Z9Z. itevtiRa. V umni v srak. M. fecirtro mi iiro.teio. »Slovenski Narod- velja v Ljobijani na dom dostavljen: celo leto.......K 24— pol leta . 12*— retrt leta ....... 6 — na mesec ...... « 2*— v iipTavništvu prejemati: celo leto.......K 22'— pol leta........ 11 — četrt leta ...... , 5*50 na mesec . . ...» 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi zc ne vračajo. Uredništvo: Rnaflova ulica it 5 (v pritličju levo. telefon št 34. Izhaja vsak dan zvečer iiiiamil nadalfe in praznika. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insetcijah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne utvari. Posamezna številka velja 10 vinarjev. Na pismena naročila brez Istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto ....... K 25*— pol leta . . . . i . . , 13-— četrt leta...... , 6*50 na mesec ...... „ 2*30 za Nemčijo: celo lete.......k 28-— za Ameriko In vse druge dežele: celo leto......k 30*—. Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka, Upravnistvo: Knallova nltea št 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št85 Državni 3bor. Pred počitnicami. — Učiteljsko a prazan je. — Vodne ceste. — Nove kombinacije o italijanski fakulti. Dunaj, 19. decembra. Kadar že pritiska i-as počitnic, lakrat se naša zbornica vrzo na delo, in se kar kadi. kakor da bi si »čez praznike« hotela pridobiti posebno dobro izpričevalo. V plenumu hočejo d.-trijskega učiteljstva (jugoslovanska Zveza je sprejela tozadev-esolneijo na njenem tržaškem zborovanju) predloge, po karter71 - ni fee dosedanji § 55. drž. šol. tak. siienil v toliko, da bi t bodoče statuiral doIžno$t dežel, urediti uči-. 1 plače na la način, da bi dobi-ali OČitelji v bodoče prejemke kakor državni uradniki od XI. do VII. # iti. rnzreda. Videli smo že. da se * i predlogom o zboljšanju nčirel j-- ih j>Iač ne stavijo samo učiteljski • »v razni ki. temveč tudi ouc stranke, ';i priznavajo in se tudi zavzemajo :;i učiteljske zadeve, rodijo pa, da i,; rešitev v kompeteneo dež. zbo-?tiv in ne državnega. Tako se zopet odigrava stari spor med »avtonomi-: aimi« in :centralističnimi« nazo-tokrat na hrbtu učiteljskem! A v tonom isti inenu so predvsem Poljaki Tem neugodnejšje pa je, da v tem historičnem^ po-in ČVhi. e je zadeva j? 55. izročila v češke roke. Kot referent je bil namreč dane« izvoljen posl. Konečny, sam učitelj in gotovo vnel za zbolj.-;inje gospod a rskega položaja svojeg* >tanu, toda vendarle vezan po oz:Hh na češko avtonnmi-stično stalile. Odsek je nadalje danes sklenil, nadaljevati svoja posvetovanja tudi v poeitnieaa ter se predvsem lotiti § 55.. prepasti] pa je načelniku da sklice sej,1 po svojem prevdarkn. Ta aegfjafk pa je sopel čansj atlismumisl, posl. dr. Tobofta in laku pač ni ode kovemu delovanju prorokovati preugodnih avspieij. Pozornosti strank M iSJ navidezna pa vender vele važne podrobnosti ušle. treba bo. da dvigne o primernejšem času nčiteljstvo zopet svoj glas* Posebno pozornost zasluži današnja debata v proračunskem odseku. Brzojavno smo že poročali, da je podsl finančni minister avtentično izjavo o gradnji kanalov. Takozvani vodoeestui zakon iz 1. 1901 je d »ločil celo vrsto kanalov sa katerin stavbo je dovolil nekaj 8ea 40O milijonov kron. Sele pozneje so se začeli o celem vprašanju spori, ki so se tikali na eni strani narodno-go-i»odarske«-^r::, na drugi strani pa tudi tehnične ga in finančn* era efekta in vlada sama je zadrževala stvar tabo, d-? je >plošno mnenje \ rgfo vodoeestni zn-kon že med one. ki so kakor p^ma, »ki rra niso dosegla«. Le novoustanovljena ^direkcija za vodne ceste« je v vsakoletnem budajulu s svojimi ogromnimi personalnimi zahtevami spominjala na Keerberiev* čase; od vseli oirrnTnnih kanalov fnajvečja sta od Odre do Visle, in od Odre do Donava) skoraj ni bilo niti srovora. Pač pa so se izvedle nekatere Vfč;> in potrebne rejrulaeije rek. Kocrbei-jev vodoeestni zalcon je predstavljaj nekako bampenaacijo severnim dr»-želnm sa nove alpske šelesnioe. Toda ookazalo se je kmalu, da imajo od .•iTpskih že^ezn?c ntnjvečjo kerist ban sndetske T^krnjiiir1. posredno tmfi s*5--verovzhodne (ter jtržaa NTemčija); š»* o 5>feompez«eijah« govoriti bi bilo torej povspn> neprimerno tu ne pre-vimio. Tudi se je Šele porr»ej< pri hladnem in trezne in računani a pokazalo, da ni iz vedite v vseh v zakO-nu irz 1. 1001 vsehovanHi vodilih kanalov zabtevala vne* kakov niilijarao kron! To vse je ]>ilo vzrok, da >n je vod cestni zakon z vso pravico srna- LISTEK. na Dolgi. ^oi^al dr. K. M a r n. . (Dalje.) Nasproti se nam kakor v megli blišči finsko obrežje. Na tem kraju Je torej prebil velik del svojega Savla stvaritelj mogočne ruske drža-\ »s Peter Veliki. Lepo je v Petergofu in zopet bi on obiskal, ako bi se mi nudila prilika. Le nekaj je motilo moje oči. Park in sploh nasadi v Petergofn. ne i%-vzemši onih —1 koliko jih je v Peter-hnigu — so premalo kultivirani. Oči pep^ešajo one snage, s katero se na primer odlikujejo dunajski nasadi. Videl sem, da se premalo pozornosti obrača na to in neprijetno so me dir-i»ile koprive, rastoče ob potu okrog rskegm gradu v Peterhofu. Da pa ii iisndi ne vspevajo, je umljivo, če se [»omisli, da leži Peterburg že v mr-zlem pasu. Kako vrisoko na severu smo bili, smo videli tudi v tem, da v Peterburgn nismo skoro nič noči imeli. Ob enajstih zvečer je bilo še p ,Ki!noma svetlo, ob eni uri ponoči ps že spet. Kadar imamo pri nas naj-krajao noč, imajo v Peterburgu le okrog; pol ure noči ali pravzaprav mraka. No, zato imajo pa temno zimo. Dnevne svetlobe nanjo pozimi le od 10. ure dopoldne do 2. ure popoldne nekaj. Iz Peterburga smo se odpeljali po železnici Peterburg-Moskva. Ko so v prisotnosti carja posvetovali, kako in kje bi se gradila železnica Peterbug-Moskva, je car vzel ravnilo in potegnil na zemljevidu črto od Pe-terburga do Moskve. »Tu naj se gradi železnica!« In tako se je zgodilo. Tako ravne železnice pri taki daljavi menda ni nikjer na svetu. Na kolodvor nas je spremilo nekaj znancev, ki smo se z njimi seznanili v Peterburgu. Teh ne smem pozabiti, kajti govorili smo z njimi — slovenski, čeprav ne morem o njih trditi, da so Slovonci. Pravijo: Ceha se najde v vsakem kraju, trdim pa, da se tudi Slovenca dobi povsod, le da Slovenec rajši vtone v drugem narodu in nima tolike narodne samozavesti. Franc Ospič dobavlja peterbnr-škim pivovarnam doge za sode. Kot previden trgovec skuša z odličnimi uslužbenci pivovarn ostati vedno v dobrem stiku, zato jih sempatja povabi na večerjo. In tako smo se seznanili z nekaterimi in z Ivanom Pomičem sva bila jako vesela, najti rojake v tujini. Bdasj je doma iz Siske, drugi je štajerski rojak iz Hoč pri tral za zastaran, ne izvedi jiv, in da se mn je posebno glede velikih kanalov kvečjemu priznala lo nekaka princ.ipijalna veljava, (kakor se to tu in tam trdi a nekaterih točkah državnih osnovnih zakonov), ki potrebujejo posebnih izvršilnih postav. V novejšem casn 5*o postale vodne ceste zopet predmet posebnih pogajanj z vlado in karakteristično je, da sc tu niti stranke niso upale vrniti kratkomalo k starem n zakonu, temveč se je izdala posebna »novela«, ki določbe Koerberjeve postave bistveno restringira, nekatere sploh za vedno izločuje resp. jih prepušča ukrepom parlamenta po 1. 19*27. Gre torej za popolnoma novo zakonodajno delo, katerega efekt bo edino v prospeh severnih dežel in o katerem nobeden ne more več reei, da predstavlja še komnenzneijo za alpske železnice. SndetsVim deže'am in Policiji je n pravo rek in splavišč, ter gradnjo veHkih kanalov gotovo pr:-vnščifi. drugo vorašanjo pa je, se H smejo zastopniki jnžnih dožel s sj stom kratkomalo spoprijazuiti, n^ da bi zahtevali tndi za svoje pokrajine primerne komOenzaeije. K ostanku onih milijonov. so bili določani 1 1001, in ki znaša baje se 117 milijonov kron, oriđaja novela ie 19o. oair. 203 milijone. Novela računa pokritje vodnih stavb, ki jih vsebuje na 433 milijonov, od katerih rrip^de na državo 3~>'">- Ta novela s katero stopa torrj " doeestno vrtrn-šnnje v svojo d mero in tokrat konkretno fazo je bili sele danes v nar-lamentu podann. --arprava o njej se bo vršila spomladi — toda izvrscva-H i o zatme dT-žnvn že pred novim ?< tam. v *!am]lžr»JTf! ^T*eb se nrične z snjtasnaa nrlerskr>-VTselskera kanala! Zakon se torej uvM""av!ja pred-no je bil sklenjen! Finančni minister |e gieer danes v proračunskani od«*»-ku pondarjal, de se rtab^^a ta kanal ie v zak. i% T 1901. da je na ran^ola-«3ro ie H7 milijonov, toda na drnci strani je moral pribora a ti, da srrne fo-»i slučaju krH* r»t>f7*e*be le do 1. 19^2, Ver rutava k L 1901 iz-reeuo to df>lo*-«. S>tvar poslancev \% jn-Žnih l>^kraji« bo. da se enf»rcr''čno notrndijo za interp^e svojih dežel — tako komod-no. knkor si vlada predstavlja celo zadevo bf eaO. ^r ramravo je nocetrel tudi posl. Demšar, ki je tožil, da fe T>ostal denar drag. Vlada ie v današnji sej; nrerllo-žila zak^nsVi naert o vodocestnih •=H-avbah. Posl. Jare ie izrrxil ntced-locr na podržavljen;** dolenjske železnice. Posl. dr. Yt n v n i h a r* je peliral vlado frl^de Izdajanja razsodb na-ivi^jega sodišča v slovenskem jeziku. * . • Danes ao rboro-rali ra*lični o>d-<9oki. V proračunskem odseku je dr. K"oros»e zahteval naj prideta finančni in delav-ki minister povedat, kako mislita dobiti denar za vodocost-ne stavbe. Pri razpravi o italijanski fakulteti je dr. Steimvender napovedal, da ho pri specijalni debati pred-lairal noko primorsko mesto za sedež fakulteta. Med tem so prišli ministri. Razprava o fakulteti je bila prekinjena in začela se je dolga debata o vodocestnem zakonu, oziroma o sred- stvih za njih zgradbo. — Tudi v različnih drugih odsekih so bile dolge, a za javnost manj važne razprave. Mi htftmo redno Heiovsnie ftaiersKesa dež. zhora. V 0 e 1 j n, 19. decembra. Sklep izvTsevalnega odbora Narodne stranke proti nadaljni ob-štrukciji v štajerskem deželnem zboru, ako se po načrtu vlade zedinijo na nevtralni delovni program in pustijo nemški nacijonalci znane izzivalne predloge za vedno pasti, je vzbudil doma in v nemško - vladnem taboru mnogo pozornosti. Došel ni nenadoma in nepričakovano, bil jc ta sklep le končni, določni izraz narodove volje, ki se v naprednem, kakor klerikalnem taboru odločno strinja v točki, da nam je treba v domačem našem štajerskem parlamentu rednega dela. Odkar so dobili napredni krogi — in lahko imenujemo bas te politično misleči del slovenskega, naroda na Spod. Štajerskem — prepričanje, da voditeljem klerikalne večine nikakor ni za principijalen in dosleden »boj proti Gradcu«, odkar se je v ponesrečenem jesenskem zasedanju deželnega zbora leta 1910 pokazalo, da zasledujejo isti klerikalni roditelji r zvezi s svojimi nemškimi somišljeniki cilje, ki bi Mii etiinole dobrodošli mednarodnemu klerikalizmu, ne pa gospodarsko in politično slabemu slovenskemu ljudstvu na Spod. Štajerskem — se je čulo v naprednem časopisju in na naprednih shodih vednole mnenje: mi hočemo redno delo v štajerskem deželnem zboru! In bili so še drugi vzroki, Id so to mnenje utrjevali in podpirali. Že v časih, ko se vrši nad deželnim odborom, kot izvršujočo deželno avtonomno upravno oblastjo, rodu« kontrola deželnega zbora, dobimo spodnještajeraki davkoplačevalci od dežele zdatno manj nazaj, ko ji damo, dasi moramo priznati, da je nemško-nacijonalni Štajerski deželni odbor — rad ali nerad — pro+i manjšini dokaj kulantnejši ko n. pr. klerikalni kranjski deželni odbor proti napredni manjšini v deželi.. V bojnih časih obstrukcije pa se ti doneski še znatno zmanjšajo — in deloma se morajo zmanjšati. In tako je došlo marsikje občutno nesoglasje v okrajne in občinske račune — stvari, ki jih z najtesnejšega stika l njimi prav hudo občutimo in težko prenašamo. Bile so Mn.riboru. Tudi neki Oger je znal še I mrtvo reko, nič večjo nego je naša nekoliko slovenski, ker je služil kot j Sava v njenem srednjem teku. Par- vojak v Ljubljani pri 17. pešpolkn. V »Edenu«, kjer smo se sešli, je bila torej velika družba, ki je slovenski govorila, gotovo nekaj izvanrednega. krat je vlak zaropotal čez most t dr-drdr in bili smo čez ter pustili vodico za seboj. Precej razočaran se obrne od Stajere je poročen in ima otroke. Ne okna k Francu Ospiču, ki me je s hu- vem, zakaj sem ga ravno vprašal, v katero šolo zahajajo njegovi otroci. Odgovoril je: v nemško Interansko šolo, in pripomnil, da je ta šola ena najstarejših in najboljših v Peter-bnrgu in da hoče, da se otroci nauče nemški, ker ruski morajo itak znati. Meni seveda ni šlo v glavo, da mora Slovenec, katolik, pošiljati deco k luteranom Nemcem v šolo. Neki večer torej smo se odpeljali iz Peterburga. Bil sena zeh> truden, ni čuda, ker so peterbnške noči tako kratke — zato sem poiskal udobno ležišče v prvem nadstropju ter spal, spal dvanajst nr, ti« da bi se prebudil. Nič nisem vedel, kdaj je nas br-zee na postaji Bologaje krenil s pro-ure proti Moskvi na vahod proti Ri-binsku, našemu cilja na Volgi. »Vstani! me pokliče naposled Frane Ospič, »skoro as bomo peljali čez Volgo.*: V hipu sem bil napravljen in pri oknu, nestrpno pričakajoc, da se mojim očem prikaže lako saželjena Volga. Od daleč vidim neko vodo. Skpro smo pri nji in jaz uglaJam reko, leno, domušnim nasmehom opazoval. »To naj bi bila, praviš. Vol ga t« ga vpraša zategnjeno, skoro obupano. »Da, to je Volga! Pa ne bodi žalosten! Ona Volga, ki si jo ti predstavljaš in si jo že ves čas imel v duhu ped seboj, se Ti v pol ure pokaže in vse razočaranje te bo minilo.« IIL Vlak je obstal na kolodvoru v Ribinsku. Sedli smo na izvoščeke in se odpeljali v mesto. Na ruskih izvo-ščekih ne moreta in tudi ne smeta sedeti več nego dve osebi. Franc Ospič in Ivan Fomič sta sedela na enem, sestrična moja in jaz na drugem vozu, da sta nama s F orni če m kot domačina lahko vse pokazala in razlagala. Tako smo vedno uredili in imela sva res dobra mentorja in eieerons. Mesto Ribinsk je nekaj večje kakor Ljubljana. Bilo je to prvo pristno rnsko mesto, v katerem sem bil, zato sem si je s tem večjim zanimanjem ogledoval. Peterbnrg ali Varšava sta moderni mesti, enaki našim. Amalija Osipovna mi je kazala važnejša poslopja in cerkve. Ker katoliki nimajo lastne cerkve, se zbirajo v privatni hiši, kamor je hodila tndi Amalija k maši. Precej časa smo se vozili skozi mesto. V neki ulici krene izvošček navzdol, sestrična roe krepko stisne za roko in pred menoj je ležala Volga — matuška Volga — ona Volga v vsi svoji krasoti in življenju, kakor sem si jo eelo pot in še poprej predstavljal. Da, to je bila moja Volga v sanjah, nisem se motil! Omenil sem poprej, da me jo Volga, ki smo se čez njo peljali, razočarala. Vzrok je ta. Izvira namreč nad Moskvo in teče najprej proti severu. Nad Ribinskim napravi velik ovinek in teče potem proti jugovzhodu. Takoj nad mestom se izlivata v njo dve veliki reki Šeksa in Mologa i* ta ojačena Volga je ležala zdaj pred menoj. Peljali smo se ob desnem bregu in nasproti nam je ležal lep zelen gozd in med zelenjem krasne dače. Kakor bi prišel r drugo pokrajino, se mi je zdelo in mahoma sem pozabil vso žalostno zemljo, ki sem jo doslej videl na Ruskem. Kako daleč je bilo do drugega brega in kaj je bilo vse na tej široki vodi! Ob več kilometrov dolgem bregu je bilo usidranih drug poleg drugega aobroj krasnih parnikov. velikanskih ■ Italilonsk*- tur^ii uo'nn. S tripolitanskega bojišča. Iz Dehibata poročajo dne 13. t. m.: PredvčernjAnjem je 7000 Italija- barž, manjših ladic in ladij in ker oo bregu ni bilo dovolj prostora, še zunaj na reki ter v posebnem stranskem rokavu Volge. Veliki ponosni parniki so prihajali gori po Volgi ter odhajali in neprestano so se ponav-ijali žvižgi parnih piščalk. Ves dolgi breg je bil eno samo velikansko pristanišče in na reki so se ladje in parniki morali kaj oprezno ogibati, da se ni primerila kakšna nesreča. Med velikimi ladjami so švigale lo-toške — mali čolni — in se zibale na valovih, ki so jih povzročala vretena prihajajočih parniaov. Nad bregom so se vrstila skladišča, hoteli, prodajalne in potem celo mesto z v solncn sc lesketajočimi kupolami pravoslavnih cekev. In potem to živo mravljišče ljudi na parnikih in ob bregu! Delavci krušniki (nalagalci in izlagalci na parnikih) so napol nagi vlekli na hrbtih velike bale ter bosi ali v opan-kah drsali s svojimi tovori iz parnika uti suho ter zopet nazaj. Drugi zopet *o nalagali blago na težke vozove, deloma sedeli na bregu ter použivali skromno kosilce. Vmes so ženske prodajale sadje, dečki klicali ter prodajali najnovejše časopise, (kolpor-taža je prosta v Rusiji!) razglednice itd. Rusi so mirni ljudje, tihi in skromni. Le ob vodi se ožive in postajajo živahnejši, ker to zahteva hitrejši promet, kupčijsko poslovanje, ki ne mara lenih, počasnih ljudi. Nastanili smo se v hotelu na bregu Volge. Naše sobe so imele raz- klane letine, ko je bilo malo kruha in vsled ustav ljenja vseh deželnih investicij v podobi zagrajenja potokov, gradnje cest itd. tudi malo zaslužka, V krajih, koder so bili naši ljudje vajeni na četudi skromen zaslužek od dežele, je dotok denarja naenkrat ponehal. In koncem koncev, čas je tu, ko pričakujejo severne avstrijske dežele zlatega dežja iz državnih blagajn, ker se misli skleniti znani zakon za gradnjo kanalov. Umestno je, da se ne zglase ob tej priliki samo naši državni poslanci, govoriti morajo tudi deželni zbori. K vsemu temu pa se še pridružuje spoznanje, da je treba napraviti red v deželnem gospodarstvu. Četudi nismo Slovenci v večini in ne nosimo politične odgovornosti za to. kar se je v deželnem gospodarstvu počenjalo doslej — eno je gotovo, da bomo morali z Nemci vred plačevati. In bridko je plačevanje dolgov, ki so se napravili brez nas in proti nam, dolgov, od katerih nismo imeli nikoli nikake koristi. Obstrukcija ni in ne more biti nikjer sama sebi namen, je to politično orožje, ki nasprotnika svari in astrahuje, kadar postaja preoblasten in presamodrški. Njen končni cilj je padel po zaslugi klerikalcev že davno v vodo — zato je čas, da se konča, Rekli smo že enkrat, da ne norimo odgovornosti za to. kako se naj konča: omenjeni nevtralni delovni po-gram je nekaj, kar nam kaže bodoče zasedanje deželnega zbora v simpatični luči, za odškodnino, bojno odškodnino pa se naj zmenijo z Nemci klerikalci sami. Bomo videli, k liko znajo in premorejo. Mi smo mnenja, da bi bilo napačno odkloniti miruo poslovanje deželnega zbora, posebej ae, ker se nam obljublja v vla In m delovnem programu več znamenitih gospodarskih pridobitev, med katerimi le omenjamo ormoško - ljutomersko železnico, regulacijo Drave, gradnje ceste itd. Lasih je tudi stvarno sodelovanje nevarnejše za večino ko najbolj kričeča obstrukcija. In potruditi se bo moral deželni zbor. da bo volilcera s kakim simpatičnim govedarskim delom in programom različnih investicij nekoliko osladil irrcnko pilulo zvišanja dež- lnih do-k!ad. In eim preje se ta stvar uredi, toni boljše: kajti čim pozneje pride, 'em izdatnejša in občutnejša bo. Pa odgovor naj daje zanjo tisti, ki jo je zakrivil: neimka naeijonalna večina. Nismo niti povedali vsega, kar govori za upravičenost zgoraj navedenega sklepa izvrševalnega odbora Narodne stranke. Ako klerikalci vpijejo, da pomenja izdajstvo in prodaja Nemcem, prosto jim. Morda bodo za reden dni prav tako drugače govorili, kakor v ponesrečeni knmpanji proti učiteljem. Mi smo neostr; š>oso hej pritožil proti temu, da bi bii za stopan v okr. zastopu le po enem zastopniku. Stvar se bode ^lekla mor da še leto dni, predno en bo sestavil novi okrajni zastop, v katerem bodo sicer imeli večino klerikalci. Najbolj je sedaj žalosten Tu ruše k, katerrgn je njegov ljubljeni Verstovšek iako lepo speljal na led r nameravanim posojilom za okraj, da mu je ceio iz-posloval ▼ okr. zastopu — zahvalo za medveda, ki je še bil r planini. Seveda je bilo takrat trebs Versto.-fku delati reklamo, saj so Lile državno-zborske volitve. Po volitvah pa j*"1 Verstovškn na gornje grajski okra^ tolik' kolikor za lanski Sneg. Ob volitvah je obljubljal železnico, sedaj pa nismo slišaH, da bi * svojimi štajerskimi tovariši ukrenil kaj resnega za njo. In v deželnum iboru ob-struira, dn se gotovo nikjer ne more kaj doseči za okraj — drugo kot prazne fraze in obljube. Prihodnjič pa priobčimo zanimive stvari, kako zna nastopati rečišV1 Turnšek proti — žuoanu Jeraju z Rf-eice. P^s.te nost Turnškovo. Id bi rad igral v okraju prve gosli, je treba osvetliti od vseh strani. Neodkritosrčno pisanje »Sloge«. Iz Celja nam pišejo: v* r ;dnji številki »Sloge« ste natisnjeni dve za nekatere naše slogaše značilni notici. V eni se napada dr. Kukovca zakadi njegovega govora na vodstveni seji štajerskega »Lohrerbunde«. v dnigi pa Orjejo levite »Slov. Narodu * \td? teg*, ker se je osmelil imenovati »Slogo« napreden časopis. Prva notica je naravnost klasičen primer za-vratnosti in — nedoslednosti pri »Slogih ne pa pri dr. Kake ven. Prvič ni res, da bi bil dr. Kukovec govori! »nrbi et orbi«, da ima SUijerska dežela še dovolj virov za višje izdatke, kar pa ni nič dru^eera kot nova bie-mena na iubožnejšim davkoplačevalcem.« Tako je besedilo Kukovč^ve-ga govora netočno in površno poročala do prve polovice stavka grnšks »Tagespostf, drugo nolorico pa ie dostavila »Straža«. Ali je »Siogino« uredništvo tako površno, da je res prezrlo autentičen tekst dr. K. govora v »SI. Nar.«? Tega skoraj ne moremo verjeti, zato si moramo misliti, da je »Sloga« iz čisto navadne za-vratne animoznosti ponatisnila izvajanja »Tgp.