vsaj eno občinsko delovno akcijo in vsaka osnovna organizacija krajevno.
Gorenjci na vseh republiških in zvezni akciji
Po pripovedovanju predsednika centra za mladinske delovne akcije pri medobčinskem svetu ZSMS za Gorenjsko Mira Hareja, so se na letošnje mladinske delovne akcije začeli pripravljati že zelo zgodaj. Najprej so vse osnovne organizacije seznanili z obsegom in s potekom letošnjih mladinskih delovnih akcij, nato pa so evidentirali kandidate za brigadirje. To so bili mladi delavci, dijaki, študenti, kmetovalci, vendar se bodo lahko zvezne in republiških delovnih akcij udeležili samo najbolj aktivni — 230 brigadirjev. Mladinci, ki so se izkazali na lokalnih ali regionalnih delovnih akcijah ali pa so izredno aktivni pri delu v ZSMS. V začetku tega meseca pa so že oblikovali brigade in na prvi brigadni konferenci so že naredili načrt izobraževanja in drugih aktivnosti v brigadi. Vse te priprave na brigado naj bi potekale prek klubov brigadirjev, ki bi morali delovati pri vsaki občinski konferenci. Vendar do sedaj dela šele na Jesenicah.
V klubu brigadirjev se zbirajo brigadirji veterani, mlajši brigadirji in kandidati za brigadirje. Združujejo pa se zato, da med brigadirji organizirajo šolo samoupravljanja, da obujajo in negujejo tradicije NOB, tovarištvo in prenašajo izkušnje na mlajše tovariše.
Zvezne akcije Kozjansko 76 se bo udeležila Prešernova brigada s 45 brigadirji. Delali bodo cesto in vodovod in pomagali pri drugih delih v kozjanskih krajevnih skupnostih. V Brkine bo odpotovala brigada Jese-niško-bohinjskega odreda s 55 brigadirji, ki bodo gradili cesto. V Suhi krajini bo brigada Kokrškega odreda gradila vodovod. V njej bo 65 brigadirjev. Brigada Bataljona Jožeta Gregorčiča pa bo v Gorenji Tribuši pripravljala teren za napeljavo elektrike. 15 brigadirjev pa bo z ljubljansko brigado odpotovalo na zvezno delovno akcijo Morava 76.
Lokalne delovne akcije
Mladi na Jesenicah so v počastitev dneva mladinskih delovnih brigad 1. aprila in 30-letnice mladinskih delovnih akcij pripravili akcijo: 100 ton odpadnega železa. Udeležilo se jo je 136 brigadirjev oziroma kandidatov. 27 brigadirjev pa je očistilo spominske parke v mestu.
15. maja pa so mladi Jeseničani začeli z enomesečno delovno akcijo, v kateri sodelujejo vse osnovne organizacije, ki niso pripravile krajevnih delovnih akcij. Odločili so se, da bodo obščetkali naprave od Železarne na Jesenicah do valjarne na Beli. Dokončno pa je že tudi dogovorjeno, da bo mladina uredila dostope k visokotlačnemu vodovodu z Javor-niškega Rovta do valjarne Javornik.
Kranjski mladinci pa so pripravili teren za prvomajsko proslavo na Joštu in prav sedaj pa urejajo in širijo cesto na Sen tursko goro. Hkrati pa se že dogovarjajo, da bi to cesto dokončno uredili in bi zato organizirali strnjeno štirinajstdnevno delovno akcijo. Vse osnovne organizacije pa so se obvezale, da bodo očistile okolje kjer živijo ali delajo.
Škofjeločani gradijo vodovod za planinsko kočo nad Hotavljami in vsaka  osnovna  organizacija mora
očistiti del svojega okolja. Dogovan jajo pa se za štirinajstdnevno 1? j kalno akcijo v Zireh. Mladina naj ^ ^ gradila vodovod. Tudi tržiški ml* dinci so očistili okolje, ta mesec p urejajo cesto v LOM. V Radovljici pa bodo mladi dokončali dela p*1 ■ gradnji vodovoda v Lazah, potei" bodo v Begunjah uredili okolico šote dogovarjajo pa se še za akcijo ureja ' nja ceste na Podjele.     L. Bogataj ! \
Kranjčani na festivalu Bratstva in enotnosti
Letošnji festival Bratstva in enot' nosti, na katerem sodeluje mladin* desetih jugoslovanskih prijateljski mest, bo od 27. do 30. maja v Slavo" skem brodu. Na festivalu bo sodeltf vala tudi mladina iz Kranja. Udele žili se ga bodo športniki, in sicer st. bodo pomerili v košarki, malem n& gometu, namiznem tenisu, šahu $ streljanju. Poleg športnikov bost* na festival odpotovala tudi mladi lj' kovnik in pesnik ter folklorna skupi' na s Primskovega. Na festivalu b«; sodelovala tudi delegacija občinsk* konference ZSMS. -lb
Alojzij Vovk z Bleda, ta pronicljivi opazovalec in imenitni zapisovalec, me vedno razveseli f svojim pismom. Tokrat upravičeno.deli z mano vsa prevzhičend občutja in spoznanja ob jeseniški obvoznici, se sprašuje, kdaj naj bi občani lahko tudi v trafikah ku-. pili dodatne znamke za Rdet) križ, povprašuje me po radovlji' škem tržnem inšpektorju ter sf spotakne ob delovni čas v trgovinah. Midva bi se krasno razumela, saj sva med tistimi izbran; ci, ki bi družbi rada koristila tudi s kritiko razmer, težav in probit' mov, ki jih znava zaznati. Zato, Alojzij Vovk, odpiram vam vrata in vas vabim, da se večkrat ogla' \ site!
Sporočate, kako presunjeni ste \ bili, ko ste si jeseniško obvoznico [ ogledali na lastne oči. Vidite, d& včasih sploh ne lažem in da so, ^ moje popotne ponudbe kdajpa; J kdaj kar prvoklasne. Anonimni\ občan Jesenic, ki nam je telefo-\ niral, pa sije stvar ogledal z dru- t ge plati, z rekonstrukcijske in je bil prav jezen, da stroji pri grad-\č nji ceste na Jesenicah stoje po u ur na dan, brez »haska« in se sprašuje, zakaj vendarle ne dela-jo tudi popoldan, saj se vendarle bliža turistična sezona!
Da ne bi bil neobjektiven, sen} predlagal tej Glasovi druščinh naj se eden že zmiga in si ogled? to čudo in malce pointervjuj'0 merodajne dejavnike. Bosta dv# v kratkem šla, prefotografirala i" prekomentirala zadevo in varnj0 ponudila v ogled in v branje.
Radovljiški tržni inšpektor nf kupuje kranjskih klobas v mesni' cah družbenega sektorja na BU' du, sicer bi bil seznanjen na last; no oko, da se klobase ob kuh* nenormalno skrčijo. Mnoge kup' ce popade huda jeza, ki se & stopnjuje, če v črni kroniki pre bero o grabežu ali nezakonitelj} poslovanju nekaterih obtoženih mesarjev. Ne, za vse na svetfo blejskih, da ne bo spet vik in krik-Tako, na splošno, se ježe lasje* kadar recimo ljubljanski novi' narji delajo »mesarske« akcije p° Ljubljani in ugotavljajo neprO' vilnosti, bralci pa po vsem terfl' ko uzrejo kakšno hišo mesarji' pomislijo na odlomek iz cerkvi. ^ nega pogrebnega obreda, 1 pravi: »S kostmi in kitami si r{ sklenil...« ^____^ ^