« in »Straže« — da bi morda temn ali onemu volilen ugajalo. Pa takšen tov na luče bo imel malo uspeha! Značilno je, Ja »Sloga« ni niti I eno besedico dotaknila tega, za kar se pri celi aferi pravzaprav gre: regulacije učiteljskih plač. Ali se »Sloga« prav nič ne spominja tega, kar je v njej pisal o tem vprašanju duhovnik Segula? In aH hoče »Sloga« sedaj rttajitl to, kar ao kot učiteljstvu primerno in potrebno predlagali njeni odlični pristaši dr. Jurtela in dr. v deželnem zbora štajerskem? Dr. Kukovec jc povedal, da se bodo deželne doklade zvišale brez ozira na učiteljske plače; ako se skuša pri tem za naše zapostavljeno slov. učiteljstvo kaj dobiti, tem bolje! In »Slog;?« nima ko-rajže tega povedati, ten več taji svoje krušne očete in — učitelje, ki store po deželi faktično največ za njo. To je neodkritosrcnost in kar je še slabše, zavratnost, ki ue dela listu prav nobene časti! In kar se tiče »Sloginega« naprednjaštva. Držav-nozborske volitve so nas menda na Štajerskem naučile, da je treba sloge v prvi vrsti med opozicijonalnimi elementi, ako nočemo, da bodo vse. naše narodne in gospodarske zadeve zavozili isti klerikalci. Katere imenuje »Sloga« baš v t^j ^tevtlki tako točno konsumarje! Naprednjaki smo zato ponudili slngašem r:ko v spravo — a pri gotovih frmistih glavah, ki živijo še v nekih pobtičnih idejah, čijih nve!javljenje ie bilo mogoče morda pred 20. leti, je vse zastonj! Vsi čutimo, da se vrti vse naše javno življpnje le okoli točke ali je kdo bel ali pa čm — samo »Sloga« ne — javno seveda. Kajti morda bi ji škodovalo, če bi povedala, da je napreden list; bori se faktično proti »konsumarjem«. sam o povedati se tega ne sme. Pametni ljudje med slocraši naj napravijo takemu otročjemu skrivanju in tej naivni hinav-ščini ejm preje konec, in ne bo jim žal, akn jim ie v resnici kaj za stvr r. ne pa za neko trmo klkor jo imajo otroci, ki hočejo sami še po kazni stati v kotu. Za naše javno življenje bo gotovo belje, a!vO bo vsakdo vedel, pri čem je in bo konec lakih smešnih dvobarvnih političnih strank. Iz Polzele: Na Štefanovo nameravana prireditev — bttžične icrre »Palčki« — se ne vrši! Igro uprizore otroci 28. t. m. na d«n nedolžnih otročičev takoj opoldne, ker sicer daljni ne pridejo pred roejo d'upov. — Ogrožena polzolsVa mladina se še enkrat priporoča blneiut. radodarnim rodoljubom za prostovoljne pri-coevke t korist svoje slovcnsk« božićnice. Tmeli bi radi malo veselia tudi mi slovenski otroc*! Razpis ustanove. Oddati je ustanova letnih 600 K /a medicinca, ki je vpisan na dunajski t.mverzi in jc pristojen v občini kozjanskega aH sevniškega sodnega okraja. Prošnja je vložiti do 31. dec. t. I. pri c. kr. na-mestniji na Dunaju. Pravica oddaja pristoji pre-zidiju dunajskega kolegija doktorjev medicine. Zibika. Blagi šolski dobrotnik g. Simon Strenkel, učitelj v pok. in posestnik na Tinskem, vplačal je za zi-biške uboge šolarje kot božično darilo 20 K. !e+os ustanovljeno društvo za varstvo in oskrbo otrok v šmar-skem sod. okraju pa je v isti namen poslalo raznovrstno obleko. Za te darove se tem potom najiskreneje zahvaljuje šolsko vodstvo in krajni šol. svet Zibika. — Jos. Purkhart 1. r.. nadnčitelj. Fr. Smole 1. r., načelnik in župan. Iz Maribora. Obsojena S u 1-ferajnska šola. Včeraj se je tu vršila obravnava proti Francu Har-riehu, nadučitelju v Rottenbergu in F. Hernausu, naduč. v Breznem. radi prestopka zoper telesno varnost. Oba umaknili iz mesta ter tu ob zvokih godbe uživali osvežujoči zrak gozda. Bili so tu šotori potujočih komedijantov, strel jarne, od p »to gledališče itd. Sele pozno v noč nas jc- prepeljala lotoška na drugi breg pred naš hotel. Drugi dan sva jo z Ivanom Fo-mičem ubrala na parnike. Franc Ospič je nama dal na voljo, da si iz-bereva parnik, na katerem se l>omo odpeljali na jug. Odpluti je imelo tisti dan več parnikov in midva sva izbirala, komu hočeva to čast poveriti, da nas ponese po Volg:. No, bila sva izbirčna in izbrala največji in najelegantnejši parnik »Sergij Witte«, ki se imenuje po bivšem ruskem ministrskemu pred'ceniku in srečnemu posredo vatel ju miru v rusko-japonski vojni. Zamolčati ne 9m"m, da -cm se ob tej priliki seznanil z 1.'.ubi.ua sopotnikoma na Volgi. S Fomičem sva stopila v salon prvega razreda in notri sta pri eni mizi obedovala elegantna še mlada gospa in šestnajstletni dečko. Odzdravila sta nama in vprašal sem ju, kedaj odide ta parnik in do kedaj je treba pitijago pripeljati. Seveda sem bolj tezko lomil ruščino, pa smo se le sporazumeli. Pa vedi vraga, ali ne začne dečko naenkrat govoriti nemški in nama pravi, da sva — tujca, ki rm r''u bolje znata nemški nego '•uski. Nn, zdaj pa imamo, zdaj pa imate, zdaj pa imajo; ta mladenič kur ni hotel ver-.ieti, da sva rojena Rusa. »Vidiš, še premalo znav*,« sva se potem s Fomičem pogovarjala, ko sva šla s parnika. Moj Bog, saj pred enim tednom sploh nič nisvc* znala! Zdaj sva se pač že kosala, kdo bo hitreje čital ruski, pisala ruske razglednice in se prepirala z »zvoščki in prodajalci po ruski. Okrog ene opoldne je zažvižgala piščal našega parnika, ki se jt obrnil in majestetično zaplul proti V dgi. Naglo smo uredili svoje stvari vsak v svoji kabini in se potem seši; v salonu prvega razreda ra obed. Naši družbi se je pridružil prijatelj Franca Ospiča neki Sitov. upravitelj pivovarne v Ribinsku. B:l je to navdušen Rus, ki še kot izobražen človek ni opustil ruske narodne noše, namreč čevljev dokolenic, rdeče srajce čez hlače in pasu okrog nj% kakor tudi olmgatne ruske Čepice. Seveda je bila ta noša elegantna, srajca iz svile, da je lahko nastopil z njo v vsakem salonu. Na-na s Fomičem je bil to posebno ljub sopotnik, ker smo zdaj večinoma ru^ki govorili in sva tako izpopolnjevala znanje v ruščini Poleg te družbe je bila v prvem razredu še mlada-gospa s svojim «inom, ki sem ju že omenil. Rila sta Rusa. Oče je bil višji častnik na Finskem, a se je zdaj zdravil na Krinku. Šla sta ga obiskat. (Daljo prihodnjič.) šulferajnska učitelja sta splošno znana hujskača po Dravski dolini. Dne 7. novembra t. 1. sta v zvezi z nekim fakinom in nekim agentom napadla železniškega asistenta Slovenca gosp. Franca Rozmana. Vsi štirje so ga zgrabili, položili na mizo, ga davili in vsega opraskali. Obsojena sta bila vsled tega samo na 10 K globe, prele paški fakin pa na tri dni zapora. Agenta še niso mogli dobiti. Obe po-nemčurjeni sirovini bosta še kot učitelja ostala na svojih mestih in učila slovenske odpadnike nemške manire. Stara praksa! Zato pa so tudi po hudodelski statistiki na slovensko-nem-ški meji največji hudodelci Nemčur-ji in Nemci. Novi slovenski odvetnik v Gradcu. V Gradcu je otvoril svojo odvetniško pisarno Slovence dr. Jakob Raj h. Pisarna se naaaja v Al-breehtgasee št. 7, I. nadstropje. Šefinj so v- Gradcu trije slovenski odvetniki: dr. Klasine, dr. Ovsenjak in dr. Rajh. Drobne novice. S a v i n s k a podružnica S. P. D. opozarja svoje člane na lepe planinske razglednice, ki jih je založila po tvrdki Goricar in Leskovšek v Celju. Te umetniško izdelane razglednice so gotovo primernejše za običajne božične in novoletne čestitke, ko nemško - židovsko blago. Povrh tega pa s«- > tem podpira domače, nad vse koristno društvo. — Imenoval je štajerski namestnik narednika pije nirskega bataljona Št. 11 Jožefa Ke začka za cestnega mojstra na Štajerskem. — Iz poštne službe. Prestavljena sta poštna ofieijanta Janez Siebenreich iz Žalca na Zidani most in Friderik Vavpotič iz Zidanega mosta a* Poljčane. — Iz Šmarja pri Jelšah poročajo: Posestnik Al. Meti i čar v Babni reki je bil že delj časa dolžan Jožefu Gaberšku :i00 K, katerih pa navzlic več opominom ni hotel plačati. Gabršek je nato odpeljal skrivaj Metličarju iz hleva vola v vrednosti 300 K in ga postavil v hlev pri svojem sosedu, da bi ga prodal in si dolg povrniL Ker pa to ni baš pripušten način za vračanje dolgov, se bo moral Gaberšek zago- a rja ti pred sodni jo. — Iz Š t. J u r-j a o b J n ž. ž e 1 e z n i 8 i nam pojasnjujejo, da pritožbe glede nakladanja živine na kolodvoru, o katerih je pi-sal ^Slovenski Narod«, ne zadevajo crg. železniških uradnikov ali živino-/dravnika gosp. Uršiča, temveč npra- rv Južne železnice, ki da na r^.zpola-premalo vozov. — Nečloveška hči. IzKozjega poročajo: Pred nekaterimi dnevi je došel po-Beatnik Franc Plane nekoliko natr-kan domu, kjer se je spri s hčerjo Jožefe. Ta je šla po gnojne vile in je z njimi udarila očeta nekolikokrat po ^lavi. tako da ga je težko ranila. — Iz Maribora. Kakor je citati v Straši , so pričeli dijaki 6. razreda višje gimnazije stavkati proti prestrogemu profesorju latinščine Haj-du. Pri zadnji konferenci, ki se je \ r.-ila v petek, je bilo zelo mnogo dijakov imenovanih. Zato so v soboto pred uro prof. Haida zapustili razred. — Pri občinskih volit-v a h v Zerkovcih pod Mariborom so vunagali Slovenci. — To jc nov, lep uspeh v neposredni mariborski okolici. Koroško. Nagrade za lovce strupenih kar. TVžeini zbor koroški je v svojem zadnjem zasedanju skleail. da plača dežela za vsako ubito strupeno kačo 1 krono nagrade. V 15 c k raji h dežele so pobili prebivalci skupaj 850 strupenih kač. Nagrade oodo raz doli i i za božične praznike. Cerkveni tat v Celovcu. Komaj 15-letni Andrej Sehrott jo odnesel iz kapucinske cerkve nabiralnik pri glavnih vratih. V nabiralniku ;je bilo kakih 20 kron drobiža. Obenem s Schrottom so aretirali še nekega mlajšega dečka, ki je stal med tatv* no na straži in s katerim jc delil Sehrott svoj plen. Novi tisoč k romski bankovci. l*red par dnevi je prišel že pod noč v neko gostilno v okolici Spitala neznan trgovski potnik. Po večerji je •začel tujec z došli mi domačimi kvariti. Pri igri pa je imel smolo in je ; gubil 9 K. Ker ni mogel plačati cehe /y drobil«an, je ponudil gostilničarju . isočkronski bankovec, da mu ga zamenja. Gostilničar pa je spoznal, da tisočak ni pravi, marveč le navadni reklamni list neke nemške tvrdke. Vrnil mu je list, in pustil, da je šel tujec naprej, ne da bi ga naznanil. Drugi dan je tujec poskusil isti ma-ajaaaf pri neki hišni v Spitalu, ki pa ni razumela sale in je predrznega :ro-ta oddala policiji. Primorsbo. Iz politične službe. Namestniški famik Fr. Lašič v Trstu je imenovan »a okrajnega glavarja, okrajni komisar dr. V. Baltič pa za namnstni-škega tajnika v okrožju primorskega namestništvEv. Kolera« Sanitetni oddelek tržaškega nameetnišrtva objavlja, da je obolel za kolero včeraj v infekcijski bolnici internirani 501etni ribič Jernej Bologna, brat dne 15. t. m. za kolero umrlega Boštjana Bologna. Prepovedano predavanje laškega profesorja v Trsta. Tržaško društvo za preprečenje kupčije i dekleti je prosilo znanega laškega predavatelja profesorja na univerzi v Rimu Sigheleja, da bi priredil v Trstu predavanje. Sighele se je pozivu odzval i n je hotel predavati v Trstu »O mu-čilcih otrok<:. Vlada pa je to nameravano predavanje brez navedbe vzrokov prepovedala. Največji parnik v Trsiu. Včeraj je priplul v Trst iz New Yorka parnik »Ivernia«, ki je največji parnik, kar jih je bilo do sedaj v tržaškem pristanišču. Parnik je dolg 600 angl. čevljev in širok 64 čevljev. Od krova do dna meri 41 čevljev. Parnik ima dva vijaka, ki jih gonita dva stroja po 12.000 konjskih sil in doseže hitrost 15 pomorskih milj na uro. V Trst je pripeljal 29f» potnikov. Eden pa, in sicer neki 281etni Dubosnie iz Vel inja je umrl med vožnjo za jeti-ko. Truplo so pripeljali v Trst. Nezgode. Zastrupil se je % očetovo kislino 221etni krojač Štefan Vebcr v Trstu. Raz voz cesti?o železnice jc padei med vožnji 341etni Alojz Venturini. Padel je prod voz tako, da mu je šlo kolo čez desno roko. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Aretirali so včeraj 37-Wnega hotelskega slugo Ivana Hu-toža iz Kranja, ker je pokradel za 34 kron perila in obleke. — V Skednju je trčil stroj tovornega vlaka v eno-vprežni voz, ki je pripeljal iz dvorišča plinarno. Zadnji del voza je popolnoma razbit. Kočijaž je dobil pri ;>adeu lahke poškodbe, težko poško-Jrvana pa je 4Sletna kmetica Ivana Ueginovič, ki >e je hotela peljati k Sv. Barbari. Odpeljali so jo v bolnišnico. Na poti iz Amerike je zblaznela na parniku Hibemija neka Frana Kundič. V Trstu so jo izkrcali in odpeljali v bolnišnico. Dnevne vesti- -f Dopolnilne volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Fradni list razglaša, da so volilni imeniki za dopolnilne volitve v trgovsko in obrtniško zbornico razpoloženi v splošen vpogled v Ljubljani na mestnem magistratu, na deželi pa pri c. kr. davčnih uradih in sicer od 21. decembra do >štcvšcga 3. januarja 1912. Iz trgovske in obrtne zbornice izstopijo letos ti-le zbornični svetniki: iz trgovinskega odseka: iz 2. kategorije: Urban H o r v a t. Viktor Rohrman in Feliks Urbane; iz 3. kategorijo: Fran Zoreč, Fran Š u b e 1 j in Pa-vol Velkavrh; iz obrtnega odseka: iz 1. kategorije: Andrej Ga s s -ner; iz 2. kategorije: Vinko Majdi č, Ivan R a k o v e c . Ivan Sehrev in Filip Snpančič; iz :>. kategorije: Josip G 1 o b e 1 n i k. Izstopi torej iz zbornice 12 svetnikov. Izmed teh jih je 6 naprednjakov. 5 klerikalcev in 1 Nemec -f- Sofisti. Včerajšnji »Slovence« je hlastno ponatisnil »Zarjino« notico, v kateri se med drugim pravi, -da jc moral pri volitvi župana dr. Tavčar glasovati sam zase, da je mogel biti gladko izvoljen«. Stvar okusa je, ako se hoče še posebe konstatirati, da je ta in ta volil sameern sebe, zlasti ako se ve, da jo z novim občinskim volilnim redom uveljavljen piucip, ki naravnost sili, da mora vsak kandidat voliti samega sebe. — Kakor je znano, mora vsaka stranka v vsakem razredu postaviti 90 kandidatov. Da ni treba pisati vseh 90 imen, je določeno, da zadostuje, ako se na glasovnico zapiše samo ime dotične liste. Ce torej hočejo kandi-datje voliti s svojo stranko, irora vsak izmed njih voliti samega sebe, ker je sicer njegov glas neveljaven. Ako bi pa iz kurtoazije na primer napredni kandidatje ne hoteli voliti samih sebe t*±r volili v svrho, da bi njihovi glasovi ne bili izgubljeni, socijalno - demokratsko listo, bi s tem na primer v prvem volilnem razredu svoji stranki odvzeli en mandat ter ga darovali soeijalnim demokratom. Da bi bilo to tako s stvarnega, kakor strankarskega stališča absurdno in a hotno, bo u videl vsak. kdor nima slame v glavi. Zato se čudimo, da je »Zarja« vzpričo takega faktičnega položaja smatrala za potrebno še po sebe konstatirati, »da je dr. Tavč-^r moral sebe voliti, da je mogel biti gladko izvoljen.« No, socijalno - demokratskemu glasilu tega končno ne zamerimo, ker je socijalno - demokratski zastopnik v občinskem svetu Kristan faktično oddal prazno glasovnico. Sicer pa gre pri vsaki volitvi za stranko in ne za osebo in je vsled tega vsak kandidat upravičen, da odda glasovnico, glnsečo se na svoje ime. In potem principa so se ravnali tako klerikalci, kakor Nemci, zakaj tako klerikalni kandidat dr. Deteta, kakor nemški kandidat dr. Ambrožič -ta volila samega sebe. —. Zato nimajo niti klerikalci, niti Nemci naprednjakom ničesar očitati! 4- Klerikalno petoliatvo dr. Su-stersiča. V »Slovencu« čitamo uvodnik »Dr. Susteršič o laški fakulteti«, datiran z Dunaja. Članek je torej pisal dr. Susteršic sam ali pa eden njegovih adlatusov. V članku so nahajajo ti - le odstavki, ki jih ponatisku-jemo, da slovenska javnost »pozna, kako cvete v klerikalnih krogih peto-lizništvo: »Na izvajanja Hussareko-va je replicira! dr. Šusteršič naravnost briljantno. ' Krasno je zavrnil Malfattija (laškega liberalnega poslanca), ki je na roko naslonjen osuplo gledal vanj. Dr. Šusteršičev govor je vzbudil veliko senzacijo. Mnogo poslancev je sele sedaj iipre-gledalo, kakšno inora biti naše stališče. V gručah so stali tu Nemci, tam socijalisti, tam Lahi, tam Cehi in se živahno razgovarjali o stvareh, ki jih ,ie naš načelnik tako spretno in temeljito pribil.« — Nemec ima za tako vrsto petoliznistva poseben izraz — Lobhudelei. Sicer pa: samohvala, cena mala! -f- Jezikovni spor v Celovcu. K včerajšnjemu članku pred vsem pristavimo, da je gosp. dr. Oblak odklonil nemškega sodnika zato, ker se je konstatiralo, da slovensko (ne pa, kakor pomotoma tiskano »nemško«) ne sna in ne razume! Med tem je pa že došla rešitev rekurza iz Gradca, — prav taka, kakor jo je par dni poprej prerokoval in uasvetoval in — ukazal — »Grazcr Tagblatt«! ... In kako famozno in kratko so rešili ta rekurz, ne meneč se za vse tehtne razloge, katere kratkomalo ignorirajo! *Der Rekurs ist unbegrundet, das Prozetssgericht« — tako pravi rešitev — »bat deu iibrigens durchaus begruiuleten Beschluss gefasst, dass die Vortrage der Parteien in deu-tseher Sprache zn erfolgen haben. Dam it wird der Besen werdegrund des Beklagten hinfallig, dass der Handelsbeisitzer den Vortragen in der Streitverhandlung nicht1 folgen konne.« To je vse, kar ima odvrniti druga instanca na znano pritožbo! Tako bagatelno, površno in izzivajoče sodi višje sodišče v zadevah, ko se kršijo na najeklatantnejši način najprimitivnejše pravice slovenskega jezika, ko se krši zakon, naravni in šintuirani. temeljna državna postava, na kateri je takorekoč fundamen-tiran ves državni ustroj! Zdaj je torej z odločbo višjega sodišča definitivno odločeno, da bo sedel v sanatn sodnik, ki stranke in prič, ki bodo govorile slovensko, niti razumel ne bo! Razprava se bo torej vršila, — ako se bo sploh vršila, — vedoma nično! In tako pravosodstvo je mogoče v — baje moderni, urejeni državi, — pravi se jej pač — Avstrija! 4- Preiskava radi slovenske štampilije. Pred par dnevi je predsednik tukajšnjega deželnega sodišča EJsner ukazal konfiscirati slovensko štampilijo na izvršilnem oddelku okrajnega sodišča. O tem Elsnerje-vem ukazu je poročal tudi naš list. Radi te notice je sedaj uvedel Elsner preiskavo v svrho, da se dožen«% kdo je nam izdal ono tajnost. Preiskavo vodi začasni predstojnik okrajnega sodišča sodni svetnik Šturm. O uspehu preiskave bomo seveda poročali. -f- Kamniški občinski odbor. Iz Ka tunika se nam piše: Občinski zn-stop kamniški se je konstituiral in ja d oh 11 v osebi dr. Dereauija župana, ▼ osebi trgovca Grašeka podžupana. Ta dva si je dekan izposodil iz napredne stranke, ker drugače v celem občinskem odboru ne bi naoel zadosti sposobnega moža. da bi vsaj znal voditi odborove seje. Dekan pa ne-hvaležneš in je poplačal županu dr. Dereanijo njegovo veliko požrtvovalnost, da je umazal svoj značaj, na čuden način. V »Slovencu« namreč čitamo v poročilu o volitvi župana, da se je takoj na to ustanovil »klu"» občinskih odbornikov«, kateremu so pristopili vsi odborniki in kateremu načel uje dekan Lavrončič. Z začu den jem smo opazili, da v vodstvu tega kluba ni župana, ampak nekaj brezpomembnih dekanovih migov-<*rr in kimavcev in nehote smo sie )«->vpraševal i. kaj da hoče dekan s tem svojim klubom, ki je po našem mnenju sam na sebi brezpomemben, kajti gospodje so čisto med seboj in nobene opozicije se jim ni bati. Dekan namreč po obč. redu ne more biti župan in moral je to čast rad ali nerad prepustiti komo drugemn in tako je postal dr. Deream kot enooki med slepci župan. Dal pa mn je takoj čutiti, da je brezpomembni statist pri tem »teatru« In ustanovil jc imenovani klub iz katerega vodstva pa ga je kratkomalo izključil. Na ta način je pravi župan postal dekan, dr. Dereani je torej župan pod deka novo lruratelo in samo za »parado« Če se dr. Dereani ju ta komedija do-pade, kateri se vsi naprednjaki iz srca smejijo, je to stvar njegovega okusa. Vsi pa pravimo, da je tak šla-past žunan od mnh. -f Poslanec Miro Perhave zopet preti s tožbami. Odkar so klerikalci pri prvih občinskih volitvah v Vipavi tako nepričakovano propadli, gri- 3 žejo in popadajo okrog sebe, kakor gotove živali; pa tudi njihova Čaat je postala od tega časa zelo občutna. — V vsaki kritiki njihovega slabega gospodarstva že izvohajo žaljenje časti. — Tako se je čutil poslanec Mirko žaljenega, ker sta mu naša dva agitatorja predbacivala, da se ne sme uporabljati tujega denarja za odkup javnih plesov, tožil jih je, kakor znano, a pošteno pogorel. — Pred nekaj časom je vložila večina gozdnih upravičencev proti njegovemu gospodarstvu z gozdom pritožbo na kompetentno oblast, v kateri pritožbi se kritizira zanikrnost in malomarno gozdno gospodarstvo ter izreka poslancu Perhavcu, kot načelniku gozdnega odseka — nezaupnica — in zahteva nova volitev gozdnega odseka. Ta nezaupnica Mirkota umljivo silno peče. — Pretekli teden je šel v Ljubljano, preskrbel si tam baje prepis omenjene pritožbe, ter, tako se hvalijo njegovi sorodniki, že potolažil g. agrarnega komisarja, češ, da je */a v pritožbi navedenega izmišljeno in zlagano. Te dni pa razpošilja okrog ▼ pritožbi podpisanih opravičencev nvoje agitatorje, kateri nagovarjajo ljudi, nai svoj podpis prekličejo, ker drugače bo Mirko vpe tožil! Nekemu upravičenca se je *sie obljubilo, da mu bo od gozdnega odseki narekora-vana kazen od 4 K — odpuščena, ako podpis preklic*. Gosp. Perhavec, čemu sedaj to I > v ljenje za preklic podpisov, čemu to pretenje s tožbami? Ako ste r'*s vodili gozdno gospodarstvo vzorno, ako je res v pritožbi navedene le izmišljeno, ne iščite sedaj preklicev, vaša poslanska čast vam bi morala biti tako sveta, da bi nemudoma vložili tožbo proti vsem, ki so kritizirali vaše gospodarstvo! — Vi se hočete delati nekaterim lepega, češ, da jih nočete preganjati, a v resnici zasledujete drug namen, kateri se vam ne bo obnesel. So upravičenci, ki bodo zahtevali natančno revizijo vašega gospodarstva, so pa tudi ljudje, ki govorijo še veliko več, kakor je navedeno v pritožbi in ki bodo, če treba tudi dokazali. — Gosp. Perhavec! Vi kar tožite — a sam. ne drngi člani gozdnega odseka, ker teh mi za gozdno gospodarstvo ne delamo toliko odgovorne. Vsem onim pritožnikom pa, ki jim je mar za njih gozdno posest in dobro upravo iste, svetujemo, naj se nikar ne dajo begati in naj ne preklicujejo svojih podpisov, zakaj, kar je v pritožbi navedenega, ae ne da zanikati. — Za danes toliko, a molčali ne bomo, dokler ne bo zadeva v redu! -f- Češki duhovniki so na slabšem. V praški »Narodni Politiki« priobčujejo duhovniki praške nad-škofije na nadškofa Skrbenskega odprto pismo, v katerem se pritožujejo proti temu, da je prepovedal slušateljem bogoslovne fakultete na praškem vseučilišču in duhovnikom vob-če čitanje vseh političnih listov, iz-vzemši listov zgolj naboženske vsebine, kakor ^Odmevi iz Afrike«, »Sv. Bonifacij«, *Sv. Vojteh« in »V službi kraljice«. Nadškof torej zabranjuje duhovnikom celo čitanje klerikalnih listov, kakršna sta na primer »Čech« in moravski »Hlas«. V tem oziru so torej slovenski duhovniki veliko na boljšem, kakor njihovi češki tovariši. Slovenski duhovniki niso samo vezani, da čitajo »Slovenca^, »Domoljuba« in ostale klerikalne časopise, marveč morajo celo zanje na Škofov ukaz agitirati in jih z vsemi sredstvi širiti med ljudstvom. A ne samo to. nekateri duhovniki so eelo na škofovo povelje primorani, biti naročeni ua tak svobodomiseln list, kakor je »Slovenski Narod« in ga čitati. Ljubljanski škof torej duhovnikom naravnost nkaznje čitanje političnih listov, dočim nadškof praški z enako strogostjo prepoveduje čitanje takih listov. Škof Jeglič in nadškof Skrbenskv, oba sta namestnika božja in naslednika apostolov. Kdo izmed njih ima sedaj prav! Katerega je obsenčil sv. Duh — Jegliča ali Skrbenskega? -p Imenovanje. V statusu tobačnih tovaren sta imenovana za oficija-le asistenta Gu6tav K r a u s in Karel H 1 a d k y v Ljubljani. — Judežev beg iz ljubljanske jetnišnice. Čudno to! Odkar kraljuje Elsner nad ljubljansko justično palačo, se je kaznencer začela oprijemati nalezljiva bolezen: begoželjnost. — Pravijo, da je te epidemije kriv Els-nerjev zvesti oproda jetniški oskrbnik Rabitsch. Kmalu po begu Italijana Ragnija. ki pa ni dolgo časa užival zlate prostosti, se je tudi Francetu JndeŽTL, doma nekje na Gorenjskem, zahotelo po ljubi svobodi. Bilo je zvečer. Pazniki, ki so opravljali dnevno službo, so po konanem raportu odšli domov, po palači pravico in sodbe je vladal že tihi mir. Kar se zahoče blagorodni hčerki jetntškega oskrbnika svojo germansko kri ohladiti v — kopeli. Za to, nekoliko ta-jinstveno službo, se uporabljajo po ukazu skrbnega očeta, jetniški pazniki in kaznjenci. Za Rabitscha namreč pod Elsnerjevim kraljevanjem ne obstojajo določila hišnega predpisa.. Jn tako je nsodepolncga večera v omenjeno deliKtno služno Komanđira-ni paznik vzel dva kaznjenca, ki sta iz jetniške kuhinje donašala vodo za kopelj blagorodne gospodične hčerke jetniškega oskrbnika. Med tem, ko sc je hčerka jetniškega oskrbnika zibala v prijetni kopeli, se je Judež domislil, da ima nekje v Stobu svojo dekle, ki ne bo prav nic huda, ce jo se tisto noč malo poiznenadi. In kakor je mislil, tako je tudi storil. Sreča mu je bila mila. Zapustil je tihoma veliko hišo miru in sprav. Kje je bil žo Judež, ko je g. oskrbnik Rabitsch poslal tropo preganjalcev za njim. Seveda je bil ta lov v pozni nočni uri brezuspešen. Judež je bil svoboden. Gosp. oskrbnik je pa izvohal, da ima Judež, kakor že omenjeno, nekje v, Stobu svojo punico. Dasiravno še nista mož in žena, je g. Rabitsch to stvar vseeno razsodil tako, da je, ker »njega« ni dobil, dal »njo« aretirati. Ta »ona« je bila namreč namenjena iti malo pogledat v Ameriko. Rabitsch pa ji je preskrbel Ameriko v Rvojem kraljestvu kot nadomestilo za »njega«, ki ga od nikoder ni. In sicer se je ta ukaz izvedel na podlagi paragrafa ki govori o hudodelstvu dajati priložnost k begu. Tako modrost so izkuhali gospodje menda, da prikrijejo pravega krivca. — Prestop v domobranstvo in črno vojno. Vojaki, leta 189 9. potrjeni, prestopijo dne 31. decembra t. 1. v Črno vojno. Imajo se tedaj s vojimi vojaškimi knjižicami zglasiti pri županstvih svojega bivališča, oziroma dotičnih okrajnih glavarstvih. V Ljubljani se to zglaše-vanje vrši v mestnem vojaškem uradu, Mestni dom, I. nadstropje, in sicer od 1. do 21. januarja 1912. — Ra-vnotako se imajo zglasiti vojaki, ki so bili potrjeni leta 1901., ker prestopijo z 31. decembrom t. 1. v domobranstvo. — Vsaka zamuda, oziroma opustitev zglasitve za prestop v domobranstvo ali črno vojno se postavne kaznuje. Iz Smlednika sc uam piše. Korak naprej je storila BJ.ša narodno-napredna stranka kljub vsemu vpitju klerikalnih listov, da povsod na zadnjemo in nas povsod ljuto odrivajo iz občinskih zastopov. Kadar zelo grmi, pravijo naši km°tje, je male dežja. Poglejmo Smlednik, to starodavno nepremagljivo trdnjavo uaŠia klerikalcev. Tudi na kmetih dela dan, pričeli so stresati raz sebe klerikalni jarem. Večkrat že je narod-no-napredna stranka skušala v Smledniku priti do svojih zastopnikov pri občinskem odboru ali dose-daj to ni bilo mogoče, ker se črno-suknježi imeli glavno besedo ic jim je naš kmet slepo verjel. Sedaj se obrača na bolje; kmetje so vedno bolj izobraženi in sprevidevsjo, da jt klerikalcem le za njihov lastni žep. Volitve v Smledniku so na* nara most iznenadile. Ko bi sc bili mi le nekoliko bolj pripravili, imeli bi danes $ Smledniku ne samo tri odbornike rw dva namestnika, ampak najmanj 13 odbornikov in župana. Toda za enkrat bodimo zadovoljni, saj nuame tudi že v nadzorstvu hranilnice sve-jega pristaša. Tako s: bomo počas" vse osvojili, treba je le vstrajiso delati. Našega župnika bi lahko stavili za vzgled njegovim vrstnikom, ker je naravnost bela vrana med črnimi vrani. On ima toliko rezsodnosti, da vsaj v cerkvi ne prHifroje kar mm natvezata »Slovenec« in »Lažiijubc Našim kmetom kličemo: le takr. na* prej brez strahu pri prihodnjih volitvah moramo dobiti župana, ±\ b«! popolnoma neodvisen od kaplanov ič župnikov in raznih Dolinarjev itd Vsem tistim, ki so sc ♦vudili za naše? stranko, iskrena hvala. Bodite uvei* jeni. storili ste dobro narodno dele. •f Fran Papler. Umrl je starina Fran Papler in kakor bi z njim izginil kos Borovnice, tako je bilo vsej množici, ko je stopala v nedeljo Tebi v zadnje spremstvo. Kaj je javnosi izgubila v našem mučeniku, je opisal dobro sobotni »Slovenski Narod«, a kako tragična in lepa je podoba njegovega zasebnega življenja, naj bo dovoljeno ocrtati to meni. Pesnik je bil naš Papler in tudi komponira! je sam to, kar mu je z elementarno silo prevzemalo dušo. 'Kadar se je tako zbrala tebi mila družba, zapel si nam eno svojih pesmi. Radi smo te poslušali in se divili tvojemu tenorju, toda, kdo te je razumel? Rad si zahajal v družbo, svojega trpljenja pa nisi razodeval nikomur, prav kakor si pel sam: »V dolini tihi, tam pri skali —* kjer virček m al lahno šumlja — vzdihujem, kadar svet me žali...« I« vendar te je bila sama milina, pri svoji lastni bolesti si tolažil vsakega, in lajšal gorje, 6e je bilo r tvoji moči. Tisočero src si si pridobil v času tvojega delovanja. Radi smo hodili k tebi v šolo in splošno veselje nas je navdajalo, kadar je imel »uro« gosp. Papler. Pojil si kane mlado duše s krepostjo, čistil srca in vzgojeval nas k dobroti. Mnogo je vrlih značajev vzgojila roka tvoja, in kakor si rad »cepil« in presajal rože — tako si marsikatero — nagnjeno bitje — vzravnal, presadil in pojil z lučjo. Vzraatlo ti je ravno, zdravo drevo, ti i pm 6i se veselil svojega dela. Bil si nesebičen celo tvoje življenje. V mladosti svoji si pač sanjal o družinski sreči, katero pa nisi dosegel nikdar. Tolažil si se: »Le nji je vse znano, . le ona vse ve, kar čuti — in žali mi moje srce —« In če ti je bila tudi marsikatera želja ostala neizpolnjena in upi strti tožil nisi. Kakor hitro si prestopil šolska vrata; bilo ti je oko jasno in vesel si se lotil težkega dela. Bil si dober učitelj in mi vsi smo te ljubili in ti ostali hvaležni. Lepi tvoji nauki pa nas vodijo skozi celo naše življenje. Blag ti bodi spomin, nekdanji naš učitelj in dbri prijatelj- Vida Pogačnik. Iz Št. Rnperta se nam pise: Zadnji »Glas iz Št. Ra]w rta« govori o mlekarni popolnoma napačno. Rečeno je, da bo mlekarna drugo let? plačana in sicer zato, laf je Nemec Škedl izposloval na Dunaju podpore. Mi pa vemo dobro, da bo mlekarna plačana takrat, ko io bodo plačat i kmetje-člani. Državnn podpora j obljubljena pod takimi pogoji, da jih ne more izpolniti ne mlekarna ne kaplan in je Že danes gotovo, d-* pojde mlekarna rakom ▼vižsrat. Če je pisatelj »Glasu« «dabo podučen, naj nikar ne piše, sicer nastane vtisk. da ima posebne namene in da hoče občinstvo zbegati. Iz Broda pri Sv. Križu na Dolenjskem se nam poroča: Brod je i cer majhna vasica, ki leži ob rek; Krki, na ima tudi svojega naročnika na vaš cenjeni list. še hnj&i kakor trn v peti je vaš list tnkaišniim klerikalnim baekom. osohito pa Piškurjev! hiši in n^eca Marijinim hec ram. katere bi tudi Tade »Narod« prebiram, ko bi era jim g. dekan pia čal. Nekega dne je naročnik lis^a či-tal zvečer »vared«. Stari Pišknr era > n^ir skrbno poslušal ter sir pro«il lastnika lista naj mu ara da. da (Fa bodo njegove hortre d°ma čitale. BrP7 vaake ovire *e mu list poanti;. Njegove bčere. ki so vse starr device, so ga knj orodno č;tale skoro d<> d.veh ponolnoči. Nato t ride sosed v )v"5o fPr vidi. da device čitajo »Nfl-rod« j;!» v sali o**OWVri da fcega ne smejo. Fna teh devic se razjezi, ter re7+r?ra Hat in prične preki*:.iatl prokleta t^ka hiša, katara ima ta lisi tet —okleti ljndje, ki ca bere- li bodo frdamani^r. Ker je naročnik lista zahteval odškodnino za Pst, prišla Je dotična devica prosit oo;m-• n'a 1er rekla, da ne bode kaj vliČ-Bfeta več storila. Ker «o ji pa TrAaj povedali pp^ kreokih be^ed, črš, da hode tudi njo hudič vzel, a>o [tc d* no ^bernlnib ^eh hodila in liber.ino vodo pi^a, jo je 7 dolgim no«om »d kurila. Sedaj pa hočemo navc.vti sa-ii»o en lin čaj, kako te pooožne device, katere CltajO samo »T>emeljr.lm« apošt u jejo 4. boz |o raoevpd. N sena Tr.^ mry imeti noko d*»lo Pri drveh, do-aaa na dvorišču. Kar naenkrat s<= ne bai aporaeejn te- »ledoiič še strnejo. Ifiea, starejša hči. vzame v rok«*1 to '-ieo od ve^n ter ndari enkrpt .-roje-oa očeta nevarno po crlnvi. K 1 se je hotel stari braniti, priskočile so še drtpre cestre. ter bi crn gotovo na ila potolkle, ako m ne bi bil pravočasno amaknil v hlev ter prav po zaioii--ko preklinjal svoje hčere. Takih ;n ena Vi h Slučajev bi -hI te pobožne družb* lahko ?e več povedali, pa naj za danea zadostuje. Obleganje Cal-isa. de d?nes in jutri se v k;n°matografu »Ideal« ]nr ivlja prelepa in velika zcrodo-vinska drmn Obleganje Cala?«a. TTra je Vpriaorjena natančno po zgo-dovinskih sporočilih in sodeluje pri U ? igri 1000 oseb. Kdor bi rad na svoje oči videl način bojevanja v veku n^j si ogleda to zanimivo ir-i nkovitost. feet k"z*tJ.i.cev so vč. ~; lli 11 Trsta v zapore tukajšnjega :i sodišča, ker tam primanjkuje prostorov. Delavsko gibanje. Včeraj se je z ra kolodvora odpeljalo v Ame-o pet Slovencev in 15 Macedou-cev. naaaj je pa prišlo 100 Hrvatov in 10 Slovencev. Izgubljeno in najdeno. Gospa Marij va je izgubila svil- nu a i k. — Sluga Jožef Omota je izgubil denarnico, v kateri je imel K. — Natakarica Albertina 2ui-deršičeva je izgubila zlat uhan. — bi iea g. Marija K'štrunova je tU-iiamico z manjšo vsoto denarja. V kavarni »Central« je vsak ve čar koncert zagrebškega mešanega ra »Javor«. Petje in proizvajanja tasiburaškega zbora so vredna, da ljubitelji slovanske pesmi in godbe poselijo ta koaaart. Vstop prost, kavarna ja vso noč odprta. Priloga. Današnjemu listu je •t« prospekt Singer Ko., del. dr. šivalnih strojev. Izdelke te firme je čitalcem priporočati najtopleje. Zla-sii Singerjev rodbinski stroj »66« je označiti za najbolje, kar je doslej v tej stroki prišlo na trg Novoletna voščila v »Slovenskem Narodu«. Ker je zaradi letoš- njih božičnih praznikov zadnji teden jako kratek in moramo prirediti novoletna voščila za Ust čim preje, prosimo vse one, kateri so dobili naše obvestilo glede novoletnih voščil, da jih blagovolijo eventuelno naročiti že preti prazniki, da ne bode prepozno. Navada, objaviti novoletno voščilo v >t>iov. Narodu«, se je v Ljubljani jako udomačila, ker prihrani obrtnikom razpošiljanje giaiulacij po pošti, ob eneui pa je tako voščilo cenena reklama za dotično podjetje. mmm naznanilo. Občni zbor »&io\eiiskega društva v izubijani« vrši se v petek, ilne ueceiiiora ioil ob polu y. uri zvečer v gostilniških prostorih »Na-roduega aoiuu«, Spored: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Blagajnikovo poročilo. «J. Porociio pregieuovaleev. 4. Volitev predsednika. 5. Volitev dr uši % enega odbora. ti. Volitev dveh pregiedovaleev. 7. Slučajnosti. — Upom b a: Društveni odbor obstoji 1» predsednika, 9 odbornikov, ismed katerih jih mora vsaj 6 stanovati v Ljubljani ter 2 namestnikov, 00 katerih mora vsaj i stanovati v Ljubljani. — V Ljubljani, dne 19. decembra 1911. Dr. Alojzij Koralj, t. č. predsednik. Kasto P u-stoslenittek, t. č. odbornik. Predavanje »Akademije«. Danea zvečer ob 8. predava v dvorani Mestnega doma pisatelj g. Etb.n Kristan »O gledališču«. Ker bo predavanje zelo podučno in se zlasti oziralo tuai na nase gledališče razmere, je v interesu vseh obiskovalcev gledališč, da tega predavanja ne zamude ii slišijo iz ust izkušenega veščaka, ka. je treba vedeti in spoznati, da jim gledališke igre prineso pravega užitka »Sokolu I.« in »Sokoln II.« v Ljubljani so nujno zaprli telovadnici na mestnih šolah in s tem onemogočili vsako telovadno delo. Za danes samo konstatiramo, da je Sok< Istro nepolitična organizacija, namenjena telesni in nravstveni okrepitvi, namenjena povzdigi in vzgoji celega naroda. »Sokol I.« in »Sokol II.« sta se dosledno držala teh načel, vzgoja mladine ▼ neomajne značaje, zavedne Slovence, poštenjake v zasebnem in občanskem ivljenju — tem ciljem sta obe društvi služili z največjo vnemo in brezprimerno požrtvovalnostjo. — Prišfl je nasprotnik, sovražnik idealov krepke narodnosti, zavednega razvoja in svobode. Izkoristil je politično moč. ki mu jo je Ig naie dobro, toda nezavedno ljudstvo, udaril je s kolom po oni organizaciji, ki dela dan za dnevom, vcaef za večerom neumorno za korist naroda, onega ljudstva, ki «*e je v svoji zaslepljenosti po svojih izbranih, izvoljrnih možeh tako grdo ma-^čevn^a nad SoVolStwin. Mnščevnnie je polittru^. politična osveta nad kul-turnima društvoma. Tn kličp k skrajnemu odporu, k zaničevanju, tako postopa tiran in krvnik. Ta slučaj pa tndi kliče vsa napredna kulturna društva k skrajnemu napetjn in razvoju svojih sil. Z delom maščujemo storjeno krivico, z darežljivo roko pa pomagajmo ^S »kolu Le in »Sokolu II.«, ki jih hoče ta krivica naprej uničiti! Sestanek vaditeljev »Sokol I.« »n »Sokol 17.« se vrši v p**tek 2? t. m. 7 večer ob polu 9. v drllit veni h prodorih »Sokola I.« (Ilirska ulica 22). Ker je bila obema arn^tvaana telo-vadn:ca no ino odpovedana, je nosve-tovanje velike vnžno«ti in prosimo nolnoštevTlne udeležbe. — Načelni-štvo sok. žune Ljubljana I- Plesnf In družabni večer aWa-rodne Čitalnie^ v Ljubljani« se "-t*s: na Štefanov dan. 26. t. m. zvečer ob N. r m?di dvorani »Narodnega doma«. Ti v malem sloen in popolnoma domačem smislu prireia^i družabni večeri so namočeni pred vsem rednim in sezijskim čanom ter vabljenim goltom. Da se kolikor nsjveČ omogoči obisk teh prijetnih zabavnih večerov, je vpeljala Naredna Čitalnica sezijsko članstvo po 2 K mesečno, dokler trajajo njene zabavne družabne prireditve. -— Dolgost letošnjih božičnih praznikov bo imela v naši prireditvi veselo izpremembo. Obisk z uradniške in akademske strani bo velik in zato naj izvolijo tudi ee. dame priti v polnem številu. — 6. januarja veliki čitalniški jubilejni plea v Ljubljani. Ljubljansko prostovoljno gasil-no in reševalno društvo priredi na sv. Štefana dan 26. t. m. v Mestnem domu božičnico. Čitalnica v Šiški ima svoj 33. redni občni zbor na praznik sv. Šte-fnna ob 3. popoldne v Čitalnici. Dnevni red: Nagovor prHNr>dnika; poročilo tajnika; knjižničarja; blagajnika in preglodovalcev računov; volitev novega odbora. Kdor se zrnima za delovanje Čitalnice, ga vljudno vabi k udeležbi odbor. Silvestrov večer priredi letos v nedelV 31. t. m. pevsko društvo »Zrr-ja« v Rožni dolini. Sodeluje vski zbor in lastna godba temburašev. Čitalnica ia Kmetijska podružnica na Planini sta nu občnih zoorih dna 17. imenovali svojega bi« aega dolgoletnega in sa imenovani društvi vnetega predsednika g. Josipa Benedeka, sedaj vpokojenega uad-učitelja v Gorici, za častnega Mana. Društvo jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved na Dunaju. Veliko pomaujkauje in vse večja potre-ua trgovsko naobraženih ljudi, do-vedla je vse Jugoslovane, »tuelirajoče trgovske vede na razuih d m^j »kih visokih šolah do tega, da so se /.družili v čvrsto organizacijo, s pomočjo katere se bodo Lažje in uspešneje pobrigali za gospodarsko emancipacijo vsega J ugoslovanstva. Dr 11 stvo jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved na Dunaja hoče izpolnit* to svojo nalogo s tem, da bode. L podpiralo svoje člane materijaiuo in moralno, prirejevaio javna predavanja o specijalno jug jfclovauskm gospodarskih vprašanjih, iadavaac publikacije in stremilo za lem, da vsa* Jugoslovan, ki začno, tudi levrsi svoje trgovske studije* 2. gledelo oa to, da se naša jUgoslov. akad. ailaii-iia čim več zainteresuje za zaue*^ar jeno polje narodnega gospodarstva, a posebno trgovine; 3. rado posredovalo pri nameščanju sposobni n absolventov trgovskih naukov in 4. b;io celi javnosti, splošno, vedno na ra^ polago. Jugoslovani ru< rajo zasta-i-ti vse sile, da odgoje inteligentnega trgovca, ki naj bi s prirojeno e i*r*i-jo in podvzetnoatjo Gkw < del do ^veta jugoslovansko trgovino. Rado Lajt-manovič, tajnik. Milan Planin«^, predsednik. K desetletnici »P.idporoega društva za slovenske vlsokosolce v Pragi«. Zaključujoč letošnje uoravno leto obhaja društvo desetletnico svojega ustanovljenja in delovanja. S ponosom in zadovoljstvom zremo na svoje desetletno delo ter njegove vspehe. Ko ee je začelo slovenski, di-jaštvo, razumevajoč veliki pomen češke kulture za naše nar' dno življenje, v vedno večjem 'tevilu zbirati na čeških visokih šolali, tedaj je nastala nujna potreba po društvu, ki bi potrebnim in marljivim slovenskim vieokošolcem gmotno jih podpirajoč olajševale njih eksistenco, da tim lo£je dosežejo prelepi namen svojih študij in se potem kot celi. izobraženi možje povrnejo v domovino služit svojemu narodu. Tako je nastalo »Prdoorno društvo za slcven-sfce 1 iaokosolee v Pragi«, da bi služilo tem vzvišenim narodnim in človekoljubnim namenom. Drn«tv~ je imelo ori svoiem začetku dosti težavno stališče, ker se je moraio bnriti proti raznim predsodkom ir. obenem iskati gmotnih virov. Ali ustanovitelj in prvi predsednik lje^fuv. nepo-zabfii Fran Tomšič, ni obupal in je s sebi lastno energijo vodil društvo tako spretno, da se je * rog drnštve-nih članov in dobrotnikov od leta do Jcta veoal. S tem pa so se množila tndi gmotna sredstva, in tako je moglo rlri^tvo razviti svoje v«peSno delovanje. V svotem -četVu je dru-š+to razroolatralo le z ^00 kronam', ob sklepu X. nprnvee>a obtožba in župnika oprosti. Državni pravdnik prijavi ničnostno pritožijo. Naj razsodi najvišji sodni dvor kakor že hoče, vendar je ta slučaj klasičen zgled in dokaz, kako služi spo vodnica politični agitaciji klerikalcev. Prečitane napredne toscplse zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danefi najmočnejša idejiua moč. Iz-vr^evalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošilja-jo redno vsak četrtek pr* čitane napredaš časopise preteklega tedna v tajiiiski urad (Wolfova ulica 10/1.1 ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo kra-. vna politična društva prečitane s 1 Ise v svojem okraju. a" * {Deski vseutiliški profesor se ustrelil. Iz Prage poročajo: 19. t. m. popoldne so nsšji profesorja slovan- ■Sj d vine na češkem vseučilišču »V. Ji s .pa Piča v njegovem stanovanju ustreljenega. cUo ^mor povzroča likansko .-enzocijo. Profesor Pič je v zadnjih dneh objavil več člankov, v katerih se je ?.W* \ < mal za originalni - t kraljeilvorske. a rokopisa. Po-slal .te kraljedvorski rokopis v Pariz n L»r-nd*>n, da presodijo njegovo originalnost. Na podlagi teh presoj je proglasil kraljedvorski rokopis za originalen. Nekateri češki listi so ga zaradi tega napadli ter mu očitali, da je ignorant. Ti napadi so ga baje tako '-•stili, da se je ustrelil. * Velika železniška nesreča. Iz Londona poročajo: Grozovita želez- Ika Deareee ee je zgodila pri Odo v Minnesoti. Žele7T-::ki en vaj fs bil, postaviti signal na »stoj«, seear je rntk, ki je šel pet minut za prejšnjim vlakom, z vso silo del v t^ga. Sunek je bil grozen. Zadnja dva voza ivrvej a vlaka sta bila popolnoma rozbita. Dvanai-t potnikov je bilo na mestu mrtvih, deset pa teko ranjenih. * Zaradi stranišča. Z Dunaja po-» čajo: Na oolieiiski komisar?jat Sn lolfebeim je prešel v ponedeljek eer dakrtne K;t^ Halbwachs ter vda', da je ravnokar svoj-cn tr>-tanovalea abil. V resmiei so našji • jr-croveira sorten' - ' " '- ■—• I a ves r\lvnrdp Klir.lif,» ja nevarno ai jen« ga. Halbwach<* je Klicherja vsled tega tako zdel.il. ker mu ta ni I lati ključa od •trnrisca. * Iz sovraštva. Z Dunaja poro-: Trgi raa s sadjem Janez Beek v ponedeljek v prepiru ustrelil •nočnika Karla Ha perja. Pr ta bila prijatelja. Po nekem prel pn i" pa Hnger Becka policiji iL V ponedeljek sta se po na-"in m vet Velikolaski naprodnjaki. Celje, 20. decembra. Vršujoč prijetno dolžnost iskreno čestitam v imenu »Zveze jugoslovanskih akade-mičnih društev v Pragi« k izvolitvi, saj nam Vaš jekleni značaj jamči, da bo metropola ostala še }>ela v ko-ivor je že naši domači klevetniki niso omadeževali. — Vane Rade j. Celje, 20. decembra. Imenom narodne stranke za Štajersko, proaim via blagovolite sprejeti naše srčne oe-siitke ob priliki izvolitve za župana Ljubljane, ki je naše skupno središče. — Dr. Kuko^cc. Celje, 20. decembra. Izvrševalni odbor narodne stranke za Štajersko Iskreno čestita načelni, u bratska narodno - napredne stranke za Kranjsko na izvolitvi za župana bele napredne Ljubljane. — Dr. V c k o -slav Kukove**, predsednik. Zagreb. 20. decembra. Srdačno čestitam bieloj Ljubljani na tako sretnom izboru a n~vom načelniku želim, da uzmogne niz poradit za korist i procvat glavnog grada milog bratskog naroda. — S u t e j. Zagreb, 20. decembra. Iskreno radujući k vašemu izboru za ljubljanskog župana srdačno pozdravlja va£u velemožnost načelnik: H o -1 j a c . zagrebški župan. Interpelacija poslanca dr. Ravnikarja. Dunaj, 20. decembra. Dr. Ravnina r je podal v večrajšni seji interpelacijo na justičnega ministra, ki se iiče najvišjega kasacijskega sodnega dvora. § 27. zakona o najvišjem sodišču določa, da mora kasacijski dvor one razsodbe in odločbe, v katerih je sodila prva ali druga instanca v kakem drugem kakor nemškem jeziku, izdajati v dotičnem jeziku. Do sedaj edino Slovenci še niso dobivali od kasacijskega sodišča razsodb in odločb v slovenskem jeziku ter ho Slovenci tedsj edina narodnost, ki še do danes ni mogla doseči, da se v poste a a njim nasproti jasna zakonska doioćba. V proračunskem odseku je bila lansko leto stavljena tozadevna od poslanca senatnega predsednika Ploja resolucija ter je bila v odseku in v plenumu zbornice sprejeta. Ta resolucija zahteva od justičnega ministra, da pismeno uporabo slovenskega jezika pri najvišjem Modlšeu poroča. Do danes pa s« v tej zadevi ni zgodilo še nič. Justični minister Hoehcnhurger še do danez ni poročal in pri najvišjem sodišču je ostalo vse pri starem. Na tehnične teikoče se justični minister tudi ne more izgovarjati, ker je sedaj pri tem sodišča več konceptnih moči popolnoma zmožnih slovenskega jezika. Poslanec dr. Ravnihar tedaj stavi na justičnega ministra vprašanje, kateri razlogi aa ovirali, da se zakon še do danes ni uveljavil tudi Slovencem nasproti in kaj hoče ukrenti, da se bodo odalej naprej v onih slučajih, ko je bila razsodba ali odločba v prvi Instanci izdana v slovenskem jezika, razsodbe in odločbe kasacijskega sodnega dvora izdajale tudi v slovenskem jeziku. Interpelacijo so podpisali poleg dr. Ravnikarja še Mlad očeh I ter napredni jugoslovanski poslanci. Zadnja seja državnega zbora. Dunaj, 20. decembra. V današnji zadnji seji državnega zbora poslanci z mrzlično hitrostjo rešujejo obširen program, ki je danee na dnevnem redu. Kljub temu, da je na dnevnem redu deset točk, ki bi sicer zahtevale več kakor en teden dela, se bliža da-rlanašnji program državnega zbora že ob 2. popoldne svojemu koncu. Državni zbor je med drugim obravnaval o poročilu odseka za državne nastav- vcev prt državnik podjetjih. Zbornica je razpravljala nadalje ia rešila afieijantaki zakon, sakoa a prepovedi ■aiaega dela aeauak in otrok, konzularno pravoaedstvo, pravna nametao pogodbo e Srbijo In Bolgarije ter rešil več imunitetnih zadev. Zbornica je izročila poslanca Malfka ptajakema sodišču aaradi razžaljenja časti ter sprejela poročile dragiajakega odseka glede kartele v in draginje premoga. Kanec državnozborskega zeaedauja. Dunaj, 20. decembra. Po nekate rib vprašanjih na predsednika je zbornica končala predboŽično zasedanje Predsednik je voščil poslancem in ministrom vesele praznike in naznanil, da bo prihodnjo s^jo n^nanil pismenim potom. Odseki. Dunaj, 20. decembra. Ods-V za državne nastavijence bo zboroval tu-i di v parlamentarnih počitnicah. ( Donaj, 20. decembra. Finančni odsek je razdelil danes referate o novih davkih. Zboroval bo tudi v počitnicah. Gosposka zbornica. Dnnaj, 20. decembra. Danes popoldne se sestane gosposka zbornica. Proračunska debata bo zelo zanimiva, ker se bo gosposka zbornic* ostro obrnila proti poslanski zbornici in proti vladi. Delegacije. Dunaj, 20. decembra. Danes dopoldne so imeli v delegacije izvoljeni člani zbornice posvetovanje ter so soglasno izvolili za letošnjega predsednika delegacij poslanca Dobemigga. Nato so razdelili med seboj mandate v odsekih. Budimpešta. 20. deeembra. Danes se vrše v oprrskem državnem zboru volitve v delegacije. Hrvatska bo zastopana po starih Članih z grofom Pejačevičem na čelu. Samomor. M odi Ing, 20. decembra. Danes zjutraj so našli na progi južne železnice razmesarjeno žensko truplo, ki je je bil povozil jutranji tržaški brzo v lak. Glava je ležala več metrov od trupla, pri samomorilki pa so našli listič in so dognali, da je bila sem m morilka neka Keller iz 3. okraja. Veliki požar. Belovar, 20. decembra. Prvi belo-varski paromlin je začel snoči ob 9. goreti. Ob pol 10. je bil cel mlin v ognju. Ves trud gasilcev in vojakov je bil zaman. Ob 11. Se je vnel tudi mali mlin in takoj nato nekaj sosednih privatnih poslopij. V jutranjih urah se še ni posrečilo ognja omejiti ter je velik del mesta v nevarnosti. Paromlin je bil last akcijske družbe, ki trpi škodo 2 milijonov 200.000 K. Ruski poslanik v Carigradu. Petrograd, 20. decembra. Tu so razširjene vesti, da bo ruski poslanik v Carigradu Oarikov v kratkem odpoklican in. da pride na njegovo mesto ruski poslanik v Belgradn Hart-vik. V francoski zbornicu Pariz, 20. decembra. Pri debati o francosko - nemški pogodbi je med govorom socijalno - demokratičnega poslanca Jouressa prišlo do ostrih spopadov. Poslanec Joureas je naglasa!, da je treba poleg entente eordi-alc, to je zveze med Francosko Angleško in Rusijo še prijateljskega razmerja z Nemčijo. Nemški prestolonaslednik in njegova žena. Berolin. 20 decembra. Splošno začudenje vzbuja dejstvo, da nemški prestolonaslednik ni prišel v Berolin, ko mn je žena porodila četrtega sina. Prestobmaslednik se mudi še danes v Danzigu. Informirani krogi govore o globokem raz poru v prestolo-naslednikovi rodbini. Seveda sedaj oficijozni krogi hite poročati, da je prestolonaslednik zbolel in da mora ostati v Danzigu v postelji. Ljubavna tragedija. Berolin. 20. decembra. Pri Cbar-lottenburgn so pasanti opazovali danes ob 11. dopoldne kako je neki moški v hitro vozečem avtomobilu streljal na poleg sebe sedečo žensk o.Ta je ustala, odprla vrata avtomobila in skočila na cesto, kjer je obležala mrtva. Šofer je vozil s največjo hitrostjo naprej in pripeljal morilca na policijo, kjer so dognali, da je tudi on težko ranjen, ter to agnoseirali v morilcu pisarniškega pomočnika Rode ja. Prepeljali eo ga v bolnišnico, kjer bo umrl. Perzijski kabinet demisijoniral. Leaden, 20. deeembra. Is Teherana poročajo, da je perzijski kabinet zopet demisijoniral. Atentat aa lord Oeetgeaa. London, 20. decembra. Alassid Rose, ki je v nedeljo izvršil atentat na lorda Georgeea ae je včeraj zagovarjal pred sod iščem. Rekel je, da ni hotel izvršiti atentat, marveč, da je hotel pobiti m šipe na vozu. Ker je lord Georges sam prosil za milo kazen, je bil atentator obsojen na 2 meseca ječe. Rnsko-ameriŠka pogodba. Waahingeon, 20. decembra. Senat je odobril odpoved msko-ameri-ške pogodbe. Revolucija na Kitajskem. Pariz, 20. decembra S Kitajskega poročajo, da so razni odlični člani rodbine Mandžu zapustili Kitajsko. London, 20. decembra. Iz Pekinga poročajo, da je v Mandžuriji nad 100.000 japonskih vojakov, ki so nastanjeni deloma v Mukdenu in okolici. Nadaljni transporti japonskih vojakov so na potu. ITALIJAN S KO-TUR ŠK A VOJNA. Pred TripoMsom. Rim, 20. decembra. Italijansko vojaštvo je zavzelo oazo Jandzija ter vjelo tam vse tam se nahajajoče Arabce in jih odpeljalo v Tripolis. V oazi so pustili žene, otroke in starce. — Zadruga združenih čevljarjev v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo, je sklenila likvidacijo in vsled tega nazanja slav. občinstvu, da se bo od 20. decembra 1911 naprej prodajalo blago po lastni ceni. Velika zaloga dobrega blaga nudi 6lav. občinstvu dobra in cena obuvala. Na zalogi je vsakovrstno blago: moški, ženski, otročji, telovadni in gorski čevlji, po najmodernejših oblikah. Blago jo svež**, '^er ga je zadruga v svojem kratkem obstanku večkrat menjala. Istotako se dobi vsakovrstna snažilna sredstva, napenjači, kaučnkasti podpetniki, trakovi itd. Opozarjamo cen j. stalne naročnike in odjemalce, dr< lahko v naprej ravno tako naročajo kot do sed/ij. Tudi popravila se sprejemajo ter izvršujejo točno in solidno. Upajoč^ da se bo si. občinstvo te priložnosti v največji meri poslužilo beležimo z odličnim spoštovanjem Združeni čevljarji v likvidaciji. — Kletarski letaj v Metliki. Kmetijska šola na Grmu priiedi v ponedeljek, dne 22. ia torek 23. januarja dvodnevni kletarski tečaj Predavalo se bo o sestavi vpra in njenem vplivu na dobroto vina. O umnem kletarjenju, pretakanju, čiščenju in filtriranju vina. O r^vni-njn z vinsko posodo. O boleznih v? na in zdravljenju pokvarjenega vi na. Pouk bode teoretičen kakor tndi r- zvezi s praktičnimi vajami v kloti. Kdor se želi tečaja udeležiti, r.aj st priglasi po dopisnici do 10. januarja pri ravnateljstvu kmetijske š; le na Grmu pri Novem mestu (pošta Xindija). Pristop k praktičnim demonstracijam se bode dovolil le omejenemu številu udeležencev. Izdajatelj in odgovorni nrednik: Rasto Pustoslemšek. Darila. TTpravništvu naših liotov so poslali za : Ciril Metodovo družbo Florijan Roeman, Krško 4 K 25 v, spravni dar nabraiU v kavarni »Triglav« v Krškem, dr. Edvard Šerko, Vransko 12 kron, mesto venca na krsto umrlemu pnedsedniku Vranske C M. podružnice g. Rud. Vrablu, Kailca Gu-šstinovu v Metliki 20 K, v proslavo sijajne zmage nar. napredne stranke pri obč. volitvah mesta Metlike, podaril družbi g. Fran Guštin star., Anton Hren-Mnta, Štaj. 3 K, kot spomin na prerano umrlega prijatelja očit. g. Rud. Vrabla na Vrinskem, Mirni Gruntarjeva v Šmarju 10 kron. nabrala v veseli družbi povodom proslave godu gospe Grunt ar je-ve Lucije. Lili Gnšlin in I. Ravh, Metlika 2 K. na dan zrnate napred-ujakov pri obč. volitvah r Metliki Fran Medica, Meri 10 K, kot božič-nico. Minka Lavreneič, Giadcc 10 K, mesto venca na krsto dragemu prijatelju g. Fran Paplerju iu Jos. Ver-bič v Ljubljani 10 K, mesto venca na grob svojemu prijatelju nadučit. Fr. Paplerju r Borovnici. Skupaj 87 K 25 vin. Drnštvv za zgradbo nt iteljskeg; konvikta v Ljubljani. Narodna čitalnica v Škof ji Loki 5 K, fcot 10% ni prispevek Čistega dobička pri uprizoritvi Oanglove rodbinske drame »Sin« v nedeljo 17. t. m. to zahtevi g. pisatelja. »Radogoju«. Ivan Hribar, ravnatelj banke »SI a vi je« in predsednika »Ljubljanske kreditne banke« 20 kron, mesto venca na gr-jb magistrat nega sluge Ivana Kavčiča. »Domovini« g. dr. Danilo Maja-ron, odvetnik v Ljubljani 25 K v spomin na svojega prijatelja, umrlega g. Frana Paplcrja, bivšega nad-ueitelja v Borovnici. Stavbnemu skladu Sokolskega doma Sokola I. in II. 10 K, kot odgovor na Znani bojkotni sklep m v spomin na svojega ljubega prijatelja dičnega starosto idrijskega »Sokola« brata Jana Grudna daruje g. Viktor Rohrmann v Ljubljani. Živeli nabiralci in darovalci! Ustnica uredništva. Gospod Janko Škrbinec, Višnja gora« Izjavljamo, resnici na ljubo, da niste v nikaki avezi z dopisom iz Police._ Avstrijska speclaUteta. Na želodca bolehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega „MoHoTega Sddlitz-praška". ki je pre-skušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešilno na prebavljenje in sicer z rastočim vspehom Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvonri zalagat ljf DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zaht vati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko la s podpisom. 5 18 Rimska cesta t :: štev. 11, x priporoča svoia naravna vina la dvolnato marčno pivo. Dobra kabini a. Stalnim naročnikom na obede in večerfe znižamo cene. Časopisi in klavir na razpolago. Gostom toča se tudi v namiznih, vrtečih ae sodčkih od 3 1 dalje. J. Ciuha Stari trg št. 1 novejše acelllenske sveiiie za koloaarjoi motoriste, avtomobil iste turiste, ekvipaže, raziskovalce jam otjnjegasce, nočne paznike, delavce. Trpežne in solidno izdelane. Varne proti vetru in okajenju. Vsaka nevarnost izključena. Earel Čamernik specijalna trgovina s kolesi In posameznimi deli Ljubljana, Dunajska cesta 9. 3 zlati nauki! i Kdor s ,,EL0RlAN-om se krepča, Zmeraj dober tek črna I II. Ca telodec godrnja, Pij „FL0RIAN-2", pa neha! nt. m otosea, nI bolan, Ta, bi viiva V J Postavno varovanko Meteoroiogitno poroflto, | decem. Cis epa is-vaaja Stanje barometra T mm 2 -j a.-I 2 I e Neba 19 • 2. pop. 9. ev. 744 0 743 2 24 10 sl. jvzh. sr. vzh. oblačno. • 20 7. zj. 7397 ■ -0 7 sl. j zali. • Slednja včerajšnja temperatura W nora. —2-0*. Padavina v 24 urah 00 mm Mesto dragega osvestil«. Z;itostatai srcem javljam© vsern s^mdnikom, prijateljem i« znancem pretnžno vest o smrti nase iskreno ljubljene hčetke, sestre, svakinje in tete. gospođice Angele Kur alt ! i je obracs po »io^i, mučni bolezni, previderui s svetimi zakramenti za ubirajoče ob pol 4. uri popoldne v 22. letu svoje 5tarosci mirno v Gospodu naspala. Vrt!qpl<> Jragt; rajne se bo dne 2 darovale v dekanijski cerkvi v Šmart-nem pri Litiji. Dragesn rx>toojrrika priporočamo v bla^ spomin. Šmartno pri Lrtiji-Ljubijana, le IV. decembra 1911. Antonija Selekar soproga. Pogrebno ptnfjetjc K<«ux«.dia . Ljubljana. Darinka hčerki*. Išče se zanesljiv tu izvežban naslov poTc uprav. *c>k>v. zaroda«. RoDteptii mirik i tolntoii iitinh ii liitfnUn itiiu izvežban v vseh spomin, izveaspornih, ekse-kucijskih in zemljeknjižnih zadevah seU api satan m atesta. Vstopi tudi got solici-tator. Pojasnila daje npravništvo »Slovenskega Naroda-. 4186 Ceno se proda dober pes-M mlad, rjav ter velike rasti. Poiave se i kanili n Kodeluven (Mjei kaal). Sni za sto je nt a 15 do 16 let staro, ter zmožno slov. in nemškega jezika. 428 4 T. Ogrin, Novo mesto. Zaupni, inteligentni 424« zastopniki se iščelo po vseh večjih mest U i ssj sklepanje posojil z uradniki proti zaznambi plače ter v zvezi z zavarovanjem na življenje. Ponudbe pod „K. T. llO-SSHl4* aa Is-dolfa M osa«, D nas j I.t SeUerstltta z. pristni ruircarii (Edelroller) ..;vrstni pevci, se pošiljajo po povzetja franko po 3,10, 12, T5 K. Žlahtne samice 2—o K 13 sastic izpitalo las Mladićev. Val. Kobav, Škof ja Loka. Radi roitieslil razmer se proda dobro obrestujoča se v>7S hiša (v obiišjti Ljarvjanej, pripravna za obrt in trgovino. — Natančne poizvedbe [ daje koac. pisarna P, MuteliČU ▼ Lfuuliaui, Skefls ulica Štev. 10. Potnikom in agentom s c mid. 1288 aka vzamejo seboj ročno zbirko mojih č nalovita cen i h švicarskih ar, ki se pri trgovcih vseh vrst igraje lahko oddajo. Visoka provizija, razpošiljanje samo po povzetje. kavcija za vzorčno zbriko b*0 K Ponudbe na In dolin Folaeek. iiroc ar, Zagreb, Jariatćeva al. 21. 42« MSaćui „Sadni „šadni „Sadni ..Sadni „Sađai „Sačini „Sadn; grog11 grog" ©rog" grog44 urog" grog14 grog" sadnin vonjav ii \Mmm naravnih sokov priporoča: izborno brezalkoholno zgo3ear». :: :r se :t r: :; je prijetne vonjave, isborne^a okusa. :: :: ft :: :: je gorka zimska pijača. :: :: X :: :: :: je vir novih dohodkov za gostilne, kavarne, kasno, društva, obstoji delno iz naravnih sodnih sokov, delno iz linih vonjav, je idealna pijaca za mladino in odrasle. :: :: :: r. :: sc uživa pri svatbah, rodbinskih večerih itd. :: :: :; :: stane 1 K Lj.25porctj K 2 80, pri večjem odjemu znaten pop. božično prodalo po znatno reduciranih okazijskih cenah! Cgremna zaloga lzgotovljenih oblek m gospode ta dečke ter koaleiieile za dame in deklice. Velikanska izbira keiuuaviua-stih ; ovit in p al eto tov za dame, mlkado (sako) s razlita* ketu-kovinasto podlago, ter mestnik tu potnik kežukev bo gospede. Angleško skladišče oblek — 0. Bernatovič Mestni trg it. 5 Ljubljana Mestni trg M. 5. Majhna-hiša Blagovoljne ponudbe s pogoji is ceno sa upravniStvo »SI Narod«, pod se proda. 4393 Plim » u tetini aj 13.1. nji JTtša z gostilno v eni najbolj živahnih ulic v Ljubljani s hlevom in šupo, gostilniškim in vrtom za zelenjavo ; pod hišo je 20 m dolga in do 4 m visoka klet; pripravna je tudi za vsako drug^ obrt, je 16 let se davka prosta, se radi bolezni produ, Poieve se: Prisoja* ulioa dtOV. S« Izjava. Podpisani izjavljam, da pri gnspadu Antonu Križniku, nisem dobil monopolnega blaga ne da bi bil dobil tndi pijačo (namreč pivo aii vino). Protestiram proti nasprotnim trditvam. Zahvaljujoč Vas Federico Cantarutti. hrdo, 18. decembra 1912. \28% lo sottoscritto dicliiaro che pres90 H sigiior Antonio Krisnik non rieevei generi di privativa senza ricevere anehe bibita (cio birre, vino). Cio proteste. Ringra-ziandolo. Federico Cantarutti. Brdć, H IS. decembre 1911. s*ar 28 let, acoženjea popolnoma vešč v govoru in pisavi slovenskega in nemškega jezika, s petletno prakso. Iste sladka. Plača po dogovoru Nastop januarja 191?. — Cenjene ponudbe pod ■■asaaoaOM lat*' postnoleieče, Jesenice aa sWitsa\|saass. 4126 popolnoma zmožen slov. is nemSkega jezika v govoru in pisavi, trgovske korespondence in knjigovodstva, ter je spreten, treteu in aanesljiv t delavec, ne pod 28 let star ■ ■ ■ - se sprejme 4240 v zganjam i Roberta DiehI v Celju kamor naj se tudi pošljejo ponudbe s prepisi izpričeval ter navedbo reference in zahtevo plačila. Vstop lahko takoj ali po dogovoru. DijaKom in nljahiBjam popust! JRodna trgovina 0. Jezeršek na Mestnem trgu priporoča svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, zavratnic, pletenin, rokavic, predpas-:: nikov, kožuhovine itd. :: po znano nlzkfh ces&ab. Za glavno zalogo tobaka |uT se sprejme ^gnj prodajalko s V. Aumann, Krško, s 4264 Optični zavod z električnim obratom. Prvi Mati Dragotin Jurman Ljubljana, Seienburgova ulica št i. OTROCI PAPEŽA Roman iz Rimske zgodovine, •s Spisal IS. ZEVACO. Veifka osmerka, strani — Cent broš. K 3*a0. Lahko in prijetno pisan roman iz časov laške renesanse, ki ima po bogastvu snovi in fas-clnujoči zanimivosti pripovedovanja le malo vrstnikov v svetovni literaturi. Trepetajoč razburjenja sledi bralec burnim usodam Ragastensa in lepe Primavere, ki se odigravajo v krvavi senci Borgijcev: papeža Aleksandra, njegovega 3ina Cezarja in hčere, zloglasne Lukrecije. Veren kolorit, zdrav humor in pestra mnogoličnost priporoča to knjigo vsem ljubiteljem živahnih, dramatično :: burnih zgodovinskih povesti. :: :: D obira se v knjigarni 4199 L. 5CHWEIfTNERJA Ljubljana, Prešernova ul. 3. Založništvo v Ljubljani prijema tri ntjster&i deta sni. njilmsiti v slovenskem prevoda: EMILE ZOLA POLOM ReiKan iz vojske i. 1870 11. Prelomil Vladimir Levstik. Osmcrka, IX — 549 str Česa: Brofi. 5 K 60 v, e!ec. ve2. 6 K 80 vin. V mogočnih baivah ri5c pisatelj krvavi bankerot Francije drugega cesarstva, razkriva vzroke poraza pri Sedanu in kaže z žarkim domoljub jem pet v boljšo bodočnost Eno najboljših del mojstra-naturaUsta. MULE! DICRE1S Prelomil outn Župančič. Osroerka, 259 strani. Bros. 5 K, SUU rez. b K 30 vfn. Kakor je CMckens najljubeznivejši ro-raanopisec, tako je ,Oliver Twist, genij iva povest o sirot-: korem romaniu : skosi trnje do sreče, njegov nailjubeznji-vejSi, najzanimivejši roman, poln krepkega, zdravega hwmorw. :: J. S. MACHAH Preložil V. «. Zalir. /. Onfnerka, 250 strani. Cena: Broš. 3 K, eieg. vez. 4 krone. Zapiski pesoiks, ki pa-ttje s čntecia srčen p« preteklosti ia pa sedaajasti ter evocira eao največjih tragedij ctoveštra: vej ned krščanstvom ia aatiko: topla, plemenita knjiga, ki se čita kakor .* pretresljiv rnnta. 1 sfro ima lo varstveno znanko Vv\ ^ W% ^ij^ >Vt\V%\i>l\Y\QV . aint fifočttfii vedno pit-piavfacnt. olafio 4uci vene* o fzafiovi in zazne cvaiiicc c orna izaotevijenc. p vipc z oca /a u v*e/l u&(ifioc>&/i in zaz>fičfic &a-/icoo&ti, po čudovito nisdUfi cen a/t, C T? « I «3 trn •a JC -i-t m> t as e* o "5 M ročnih del IONI JAOER v LJablisal, Židovska ulica itev. 5. Predtiskarija ^^^^^^p^iiigBmsMmenMfliemMHaMHtv^ i Tamburiranje Montiranje Plisiranje :-: :-: Lepa, koristna Božična darila! in po te znano najnižjih cenah dobite v modni trgovini peter Sterk Lfnblfana, Star! trg št. 18. Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, Ia kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših .*. moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. .*. ter naj moderne] še koiuhovine. lil £ep& Savila o&o&ic ifi ftovo leto pzoccifćz po oo/i£ni£ c&ftciA 7TT I IT Pozor! Trgowei! Pozorl Vsied sklepa gremija trgovcev se bodo še letos oddajali reklamni koledarji. Ker |e sedaj zadnji čas za naročilo 6' VHMIj«! MM le si dovoljujem jih ponuditi vsem cenj. trgovcem in obrtnikom komad že od 15 vin. naprej z blokom in tiskom. Z velespoštovanjem se priporočam Fr. Iglic, Ljubljana, Mestni trg 11 trgovina s papirjem in galanterijo na drobno in debelo. Vzorci na razpolago. Največja izbir. Cene brez konkurence. Hi debelo in Mno. Pri večjem nil« velik popust. Priporočamo ^ Jamsko in otroško konfekciji zelo solidne tvrdke Krištof ič-Buča UTJBLJ^lT^., SO?-A_I2I TEG- Velika izbira, posebno: kostumi, plašči, jope, pelerine in najnovejšega krofa, tndi po meri. krila I kakor nočne kalje, predpasniki, gerilo. mim\ in vsake vrste modno §\ Potrebščine za otroke ia novorojenčke T* e£jSw « največji izbiri, oN|«r PoSilja na izbiro tudi na deželo. "Vn*/^? Tehnični biro ln stavbno podjetje Resljeva cesta štev. 26 (poleg plinarne) " izdeluje: * Resljeva cesta itev. 26 (poleg plinarne) Strokovna izvršitev : Vodovodi, električne : P^ffli^O vseh vrst načrtov, centrale, turbine, mlini, : Obisk strokovnih: prevzetje zgradb, žage, opekarne, inženirjev na željo, rane, zazidke turbin. :; tehnična mnenja.:: :: moderne apnenice. :: : Jeton, železobeton,: mostove, strope, dvo- Lastnina tn ti* »Narodne tiskarne«. 2246 82